LJubljana, sreda 3. marca 1943-XXI Cena so cent« UtULUIHLBI'VO 12* UPRAVA: LJUBLJANA. PLHJGLNUBVA UUCA * — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa opi**e is Kraljevine ltaU* m UNlOVir PT-BRUČITA ITAIJANA & A~ MILANO tl-22. «1-», 11-34, ni M- pri poet no čekovnem 1 LJubljana ttev. 10-361 dan opoldne — CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita nrv?t svoiih nnmenov in svoiih akcij nalomivvo gotovost v zrnato in vri«?ok čut od60VO*'nouli do boJjSevfJSJce nevarnosti Tta^ia^kn-n**m*Va polM^r^rtct rpVb'^rie list. Dome-yj: eo^ i d ^» mr*cf oo^e Pv~r*r>#» fwsv a corot_ ni-k; tecra nr^«io v«n D^t»«»ti Nrtva ^n^st na« rili k Trini7:+vi vceh s1*! toda or'av taV0 n«m daj** ~»o* za ^^T:ke potrebne 2rtv§ vizija svetle bodočnosti. Budimpešta, 1. marca s. Poročilo agencije Štefani o obesku nemškega zunanjega ministra von Rbbentropa v Rimu in o razgovorih, ki jih je imel odlični zastopnik Hitlerjev z Ducejem in z italijanskimi vojaškimi osebami, so obiavTi večerni listi na prvih straneh z velikim poudarkom. Listi opozarjajo na veliko važnost razgovorov v Rimu. Madžarski polit čni krogi poudarjajo, piše pohiradni »Bud^nesti Ertes=;to«. da je Rib br^ tropov ob:«^k še bolj potrdil skleD Italije in Nemč'ie. da bosta nadaljevali vojno do uničenja so-vražnfh sil. Bukarešta, 2. marca. s. Poročijo agencije Štefani o sestanku med Ducejem in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentro-pom so ob'avili v-si listi z velikimi naslovi obenem s slikami obeh. Listi poudarjajo, da so razgovori potekli v duhu sodelovanja med obema državama. Bern. 2. marca. s. Švicarski radio in švicarska brzojavna agencija sta poročila o dnevnem povelju, ki ga je Mussolini dal velikim edinicam ob povratku z ruske fronte v Domovino v svrho odmora in spopclnitve L;sti še nnprei objavljajo poročila m dopise o obisku von Ribbentropa v Italiji »Berner Taeeb'att* pripominja, da so ital'jansko-nem'ki sestanki v nasprotju z ostalim: konferencam' rodili zelo nopolno poročilo ki je med drugm pokazalo Evropi vojne in mirovne cilje, ki jih hoče Os doseči. Oslo, 2. marca s. Z velikimi naslovi objavlja ves tisk z največum poudarkom Izročitev Hitlerjeve poslanike Duceiu in doi-ge razgovore, ki jih je imel nemški zunanji minister v Italiji. Listi ugotavljajo, da je Os trdno odločena nadaljevati borbo brez kompromisa do dosege končne zmage. Gospodarski sporazum z Nemčija Rim, 3 marca. s. Pod predsedništvom vele* poslanika Gianninia m ministra Codiusa se je v Rimu sestal italijanski in nemški glavni odboT za ureditev gospodarskih odnosov med obema državama Razen ured.tve nekaj tekočih vpra ;anj je bil dosežen rudi sporazum glede plačevanja o kompenzacijami. Iz veleposlaništva zavezniške Japonske Rim, 2. marca s. Podpolkovnik M asa tako Gondo, prvi adjutant Eksc generala Moria-k.re Čimuzuja vojaškega in letalskega atašeja v Rimu, je napredoval t polkovnika* PRIZNANJE IN ZAHVALA DUCEJA JUNAŠKIM BORCEM V RUSIJI Ducejevo dnevno povelje ob povratku velikih edinic osme ari.:ade iz Rusije v domovino — S slavo ovenčane divizije Djcejeva navodila za popolno mobilizacijo \S2h sil kmetijstva Rim, 2. marca s. Ob povratku naših velikih edinic z ruske fronte v domovino na ^dmor m v svrho spopolnitve je izdal Duce naslednje dne\Tio povelje: Oficirji, podoficiru, sarži in vojaki osme irmade! V hndi borbi ob strani nemških in zavezniških armad na ruski fronti ste podali neštevilne odločilne dokaze o svoji žilavosti in hrabrosti S premočnim? silami sovražnika ste se borili do možnih mej in ste posvetili s krvio zastave svoiih divizij Od »Julie« ki je odbi*a»a več đ^i prve valove boljševiške^a nanada. do »Triden-tine«. ki si je po ohkoMtvi odprla prehod preko sovražnih postojank v enaistih zaporednih borbah, do »Cuneense«. k» je trdno drža'a do zadn^Ptra. po tradicijah planincev Italije. za5luž»jo vse divizije, da ce omerifo v dnevnem povelju naroda Tak^ so se do žrtvovanja fin skrajnosti boril? borri »Ravenn«**. ^>Co«serie«. »Pa-subia«. »Virenze«. »Sfrozcsce«, »Celere«, »Torina«, katere odpor pri Harkovu je stran slave, in vi. Crne srajce skupin »23. marc in »3. januar«, ki ste tekmovali s tovariši ostalih edinic. Pomanjkanje, trpljenje, neskončni marši so postavili pod izredno preizkušnjo vaš telesni in moralni odpor. Samo z visoko zavestjo dolžnosti in z vedno prisotno predstavo Domovine ste lahko vse to prestali. Nič manj hude niso bHe izgube, ki ste p*h utrpeli v bitki proti boljševizmu, toda šlo je in ere za obrambo tisočletne evropske onvkc pred moskovskim barbarstvom. Oficirji, podoficir ji sarži in vojaki! Vi ste brez dvoma čutil*, s kakšnim vzhi-čeni«»m in s kukšno neomajno vero v končno zmairo je italijanski narod sled'1 faram ciirantske bitke in kako je ponosen na vas. Pozdrav Kraljn! Mussolini. Iz glavnega stana Oboroženih sil, 1. marca 1043-XXI. Đuce sprejel poveljnike in o£2c~r£e naradne gszdne Milice Na raportu je izradi vsem pripatinikem gozdne Milice svojo zahvalo in svoj pirzdrav Rim, 2. marca s. Duce j? ob navzočnosti ministra za poljedelstvo m gozdove sprejel po* vdjnika narodne gozdne Milice oficirje štaba inspektvsrata gozdnih podjetij poveljmke gozdnih legij direktorje uradov za les iz anektira* nih področij poveljnika oozdne akademiie v 1 irenzi in šele za vojaške gojence iz Citta Ducaie. Navzoči so b:li generali Fel:ci, T c-ch:oni in Sala konzul Verger šef lesne s'nžbt s pcd'efi Giulirn:c.n. Mu^caro, Scalambretti-jem. Ferrcr^m AlCBUCO, Camait:jem Scubijem n Scr'sci;em. konzul Sacchi. poddVek'or državnega gozdnega podjet;a poveljnik- legij F ori-ni, Grazzini. Federco. Francardi, Pilla Cannc-cimi, .Michelangjl . Bissi. Ma.-ano generali Ciac-c:a Criverlari oficirji spec.alnih služb, konzul Mcrelli. prvi senior 2 Lariani in senorja Giu-daelli in Lirce. poveljnik šole voia:kih gojencev Na Duccjev ukaz so se oficirji osebno predstavili. Poveljnik narodne gozdne M l:ce tksc. Renzo Ch:erici je Duce ju na kratko podal poročilo o delu, ki ga je onravtla narodni oozdna Mi* žibvostjo ter z drhnm požrtvovanja svojim nalogam, ki jih postavlja vojni čas Duce je najprvo omenil, da je pred letom sklical na raport oficirje narod'e gozdne M 1 ce jn jim dal navodila za pro'^vod-nj; drv in premoga ter je izrazil zado-vc?jstvo spričo energije, sposobnost5 in odrekanja, s katerim je narodna grozilna M;lica v celot-' izpolnila dcblje**o zapoved ter je poveTjn:ke n vse of;cirje ter C?rne rrajce pohvalil. Duce ie c menil, da je ustvaril narodno gosdno Milico za zaSčito »ozdov in da mora zu>j Milica opravljat1 često dru. gačno dele z?radi višjih zahtev vojne nato pa bo v b dočnosrt: pozvala, da b^ Pomo. vjn z^pet dala na razpel igo čim več gozone?a bofrastva, ki se je v najhuiših trenutkih oči'no pokazalo za tako važno. Duce je nnto razpravljal o faznih vprašanj h, trko o cenah. rekv:z:ci;ah In o t tali-tar'i d scipl ni ter je izrazil prepričanja, di bo oficiije zepet lahko pohvalil delo. ki ga bodo v tem letu gotovo opravili z cbičajno tehnčn; sposohnostjo tn z oajboll lica zlast: na področju oskrbe s kurivom in I žilavo voljo Oficrjom je naložil, naj ne-je oč-tal njen napor v 49 000 de.ovn h sredi- posredno prineso njegov pozdrav in pohvalo šč:h na vsem nacionalnem ozemlju in većino- 1 gozd: im Crnim srajcam, katerim lahko za- upa naloge v miru in v vojni. S p:zdravom Duceju po poveljniku No-i odne gozdne il"ce se je raport pričel in zaključil. ma v goratih prcdel:h Nato je zagotovil da se bodo tudi v prhodnjem letu vse Črne sraice od najv;šiesa of;c'rja do navadnega prostaka posvetile kakor v preteklem letu z vso silo in Kim, 2. marca. s. Dne 27. februarja ni 1. marca se je sestal pod Ducciovim predsedstvom medministrski vzporejovalni odbor za oskrbo, razdeljevanje m cene. Navzoči so bili Tnjnik PNF. finančni minister, minister za kmetijstvo, minister za promet, minister za korporacije, minister za devize m valute, minister za vojno proizvodnjo, iržavni podtajnik notranjega ministrstva, drža\Tia podtajnika Fnbrizzi ta Amieucei. sef inspektorata za zaščito vlou in podeljevanje kreditov generalni komisar za ribolov, inspektor PNF Balzorini. predsednik fašističnih konfederacij delodajalcev tn poljedelskih delavcev, trgovine. Industl kreditnih in zavarovalnih zavodov m puM-sednik Narodnega zavoda za kooperacije navzoč je bil tudi tajnik odbora Augusto Ven turi. Ob pričetku zborovanja je minister za. poljedelstvo in gozdove v posebno obširnem in podrobnem poročilu ocrtal itaoje prehrane glede žita, mnščob. mesa mlek i. sira. poljedelskih pridelkov in drugih živil. Minister Pareschi je poročal tudi o obSir-ni akciji ministrstva za poljedelstvo, o selekciji in ureditvi industrije konst iviranih proizvodov. Ob zaključku je izrazil prepričanje, da bodo inteiesirane kategorije > najholj sodelovale pri tej ikcjii ki n ti t' t sadove ne samo glede na Bahteve vojn >» časa, temveč tudi glede na zahteve v bodočnosti. Ob koncu poročila je Duce poudaril, dn stanje prehrane še naprej kaže znalce zadovoljive normalnosti kljub nekaterim zakasnitvam v razdeljevanju, nastalih zaradi težkoč. ki so ovirale nagle prevoze. Duco je končno dal navodila, da bodo izvajanja načrtov poljedelske proizvodnje, uvedba občinskih uradov za ugotavljanje proizvoda \ izdelovanje in razdeljevanje umetnih gnojil, usmerjanje vse razpoložljive delovne sile na poprišča dela predmet največje pozornosti vseh intei esiranih orf;u>ov, takf» da bo zajamčena polna mobilizacija vseh sil poljedelstva in da se bo dosegla višja raven proizvodnje in bolj učinkovita disciplina zbiranja pridelkov v novi žetvi Poročali in govorili so o rarnih vprašanjih dnevnega reda ministra Pareschi in Bonomi, državni podtajnik Fabri/zi tajnik odbora in nacionalni svetnik Prattarl Zborovanje odbora, se bo nadaljevalo 8. marca ob 17. Nemški protinapadi v južnem delu Sronte Urfčevanje raztrr^enih sovražnih oddelkrv na podroSju pri Izjumu — Izjalovljeni sovjetski napadi na srednjem in severnem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. marca. Vrhovno pcvel.mštvc nemške vojske je obj2vil. danes naslednje poreč lo: V južnem delu vzhodne fronte je potekel včerajšnji dan v znamenju lastaih protinapadov. Drzna napadalna podjetja netilki h čet nb dolnjen. Kubanu so razbila sovražne bo ine skupine in preprečila priprave za napade. Kljub tcžkjrr vremerskim in terenskim .k.d Seznam je b lo na pndročju pri Izjumu iavzetih mn go nadaljnjih krajev Nek^J razpršenih sovražnih oddelkov je bilo uni. čenih Število ujetnikov in količina plena rar^šča Na bojišču so med številn mi pad. •im! našli poveljujočega generala 25. sovjetskega ok^opnega zbora generalnega ma-i->rja Pavlova Na boj'šču zapadno od Harkova đc* vemo od Orla m v odseku južno od l!mep skega jezera so se tudi včeraj ponesrečili sovražnikovi sunki in poskusi prodorov c velikimi krvavimi izgubami Most šče >ein-jansk južno vzhodno cd Umenskega jezera, kj so ga sovjetske čete 14 mesecev z ogromni m; izgubami na moštvu in materijalu zaman n iskakovale. so nemške čete izpraznile po račrtu Dolgi pripravljeni umik nemške črte je bil izvršen korak za kora k om potem, k. so ve« mater jal in vse orožje pravočasno odpeljali nazaj. Izpraznitev sama se je Izvršila brez motr^e s strani sovražnika. Na severnotuniškem bojišču so nemško-italijanske napadalne čete. uspešno podpirane od letalstva, dosegle včeraj nadaljnje uspehe. Letalstvo je z dobrim uspehom bombardira"o železniške naprave v sovražnem zaledja, izkrcevalne naprave in ladje v Boni. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili v Sredozemlju 11 sovražnih letal. Britanska letala so ve .raj v nočnih urah prodrla do Berlina. Metala so ruš;lne in zazidalne bombe na državno prestolnico in kraje v okolici. Povzročena je bila škoda zaradi požarov in porušeni na mnogih stanovanjskih nosloni'h In javnih zeradbah. Prebivalstvo je imelo izanbe. ManjSc število sovražnih letal le s posamič odvrženimi bombami napadlo zapadno nemško ozemlje. Nočni lovci, protiletalsko topaii tvo, mornariško topništvo in strašni čolni so setrelili 19 sovražnih letal, po večini štirimotornih bombnikov. Na morju zapadno od Norveške je bil z bombami poškodovan britanski rušilec Pregled položaja Berlin, 2. marca s. K mentiraječ vojaški položaj, ki je nastal v zadnjih 24 urah, pod-črtavajo v tukajšnjih vojaških krog h, da jc nemško operativno udejstvova"je kljub od-jugi v polnem rszvoju. Rusko udejstvova_ nje pa se je končalo zlasti v nekaterih ed-sekih fronte, zlast5 med kuban kim mostiščem in področjem južno od Harkova. To je predvsem rezultat izredno hudih izgub ki so j h utrpeli Sovjeti na ljudeh in potrebščinah. Glede sovjetskih napadov, ki so bili ;zve-(Jeni precej enegičn; v področju severno od Harkova, se poudarja, da Sovjeti z njimi n^so dosegi; nobenega drugega uspeha kakor nekor;st"o žrtvovanje ogromnega šte-v la človeških življenj 'n nepreračunljivih kol:čin vsakovrstnih vojnih potrebščin. Glede p drobneati operativnega udejatvo-varja v raznih odsekih t rente v zadnjih dveh dneh meseca februarja ter v prvih dveh dneh meseca marca se poudarja^ da ja bilo s protnapadi nemških čet 1. t. m. na odseku kubanskega most šča prebito krilo sovražnika, ki je nameravalo obiti nemško postrojitev. Uničene so b;Ie sovjetske rapacia'ne čete na njih izh diščin:h po_ stejankah. Zaradi posegq letalstva so izgube sovražn ka zelo visoke in njih približno mero kažejo sovjetske izgube v tem odseku v januarju, kc so Sovjeti izgub;li 15.000 mrtvih ter 3500 ujetnikov. V odseku Miusa so Sovjeti v preteklih dneh avoje napade plačali s hudimi krvavimi izgubami. Glede uničen;a sovjetskega konjeniškega zbora v tem odseku, o čemer je poročalo vojno poročilo nemških oboroženih sil, se poudarja, la govori povelje, ki so ga dobili Nemci v svoje roke, o izredno hudih izgubah te eeinice tudi na p hodu proti bojni črti. zl?sti zaradi -\rne Napadaioč'h letal, ki so bila več:. noma šr;»-mirtoma ni bilo več ko 60 no dosedanjih ve^t'h jih je bi^o sestreli en h 18 tako da 1e bila ena tretiina nar>adajn~ čih sil un!čena Angleško letalstvo ie % tem izgubilo 100 članov svojega hrflllrirrj■ ga osebja. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, areda, 3. marca 1943-XXI •ter. 50 Tudi marec tako lep kakor Sebruar? Marec bc najbrž bolj mtihav in pričakovati —i—t še številne, neprijetne vremenske spremembe Ljubljana, 3. marca. Zdaj smo so že tako navadili lepega vremena, da se nam zdi samo po sebi umevno. Zato se pa bomo tudi težko sori-jaznili z vremenskimi neprijetnostmi, ki j h rr^ramo pričakovati tud; v tem mesecu. Zdi se, kakor da ?e je lani spomladi spremenilo naše podnebje. Od t eda i prevladuje lepo vreme in Ljubljana je bila deležna toliko sončnih dni kakor menda doslej še nikdar v enem samem letu. Dobro nebo pa ni naklanjalo lepega vremena le z dodatkom megle; tudi megle ni bilo mnogo, a prejšnje čase si v Ljubliani skoraj nismo mogli msliti sonca brez nie. Tako lepe zime ni bilo že zelo dolgo, nedvomno ne nekaj desetletii. Topel ie bil še december, da smo lahko uživali sonce, kakor da je bil Še oktober. Prava zima je nastopila šele po novem letu in nekaj časti nas je pošteno zeblo. Začeli smo se že bati. da bo tudi letošnia zima tako huda kakor lanska. Toda po prvem južnem vremenu, ki smo ga dobili ob koncu januarja, je bilo konec hujšega mraza. Ob svečnici je bilo že nenavadno toplo in naibiž ne bomo pozabili tako kmalu nevihte z grmenjem točo in nra-vimi poletnimi nalivi na svečnlco. Februarja smo dobil: potem enkrat sneg, ki ie pa kmalu skopnel in začel: so se vrstit: sami lepi dnevi. Bilo Je č^dalie topleie. Zadnji dnevi so bili že Domladni v pravem pomenu besede. Meščani so že začeli obdelovat: vrtove in menda več nihče niti ne misli na zimo ter da ^e bodo vremenske komedije šele začele. Ali marec ne bo tako lep kakor februar? Najbrž ne. k a i t i februar ie tudi v normalnih Detih navadno najlepši mesec v letu. kajti tedaj doseže zračni tlak pogosto letni višek; lepo, ustaljeno vreme traia najdeli februarja — seveda so pa tudi iz- jeme — in v tem mesecu j 3 najmanj padavin. Marca se pa v ozračju že čuti nemir. Zračni tokovi niso več tako ustaljeni. Od čn.-a do časa nam prinaša južno vreme dež, a pogosto tudi sneg. Oblačno je pogosto ;n le redki so dnevi ko bi ostalo ves dan jasno. Zato najbrž ne bo več mnogo lepih dni v tem mesecu, kakršna sta bila prva dva. Skoraj čudež bi bil. če bi ne bilo več snega. Najbrž bo še večkrat snežilo, saj tudi aprila pri nas sneg ni nič nenavadnega. S tem pa seveda ni rečeno, da bo sneg obležal. Ozračje ie že zelo segreto, pa tudi zemlja ie že zdai tako topla kakor je bila lani šele v začetku aprila. Zato se nam res ni treba več tako zelo bati marčevih vremenskih muh. da bi ne nadaljevali mirno prvih sp mladnih del na vrtovih. Sneg bo poslej le gnoiil ter ne bo mogel škodovat' vrtnim rastlinam. Celo želeti bi si morali, da bi bil marec hladnejši. Toplo februarsko sonce ie pognalo že rastlinske sokove, da so se popki na sadnem drevju začeli napenjati — mnogo prezgodaj. Zato bi bilo prav. da bi mraz zaidržal br=tenje. Vendar naibrž ne bo več mnogo hladneje, čenrav ne bo sončno 2e dolgo ni bilo izrazitega iužnega vremena; ozračje je ogrelo predvsem sonce brez dotoka toplih zračnih tokov od iuga. Zdai pa nas bo najbrž pogosteie ocreval ^e jug. Tudi dež ne bo mocel škodovati Na višiih. suhih legah bi se kmalu začola Doznati suša ker v tej zimi ni zapadlo mnosro snecn da bi se zemlia dovoli na-n:la sneŽTvee. Upoštevati pa moramo tudi da je vladala lani več mesecev huda suša ter da ^e zemlia po nii še ni posebno dobro napo i il a. Zato nas *sl?bo« vreme * tem mesecu nai ne vznevolii. 'Lepih dni, kakršni so hiti februarja, si niti ne smemo preveč želeti. Izpred okrožnega suđfiča Iz malega raste veTko — Karol Vizjak se ie razvil v tatu velikega kalibra — Sedaj se b* pokoril Zo mesecev v družbi svojUi ktrmplicev Ljubljana, 3. marca Razpravna dvorana št. 79 je bila včeraj dopoldne po daljšem presledku zopet prizor iščr» večje razprave. Xa zatožno klop je sedlo 7 obtožencev. Nabralo se je tudi nekaj poslušalcev, ki so pa prišli le pored-koma na račun, ker so obtoženci vse priznavali in se je razprava razvijala zelo monotono. Malemu senatu jo predsedoval sos Rajko Lederhas. Sodelovala sta kot vo-tanta sos Ivan Kralj in Josip Zorko. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hin-ko Lučovnik. glavne tri obtožence pa je branil dr. Leskovic. Obtožnica je bila obširna in so bili no njej obtoženi: 351etni samski šofer Karol Vizjak po rodu iz Triesta, bivajoč se~*«ij že več let v Ljubljani. S61et.ni samski delavec Franc Žagar po rodu iz Ljubljane. 32-letnl Kristijan L., pristojen v Breznioa pri Radovljici, po poklieu delavec, bivajoč v Ljubljani že 7 let. 39 letni Rafael K., šofer, vdovec, pristojen v Prečno na Gorenjskem, 461etni Ilija H., po rodu iz Starobelska v Rusiji, bivajoč v Ljubljani že 14 let, priložnostni delavec, brez domovinstva in državljanstva, doslej še nekaznovan, 431etni prevoznik Ivan C. po rodu iz okolice Velikih Lašč in 341etnj delavec, hlapec Albin P. po rodu in pristojnosti iz okolice Zagorja ob Savi. Državni tožilec je najbolj obremenil pr-voobtoženega Karola Vizjaka, ki je bil doslej sicer že večkrat kaznovan, vendar le za mnnjše prestopke in z manjšimi kaznimi. Večino tatvin je izvršil skupno s Kristjanom S. ali pa na svojo pest. Zadovoljil se je z vsem. kar mu je prišlo pod roke. Mnogo bolj pisano preteklost ima drugobtoženi Žagar, ki ima v kazenskem listu vpisanih že okoli 25 kazni, med njimi štiri najtežje. Državni tožilec je zanj predlagal očuvalno odredbo, da naj se po prestani kazni pridrži, ker ni upanja, da bi se poboljšal in je nevaren tuji imovini. Vsi ostali so razen Kristijana S., ki doslej Se ni bil kaznovan, in ga je zapeljala h kaznivim dejanjem brezposelnost in tovariši ja. prišli na zatožno klop kot posredovalci pri prodajanju nakradenega blaga ali kot kupci. Prvi trije obtoženci Vizjak. Žagar in K. so bili obtoženi, da so od oktobra do decembra lani odpeljali Selezničarsk) zadrugi iz skladišča v Šiški 4 do 5 kub. m. drv v vrednosti 750 lir. Dejanje so vsi priznavali. Žagar je bil tisti, ki je bil zaposlen pri razkladanju drv na gorenjskem kolodvoru za razne privatnike. Pri vsakem vozu Je izmaknil nekaj polen in si jih shranil posebej. Ko se mu jih je nabrala primerna količina, so jih vsi trije odpeljali in razprodali raznim gostilnam, zaslužek pa si delili. Obtoženci so ugovarjali le glede ko ličine drv. češ da jih je bilo največ 3 kub. metre. Vizjak in Kristjan L. sta konec novembra odnesla prof. Ubaldu Justinu v Zrinj-skega ulici zimsko suknjo z rokavicami in ključi v vrednosti 1.100 lir. Na starini sta jo prodala za 110 lir. Dejanje priznavata. Suknjo je vzel Kristjan, oblekel pa jo je Vizjak. Prav tako nista tajila tatvine roč-neg/a štirikolesnega vozička vrednega 1000 lir na škodo Mesnega zavoda za dojenčke in male otroke v Lavričevi ulici. Vizjak se ie zagovarjal, da ga je ukradel v pijanosti in da mu je Kristjan celo branil. Kasneje sta ga s pomočjo petega obtoženca Ilije prodala upraviteljstvu ruske kolonije za 400 lir. Voziček je lastnik dobil vrnjen, škodo pa trpi ruska kolonija. Ista obtoženca sta potem v začetku decembra izmaknila dijaku Rudolfu Zalokar-ju iz veže na Tržaški cesti zimski suknjič vreden 1500 lir. pletene rokavice in denarnico s 40 lirami. Trdila sta, da sta iskala delo, odločno pa sta se branila sumničenja. da bi bila beračila. Ko sta zagledala suknjič brez nadzorstva, ga je Vizjak takoj oblekel in sta ga pozneje prodala po posredovanju zadnjega obtoženca Albina pred zadniemu obtožencu prevozniku Ivanu za 200 Ur. Razen tega je Vizjak izvršil še precej drugih tatvin samostojno. Tako je poleti ukradel železničarju Francu Mavsarju iz nezaklenjene kuhinje v černetovi ulici par moških čevljev v vrednosti 200 Ur, septembra je odnesel trgovki Mari štepicevi iz pisarne in ročne torbice daljnogled, vreden 1000 lir. septembra se je polastil pocinkanega škafa, vrednega 117 lir, last Marije Detela iz Križevniške ulice, novembra je okradel med zasliševanjem stražnika Josipa Napasta, ki mu je iz pisarne na Blei-\veisovi cesti odnesel aktovko v vrednosti 50 lir. oktobra je okradel inštalaterskega mojstra Lovra Pičmana, ki mu je z dvorišča v Aleševčevi ulici odnesel stroj za rezanje navojev. Končno je oktobra odnesel neznanemu lastniku iz odprte verande v Kersnikovi ulici staro flanelasto rjuho. Vsa ta dejanja je Vizjak brez olepševanj priznaval in povedal, da je nakradeno blago pod ceno prodal Večino predmetov so lastniki dobili kasneje nazaj Uprl pa se je odločno zadnji točki obtožnice, češ da je prevaril svojo ljubico pletiljo Marico. Obtožnica sra je dolžila. cla mu je izročila svojo živilsko nakaznico, ker se ji je predstavljal kot detektiv in mož ki ima zveze pri raznih uradih. Hotela je, naj bi ugotovil, ali ji ni njen prejšnji gospodar, ki je prav tedaj odšla iz njegove službe, odrezal od živilske neknz-nice preveč odrezkov za pol meseca.Vizjak je nakaznico vzel. nato pa jc porabi1 zase. Obtoženec je odločno zanikal, da bi jo bil : naplahtalc in izjavljal, da je nVna prijava plod maščevanja. Res je nek" j odrezkov od nakaznice perabil. vendar ne s prevarnim namenom, saj sta si bila vedno dobra. Drugoobtoženi Žagar je odgovarjal samo za omenjeno tatvino drv na gorenjskem kolodvoru. Dejanje je v celoti priznaval, češ da je drva debil mesto denarnega plačila za delo. Prav tako je vsa dejanja, ki jih je bil tožen priznaval Kristijan L. m na koncu izjavil, da ne ve. kako je prišlo, da je zašel na nepoštena pota. Raf?el K. je bil scudcležcn pri tatvini in prodaji drv, pri prodaji vozička ukradenega na škodo Mestnega zavoda za dojenčke, kupil je j ukradene rokavice in mešetaril pri proda il 1zimskega suknjiča. Končno je bil obtožen da je jedel kruh na karto, ki io naj bi Vizjak izvabil cd Marice s prevarnim namenom. Ilija H. je odgovarjal zaradi posredovanja nakupa ukradenega vozička. Tatova sta trdila, da za posredovan ie prejel 100 lir nagrade, kar pa je H. odločno zanikal. Češ da ne bi tega stori, saj bi šlo to na škodo ostalih Rusov, ker je kupila voziček ruska kolonija. Bil je prepričan, da je voziček poštenega izvora in za to je tudi priporočil vodstvu kolonije, naj ga kupi. Obtoženec L. mu ie zatrdil da e:a prodaja zato, ker je v denarni stiski. Zadnja dva oboženca sta odgovarjala zaradi posredovanja nakupa oziroma nakupa samega plašča, ki je bil ukraden prof. Justinu. Albin je mešetaril. Ivan pa I ga je kupil, dasi bi bil moral sumiti zaradi nizke cene, da je ukraden. Oba sta dejanje priznavala, vztrajala sta le, da nista mogla sumiti, da bi bil nepoštenega izvora. Prečitane izpovedi prič niso povedale ničesar bistveno novega. Edino v zadevi Marice, ki naj bi jo bil Vizjak prevaril, je kazalo ravno po izpovedi prizadete in njene tovarišice, da je Vizjakov zagovor verjeten in da je kvečjemu zagrešil utajo. Po kratkem posvetovanju je senat Sest obtožencev spoznal za krive po obtožnici, popolnoma pa je oprostil le Ilijo H., Vizjaka pa, da bi bil izvabil nakaznico od Marice s prevarnim namenom in Rafaela K., da bi bil jedel kruh, vedoč, da je kupljen na nakaznico, pridobljeno s prevarnim namenom. Obsojeni so bili: Karol Vizjak na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube Častnih pravic, Franc 2agar Spominski večer Gabriela d'Annunzia Ljubljana, 2. marca. V ponedeljek zvečer je priredil Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani uspel komemoracijsiki večer v spomin slavnega italijanskega pesnika Gabriela d'Annun-zija. ki je umrl 1. 1938. Prostrana dvorana Kulturnega zavoda je bila polno zasedena. Med občinstvom so bili navzoči ing. Carra kot zastopnik Zveznega tajnika, prof. Zupančič predsednik ljubljanske Zveze šolnikov, ža Akademijo prof dr. Ramovš, dr. Windischer za Narodno galerijo in drugi zastopniki šolskih oblasti, profesorji ter mnogo slušateljev iezikov-nih tečajev. Večer je otvori 1 prof. dr. Vito Papa-luca, ki je najprej pozdravil zastopnike oblasti in vse prisotne, nakar je z izbranimi besedami očrta 1 pomen prireditve. Dotaknil se je življenja velikega pokojnika od njegovih otroških dni do smrti Prebral je tudi tri značilne njegove pesmi ;n nekaj posameznih stihov Predavatelj ie s svojim' jasnimi izvajanji v skopo odmerjenem času odkril glavne značilnosti in svojevrstne lepote velikega pevca Ita-ije. Dr Papaluco. ki je podal d'Annunzi-iev umetniški lik kot dober pedagog, je Ta svoja izvajanja šel toplo priznanje. na 1 leto robije in 2 leti izgube častnin pravic, ne pa na pridržbo po prestani kazni, Krstjan L. na 4 mesece zapora in 1 leto izgube častnih pravic, Rafael K. na 3 mesece strogega zapora, 100 lir denarne kazni in 1 leto izgi. be častnih pravic, Ivan C. na 200 lir denarne kazni, pogojno za dobo 1 leta in Albin P. na 100 lir denarne kazni nepogojno. Vizjak in Žagar sta prijavila priziv zaradi previsoke kazni, ostali obtoženci pa so se s sodbo zadovoljili. Iz Spodnje štajerske — Štajerska v borbi ta končno zmago. V Četrtek zvečer je bilo v dvorani štajerskega Heimatbunda v Mariboru veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni vodja Franc StemdL Zborovalcev je bilo nad 2000. Zvezni vodja je v svojem obširnem nagovoru naglašal, da bo letošnje leto odločilno za sedanjo svetovno vojno. Dosedanji okrožni vodja Strobl se je poslovil od Maribora. Vodstvo okrožja Ma-ribor-mesto je prevzel mariborski župan Fritz Knaus. Štajerski Heimatbund ie priredil v soboto in nedeljo na Spod. Štajerskem 220 političnih zborovanj pod geslom »Zmaga za vsako ceno«. Zborovanja se bodo nadaljevala skozi 10 dru. tako da pHdejo na vrsto tudi vse večje vasi Spodnje štajerske. — Življenje in umiranje. V Ptuju je bilo rojenih prejšnji teden 10 otrok. Poročili so se v zadnjih treh tednih Stanislav Arnejčič z Nežo Bratošek. Lovrenc Zebek s Katarino Lozinšek in Franc deležnik z Marijo Ropič. Umrli so pa Ro- I bert Cestnik, Anton Pavlinič. Marija Kir-biš, Neža Bezjak. Anton Kuhar. Johanna von Mellin. Katarina Zelinšek. Arthur Fersch, GeorgLs Angelicoponles. Marila Lah, Janez Pohorec, Janez Emerš'č. Ana Fajfer, Marija Vičar in Franc Pintarič. Na P** merskem so se poročili od 7. do 23 feb' n Enest Tramšek z Ivanko Kovači? in /rane Volavšek s Terezijo Kancler. V Skofjivasi pri Ptuju so b;li od 7. do 23. februarja rojem 3 otroci. Poroč:l se ie Janez Sagadin z Marijo Skaza. v Laškem pa Mihael Deutschmann z Juliiano Sivka in Franc Ronrh z Marjo Pinter. Roieni so bih* 4 otroci. Umrli so pa Mariia Sei-berl. Marija Kraišek. Janez Goleč in Ana Jager roj Pec V Rogaški Slatini ie b:lo od 8 do 15. februarja rojenih 12 otrok, oorooil: so se Franc Kocbek z Marijo Herehau^. Janez Lovre^čak z Emo Lesiak. Janez Polajšer z Ano Skot. Umrli so B;a-sina \Valter. Rozalija M^narič, Terezija Mlinaric in Katarina Jagodic. Nova Gherardijeva komedija na našem odru Premiera komedije „Jesen" bo jutri Ljubljana, 3. marca Italijanski pisatelj Gherarlo Ghera,rcli, je znan našemu gledsliškemu občinstvu kot avtor igre: jO, ta mladina!«, ki jo jc uprizarjala. Drama pred eno sezono. VI. Skrbinšek, ki mu je poverjena glavna vloga Preden spregovorimo o njegovem dolu, je potrebn >, da znova opozorimo na majhno, a važno rcrd.ko v oznaki iger. Italijanska dritmalika S3 poslužuje v g-!av7i?m treh oznak: »tragedija«, ?Jrama-.: in . kome lija«. Piva dva pejma uporablja v istem smislu kakor mi, tretji, .komedij}« pa je oznaka za vse Igre ia-jtga značaja od klasične Gclu-nijeve komedije pa do najsodobnejših stvari cv. PcJ polinom kemedijr razumejo Italijani to. kar opredeljujemo mi natančneje z oznako: ig-a kciheJJja, vese'ci^rra, burka, tkeč. Zato se za nje čase č:sto dogaja, da pričakuje občinstvo pol naslovom »komedija« igro dovolj k' mične vsebine in se mu zut čudno, če vidi igro, ki nima izrazito ko- mičnih prizorov, temveč je samo p° svojem celotnem bistvu lažjeg-a zirača.ja. Ena izmed takih iger je Gherardijeva »Jesen«. V njej gre za dovolj resne stvari: za premoženjski bankerot družine, ki upa rešitve od nekega zdravnika. Ta naj bi s pomočjo formule za kak nov medikament pcmrgaJ na noge finančnemu stanju neke akcijske družbe za proizvolnjo zdravil. Bistvo prave komedije je, da vnašajo vanjo komiko značaji oseb. V tem je Ghe-rarcii zvest stari tradiciji in tako so komedijski značaji: predvsem dr. Riccardo (VI. Skrbinšek), njegov bivši s«>šolec Cfregorio (P. Kovic), njegova žena Tereza (Na-blocka), pevka Giulia (Gabrijelčičeva) in poleg nje še nekaj epizodnih oseb. V glavno dejanje pa so kontrapunktično vnesene tri ljubezni: nekdanja — med Te-rezo in Riccarlom, nastajajoča — med Riccardom in Giulio in Giudittina fSanci-nova) do pravega in nepravega ženina. Ghe^atrdiju ni moči očitati, da bi obtoževal svoje igre s kakimi posebnimi problemi; njegova priljubljena navada je, da razodeva resne.še trenotke človeškega življenja na lsihkoten način, z optimizmom, ki napravi ja iz nesreče samo trenotno zagato in govori med vrsticami gledxlcu: Ne jemiji življenja pretežko — vse gre mimo — kakor oblak mimo sonca! Gherardijeve igre nikjer nasilno ne izsiljujejo smeha; njegova želja je zgolj, da bi zbudil v glelalcu nasmešek sočustvovanja z njegovimi osebami in toližljivo zavest, da ni vse tako hudo, kakor je videti na prvi pogled. Če čitaš njegove igre, se ti zde. kakor scena, kjer stoje prip: avl jene prikupne ma-rijonete, toda še brez življenja, ki ga jim dajo šele igralci, ko primejo za nit in raz-gibljejo dejanje. Zato zavisi uspeh igre v veliki meri od njih. Razen že omenjenih, boelo nastopili Be: Nakerst v vlogi ženina Štefana, Brczigar k t Carlo, Raztresen kot Marlo, SimckVvn kot Lena En Verdcnik v vlogi Attilia. Igro *e 7... ~i Tv-of. Os:p šest. scenograf je inž. E. F.aJiz. Piemiera bo v Četrtek 4 t. m. Maša Slaveeva — MelieracKska dela. Iz Vitine preko Proboja i: V o zgrudili do Humca glavu kanal, iz katerega se bo namakala na obeh straneh zemlja. Kana! bo dolg 13 km in v dolžini 4 km je že izkop n. V kratkem se prično nadaljnja meicracij.ka dela v vasi Radiu "i. — 27D.000 novih soin^h dreves. GTavno ravnateljstvo za kmetijstv je pczveio velika županstva naj mu dr jo na razpolago vse drevesne sadike k i jih im jo. Dižavne sadjarske šele bedo lahko lale letos na razpolago okreg 270.00U tli- do štiriletnih sadnih dreves, ki bodo posejana pu vseh krajih, kjer je za razvoj sadjarstva ugodno podnebje. — Hrvatsko švicarska trgovinska pogajanja. Pod vodstvom glavnega ravnatelja za trgovino, obrt in industrijo lr. Cabasa je odpotovala te dni v Bera hrvatska delegacija na pogajanja o novi trgovinski pogodbi med obema državama. — Delavska univerza v Zagrebu. V hrvatski delavski zbornici v Zagrebu je bila oni dan otvorjena piva hrvatska Delavska ljudska univerza, ki jo je ustanovil kulturni odsek hrvatske delavske zveze. Načelnik o 1 seka je v otvoritvenem govtuu omenjal bodoče naloge nove Ljudske univerze, ustanovljene nn željo delavcev samih. Prvo predavanje je imel znani hrvatski govornik dr. Vladimir Cicok. Predaval je o kapitalizmu. — Film za kmečko prebivalstvo. Glavni ravnatelj za kmetijstvo je ukrenU vse potrebno, da se bodo prikazovali po hrvat skem podeželju posebni flmi za kmečke prebivalstvo. Potujoči kinematografi pose-tijo do kenca maja krog 90 krajev. — Zatiranje verižništva. pod predsed stvom kmetijskega ministra ter v navzoč. nost: ravnatelja za prehrano in zastopnikov generalnega ravnateljstva za promet javno varrost m red ter notranjo uprave je bilo te dni v Zagrebu posvetovanje, na katerem je bilo skTenjeno poostriti v svrho zatiranja verižtrštva predpise o potovanju. Na vseh železniška.i postajah bc v bodoče poostrena kontrola v vlakih in za-ple j- na bedo vsa živ la. ki se prevažajo brez posebnega dovoljenja. — Skrb za delavsko mlrd'n«. Hrvatsid urad za zaščito delavska mladine je dobil va nova oddelka. Prvi. zdrastveni bo skrbel za to. ^a bodo tov riSice in tovariSa re "no obsk vali v bolnicah, sanatorij h ali na domu bolne mTa:le delavce in delavke. Ta oddelek je že začel poslove^. Drugi, po_ tcvan: oddelek, b> skrbel, da bodo lotiti mladi delavci in delavke vse potrebne informacije in navodila gle-de brezplačnega dopusta, do katerega imajo pravico po posebni uredbi. Iz Srb'jc — pridelovanje koHize. Srbski kmetijski minister je odred:l pregled vseh za pridelovanje koruze razp: ložljivih zemljišč in kakovosti semenske koruze. Kmetijsko ministrstvo namerava letos ukreniti vse po-trebro, da bo pridelek keruze čim večji. — Srbski kovanci. V sporazumu z Narodno banko je finančn; ministrstvo odredilo, da se bodo kovali kovanci po 1 2 in 0.50 din iz cirka skupno za 90 m'lijonov din. — Nova imena cest in utfe. Beograjski župan je odredil pre'menovanje 84 cest :n ulic v Beogradu. Gre za imera. ki niso v duhu sedanje Srbije, rec;mo Abraham :va cesta, Ameriška. Briandova ulica, Wilscnov trgt Angleška, izraelitska, židovska, Cesla Georga Clemenceaua, Maršala Focha M< j-zesva itd. Vsa ta *mena morajo Izginiti Notranji mnister je potrdil ta sklep, ki pomeni uvod v nacionalizacijo imen beograjskih cest ir ulic. — Nemško-italijanski koncert. V nedeljo 27. februarja zvečer je priredila beograjska rad jska postaja v Narodnem gledališču nemško-talijanski koncert, ki ga je tudi prenašala. Glavne točke koncerta so bile koračnice, ki so jih igrali 'talijanska in remška godba, dalje zborovske pesmi ter 'tarjanska in nemška operna glasba. Sodelovali so veliki orkester beograjske od- dajne postaje, zbor nemške delovne služba, sc listi beograjske opere ln vojaške godbe. Beograjska oddajna postaja prireja že dolgo nemško italijanske vojaške ure. exmca KOLEDAR Danes: Sreda, 3. marca: Kunigunda, Milana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zvezda iz Ria in Dunajska kri. Kino Slojra: Plesalka. Kino Union: Dekle z nasprotnega brega, DE2CRNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli. Bleiwelsova cesta 6; Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus, Moete, Zaloška cesta 47. Športni pregled ŠDortnc prireditve na Hrvatskem Frcjcli smo poročilo o poteku športnih prireditev, kj so bile na Hrvatskem prejšnjo no-delic 21.februarja. Kakor običajno jc većinu športnikov nastopila v Zagrebu, nekaj p« tudi v njeoovi okolici in v pokrajini V Zacrcbu so igrali že prvo prvenstveno tekmo. Prav /a prav samo nadaljevan ie tekme med Ccncordio in Hajkom, ki jc bila jeseni uradi grobega incidenta znanega Kaciana ▼ 44 minuti prvega polčasa prekinjena. Ha;k je po odločitvi rvezc nastopil pri nadaljevanju samo 7 desetimi igralci brez izključenega Kaciana. Concordui pa jc bila kompletna Vendar ji tudi ta prednost ni pomagala. HaSkcam dese« terica jc bila boljša, ni ji pa uspelo doseči no-benoga zgoditka, Tako se jc tekma v pnen* stvenem delu končala 0:0. DrugI polčas so igrali prijateljsko in jc Concord:a zmagala 2:1 (0:0) Navzočih jc b:!o 3500 gledalcev, po večini pristašev purgerjev, ki so vneto mivijali za Haška Istega dne ic gostoval v Zagrebu osješki Hajduk in nastopil proti Grad lanskemu Tekma je bila tipično prijateljska, bres prave borbenosti. Gradjanski je bil daleč boljši in je zmaga! 7:0 (3:0). Na Sljemenu je bil smučarski dvoboj Haška in ^Zagreba« v slalomu. Za vsak klub jc nastopilo po pet tekmovalcev. Najboljši ča* io dosegel Ha>kovcc Abdon Fiilepp 1:41.4. K'»t moštvo pa je zmagal »Zagreba 35:17 Kak« t ve povedati naš pozni vir. so v nedeljo nastopili V Zagrebu slovaški tabletenisti, člani OAP »Armadne«. Njihov nasprotnik jo bila »Urama«, nato pa so v ponedeljek in torek odpotovali v Osijek in igrali proti mestni re» prezentanci in moštvu »Radnika«. V sredi I do igrali v Borovu proti »Borcu«-, v petek v Varaždinu proti »Zagorcu« in nato v nedeljo v Zagrebu pn-tj Hašku. I i< štovanje dunajska ^Postspnrtgescil.schaft« jc Ivlo odpovedano. Y Sisku bedo v kratkem začeli z gradnjo novega mestnega stadiona na nekdanjem »Se* gestinem« igrišču. Načrte jc izdelal in/. >\-Srnec. Stadion bo v središču mesta. Leupold padel na vzhodnem bojišču Nemške smučarje jc raz/alnstllj vest, da jena vzhodnem bojišču padel eden njihovih na>-boljših smučarskih prvakov, znani Herbert Lei*-pold. Doma iz Šlezijo sc je uveljavil zlasti ko* specialist za teke in štafete. Večkrat jc zmagal tudi na mednarodnih nastopih. Znani svetovni prvak v smuku Pcpj Jcnne-wein sc kot vojak udejstvujc v zboru nemških lo\sk;h letal kot dober pilot. Pripovedujejo, d* je dosegel že več zračnih zmag. Iz zbora nogometnih sodnikov. Pov zivajo se vsi g£. sodnik:, dn se zanesljiv* ude.ieže obveznega plena rnega sestanka*, ki bo jutri ob 18. v prostorih CONI., palaca Kreditne banke. Vsi Kg. sodniki naj prinesejo s seboj stare izkaznice, ki sts bodo podaljšale za 1. 1943. Iz Gorenjskega — Nov grob. V Selah je umrl nedavna* znani posestnik Alojz Kosec, star 35 let. — Nov vodja skupine v Homcu. Krajevna skupina Homec je dobila, novega vodjo Rcberniga. Dosedanji vodja skupine je bil nadučitelj Zeichen. — Požar. V nedeljo zvečer je izbruhnil požar pri posestniku Mihaelu 6 li bar ju ▼ Moravčah. Gorel je hlev in gospodarsko poslopje. Na pomoć je prihitela v Moravčah mudeča se policija, ki je rešila vao živino in preprečila večjo nesrečo. — Mestna straža v Kranju. Kranj je dobil mestno stražo, ki jo je oni dan preti županstvom pozdravil župan Friediicfi Morth. V pozdravnem govoru je posebnu pov'.aril pomen mestne straže, ter ji naložU odgovorno do]žn«*st, ki jo mora v arniahj nemškega reda izpolnjevati vestno, atrogtj in pravično. — Copate za vojake. V Kamnik so prispele prve pošiljke copat za vojake. Krajevna skupina Gomji Tuhinj jih je poalaM 126 parov, krajevTVA skupina Motnik 110, krajevna skupina Kamniška Bistrica p: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.1<»: Poročilo Vrhovnega povelistva Oborr> /cnh .sil v slovenščini. 13.12: Pisana p!asbx 1/25: Prenos iz Nemčije 14.00: P'.roćila v italijanščini. 14 10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Šijanec. Lahka glasba. 13.i*>: Poročila \ slovenščini 17 00: Napoved časa; poročila v italijanščini 17 10: Pet minut gospoda X. 17.15. Na harmoniko igra AvgBft Stanko. 1735: Godalni orkester, vodi dirigent Anselo. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Lahka glasba. 20.00. Napoved časa; poročila ▼ italijanščini. 20.20- Komentar dnevn:h dogodV kcv v slovenščini 20 30: Koncert orkestra Co-ra 2100: Koncert radijskega orkestra vodB drigent D M Sijancc, sodeluje aopranifltk* Ksenija Viđali. Opcma glasba 21 ^i) Simfonični koncert, ved: d;ngcnt Prev;ta)i V od» moru: Predavanje v slovenščini. 22 45: Poročila v italijanščini. Poravnajte čim prej zaostalo naročnino! Stev. O »SLOVENSKI NAROD«, areda, 3. marca 1943-XXI Stran 3 adjarski mesec V tem mesecu ima sadjar posebno amogo dela — Nasveti strzlrsvnjaluv za vrtnarska in sadjarska dela Ljubljana, 3. marca Po tom, koliko ima sadjar dela v posa-meznih mesecih, je imenoval sadjarska trokovmjak Humek marec kot pravi ?ad-arski mesec. Nasi sadjarji se Le^a fudl : .vedajo; zdaj se je tieba podvizati, aa 'con ca jo dela, ki morajo biLi £OnCana pred »rrdadio in ••; se ':. v- - Ja nisc- lotin prej, čeprav je bilo vreme u srodno Celo preteklo nedeljo smo videli številne vrtnarje na vrtovih pri obrezovanju sadnega drevja in lepotičncga srrmovja. Marca je zadnji čas. da sadjar osnaži pndno drevje. To delo hi prav za prav moralo biti končano že prejšnji mesce. Nekaterim sadjarjem se drevo smili kakor pravijo ter nočejo zredčiti krošnje, zavedati bi se pa morali, da mora drevo ime* i tudi dovolj svetlobe, solnca. če naj rodi. Zato je treba pregoste veje požaliti. L^amo po sebi se razume, da je treba cdstranitl suhe veje. Prav tako je potrebna >dl*KS ta epe« racija za naiomljcne veje. Seveda mora sadjar pametno redčiti krošnjo in ne žagati in rezati vsega, kar mu pride od roke. Prav tako omembno opravilo je, da oči-stimo staro, okrnelo skorjo s strguljo. Drevo začnemo snažiti od zgoraj. Osnažimo tudi debelejše veje s hrapavo, odmrlo skorjo, ne le debla. Odstraniti mgramo ves lišaj in mah. Priporočljivo je tudi, da namažemo osnažene veje z drevesnim karbo-linejem, ki uniči škodljivce, preprečuje pa tudi rast lišaja in mahu. Nekateri mislijo, da je apno prav tako dobro tudi za ta namen, vendar ne učinkuje. Beljenje drevja, vejevja z apnom pa koristi, da nekoliko zadržujemo prezgodnjo odganjanje, kajti belina odbija solnčne žarke, da se drevo ne segreje tako hitro in začno prezgodaj krožiti sokovi. Marec je pa sadjarski mesec, zlasti letos, ko je tako ugodno vreme, ker zdaj sadimo sadno drevje. Vzemite v roke Sku-Ijev »Delovni koledar^, da se boste spomnili na sadjarska in vrtnarska dela, ki vas še čakajo! Sadjar prireže poškodovane korenine drevesc, ki jih sadi. Rezi morajo biti obrnjene k tlom. Vrh naj ima štiri pravilno razraščene veje. Mladike prirežemo pri jablanah, hruškah za dve tretjini, pri i Opijah in slivah za tretjino, tako da so očesca na zunanji strani in obrnjena navzdol. Najprej je treba saditi češnje in slive, jablane in hruške pa pozneje. Letos jc pa I .Io ugodno vreme za saditev drevja že prejšnji mesec. Priprave za saditev bi vsekakor lahko končali že zdavnaj, to se pravi izkopali jamo. pripravili kole, jmoj. se pozanimali za drevesca Itd. Drevesce je treba posaditi čim prej. najbol le takoj, čim ga prineseš iz drevesnice. Ni vseeno, kako DNE V — papež odebri) priče teb postopka za aVetnlStvo Pija X. Iz Vatikana p:ročajo, da. je papež F j XII. odobr:l uvedbo postopka za blaženstvo m svetništvo papeža Pija X. Tudi je zasedala te dni v vat kan-ski prestolni dvorani obredna kongregacija v papeževi navzočnosti. Razpravljala je o pestopku za svetništvo kitajskih mučen-cev, med drug:m treh škofov Gregorja Grassija, Franca Fogolle in Antona Fanto_ satja, ki so bili pobiti zaradi verske mržnje 1. 1900. Navzočih je bilo osem kardinalov med njim: cbreduaj prefekt kard:nal Salotti ter poročevalec kardiral Granito. — Italijansko-rumunska kulturna manifestacija v Pompejih. V prostorih gledališča Ospizio je bila svečana proslavitev desetletnice, kar je pričel tečaj rumun-ščine. Tej spominski slovesnosti so prisostvovali predsednik Kr. zavoda Galassi-Paluzzi, neapeljski odličiuki ter številni zgodovinarji in arheologi. Slavnostni govornik je bil ravnatelj rumunske akademije v Rirau prof. Lambrino Scarlat. ki je v zgoščenih obrisih prikazal proces ro-manizacije predelov ob Donavi in Rumu-niji. Svoja izvajanja je ponazoril s številnimi posrečenimi posnetki o starih rimskih umetninah v donavskem področju. Spregovorila sta zatem tudi zavodov predsednik Galassi-Paluzzi in predsednik cam-panske sekcije omenjenega zavoda eksc. Maiuri. Oba sta podčrtala tesno sodelovanje med predstavite! j i italijanske in rumunske umetnostne in kulturne tvornosti. — IV. dan Italijanov v svetu. V palači Fircnze v Rimu se je sestalo te dn; nvra-nateljstvo drušatva - Dante : Predsednik nac. svetnik Srečko Felicioni je poročal o kulturni in propajrandistični delavnosti, ki j i je i a zvijalo društvo >> Dante« v preteklem letu. štev'lo tečajev italijanskega jezika in kulture se je p-množilo na 414 z IS 000 ' udeleženci. Na seji ravnateljstva so sklepali tudi o »rv. dnevu Italjajnov v svetu«, ki bo dne 16. maja. Letošnji dan Italijanov v svetu bo posvečen spominu Vojvode Aost-skega. — N°vj taksni predpisi in uporaba taksnega papirja. Z merodajnega mesta smo naprošeni, da objavimo naslednje: Z odredbo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino št 16 z dne S. februarja 1943 XXI (Službeni list z dne 10. 2. 1913) je uvedena v Ljubljanski p: krajin i obv ker »o tudi nekateri uradi dajali ra tozadevna vprašanja napačne informacije. — Odlikovanje italijanskemu novinarju. Podporočnik Giancarlo De Betta. urednik nrlanskega dnevnika »II Popolo dltalia«. ki je uvrščen v sestav osmega pehotnega polka, je bil prejel hrabrostni vojni križec v znak oriznania za njegovo hrabro zadržpnie ria boy"šču — Proslavitev ustanovitelja itnl'jan^ke ortoped*je. Iz Bo1 ogne poročalo V dvorani ortopcd'čne klimkp zavoda R^zzoli ie bila svečana proslavitev ustanovitelja italijanske orior?d:ie Al Meandra Codiville ob 31-letnici nietrove smrti Predsednik zdravniško k*rur§ke družbe v BoTogni pioi. Lenart Martinotti je poveličeval po- globoko sadiš. Strokovnjaki pravijo, da je bolje saditi raje previsoko kakor pregloboko, kajti dre------e se kolikor toliko se- sede v jami z zcr.. d vred. V vlažnih legah je seveda treba saditi visoko, n. pr. na Barju v nasipe. Drevesce je treba privezati k dovolj močnemu koiu, toda se. jeseni v začetku ea samo nrinni. da ne rx ■»bvisclo. ko se bo s6«p^1n ■ n loj pr trosi ob robu jame in po kolobarju, da estane zemlja vlažna in topla. — Zdaj je tudi čas za precepljanje. Precepljamo nerodovitno drevje. Posebno s tem delom moramo pohiteti, da bo opravljeno dovolj zgodaj. Divjake je treba cepiti približno 5 cm od tal, ne pa do 30 cm, kakor delajo nekateri. Cepljena mesta je treba dobro zamazati s cepilno smolo. Cez cepiče pri-vežemo locnje, da jih ne polomijo ptiči, pozneje pa privezujemo na nje mlade poganjke. Zdaj je treba sadjarjem posebno priporočati, da zasenčijo špalirno sadno drevje, posebno marelice in breskve. Koristilo bo pa tudi drugemu drevju V ta namen uporabljamo vrečevino, če je pa nimamo, so dobre tudi smrekove veje. Ce drevja ne bomo zasenčili, bo začelo prezgodaj cveteli, ker je letos postalo toplo nenavadno zgodaj Sadjarji se zelo boje, da bo letos drevje, kolikor ga bo sploh cvetelo, slabo rodilo, saj je uprvičen strah pred po-zebo. Pri nas imamo včasih slano še maja. drevje pa začne cvesti v drugi polovici aprila, a marelice in breskve še prej — ko se pomlad začne ob svojem času Verjetno je, da bo letos drevje začelo cvesti več tednov prej. Sadjar bo zdaj prekopal zemljo pod slivami, češnjami in jagodičjem, kar je potrebno, da uniči škodljivce. predvsem črešnjevo muho, ki prezimuje kot buba v zemlji. Zdaj lahko sadjar opravi še mnogo, da mu pozneje ne bodo delali toliko škode škodljivci. Ob toplih dneh že zapuščajo svoja skrivališča samice cvetožera in odlagajo jajčeca na cvetne popke sadnega drevja. Sadjar hodi na vrt ob hladnih jutrih in otresa otrple hrošče na riuhe ter jih uničuje Zdaj bo tudi čas za škropljenje sadnega drevja, zlasti, če bo še tako lepo vreme. Škropljenje je posebno priporoči i ivo. preden se začne odpira*! ponie S škropliernem bomo tudi zavarovali popie pred požrešnimi vrabci in drag: ptiči, ne le uničili škodljivcev. Vsega dela. ki zdaj čaka sadiaria m vrtnarja, niti ni mogoče našteti. Posebno dokler bo lepo vreme, bo na vrtu in v sadovnjaku dan za dnem dovoli dela: zimskega poč:tka ie konec. Kar bomo zdai zamudili, se nam bo maščevalo vse leto. VESTI dobo zaslužnega ustanovitelja italijanske ortopedije Aleksandra Codiville, ki je bil svojčas predsednik omenjene družbe. Napovedal je publikacijo z življenjepisom znamenitega učenjaka ter z razpravami, kj jih je bil napisal A Codovilia. Predsednik medicinske in kirurgične fakultete bolognske univerze prof. Guido Guerrini pa je spregovoril v imenu bolognskih znanstvenikov. Codivillov lik so ocrtali z zanimivimi podrobnostmi pokojnikov prijatelj prof. B. Nigrisoli, pokojnikov učenec prof Delitala. prof. Gherard Formi ter prof Afrco Sera Tej prisrčno spominski počastitvi znamenitega učenjaka so prisostvovali poleg predstavnikov številne osebnosti bolognskega znanstvenega in zdravstvenega življenja. Navzočn: pa so bili tudi številni vojni ranienci iz vojaškega ortoped lenega središča, ki ima svoj sedež v zavodu Rizzioli. — Cerkveno slavje v Veneri ji ob 25-Ktnici »noči osmih ur«, v Benetkah je bila cerkvena slovesnost ob 25-letnici dogodka, ko je priletelo nad Benetke v prejšnji svetovni vojni trideset sovražnih letal ter metalo bombe na mesto. K sreč; ni bilo tedaj nobenih človeških žrtev. To je bila »noč osmih ur«, ki je ostala Benečanom v živem spominu, saj se je tedaj podal beneški patriarh La Fontaine v baziliko sv. Marka ter obljubil v imenu beneškega mesta ob sliki Marije Nicopelske. da bo zgradil Mariji Nicopelski na čast novo svetišče. Naslednje leto bo to krasno svetišče dokončano. Predvčerajšnjim so se zbral: verniki Benetk m beneške nadškof i je po svojih cerkvah in so se spomnili zgodovinskega dne pred 25 leti. — Umrla je hčerka slavnega admirala. V Rimu je umrla profesorica Feli Aubry. Pokojnica je bila hčerka slavnega admirala, ki se je v imenu Italiie prvi izkrcal v sredozemskem delu Afrike. Bla je šest let v ministrstvu za narodno kulturo ter predstojnica tajništva v uradu za književno, znanstveno ter umetnostno lastnino. — Zadrugar«, glasilo Nabavi jalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, izhaja letos redno vsak mesec, zato se ie pa zmanjšal obseg posameznih številk. Zdaj je izšla marčeva številka, k: objavlja predvsem naj bol i koristne gospodinjske in gospodarske nasvete. Nadaljuje se D. Vahnov zgodovinski oris Novega mesta. — Srečonosne številke. Pri nadaljnjem žrebanju nagrad zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septemura 1951 so bile izžrebane sledeče srečonosne štev., ki bodo prinesle srečnikom lepe nagrade po 100000 in 50.000 lir. V seriji A-21: Dve nagradi po 100.000 lir za štev 385.989 in 1.596.107. Štiri nagrade po 50.000 Lir za štev. 819.598. 1,257.486, 1,707.025 in 1.715.222. V seriji A-22: dve nagradi so 100.000 lir za štev. 187.565 in 339.271 Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 44.702, 141.497, 1.322.658 in 1,451.392. — Odkritje zgodovinske freske. Iz Padove poročajo: V cerkvi sv Benedikta v Padovi je b'la odkrita freska izredne zgodovinske in umetnostne važnosti. Odkritie je prišlo povsem slučaino v zvezi z obrta vljalnrmi deli Zgodovinski pomen 1e v *em. ker ie sedai poia^ieno vprašale k: le b:io dociei nerazčiščeno, to ie dal* ie im^o p^ro^sče zeraieno 11^5 eno ali tri ladie. Krni. THer so naSH omenieno ^re~ko. ie namreč v fflob;n.i domnevane ^eve cerkvene ladie. S tem ie notriena teza rrniti irm^+nocfT-o'h zgodovinaHev. ki so zatrjevali, da je imelo leta 1195. z^ra- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION — TELEFON 22-21 Poguba mednarodnega pustolovca zaradi sentimentalne zaljubljenosti Dekle i nasprotnega V glavnih vlogah: Marla Mercader, Milena Penovich, G. Laz zari nI ln G. Barnabo Predata ve: ob delavnikih ob 16. ln 18.15 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 uri KINO MATICA - TELEFON 22-11 Ob delavnikih ob 14.30 Zvezda Iz Ria. Ob delavnikih ob 16.30, 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30 uri Dunajska krt! Zvezda iz Ria Dlven romantičen film s plesom in godbo. Najlepša plesalka La Jana, Gustav Diesel Dunajska kri Najboljši film sezone! Remek delo Wllly Forsta! Divna godba, šlagerji, ples, humor! Najboljši komiki Hans Moaer, Theo Lingen ter simpatična Marla Holst ln WUly Frltsch KINO SLOGA - TELEFON 27-30 Napeta kriminalna drama z najboljšimi švedskimi igralci Haken Westergreen, Annalisa Ericaon, John Ekman Režija: Weyler Hildbrand Predstave od 14.30 ure dalje j eno svetišče tri cerkvene ladje. Umetnostni pomen novo odkrite freske pa je v tem, ker nam kaže umetnostne težnje iz dobe. iz katere ni v Padovi nobene ohranjene umetnine te vrste. Freska prikazuje Marijo na prestolu z Jezusom v naročju. Spričo bizantinsko starinskih značilnosti ki odlikujejo omenjeno arhaično umetnino, je soditi, da poteka iz časa, ko je bila cerkev zgrajena. Je odlično ohraniena, četudi je precej trpela zaradi vlage. Le Marijin obraz je nekoliko obledel. ^— Nagradni natečaj za najboljšo umetniško fotografijo. Da se izpodbudijo prizadevanja, nanašajoča se na umetniško izdelovanje fotografij, je objavil rimski dnevnik »II Littorale« izviren natečaj. Ob koncu vsakega meseca bo objavil omenjeni dnevnik najlepšo umetniško fotoSra- fjo s športnim posnetkom, ki bo razen te-ea nagrajena z dvesto lirami. Ob sklepu leta pa bo vseh devet nagraienih fotografij na novo objavljenih, čitalci omenle-nega dnevnika pa bodo imeli priliko, da dražijo svoje mnenje o najboljši sliki, ki bo nagrajena s 500 lirami — Duhovnik slikar razstavlja v Rimu. Iz Rima poročajo: Med osebmmi razstavami, ki si sledijo v prostorh Zveze rimskih profesionistov in umetnikov, vzbuja nosebno zanimanje rimskega kril turnega občinstva sl:karska razstava duhovnika-umetmka Angela Rescalija, ki razstavlja topot že četrtič v R;mu V slikah teea sli-karia samouka se odraza duševna mirnost, -"^krena vedrina. Angelo Reseali je po rodu *z Cremone. Dve leti živi v R:mu. kier op^vlja svoio dubovn;5ko službo v "eki r;msfci predmetni cerkvi. — S»v>m;Ti«;ka po?a«t;*ev MTai (Je ^n«^inc <2avo**ke. Na pobudo nacionalnoga kultur-noj^g 7.=i\«oda v SoTenhi ie b:la v ?^da_ učrn Tasso v navzočnosti sorrentskeca ••^adSk^fa eksc. E^anuola tor številnih nredHavntiGOV pr? žar. ravnatelj etnografskega muzeta. Ob-'avliene so naslednje razprave: Fr. Kot. n?k: »R^aeoslov zelišč na kres ;n č?r kresnic«: B Orel: >ćarodejm obred :n mit na-kolenčiča ter bosmana v si venskih žentto-vanisk'h ob čajih«; Rajko Ložar: »Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja*: M. Gr^aelj: »O tipu pravlj'ce o Amorju in Psih*«. Kraiše prispevke sta napisala V Novak, dr. J. Lokar Na vsebiDo posameznih i razprav se ie povrnemo. IZ LJUBLJANE —lj Vreme se spreminja. Včcrai popoldne je začel pihati močen ju s. ki ie nagnal tanke oblake, da je b.lo davi malo oblačno. Davi je nebo zelo žarelo kakor navadno ob južnem vremenu. Vendar se je jug ponoči unesel in je še neka i uranja, da se sonce še ne bo povsem skrilo. Včeraj popoldne je bilo še top.eje kakor v ponedeljek. Najvišja tempe.atura ic dosegla že 18.2°. Davi je znašala minimalna temperatura 0.8°. —lj Živilski trg. Danes je bil pni tržni dan v mesecu, kar se je nekoliko poznalo na trgu. Promet je bil precej živahen. Trj8 je bil sorazmerno dobro založen. Precej je bilo domače zelenjave, največ moto-vilca in špinače. Med uvoženo zelenjavo je zdaj največ endivije, a mnoso ie še vedno cvetače. Zdaj je tudi živahnejše zanimanje za semena. Prodajalke semen so dobro založene z vsem. kar potrebuje meščanski vrtnar. Na zelenjadnem trsu je zdaj naprodaj tudi nekaj čebulčka. — Med uvoženim blagom je bilo danes Še precej več čebule kakor v soboto. —lj Dolga vrsta ljudi pred poslovalnico Glasbene matice. Tudi davi se je zvrstila pred vrat: Matične koncertne poslovalnice prava množica ljudi, ki so Šakali, da kupijo koncertne vstopnice. V prejšnii svetovna: vojni so se vrstili ljudje tako pred špecerijskimi trgovinami, zdai ie pa prav tako, če ne celo boli cenjena duševna hrana kakor telesna. Nikdar še ni bilo tn';-šnega zanimanja za koncerte kakor zdni. —lj Razstava mojstra Frana Klemene" Ca v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika je vzbudila živo pozornost med upodabljajočo umetnost ljubečim občinstvom. N i ogled je postaval 14 noveiših lel. Akademski slikar Franc Klemenčič je zadnjikrat postavil svoje umetnine na ojjled leta 1940. v Jakopičevem paviljonu, kjer je doživel viden uspeh. sesti roma DK bo Izšel sredi marca V tej novi knjigi, s katero bo zaključila svoje drugo četrletje, bo zbirka »Dobra knjig^a« nudila čitateljem zanimivi in napeti roman znanega danskega pisatelja H. P. jacobsena: „BORBA Z BOGOVI44 Roman se dograja pred 3500 leti. ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Ko te dni obnavljate naročnino na na£e U«.te, se naroČite tndl na romane DK. da si zagotovite njih nabavo po znižani ceni. —lj Prihodnji dve javni produkciji gojencev šole Glasbne Matice, ki t>xleta v petek, dne 5. in v soboto, dne 6. t. m., imata na svojih sporedih skoraj izključno le dela, ki so jih napisali najrazličnejši skladatelji v plesnem ritmu od klasičnih oblik do sedanjega valčka. Zato bi dali lahko eni, kakor tudi drugi produkciji naslov »Rajaj-mo«, ki označuje skladbe na obeh spore Jih. Opozarjamo starše in prijatelje naše mladine na ti dve produkciji ter jih vabimo. Začetek obeh produkcij bo ob 5. uri po-pollne v mali filharmonični dvorani. Podrobni spored bo od jutri dalje na lazpola-go v knjigarni Glasbene Matice. — lj Instrukcije ln priprava za privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5/I1I. Diplomi-raini filozofi nudijo dijakom uspešno pomoč in šolsko pripravo iz vseh previmetov: dopoldne od 8—11, popoldne od 3—6 vsak dan. Priprava je pod strogim nadzorstvom v moderno opremljenih prostorih. Honorar zmeren. Priprava tudi za privatne izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8—11 in od 15—18: Novi (Turaški) trg 5111. Instrukcije. —lj Spored IX. simfoničnega koncerta, ki bo prihodnji petek; dne S. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki unionski dvorani, je naslednji: 1. Strauss: predigra k epereti >Nc-topirc; 2. Weber: Poziv na ples; 3. Ressini: Tarantela, 4. Dvorak: Slovanski ples št. 8; 5. Ponchielli: Ples ur iz opere ?L.a Giocon-la«; 6. Rihard Strauss: Valček Iz opere * Kavalir z rožo nI Fra~e ' P mat. Kaka potrebna so ta prelivanja 1 dokazuje sijajen cbisk dotedanjih tečajev, p sebno pa tudi ■Obolnj toC lj v magistratni dvorani ki so jv pa v. - tud; p'vds-d- r.'k mastno podrnžnoe Sadjarskega in vrtnarskega društva dr. Bpillsr-lfuri, polkov« nik Viktor Androjka ter SDtotl zastopniki in zastopnico v:-eh stanov. Opozarjam \ da predav^tol.i pri vseh predavanjih iaiejo tudi pojasnila r.a najrarrl čnejža vprašanja oo'slcovaJcov, Prlp mi-jamo tudi lo« da oo tečaj v Ijodskj soli za Bežigradom v pritličju v šolski jedttn ci. Iz pzksmlm Trieste — n. Glardani rsasI 'vija. V ponodi i 1. maroa je r>i?a O tvor jena v M cholazz jovi umetnoitni gn!o-j i'jfcnrssra razstavs odličnega tricsfiisk ik'.vrelista Ivana Gi^rdanija. — JOBSJikSJ smrt lltlStJMSht^a M;ili » Na Egejskom nebu je \ i M letalec Korrur-cio G.acobelli, po rodu iz Tr-osta. Kj jo bi pezvan pod i rož:e, s^ jo j »vil SS let ilsko Stroko. Pokojni Giacobelli je izšel iz fašjj-^kih vrst. — PonrsrtViu-a. 4o!otni Guofino Zochlgua je padel na cesti v l inago z voz^i in obležal z zlomljen: levo roga. Petletnega Kina Serebota iz ulico Lam:n m.oi a »2 v Tuj—Ul je ogrzel popadljiv pes. Oba sta so za. tekla v triestuiLko bolnišnico Kraljice Helene. — Rimski kvartet v Tiksslu, V ponedo* ljek je nastopil v diui^-bni dvorani \\,iil:jj-vega gledalifiča Bolard'nellijev riusl;. kvartet. Pred številnim občinsatvont jc^ izvajal komorno skladbe Bocherisija, Rospighjja in Deboasvja. — XVII. umetnostni več»r. V ,kviru stsinih umctnostn;h večerov je predoči] R^mt-gij Marini zbranemu občinstvu unu-tnlsko ustvarjanje triestinskih slikarjev Viktorj Bergague in Romatla Rossln ja. Podrobno je razčlenil njune značlnoeti. Zatem sc je predstavila miatiaj zoio nadarjeni pianist« ka Nora Poropat. ki jo odlično izvajala skladbe H.vdna. Sihumanna, Olsaa Chopina in L'a.iora. Marcel Fraulini Je na(o prečital vrsto Xx\", pesmi L ne Galb. Z le_ pim uspehom so nastopih' gojenko r'tmičuo šole Llze WnJtherjeve. Njih« vo ljubko podajanje je vzbudilo spi :^no pr znanje. — Op<'r.'tiia sliuj>:n:i Itt^-s v FOfjtesSSM Rossotti. Te dni sodeluje n:i odru Polttea-rna Rossett' o/Uična operetna skupina - Ro-ses št. lr. Pnn predstava je bila ^Tebsk.i gospa«. Med drugim so uprizorili tudi znano Leharjevo opereto »Dežela smehljaja . GLEDALIŠČE D R A M A Sreda, 3. marca ob 17.30: Mirandolin.a. Red Sreda. Četrtek, 4. marca, Ob 17.30; Jesen. I*re- miera. Red Premicrski. Petek, 5. marca. ob 15: K»varstvo in ljubezen. iz\-cn. Cene od 12 lir navzdol. OPER A Sreda. 3. marca ob 17.: Thais. Tz.ven. Cene od 28 lir navzdol. Četrtek, 4. marca, ob 17: Zemlja smehljaja. Red četrtek. J. Massrnet: »Thai I :a v sedmih slikah. Osebe: Atbanael — P:uno/Jč. Ni-cias — Sladovlj' v. PaleTOOn — Delničar, suženj — Gregor n. Thais -- HeJ'balova. Krobila — Miein kova, IfirtsJa — Stritarjeva. Albina — Španova. Dirigent« N. Štritof, režiser: C. Debevec. zborovodia: R. Simoni ti, koreograf: inž. P. Goloviru scenograf: A. GerloviSevn. načrti za kostume: j. Vilfanova. IMMINENTE - PRIHODNJI )P0RED Cl N C KINO UNION ^ILIA SILVI alTOtRTO VILLA DIL/AN P0CCI0 s»V ioravanli TRIESTE PABBSIOA PRODOTTI DOI.CIARI TOV A R N A SLASčI C Via Oamhlni '»'9 MALI OGLASI DOBRO SENO vrtno za krave (dva voza) prodam. — Dolenjska cesta 12. DANES DIVJAČINA! Teran v steklenicah in izvrstna sortirana vina — toči gostilna Lovšin. INSERIRAJ KLORI t AKNA »PAJK« vam strokovno osnaži, preoblika in -prebarva* vaš klobuk, da i/.^leda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov. — Se priporoča Rudolf Tajk. Lumini« na. Sv Petra cesta 3^, ICIkledtoava oas^s 18 (nasproti h^**'1 lTnx-on). Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, ■reda, S. marca, 1*43-XXI •tev. 50 ia m drugi legijski tabori Iz zs^davine rimskih vojaških taborov v sašIh kraj ih — s_:ega tabora Ljubljana, 3. marca R«mV*»r.s*va Vo; : ■ organizacija je zelo zanimiva sama na sebi, posebej pa še za starejšo zgodovino sploh. V zvezi z njo je tudi nastanek nekaterih mest. Prav tako je bila Bmona, pn !:^:r>-i Ljubljane, prvotno vojaško, i - rlco tal risce. Z zgodovino legljskih taborov pri nas se peča prof. B. Serii v Glasniku Muzejskega društva leta 1939. Prvi le^ijVii taba-i Učenjak skuša odgovoriti tudi na vprašanje, k ij so bili v naših krajih ustanovljeni prvi legijski tabori. Odgovor na to vprašan j o ni lahek. Zgodovinar ji domnevajo v splošnem, da s*1 je pohod cesarja Oktaviana proti Janodom. ki se je zadel med letoma 35 in 33 pr. Kr... dotaknil na-3ega ozemlja le na vzhodu. Emona in Poe-tovio prvotno nista spadala pod Panonijo. odnosno Ilirik. Po sodbi nrkaterih učenjakov sta bila Nauportus (na kraju Vrhnike) m Bmona na ozemlju Taureiskov: na vzhodu je bilo t mi ozemlju priključeno področje keltskih Latobikov z Neviodu-num kot glavnim mestom. Okra je bila nekaj časa meia med Ttaliio in Norčkom in ne, kakor pezneje. med Italijo ln Panonijo. Po tem takem sta Gorenjska in Dolenjska (večji del) nekdaj spadali pod Norik. pozneje so ju pa šteli pod Gornjo Panonijo. Do sprememb« noriške meje je najbrž prišlo 1. 11. pr. Kr. Iz tistega časa izhaja tum ustanovitev vojaških taborov na tem ozemlju, ko se je spremenila noriška panonska meja. Ti vojadkl tabori ustrezajo nekoliko današnjim trdnjavam. Prvi legijski tabori na tem ozemlju so bili torej ustanovljeni približno ob začetku našega Štetja. Poetovijski lečijski tabor Določitev krajev legljskih taborov ne dela učenjakom več nobenih težav. Zdaj se pač ne prepirajo več kakor so se še nekateri ob koncu preteklega stoletja, ali je n. pr. bila Emona na krain sedanje Ljubljane ali — na Igu... Raziskovalci so povsem točno dognali, kje je bil emonski tabor in njegova površina je znana do centimetra natančno. Nobenega dvoma tudi ni. da je bil legijski tabor v Ptuju Ob času Aveai-stgve smrt! po bHe v Emoni tri legije, in sicer združene v skupnem taboru, a imele so tri lceena zimska taborišča Skupno ie bilo letno taborišče, a ni še doomno7;ti in Panonijo so upravno razdelili na Gornjo in Dolnjo. Taborišča niso bila tik ob meji Tudi na tem ozemlju, kakor na galsko germanskem, legijska taborišča niso bi!'* tik ob meji. Tako ni Cezar v Galiji nikdar postavil legijskih taborišč tik ob meji. temveč jih je postavljal v bližim nezanesljivih plemen. Po tem načelu je razporejal le-gijska taborišča tudi Cezarjev naslednik. ~ Glavne posadke so bil ■ torej razvrščene na pomiri enem ozemlju, vendar pa ne predaleč od ogroženega pacru. — Na tem ozemlju je bil tabor menda najdalje v Poetoviju. in ko je odšla 13. legija, je bil s tem konec starejšega avgustejskega obrambnega sistema. Brez redne vojaške posadke Potem je ostalo to ozemlje dolgo brez redne vojaške posadke, a verjetno je. da so tu osi ah še oddelki pomožne vojske. Ko je prevzel po Trojanovi smrti vlado Ha-drian. je začel utrjevati mejo z znameni- tin- mejami -; lom, »limesom«. Ta zid ne-kateri prtmeri^fs eeio s kitajskim zidom, čeprav .»:e --««-—- razlikuje od kitajskega obrambnega zidu. Zaradi novega obramb-oegs "istem sc bili odpravljeni prejšnji legijsld tabori. Poslej je bilo vojaštvo razmeščeno za obrambnim zidovjem. Zunaj i lesa so pa Rimljani ivp^polnievali sistem malih kHentelnin obrobnih držav, ki so bile povezane z imperijem po posebnih t Ibah, Glavna njihova naloga je bila obramba meje. Ko je bila obramba na se-veru ob Donavi, omejena tako. je Hadri-an lahko odposlal donavsko vojsko na dru-boi >ča V zgodnji cesarski dobi niso nabirali vojakov v pokrajinah s tujimi plemeni: lcgiie so rekrutirali le v Italiji v mestnih, ok "ožjih in pokra-mah. iz vrst »ci-vium Romanorum«. V dobi Ha-'rianove vlade so pritegnili tudi na tem ozemlju pre-bivalstvo v legijsko shT-*bo Markomanske vojne V kolikor prihaja v postev za to ozemlje, so Rimljani najmanj skrbeli za noriški del državne meje. zahodno od Vindobone fDunall T«m pi^ im**W le ma^i^e k^ste'e za pomožno vojsko. Prva legija je prišla v Vindobono šele v dobi Trojana. Rekh smo. da so Rimljani varovali svojo mejo s posebnim sistemom obrobnih držav, ki so plačevale Rimu tribut. V 2. stoletju je pa prišlo do motenj v politiki do klentelnln držav, kar se je zelo maščevalo. Sprožilo se je preseljevanje narodov na severu, menda zaradi odhoda Gotov iz prvotne domovine ob Baltiškem morju. Prenikanje se je začelo tudi ob rimski meji. V času Juli-usa Bassusa se je oglasil pri nanonskem namestniku markomanski kralj Ballonar z desetimi poslanci — vsak je zastopal po eno pleme — in zaprosili za vključitev v rimsko državo. Prošnja je bila odbita, zato so kmalu potem Markomani vdrli v rimsko pokrajino. Tako so se začele usodne markomanske vojne. Z Markomani so vdrla v Panonijo tudi druga plemena. Obramba ni mogla biti uspešna, kajti v kastellh ob Donavi so bile le male posadke. Posebno težavna so bila za Rimljane prva leta vojne. Germanska plemena so divje napadala daleč proti jugu. niso pa mogla prebiti limesa. V tistih časih je to ozemlje zelo trpelo, posebno na vzhodu. Rimljani so morali deset let napenjati vse sile. da so obranih državo. Potem so si opomogli in L 171 so zopet dosegli staro donavsko mejo ter se odlo čili za napad na markomansko kvadsko ozemlje. Naslednje leto so prekoračili Donavo m že istega leta so kovali denar z napisom vGermania subacta«, cesar je pa prevzel naslov »Gerrninicus«. Mark Avrelij se je odločil ustanoviti na ozemlju Markomanov, Kvadov in Sarmatov dve pokrajini: Marcomania in Sarmatia. Oporišče za boje je bila Panonija. Rimljani so bih zelo zmagoviti in prodrli so daleč v sovražno ozemlje. Sklenili so ugoden mir z Markomani. ki so morali prepustiti 38 stadijev širok nevtralnostni pas ob Donavi. Potem je vladal sorazmeren mir na severu in v 3. st. so Rimljani lahko poslali celo obmejne posadke, del DI. legije, drugam. To ozemlje je bilo torej prehodno za velike boje. Ko je bila Panonija oporišče za boje proti Markomanom. so skozi te kraje korakale velike vojske. Toda neposrednih spominov na tiste čase ni. Pač pa nas spominja, da je bilo to ozemlje v območju severnega obrambnega sistema, »limes«, kolikor ga je še ostalo, pri Vrhniki in nekaterih drugih krajih Ljudstvo imenuje to obrambno zddovje »ajdovski zid*:. O njem se bomo še pogovorili ob priliki. Italijanski konvoj v Sredozemskem morju žiti na 90 milijonov mark Črev, leta 1933. pa samo za 40 milijonov. Ta čas se je nam-' reč zelo razvila v Nemčiji industrija umetnih črev, tako da je lahko oipadel znaten del uvoza. Vinogradništvo v Bolgariji Bolgarija izvaža vino samo v Nemčijo, kamor ga gre letno okrog 40 milijonov litrov Čeprav vino v bolgarskem izvozu se daleč ne igra tako važne vloge, kakor tobak, je zavzemalo vendar vinogradništvo v bolgarskem kmetijstvu že od nekdaj važno mesto. Omembe vredne količine vina je začela Bolgarija izvažati šele leta 1937. Zdaj stopa tudi vino v ospredje bolgai skega izvoza. Ker se vedno Doij zanima zanj Nemčija. Giozdje je postalo v Bolgariji ljudska hrana v pravem pomenu besede. Na vsakega prebivalca odpade letno 120 do 130 kg grozdja, in 25 litrov vina. V Nemčiji je prišlo pred vojno na vsakega preb va, -6.8 litrov vina. Z vi no gra društvom se preživlja v Bolgariji 200.0p0 družin, ali približno ena osmina vsega prebivalstva. V tem pogledu sta vinogradništvo in pridobivanje tobaka v Bolgariji približno enako važna. Na starih mejah Bolgarije so zavzemali vinogradi 125.000 ha. v priključenih pokrajinah pa 50 000 ha, tako da ima zdaj Bolgarija 175.000 ha vinogradov. Na hektar se pridela v Bolgariji 10 do 12.000 kg grozdja. Letni pridelek grozdja znaša torej 1,750.000 ton. Od tega se porabi približno tretjina sveže, ostalo grozdje gre pa za vino. Za obdelovanje vinogradov in trgatev je potrebnih letno 315 milijonov delovnih ur. 2e ti podatki kažejo kr>ko važno vlogo igra vinogradništvo v bolgarskem narodnem gospodarstvu. Bolgarsko vino igra kot rečeno v izvozu Šele zadnja leta važnejšo vlogo, ker je začela Bolgarija izvažati preoej vina v Nemčijo. Vzrok ne tiči v tem. da Bolgari sami radi pijejo vino, pa tudi ne v tem. da bi bilo bolgarsko vino 3iabše od francoskega, italijanskega in španskega, temveč v go-I1' -Vi strukturi bolgarskega kmetijstva. Vsa bolgarska kmetijska proizvodnja je omejena na male kmetije. Isto velja za vinogradništvo. SO odstotkov bolgarskih vinogradnikov Ima približno po 15 dekarov vinogradov. Zato Boigaiija doslej standar-n*h vin skorai snloh ni poznala, šele zadnja leta je dobila nekaj k'eli s kapaciteto 50 do 500.000 litrov. Poleg tega so pa bolgarska vina precej draga, ker so pridelovalni stroški previsoki, da bi mogla tekmovati recimo s francoskimi vini. Bolgarija je začela izvažati vino v večjih količinah šele leta 1937. Edini odjemalec bolgarskih vin je še sedaj Nemčija, kajti sosedne države Grčdia, Rumunija, Madžarska in bivša Jugoslavija imajo same dovolj vina. Lani je pridelala Bolgarija 205 milijonov litrov vina in od tega je šlo v Nemčijo 40 milijonov litrov. Izvoz bi bil pa še večji, če bi ne blo primanjkovalo sodov in transportnih sredstev. Bolgarija izvaža v glavnem tri vrste vina. Močno rdeče podobno bor do ju z 12.5 odstotkov alkohola, belo s 6 do 7 odstotkov in svetlo-rdeče z 10 odst. Čeprav ima skoraj vsa Bolgarija za vinograde primerno pcclnebje, jc vendar vinogradništvo v glavnem omejeno na pokrajini Pomorje in Burgas, kjer se prideluje belo vino. na Plovdiv, Krčim, čirpan in Pa-sadžik. kjer se prideluje temnordeče in na Melnik. kjer se prideluje najmočnejše vino, podobno malagi. To vino je za srednjeevropski okus prctež'-o in zato ga popijejo Bolgari večinoma sami Severobolgarska vina iz okrajev Pleven in Suhi dol so tudi rdeča, podebna bordo ju. Vinogr ,; -t razprostirajo tu na desnem bregu D -nava. Bolgarski vinogradniki s" ime za tem, da bi mogli konkurirati s standardni-anti vini, francoskim, itali an;ki..n in Španskim vinom ne samo po kako/ost' temveč tudi v cenah. Toda pot do teg i cilja i j 5e precej dolga. Najprej bo moral.i Bolgarija pr krbeti za moderno kletarstvo, kar pa v seri.njih razmerah ni mogoč", ker ima država do\ olj važreiših skrbi. Skrbeti mora v prvi vrsti za prenrano piebi \i v n. Zaalsssivcsti Ce primerjamo povržiruo obdelane zemlje v Nemčiji mel prvo in sedanjo svetovno vojno, se pakaže velika razlika. V tretjem letu prve svetovne vojne je bilo v Nemčiji okrog 3 milijone ha neob"elane zemlje, ker je primanjkovalo delovaih moči in vprežne živine. Lani spomladi je bila pa obdelana v Nemčiji vsa zemlja. Koliko mesa ima svet na razpolago se ne da točno ugotoviti, ker ni na razpolago statističnih podatkov o tem. Pribl žno je pa to znano. Govejega mesa ima svet na razpolago letno 21 milijonov ton, svinjskega 18.6. ovčjega pa 5.2 milijona ton. 28" n mesa odpade na Evropo brez Rusije, 11r. na Sovjetsko Rusijo, 37° 0 na severno in Južn-> Ameriko, 16r', na Azijo, 6ve hladnokrvnosti: Ubogi pr jatelj. koliko si m ral kot oče pretrpeti 1 Skoraj nejevoljno je kirurg v Enak proteste zamahnil z roko> da bi tovariša prekinil. Slednji je pa nida^ Ijeval: Dovoli mi, da povem da konca. Reči sem hotel sitno k liko si moril pretrpeti, ko s moral operirati hčerk i tako premočnega očeta brezplačno. Zdravljenje brez zdravnikov V mno£-h or.jt ntal k$b deželah tja do j srednjega veka zdravniškega poki ca sploh niso poznali B~ln*ko so zdravili na kaj čuden n čin. N sdi so jih na trge ali na *"aj-pro-motneiša križišča, kjer je h d lo mimo mnogo ljudi. Ljudje so se ustavljali ;n spraševali, kakšne b lezni mučijo boln ke in vsak je nasvetovaJ bol'iku svoja preizkušena zdravila. Dolžnost bolnikov je b;lo zapomniti nI Zibe'ržiti uč nkovitr zdravilo, da so dajali potem drugim bolnikom dobre no svete. Brezplačna operacija Neki budimpeštanski k rurg bi bil moral nekoč operirati lastno hčerk S to operacijo je zverin:! vesela d gcd vSčina. Dotični kirurg je bil znon med svojim; tovariši kot velik čast'hlepnež in skopuh. Ko je rrečno V zrcalu anekdot Frank Harris Ko se je Oscar WUde mudil v Londonm, se je seznanil z angleškim književnikom Frankom Harrisom. Njunega prijateljstva ni nič motil cinizem, ki sta se oba en^.đto odlikovala z njim. VVilde in Harris ?ta po-poldne navadno .sedela pri čaju v veži nekega velikrga K»n i h vi'*. Tu sta navadno čitala drug drugemu svoje rokopise. Nekega dne je prinesel Oscar VVilde več svojih novih pesmi in j^h jel citati svojemu prijatelju. Kar je v bližini sodeči hotelski gost na ves giaa zazdehal. — Cltaj tiše, Oscar, ta človek prW\>-škuje ... Liszt Slavni skladatelj F ran z Laszt je priredil nekoč v pro\nncijainem roeaCu koncert Copra v je bi1 a prireditev pravočasno nnpovedana,, se ni našlo v mestecu več kaJc^r pet ljudi. ki so prišli na Lisztov koncert. Vi led* kako malo ljudi se je zbralo, je povabi vseh pet poslušalcev v hotel, kjer se je bit nastanil. — Nima smisla igrat' pred prazno dvorano. Pojdite z menoj, pa vam zaigram dna ma ves program, — j< •?.: svojim spremljevalcem. Rečeno storjeno. Po koncertu v hotelski sobi je Liszt pogostil poslušale* 3 šampanjcem. Ko se je laznesla ta vest po mestu, s* ljudje navalili na skaldr telja, naj prirerU še en koncert. Liszt je ustregel njihovi želji. Zvečer je imel skladatelj nabito pom* dvorano. Ko je 01 igral tri napovedana skladbe, se je prezirljivo nasmejjn priklonil in odšel. Občinstvo, ki se je nade ala šampanjca. Je bilo seveda bridko razočarano. Bernard Shaw Bernard Shaw je bil nokaj časa gledaJV ški kritik nekega lista. Po premijeri neka komedije, ki je doživela prectjčen polom, je Shavv napisal v kritiki meti drugim: — Smeh, ki se je začni v tretjem drja-nju z enega sedeža v peti vrsti parketa ja obrnil pozornost občinstva na nekoga, ki je navzlic slabi razsvetljavi mogel čitati humorističan list. GFORGES OHNET; | 20 @ PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Ta raz;granec ima tudi v nesreči mnogo več sreče kakor bi je zaslužil za svojo nepremišljenost. Vstopil je v hišo z zdravnikom in čez dobre četrt ure je zapustil Kristijana pomirjenega, nasmejanega, pripravljenega zaspati, sam se je pa vrnil potolažen v Deauville. Njegova prva skrb je bila se istega dne, čim je poveČerjal, da se je odpeljal v Tourgeville h gospodični Dharielovi. Obljubil je Kristijanu, da ji bo sporočil, kaj se je zgodilo in v duhu je bil sklenil, da bo izpolnil to obljubo sam, ker bi je nihče ne mogel izpolniti bolje. Saj je že dolgo mislil na ugodno priMko, da bi se seznanil s to slovečo Etiennetto. In ta prilika je bila zares imenitna. Treba je bilo samo izkoristiti jo in Vernier je to brž storil. O Kristijanovi prijateljici nihče ni dvomil, da je kos vsakemu položaju in že opetovano je stala pred zelo težkimi dogodki, toda vedno si je znala poma- gati s svojo premetenostjo, trdno voljo in duhovitostjo. In vendar je bila zelo razburjena, ko ji je komornica prinesla v salon na srebrnem pladnju vizitko, na kateri je stalo ime: »Vernier-Mareuil«. Etiennette Dharielova je igrala z Marietto de Fon-tenoy karte, njen drugi gost Clamiron je pa dremal v globokem naslanjaču. Etiennetta je odložila karte in presenečeno izbuljila oči. — Gromska strela! — je vzkliknila. — Kaj pa je?« — je vprašala Marietta. — Kdo je prišel? — Sam oče Vernier. — Kje je pa njegov sinko ? — Odpeljal se je davi z avtomobilom, sam s svojim šoferjem. — Kaj pa če to pomeni, da te hoče zapustiti* Etiennetta se je samozavestna zasmejala. — Bil bi v tem primeru prvi med vsemi. — Nekdo mora biti prvi. — Toda on ne bo. — No, kaj misliš storiti? — Bomo že videli. Obrnila se je h komornici — Kam si odvedla gospoda Vernier-Mareuila ? — V vaš budoir, madame. — Dobro, reci mu. da tako^ pridem. Clamiron je sedel nepremično v naslanjaču in se posmehoval: — Dama s kamelijami___Tretje dejanje ... prizor z očetom Duvalom ... To bo sijajno. — Glej glej, kaj si že prebudil? — Prav kar sem za hip dvigni! veke svojih oči. da bi bil priča tvoje radosti in zdaj vidim, da se ti je menda res zmešalo od same sreče. Etiennetta je stopila pred zrcalo. Bila je zelo bleda. — Ali ni to neumno? — je dejala jezno. Česa naj bi se bala vpričo tega starega prismuknjenca? Saj me ne bo požrl! — Oh, to je velik bogataš! — je dejala Marietta. — A bogastvo vedno vzbuja globok vtis . Etiennetta je brezbrižno zamahnila z roko. — O tem vem že mnogo več, nego da bi padla pred tako malenkostjo na kolena. Imela sem posla že z drugačnimi gospodi. Počakajte me. vrnem se čez pet minut . .. In vendar je bila nemirna. Z nervozno roko je pritisnila na kljuko, potem je pa samozavestno vstopila v budoir, zroč svojemu gostu naravnost v oči. Vernier-Mareuil je stal naslonjen na kamin, a zdelo 3e je, da Etiennettino vihanje nosu ni napravilo nanj nobenega vt^sa Pokimal je z glavo v pozdrav, potem je pa prišel takoj z barvo na dan: — Gospodična, obžalujem, da vam prinašam neprijetne vesti o svojem sinu . . . Danes se mu je pripetila avtomobilska nesreča. Avto se mu je prevrnil in moj srn je žal obležal pod njim. Ko so avto končno dvignili, je bila Knstijanova noga že zlomljena. — Ah, bože moj' Kje pa je? — Bodite brez skrbi, za ni skrbe dobri liudie Govoril sem z njim tik pred večerjo Nogo so mu že obvezali in vse je zopet v najlepšem redu. — Jaz ga pa dam prepeljati sem. — Nikakor ne. Zdravnik je vsak prevoz strogo prepovedal... — Će je tako pojdem pa sama k njemu in skrbela bom zanj . .. — O tem ni niti govora. Zdaj je v domu poŠte* nih ljudi. . . Zdi se mi, da bi vi ne mogli prestopiti praga te hiše. Pri tej odločni izjavi, tako jasni, da o niene^i pomenu ni bilo mogoče dvomiti, čeprav je bila i»* govorjena vljudno, je Etiennetta zadrhtela. To je bil nrvi udarec, ki ji ga je zadal nien nasprotnik in Etiennetta je čutila, da jo je zadel Hotela ga ja odbiti in plačati mu milo za drago. — Toda, gospod, mar mi nežno prijateljstvo do vašega sina ne daje čisto posebnih pravic... Vernier je odklonilno zamahnil z roko. — Prav nobenih pravic. Ce bi bil« potrebna 9% kakršnakoli skrb razen tiste, ki mu jo In posvečajo, bi bila to moja pravica in dolžnost. Kristijan ni sirota, saj ima očeta. In to vam rad dokažem. Čm želite. Nikar torej ne poskušajte vsiliti *e meni aH moji rodbini Mora! sem itak zaradi vas že mnog« pretrpeti, v tej zadevi sem pa nepopustljiv. Etiennetta je spoznala, da mora izpremeniti tla* ki je na njih bila boj in ki se v niso več zdela dovolj vama. Otožno ie torej zmajala z glavo la dejala z drhtečim g'asom — Ali 3te nnšll k men' samo ;rato. da bi moniUl slišati iz vaših ust te trde besede? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomu Volčič — Vsi v Ljubljani