Ql2£/om A/aud s-yud&ce NO. 42 Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Kongres se la leden ne bo pretegnil radi dela National and International Circulation CLEVELAND OHIO WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Zakonskih predlogov za bolniško zavarovanje in za pomoč šolstva se kar ne more lotiti. WASHINGTON, D.C. — Kon greš se ta teden ne bo preteg-nil od dela. Slovesno praznovanje astronavta Glenna mu je prišlo kar prav, da se še enkrat pogovori o političnih posledicah Kennedyevega por aza ob priliki glasovanja o novem tajništvu za mestne zadeve. Demokratski voditelji so še zmeraj precej poparjeni in se bolijo, da bo sedaj dobila znana koalicija republikanskih in južnih demokratskih kongresnikov še več poguma in da bo skušala nbiti vse važnejše zakonske Predloge iz Kennedyevega zakonodajnega programa. Koalicija želi torej igrati isto vlogo jo je lani z velikim uspehom. V Domu Derpokratski strategi na Ka-Pitolu sedaj premišljujejo, kako J1 se ognili ponovnemu porazu glede bolniškega zavarovanja. nani odbor predstavniškega doma za “sredstva in taktiko” sc kar ne more ogreti za zavarovanje, dasiravno ga je administracija ta teden zopet uradno opozorila, da je treba zakonski načrt vzeti v pretres. Nekateri demokratje se kar bojijo, da bo načrt doživel isto usodo kot načrt za novo tajništvo in da bo ostala edina tolažba: dobro agitajsko sredstvo za jesenske volitve proti vsem tistim, ki kodo pomagali pri pokopavanju 2akona o bolniškem zavarovanju. Isti odbor predstavniškega doma tudi ni nič kaj pri volji, da bi sklepal o znanem načrtu, da se število kongresnikov dvigne od 435 na 438. Lahko se zgo-1’ da ga bo pokopal še ta teden, kongresniki iz tistih držav, ki °do imele od povečanja indirektno škodo, so namreč že za-celi godrnjati, da ni prav, da bi Predsednik doma (McCormack smel uživati privilegije. N (Senatu y senatu bodo obravnavali ^ečinoma strokovne zakone. Na nevnem redu je zakon o po-0 lastilu, ki daje predsedniku Pravico, da se zadolži še za bilijona. Pristojni senatni od-0r bo tudi obravnaval vprašanje povišanja poštnih pristoj-vln, ki jih je predstavniški dom 2e °dobril. Upajo, da jih bo o-debril tudi senat. Administracija bi rada vide-a> da bi Kongres začel: že ta te-eo obravnavati osnutek o prometnem zakonu. Kongres ji te-ga veselja ne bo napravil. Pač Pa bo pododbor predstavniškega doma začel zasliševati interesente o zakonu, ki zahteva f° sk° integracijo v tistih, šolah, j Pojemaj ° federalne podpore. 2 avsiiševanja bi se morala tudi aceU o trgovskem in carin-ero zakonu, toda na Kapitolu Novi grobovi Anton Šabec V nesreči, ki se je pripetila na novi Marginal Drive in Nottingham Rd., je bil Anton Šabec s 17915 Dillewood tako hudo poškodovan, da je čez par ur preminul v Euclid Glenville bolnici. Pogreb oskrbuje Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavod. Pokojni je bil eden najbolj znanih časnikarjev med ameriškimi Slovenci, saj je sodeloval v raznih časih pri Glasu Naroda, pri Glasu Svobode, pri Enakopravnosti, pri Ameriški Domovini in zadnja leta kot clevelandski dopisnik pri čikaški Prosveti. Leopold Mohorčič Včeraj je umrl Leopold Mohorčič, 15805 Arcade Ave., v starosti 69 let. Preden je šel v pokoj, je delal pri Atlas Car & Mfg. Co. Tukaj zapušča soprogo Jlennie, hčeri Alice Scaife in Rose Zigman in vnuke. Bil je član Društva France Prešeren št. 17 SDZ. Na mrtvaškem odru bo v Mullally pogrebnem zavodu, 365 E. 156 St., od 7. do 10. ure zvečer v sredo in od 2. to 4. pop. in 7. do 10. zvečer v četrtek. Pogreb bo v petek pop. ob enih na Highland pokopališče. Zastopnik društva France Prešeren se bo poslovil od pokojnega v pogrebnem zavodu. Joseph Planisek Po dolgi bolezni je preminul v bolnici Joseph Planisek st., star 80 let, stanujoč na 7720 Cleveland Akron Rd., Hudson, Ohio. Bil je vdovec, soproga Anna je umrla junija 1961. Zapušča otroke: Anno Fabian (poprej Stopar), ki vodi delikatesno trgovino na Boston Hts., Mary Batich (poprej Terchek), An-thonya, Josepha ml., Edwarda, ki vodi Super Value Store na 854 E. 185 St., Victorio Chin-char, Roso Arko, Jennie Peterlin in Lillian Yuko, 18 vnukov in 9 pravnukov in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Višnji gori. V Ameriki je bil 60 let. Bil je ustanovni član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, član Združenih bratov SNPJ, International Association of Machinists Union Local No. 584, ustanovni član fare Marije Vnebo-vzete. Do upokojitve pred 15 leti je bil zaposlen 47 let pri Ne\v York Central železnici. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na sv. Pavla pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Jakob Crumrine V Metropolitan General bolnici je preminul Jakob Crumrine, star 71 let, stanujoč pri družini Krall na 16011 Waterloo Rd. Bil je vdovec. Tu nima sorodnikov, bil je prijatelj družine Anton Baraga, ki oskrbuje pogreb. Zaposlen je bil dolgo let pri Euclid Race Dairy. Pogreb bo danes popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Hill-crest pokopališče. -o------- — ni nobenega veselja, da bi prizadeti odbori že sedaj začeli grizti v to kislo jabolko. Tako bo ta teden potekal na Kapitolu med političnim filozofiranjem in strokovnim delom. Torej nobene prilike za senzacije! Nikilo bomo gledali in poslušali na - TV! Dogovori o nastopu Nikite Hniščeva na ameriški televiziji in Kennedya na ruski se bližajo zaključku. WASHINGTON, D. C. — Iz vladnih krogov prihajajo vesti, da sta vladi Združenih držav in Sovjetske- zveze biiizu sporazuma o nastopu Nikite Hrušče-va na ameriški televiziji in istočasnem nastopu Johna F. Kennedya na ruski televiziji. Nastop je predvidoma določen na 24. ali 25. marec. Vsak naj bi govoril po 15 minut in njun nastop naj bi bil v ruščini, oziroma v angleščini, pa nato takoj preveden v domače jezike poslušalcev. Govora bosta posneta na film in predvajana nekako ob istem času. Razgovori o tem nastopu so se začeli v januarju med predsed-nikovim tiskovnim tajnikom P. Salingerjem in tiskovnim tajnikom sovjetske vlade M. Har-lamovom v Parizu v okviru “kulturne izmenjave” med A-meriko in Sovjetsko zvezo. Predsednikov tiskovni tajnik Salinger je dejal, da trenutno še ni “nolbenetga dogovora” o omenjenem nastopu na televi- &FL-CI9 voditelji za pravočasno podaljšanje podpiranja brezposelnih BALL HARBOR, Fla. — Izvršilni odbor AFL-CIO unij je imel ta teden svoje ; redno zimsko zasedanje in na njem obravnaval tudi vprašanje brezposelnih podpor. Kot smo že večkrat opozarjali, so med brezposelnimi delavci nekatere skupine, ki so po brezposelnosti prav posebno prizadete. To so tisti delavci, povečini že starejši id družinski očetje, ki iščejo delo že po\ leta in ga ne morejo dobiti: ali nimajo primerne kvalifikacije ali pa jim nagajajo leta. Takih je okoli pol milijona in zanje po-teko brezposelne podpore s 1. julijem, ako sedanji izredni federalni zakoni ne bodo pravočasno podaljšani. AFL-CIO u n i j s k i voditelji zahtevajo, naj Kongres pravočasno izglasuje McCarthy-Kingov zakon, ki trajno ureja podpiranje te skupine brezposelnih. Zakonski osnutek ne predvideva samo povišanih brezposelnih podpor, ampak tudi podaljšanje podporne dobe preko pol leta. Ker prizadeti brezposelni delavci ne morejo ostati na cesti, bi morale zanje skrbeti socijal-ne ustanove držav in mest, kar bi pomenilo iste stroške, toda to bi pomenilo udarec za moralo brezposelnih, ki VJ jih razmere potisnile v kategorijo navadnih prosilcev z? milostne podpore, kr jih odiit'yk sočijalno skrbstvo kar po svoji uvidevnosti in brez vsake pravne obveze. Predsednik želi mirovni zbor podvojiti WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je predložil Kongresu podvojitev mirovnega zbora do konca junija 1963, ker je v prvem letu svojega obstoja “izpolnil pričakovanja.” število flrostcrvoljnih članov zbora naj bi se povečalo od sedanjih 2,400 na 6,700. V ta namen je predsednik Kongresu predložil tudi povišanje proračuna zlbora od $30,000,000 na $63,750,000. Sovjetija svari ZDA pred vojno v Juž. Aziji Pravda, nradno glasilo Sovjetske komunistične partije, je včeraj opozorila Združene države, da s svojo povečano pomočjo Južnemu Vietnamu tvegajo vojno y južni Aziji. MOSKVA, ZSSR. — Ameriška pomoč Južnemu Vietnamu, ki je omogočila v zadnjem času uspešnejši nastop proti komunističnim gverilcem, je vznemirila najprej rdečo Kitajsko in Sev. Vietnam, da sta začela protestirati proti ameriški agresiji, sedaj pa se je oglasila tudi Sovjetska zveza. Pravda, glasilo Komunistične partije, je posvarila Združene države, da utegne imeti njihova povečana pomoč južnemu Vietnamu nevarne “posledice” za vso jugovzhod- no Azijo. Pričakujejo, da se bo Sovjetska vlada obrnila na Veliko Britanijo, s katero sta predsedovali konferenci v Ženevi, kjer je bilo leta 1954 sklenjeno premirje za vojno v Indokini. Na osnovi teh sklepov je bila poslana v Vietnam posebna mednarodna komisija, sestavljena iz Indijcev, Kanadčanov in Poljakov, da nadzira premirje. Podobne komisije so bile imenovane tudi za Laos in Kambodžo. Velika Britanija in Sovjetija se smatrata za odgovorni za izpolnjevanje določb ženevskega premirja. Tako sta posredovali v Laosu in sedaj naj bi po moskovskem predlogu tudi v Vietnamu. Velika Britanija je nedavno zavrnila zadeVni sovjet- Čombe hoče zahodno jamstvo za varnost! Predsednik Katange je pripravljen iti na razgovore s predsednikom vlade Adu-lo. ee mu jamčijo zahodne sile osebno varnost. ELISABETHVILLE, Kat. — Predsednik Moise čombe je zaprosil Združene države, Vel. Britanijo in Francijo, da mu jamčijo osebno varnost, če gre na razgovore s predsednikom kongoške vlade Adulo. Združeni narodi so mu tako varstvo že dali, toda na to se ne zanese zij'i, kljub temu pa v poučenih kr agin poudarjajo, da je potrebna le še objava doseženega spo- razuma. da leži glavna odgovornost za sedanje razmere v Južnem Vietnamu pri komunistih v Sev. Vietnamu, ki skušajo s pomočjo rdečih gverilcev vreči tamkajšnjo vlado in se polastiti oblasti. --------------o------- Irska republikanska armada se odrekla nasilju DUBLIN, Irska — Irska republikanska armada se je v zadnjih petih letih močno trudila, d? bi z nasilji dosegla združitev irskega otoka. Kljub vsem naporom in žrtvam ni mogla prisiliti Angležev, da bi pristali na združitev severne Inske (Ulstra) z irsko republiko, za kar se s:cer zavzema tudi sama irska vlada. Podzemna irska nacionalisti-čna organizacija je sedaj izjavila, da se odpoveduje nasilju, ker ji irski narod ne nudi dovolj podpore. Mezdna pogajanja v jeklarski industriji so se zataknila Twynnw n r r>iu .. « __, « , v .......... WASHINGTON, D. C. — Ob;prepirale z unijo že pred 2 le- ša samo na pokojnine, ki jih je-, začetku mezdnih pogajanj v je-j torna in se niso mogle sporazu Dež, popoldne sneg. Najvišja temperatura 36. klarski industriji so optimisti cibetali, da se bodo uspešno zaključila že začetkom marca. Kot navadno, so se urezali, kajti pogajanja do sedaj še niso pni. šla do glavnih spornih točk. Vrtijo se okoli njih kot mačka okoh vrele kaše, vendar so glavni obrisi bodočega sporazuma že otipljivi. Unije bodo dosegle kakih 13 do 16 centov zboljšanja. To bi odgovarjalo znani formuli, da se je delovna storilnost dvignila v jeklarski industriji za okoli tri odstotke in da toliko lahko znašajo priboljški, ki naj jih delavci dobijo. Vprašanje je, kakšna naj bo osnova za 3%. Unija jemlje čisto mezdo, ki je nekaj pod tri dolarje na uro, jeklarne pa pravijo, da je treba vračunati tudi “obrobne koristi,” ki znašajo okoli dolar, na uro. Za unije je torej baza osnovna mezlda $3, za jeklarne pa skupen delavčev dohodak v višini $4, O tem so se jeklarne1 meti. Verjetno bo tako tudi letos. Pogajanja bodo zahtevala zelo veliko časa, ko bo treba dati odgovor na vprašanje, kako naj se novi priboljški razdelijo, koliko naj odpade na mezde in koliko na obrobne koristi. Mislijo, da bo nekaj več odpadlo na obrobne koristi, nekaj manj pa na povišane mezde. Hud oreh je tudi vprašanje, kako obvarovati jeklarske delavce pred brezpcselncstjo. V tem pogledu ima unija svoj načrt, ki ga še ni povedala, jeklarne pa svojega, ki'so ga pa že objavile. Načrt jeklarn na prvi pogled ni popuščali, tako napačen, seveda bo unija vkljub temu odkrila v njem ce- lo vrsto senčnih strani. Na gli. klarski vpokojenci dobivajo iz jeklarskega fonda. Za razliko od prejšnjih mezd-dnih pogajanj letos ne piše časopisje o njih. Le tu pa tam jih omenjajo strokovni časopisi. Ali bo tako do konca pogajanja, tega nihče: ne ve. Vsekakor je unija z jeklarnami vred pripravljena tudi na to in to je tudi razlog, zakaj se pogajanja tako vlečejo. Unijski voditelji hočejo jeklarjem pokazati, da so se juni-ško borili za delavske praviče. Ako bi se hitro sporazumeli z jeklarnami, bi jim lahko kdo očital, da so podjetjem prehitro Zato se jim s pogajanji nikamor ne mudi, saj v glavnem vedo, kaj bodo dose- dnevnem redu pogajanj js tudi vprašanje pokojnin. Med predlogi na tem področju je zanimiv tisti, ki govori o povišanju pokojnin tudi za tiste, ki so že vpokojeni in ne samo za tiste, ki šele bodo. Seveda se to nana- Jekiarnam se tudi ne mudi. Rade bi videle, da javnost prepričajo, da so uniji napravile velike koncesij e. Tak vtis v javnosti bi jim prišel prav takrat, ko bddo zvišale ceno jeklu in jeklenim izdelkom. Jeklar- ne spadajo namreč med redke industrijske panoge, ki že par let niso povišale cene. Zmeraj so se podale pritisku javnosti in federalne uprave. Sedaj trdijo, da so s popuščanjem na koncu in da bodo morale povišati cene. Ker pravilno pričakujejo hud pritisk od strani de-mokrateke admfnisitracijte, se hočejr že sedaj oborožiti z dokazi, zakaj do povišanja mora priti. Odjemalci jekla vse to vedo in se zato zakladajo z jeklom. Morajo biti že kar dobro založeni, kajti zadnji teden se je proizvod, nja jekla ustavila, je pa še zmeraj zelo visoka. Jeklarne so zaenkrat dobro preskrbljene z naročili, toda se sprašujejo, kaj bo jeseni. Za zdrav gospodarski razvoj bi bilo najboljše, da bi se trenutno gibala proizvodnja jekla čkoli 2 milijonov ton na teden. Zadnje čase je bila za četrtino višja. Kaj bo pa takrat, kadar bo za četrtino padla? To je tisto, kar skrbi gospodarske in politične kroge. popolnoma. Combe ima slabo »ki predlog in odvrnili Moskvi^ os red UJ o vlado. Lan-, ’ ' v> ’ - sko spomlad ga je na sestanku v Coqirilhatvillu dala prijeti in ga spustila šele, ko je pristal na njene zahteve. Diplomati zahodnih sil, pa tudi Združeni narodi so mnenja, da je Čombe iskren, ko poudarja svojo pripravljenost k razgovorom s predsednikom kongoške viade, ki naj urede odnose med osrednjo vlado in Katengo. Zahodni diplomatje bi radi dosegli sestanek čombeja in Adu-le, predno bi prišlo do novega vojaškega spopada, o katerem je bilo koncem tedna kar precej govora. Nevarnost za tak spopad obstoji v težnji osrednje vlade poslati svoje čete v sever, no Katango. Vodstvo ZN v Kongu je domači vladi to odsve-tovaio) ker v tem ne vidi nobene dejanske potrebe, izvedba načrta sama pa bi napravila slabo voljo v Katangi in otežila sporazum. Iz Clevelanda in okolice Pomlad ni več daleč— Frank Segulin z 20341 Arbor Ave. je videl včeraj dopoldne na svojem vrtu prvega robina. Do spomladi torej ni več daleč, pa čeprav je bilo včeraj še kar mraz. Ogenj v Cuyahoga Heights— V Varnish Products Co. na 508 Harvard Ave. je prišlo do eksplozije nitro-celuloze, ki so jo imeli v sodih. Silna vročina je vžgala dve bližnji poslopji, eno last Curtis Mfg. Div. od U.S. Air Compressor Co., drugo last National Can Co. K sreči ni bil nihče ranjen. Gasilcem iz Cuyahoga in Newburgh Heights in Clevelanda se je posrečilo ogenj pogasiti. Škoda je sorazmerna. Ponudbe sprejemajo— Čeprav še niso odstranjene vse pravne zapreke za izvedbo takozvanega Erieview načrta, je mesto vendar začelo sprejemati ponudbe za zrušenje 31 poslopij na prostoru, določenem za gradnjo novega predela. Obtožena umora— James Sims z Woodland Ave. in Morton Hollman z E. 5 St., sta bila obtožena, da sta ustrelila Williama Beasleya na Jim's Gulf Service Station na 3005 Woodhill Rd. in odnesla okoli $220. Tekom zasliševanja sta priznala, da sta izvedla tudi rop y.Laufelp^jghfe na 4502.SL.Clair Ave. 16. februarja letos, kjer sta odnesla okoli tisoč dolarjev. Hollman je pri tem ustrelil strežnico Mrs. A. Kulaš, potem ko ji je*grozil, da jo bo posilil. Pri ropih je z Golenjima, ,ki še nista pgjndfe-tna, sodeloval 16 letWari William Wells. / Iz bolnišnice— Tz bolnišnice se je vrnila Mrs. HerMina Švajger z 1109 Nor-wdSd Rd. Prestala je tri težje operacije. Zahvaljuje se za obtoke, darila in pozdrave. Argentina dobila od ZDA I5D milijonov do! posojila WASHINGTON, D. C. — Naša federacija je dala Argentini novo posojilo v znesku $150,000,-000 v okviru akcije “Zveze za napredek.” Ali ga je dala s pravo utemeljitvijO) to je še sporno vprašanje. V Argentini se vladni nasprotniki smejejo ameriški zunanji politiki, ki je oznanila, da ;bodo nova posojila vezana na gospodarske in socijalne reforme, sedaj pa je Frondizi dobil denar kar na roko brez vsakih obvez, ki bi odgovarjale duhu akcije “Zveze za napredek.” Pravijo, da je to cbičajna ameriška “doslednost,” ki jo bodo razne države v Latinski A. mer'ki razumele: tako, da je “Zveza za napredek” samo zastava v zraku, v resnici pa jih bo Amerika podpirala na dosedanji način. Takega mnenja so tudi nekateri naši politiki v Washingtonu. Novo posojilo bi zato utegnilo sprožiti živahne politične debate v prestolici. k ameriški poveljniki :e pri zdravi pamet?? LONDON, Ang. — Tako se je spraševal na javnem trgu sredi Londona lord Russell, ki bo v maju dočakal 90 let, pa še zmeraj vodi gibanje za boj proti a-Jomskemu vojskovanju. On je tudi oče ideje, da je boljša kapitulacija pred komunizmom kot atomska vojna. Ob strupenem mrazu in divjem vetru je pod Nelsonovim spomenikom žigosal ameriške generale in admirale. Spraševal je, “ali so še pri zdravi pameti”, ker se tako vneto zalagajo z a-tomskim in vodikovim orožjem. Radi mraza je mož tekom svojega govora skoraj omagal, toda ugnati se ni dal. Vztrajal je. dokler ga niso njegovi pristaši po končanem shodu odnesli z odra. Posebno se je znašal nad admiralom Radfordom in generalom Twinningom. S pisano besedo mu je pomagal znani a-meriški levičarski učenjak dr. Pauling. Njegov govor so zborovalcem kar prebrali. Poskus, da bi zborovanje predelali v demonstracijo, se ni posrečil. Je bilo pač premraz tudi za zborovalce, ki so bili mlajši od lorda Russella. Kanada daleč spredaj OTTAWA, Can. — Kanadske papirnice izdelajo pet/krat več papirja (kot papirnice v vseh deželah komunističnega bloka. v vi r ■? »ir> (vtr 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation AUFRKKA toliški slovenec bo imel slovenski list ne samo naročen in «7imnt LrvrmVrlrllllil ga bo redno bral, ampak ga bo v javnosti tudi vedno odločno branil, se zanj zavzel in ga skušal širiti. V tem pogledu so nam nasprotniki lahko zgled in vzor! Čeprav brez svežega dotoka, ne omagajo, ampak vstrajajo, ni jih strah tudi večjih žrtev za njihovo “stvar”! Trden in zaveden Slovenec se ne bo v javnosti nikdar bal pokazati, da je Slovenec, ne bo nikdar skušal z okorno ali gladko angleško besedo skriti svoj rod! Na svoj slovenski rod in na svojo katoliško vero smo lahko ponosni vedno in povsod, za nju smo dolžni v vsaki potrebi, ob vsakem napadu dvigniti svoj glas v obrambo! Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio »83 No. 42 Wed., Feb. 28, 1962 BESEDA IZ NARODA Dva Slovenca - tri stranke - pa vsaj en časopis Slovenska beseda Za otvoritev razstave slovenskega zamejskega tiska v Torontu preteklo soboto je pisatelj g. Karel Mauser sestavil ogovor, ki je po svoji tehtnosti vreden, da ga pozna širša slovenska javnost. Glasi se: II. Zde se vam pretrane te besede, toda na žalost niso, dragi prijatelji. Z iskreno bolečino gledam na propadanje besede med nami. Vedno sem jo ljubil, vedno sem ji želel streči in ji vdano po svojih močeh služiti. Bridko je misliti, da vsa naša emigracija skupaj z veliko muko in z žrtvami posameznikov, še izdaja toliko in toliko slovenskih stvari. Koliko je mohorjanov med nami? Koliko jih je zlasti med intelegenco, ki kupuje knjige Slovenske kulturne akcije, EURAMA in Studiae Slovenicae? Kdo kupuje revije, kdo naroča slovenske časopise? Vem, da ne more vsak vsega, toda koliko je slovenskih družin, ki sploh nimajo ničesar. Ne mohorjevih knjig, niti slovenskega časopisa. Ne govorim nocoj zato, da bi komu vsiljeval svoje mnenje, da bi koga silil, naj naroči to ali ono. Prva postavka, s katere gledam na celo našo emigracijo in njeno življenje je: Vsi smo Slovenci. To je naše bistvo. Druga postavka ima lahko več vej. Na kulturno in olitično bodočnost Slovencev morda gledava različno. 'i imaš svoje mnepje in jaz svojega. Med nama so misel- ^ ^ ^ ..... na trenja, toda moja misel in tvoja misel je v skladu z n:QcLCvice. /to je dpnes*že -vžgoTe. ralnimi principi, tudi ti veruješ v duha, v besedo, v ljubezen. Zavoljo tega ti bo morda bližja revija in časopis in knjiga, ki potrjuje tvojo misel. Sezi po tem, kar'ti je ljubo, v korenini sva skupaj. Oba se stikava v d^rfiači zemlji, v zgodovini njenega trpljenja in njene slay6. Stikava se v besedi, v upanju, da bova nekoč z vsemi Slovenci stala v večnosti,, ker bodo naša miselna trenja dobila popolno spoznanje. Tedaj bomo vse razumeli, razumeli bomo drug drugega, zakaj tedaj ne bo več preteklosti ne bodočnosti, tedaj bo vse sam3' presijana sedanjost. Dragi prijatelji, lie bi žel§p biti predolg. Z iskrenim zaupanjem se obračam na ysa&ega izmed vas, da bi pustil nocoj v svojem srcu prostor za slovensko besedo in če jo je zgubil, da tava mimo njega, da bi jo ljubo prijel za roko in pripeljal v svoje srce nazaj. Da bi ta beseda, ki že tisoč let'poji slovenskega Človeka, mogla spet pronicniti vate, da bi skozi to besedo kot skozi brušeno steklo gledal nazaj, svoje bedno otepanje z življenjem. Majhna bo morda slika, ki jo boš videl, toda lepa bo in tvoja bo, v njej bo vse tisto, kar bi v življenju morali iskati. Mir, preprostost, ljubezen, upanje in zaupanje drug v drugega. In to je bistvena naloga naše besede. Da nam posreduje duha, ki nas pripenja na večnost in da nam prižiga luč, s katero si svetimo po gazeh tujega sveta. Naj bi k temu cilju pripomogla vsaj malo tudi vaša rastava dobrega tiska. ¥ Cleveland, O. — Naslov teh vrstic že sam po sebi nekaj pove, kakšni smo mi Slovenci, pa naj bo to v rojstni domovini ali v novi adoptirani. Odkod ta pojav, je vprašanje zase. Morda je ena razlaga ta, da spričo okoliščin, razmer, ki so vedno bile in vedno ostanejo, prav majhne, majhne, majcene, se je naša kri pač tako ustalila in je takšna. Če (kdo hoče biti prav odkritosrčen, bo priznal, da jt doma v stari domovini slišal o Slovencu, ki gospodarsko ni mogel naprej, da je pač zanič, da si ne zna pomagati, če pa si je obratno kaj pomagal, gospodarsko namreč, pa je bila kritika o njem je pač kje kaj pokradel, kaj prigolfal, saj drugače ni moglo biti. Tu ste videli tudi drug obraz — obraz blede zavisti. Tako je bilo in tako ostane, ker kri je kri ! Iz Kanade je prišla “vesela vart,” da so nekateri kanadski Slovenci sklenili in prišli do prepričanja, da jim je potreben nov slovenski list. Tokrat samo — tednik. Ta že izhaja. Torej — drobimo naprej! Nekaj osnovno važnega; človek od danes živi v družbi in kot tak je že vzgojen tako, da ga zanimajo Več samozavesti, več poguma! Slovenci smo katoliški narod z izjemo nekaj deset tisoč v Prekmurju in na Koroškem. Svojo vero smo odnesli s seboj v svet in ji v veliki večini ostali zvesti. To velja tako za naseljence v Združenih državah in Kanadi kot za Slovence v drugih deželah sveta. Vero smo ohranili v svojih oicih, velikokrat pa jo zatajimo, jo zamolčimo, ko jo v javnosti naši nasprotniki napadajo. Med tem ko so nasprotniki vere odločni, napadalni, smo katoličani dostikrat prepohlevni, preboječi. Ne maramo se zameriti, da nam ne bi “škodovalo,” da se ne bi morda kdo iz nas norčeval! S tem nasprotnike le podžigamo k še večji vnemi, ki večji udarnosti, ker upajo, da bodo s svojimi napadi le uspeli. Odločna beseda pri prvem na-ipadu bi jih ustavila, bi jim nemara zaprla sapo, naš molk pa odpira zatvornico njihove protiverske propagande. Imamo svoje slovenske katoliške liste in revije, imamo jih nemara tudi naročene, pri tem pa beremo tudi veri nasprotne češ, da moramo “slišati obe strani,” da bomo tako lažje “nepristransko” sodili. Ta nepristranost, ki jo iščemo v našemu prepričanju sovražnemu tisku, se največkrat spremeni v mlačnost, v neprizadetost, nas pripravi k umiku z bojišča, še predno se je boj začel. V mesecu katoliškega tiska je prav, če opozorimo na dejstvo, da velja za tisk prav posebno stara ugotovitev: Povej s kom občuješ in povedal ti bom, kdo si! Kdor bere slovenski katoliški list, slovensko katoliško revijo, je brez no, spetraj prirojeno. Vprašajmo sami sebe, kako se ogovarjamo, kadar se snidemo z znanci, prijatelji, sploh z ljudmi. “No, kaj pa je kaj novega?” Torej kaj je novega, ne pa kaj bo novega. V takem tempu živimo. Kar je novo danes, ni več novo jutri, človelk ima sedaj že prirejen instinkt, da zve, kaj je ravno sedaj novega. Eno od sredstev, ki naj zadosti temu instinktu, je tudi tiskana beseda. Povsod po svetu imajo tudi druga sredstva, da zadostijo temu instinktu zvedavosti, radovednosti, namreč radio vseh vrste, tudi televizijo. V novem času, ne ravno danes ah včeraj ali pred ndkaj dnevi, so bile misli, ideje, programi raznih združenj; pa naj je šlo za kulturno', politično ali gospodarstvo stran našega življenja tista gonilna sila, ki je znam težave v naprej. Kdo se bo še izdal za Slovenca; kje je organizacija, ki bi to nalogo izvedla, itd. itd. Drugi predlog pa je ta, ta bi ne naletel na nepremostljive težave, koliko je namreč še slovenskih časopisov tu v Amernki. Razne zavarovalne jednote in zveze izdajajo svoja glasila. Finančni stroški niso tako težko vprašanje, članu se enostavno naloži toliko in toliko prispevkov za glasilo in in stvar teče dalje. Toda: vsa ta glasila so vsaj na prvih najvažnejših straneh pisana v angleščini, to pa radi “businessa.” Boste tako tiskano besedo še imenovali — slovenski časopis? Povdarjeno je bilo ponovno in ponovno, da se tudi na sestankih, konvencijah in občnih zborih člani poslužujejo vsaj po polovici angleščine, ko debatirajo in se razgovarjajo. Gre še za kako idejo, ki bi naj podpirala slovenščino in Slovence kot take; slovenščina sama na sebi pa je vprašanje zase; tudi taka kot je in v kolikor jo je. Slovenski pesnik France Pre. šeren je bil zapisal tole: Prišli bi bili Slovencem že zlati časi, če (klasik bi bil vsak pisar, kdor nam kaj kvasi! To je veljalo za rojstno d movino in slovenščino, ki se je tam oblikovala in končno zoblikovala, da je vredna biti imenovana literarni jezik. Ameriška slovenščina poglavje zase če naj bi novi listič služil pravi slovenščini, naj se odgovorni ljudje zavedajo tegale: ameriška slovenščina je nekaj svojevrstnega, ki bo šla v pozabljenje:, kakor bodo šli v pozabljenje ameriški Slovenci sami. Je otrok ljudi, kakršni so prišli tostran Atlantika, je spričevalo družbe in duha časa, v katerem so se znašili in živeli, pa naj ostane talko in se tudi tako nadaljuje, ker kakega zdravila, ko gre za ježik, enostavno ni. Mi smo v deželi, kjer je eno glavnih spodbud, sredstev, da se kdo v malem ali velikem sploh pdkaže, Publicity, da se pride do Popularity. Da se doseže ta popolnoma razumljivo, če se kar kot oni sami gledajo z lastnimi zahtevala tiskano besedo, da se namen, se izrabljajo vsa sred-člani teh organizacij ali prido- stva. bivajo ah obveščajo o stvareh, dogodkih, ki se tičejo ravno teh organizacij. Novi slovenski tednik v Kanadi: ali bo služil samo novicam, ali ima sredstvo za to; ali bc propagiral kake ideje in kakšne so te? Čisto jasno Je, da gre za slovenski krog čitateljev, morda celo novih ah z drugo besedo — odjemalcev časopisa. Zanimiva je zgodovina takih in podobnih “podjetij” v življenju ameriških Slovencev, tu v ZDA ali v Kanadi, ali kjerkoli na tej za-padni polobli. Da se vse skupaj še bolj drobi, se pri tem ne pomisli na pogoje obstanka tega podjetja. Začne se z beračenjem, se nadaljuje z vzdihovanjem in končno — zaspi. Menda sme ponosni celo na to, da smo vsa: začeli, četudi kmalu žalostno končali! Novi listič naj bi bil piisan v slovenščini in je namenjen Slovencem tostran morja. Stavil bi predlog, četudi v naprej vem, da bo naletel na neuspeh, se bo izkazal kot neizvedljiv predlog pa je tale: poskusimo zbrati sta- dvoma katoliški Slovenec, kdor bere in plačuje veri naspro , . _____ ten in sovražen tisk, je morda šp mlačen katoličan, pa bo go-številke, koliko je sploh i tovo prej ali slej prenehal biti tudi to. Trden, zaveden k*i- Slovencev tu v Ameriki. Pri-' Igralka tam v Hollyoodu v Kaliforniji, ki ne more sicer naprej ali se bliža tisti stopnji, ko se običajna ameriška družba ne zanima za njo dovolj, se zmi-sli, da je treba nekaj svojevrstne reklame. Ali da je bila u-grabljena, morda tudi posiljena; ali da se ji je pripetila nesreča, čeprav ni verjetna, toda pisalo se le bo. V malem smo se naslikali te publicity tudi mi. Zato je tudi ameriška slovenščina svojevrstna. Pa naj bo tako, ker tako mora biti! Saj ta tukaj tiskana slovenščina z vso vsebino je namenjena ravno in samo ameriškim Slovencem. To nalogo tudi vrši. Želja vsakega je, da pride v javnost po “papirju,” časopisu. Gorje, če se opusti kako ime tistega, ki se je tudi udeležil pogreba; tistega, ki je kaj daroval, pa ga ni v seznamu dobrotnikov! Vsebina te slovenščine je budi ta, da se mora pisati o vsaki osebi, ki nastopa v tej publicity, naenkrat piše o “slovenskih pisateljih,” o katerih slovenska književnost, sploh knjige, literarna zgodovina nima niti pojma, o njem ne duha ne sluha. Kako radi pišemo o “kulturnih delavcih,” ker vemo, da se jim bo dobro zdelo, če bodo brali, da so kulturni delavci. Zakaj pa ne? Saj je ta tiskana slovenščina namenjena samo ameriškim Slovencem! In zakaj bi jemali veselje do dela, do udejstvovanja, ko itak je sploh tako malo gibanja v raznih združevanjih! ! Morda ima novi listič — to velja sploh za — vsaj podzavestno — za vso “slovenščino,” kolikor se še piše, tu v Ameriki, namreč, da gre za ohranitev slovenščine, slovenskega duha v drugem, tretjem rodu, sploh v rodovih, ki prihajajo. Praktično vzeto nam bo vsakdo, ki ljubi resnico, ki gleda na naravni razvoj našega življenja, dal prav, 'bo rekel, res je takd če navedemo vsaj primer. Seveda je teh primerov toliko, da ni vredno preveč jih navajati. Tu rojeni taki Slovenci drugega rodu poznajo slovenščino, v kolikor so se ji privadili, ker so starši, ki so prišli sem, s kvaliteto in obzorjem, kakor so ga pač imeli, doma v družini govorili to slovenščino, ker angleščine niso znali in otrok, ki je seveda kasneje posečal angleške šole, jo je razumel po svoje. “Ali te kaj hitijo pri delu?” tako te vpraša, ker mu je v spominu izraz hiteti, ne vidi pa razločka in ne pozna izraza priganjati k delu, itd., itd., 'itd. Sicer pa so slovenski izrazi, kakor se jih je ta o-trok privadil v tej in taki slovenski družini pač taki ki Jih literarna lepa olikana slovenščina navadno odklanja . . . Sicer pa: slovenščina pozna v družini gospodar, gospo, ženo, moža, fanta, gospodično. V eni in isti številki ameriškega časopis? najdete Mrs., Mr., Miss, in kar je najlbolj čudno, da so privlekli od nekod neobičajni izraz “soprog, soproga! “Kako tuje slovenski besedi, pravemu slovenskemu ozračju! Pa naj bo, saj smo v Ameriki in se piše za ameriške Slovence! Prava slovenščina dela, tudi to gre za družbo in odnošaje, zveze s to družbo, lepo razliko, ko koga ogovarjamo. Mi ogovarjamo znance in prijatelje) s katerimi smo Skupaj rasli s Ti. Tiste, katerih talko dobro ne poznamo, ogovarjamo z Vi. To je tudi duh slovenske besede. An gleščina gre svoja pota. Tudi v tiskani besedi ve, kaj hoče. An gleži spoštujejo lastno osebnost. Jaz n. pr. je v angleščini 1 in samo I in God (Bog) se pišete med navadnimi besedami z veliko začetno črko. Angleži 'in angleščina celo otroke v družini ogovarja z “you,” bi se re-klo. da angleško govoreči starši celo svojim otrokom pravijo in jih ogovarjajo z Vi. Odkod so privlekli Slovenci v Ameriki znani “Ti,” četudi med popolnoma tujimi ljudmi, je res uganka. Toda smo pač v Ameriki. . Pisati za kak program, širiti kako itfejo ?! Slovenci v Ameriki, tudi doma v rojstni domovini, smo poleg drugega, precej domišljavi. Zavedajmo pa se tega: če naj bi sedanji časopisi, lističi ali karkoli služili, skušali širiti kak program ali ideje med Anglo-sakscnci na splošno ali kateri-krat prav posebej, naj vemo: Vsak pomembni angleško pisani časopis (ali rabimo besedo časnik ali žurnal ali enostavno “paper,” ni važno) ima tudi, ko gre za dogodke ali v Evropi ali na drugem kontinentu SVOJE LASTNE ljudi, ki morajo in v resnici gledajo na vse dogodke z ameriškimi očmi. Tako se tudi poroča, štuliti se v ta krog sploh mma smisla. Uradna ameriška politika ima zunaj Amerike svoje lastne urad ameriškimi očmi na tuj svet. Stuliti se v te kroge s kakimi našimi idejami, nima nobenega smisla! Menda je to povedano za vsakega dovolj razumlpjivo. Potreben kak razgovor, odgovor, debata? Tisti, ki berejo na primer veliki Plain Dealer, ki izhaja v Clevelandu, je pa zelo razširjen in zelo upoštevan list po Ameriki, bodo in so našli članke Walterja Lippmana, ki je tudi pisatelj raznih knjig. Walter Lippman ima svoj urad, piše članke in jih dostavlja svojim naročnikom, napiše članek o gotovem, kot pravimo, aktualnem vprašanju in s tem smatra svojo nalogo za končano. Osebno smatram Walterja Lippmana za najboljšega ameriškega žurnalista. Kot tak je poznan in pripoznan tudi izven Amerike. Če se kdo kasneje oglasi k njegovim člankom — zakaj pa ne? Toda Walter Lippman je s pisanjem članka svoje delo končal in jasno, ne odgovarja nikomur. Srbi imajo pregovor da “što se babi htilo, to se babi snilo.” Po domače in po naše, da kar je “baba res hotela, da bi se ji sanjalo, se ji je končno tudi res sanjalo!” Morda potrebno malo razlage. Tisti, ki bi se rad bavil s kako kritiko, razlaganjem po svoje, naj se drži trditev, vsebine, ki je bila zapisana, kakor je bila zapisana, ker sicer bi se tudi po vzgledu ameriških Slovencev in pisanja pridružil “babi” in bi se mu res nekaj sanjalo, ker je pač hotel, da se mu to sanja! Dr. L. Č. ------o------ Smrt rojaka v Norih Ghioagi North Chicago, 111. — V ponedeljek, 19. februarja 1962, je u-mrl na svojem domu, na 1013 Jackson St., dobro poznani ro* jak Frank Keržič St., kateri je živel y tej naselbini 54 let. Pokojni je bil doma iz Rakitne pri Borovnici. Pri hiši se je po domače reklo pri Merkunu. njeno dekliško ime je bilo Micka župec, doma iz Iga pri Ljubljani, dalje zapušča tukaj sina Franka in dve hčeri, Mary, poročeno Monzdk in Frances, poročeno Manthie, štiri vnuke in vnukinje, sestrično Mrs. Frances Andro Možek in več drugih isorodnikov, v Jugoslaviji 'tri brate, enega pa v Argentini. L. Z. Chicaške novice Chicago, 111. — Članstvo društva Sv. Stefana št. 1, KSKJ, opozarjam na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v soboto, 3. marca. Je zelo važno, da se jo udeležite vsi! Obenem opozarjam da bom kazal “Movie” slike v ned., 4. marca, ob 2:30 popoldne v dvorani cerkve Sv. Štefana. Nobene vstopnine in nobene kolakte ne bo vse popolnoma zastonj! Pridite vsi brez razlike, ali ste člani društva ali ne. Pozdrav! John Gottlieb. G. Roman Švajger -šestdesetletnik! Dočakal je starost 70 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo Mary, j Na mnoga leta! ------------_o Cleveland, O. — Danes praznuje svoj 60. rojistni dan g. Roman Švajger z 1109 Norwood Rd. Rojen in živel je v Tržiču na Gorenjskem. Bil je znan cerkveni pevec in društvenik, a zaposlen je bil kot predilniški mojster v bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Konec vojne tudi njegovi družini ni prinesel zaželjenega miru. Moral je zapustiti svoj dom in iti s tisoči drugih kot brezdomec skozi taborišče Judenburg in Spittal, od koder se je pred desetimi leti preselil v Ameriko. Žen? Hermina se mu je v soboto po osmih tednih vrnila iz bolnišnice, želimo ji popolnega okrevanja, da bo mogla danes postreči slavljencu z dobrotami v veselju in zdravju in- to v krogu cele družine; hčerke Marjetke in sinov Jureta in Roma-mana, snahe Vide ter vnukov. Tržiški prijatelji slavljencu čestitamo k jubileju in kličemo: J. Z Morja široka polja Po mnenju strokovnjakov morje vse premalo izkoriščamo kot neizčrpen vir hrane. Plankton — plast na površini globoko, v tropskih pa 100 m morja, ki jo sestavljajo mikroskopske rastline in živali, od katerih ima morje deloma zelenkasto barvo — je največja skupnost živih bitij na zemlji in osnovna hrana, ribam. Torej žive od planktona tudi ljudje, ki se hranijo z ribami. Zaradi hitrega razmnoževanja ljudi na svetu so začeli znanstveniki proučevati možnosti, po katerih naj bi morje bolje izkoriščali kot vir hrane, saj je človek do zdaj iskal v njem le ribe, školjke, korale, ostrige in podobno. Preden naj bi postala svetovna morja neizmerna polja, ki bi dajala ogromne količine hrane, morajo proučiti predvsem biološko osnovo planktona. V zadnjih letih so začeli s takimi raziskovanji. Zahodno-nemški znanstveniki so s posebnimi ladjami raziskovali plankton med Islandom in Groen-landom, v območju Golfskega toka in v Vzhodnem morju. Jedro planktona je fitoplankton, ki ga sestavljajo mikroskopsko Alge flagelata imajo bičasta vlakna, s katerimi se lahko nekoliko samostojno gibajo, sicer pa skupaj z diatomeani lebdijo v vodi. Ti organizmi so sluzaste beljakovine, ki imajo približno enako gostoto kot morska voda, v kateri živijo. Organizmi pa so nekaj težji od morske vode, zato začno sčasoma toniti in v globinah poginjajo. Med dea-tomeami, ki so lepo oblikovane, je nekaj posebnih vrst, ki zbirajo olje, ki jim služi kot pogonska moč, druge vrste pa imajo mehurje, napolnjene z lahkim celičnim sokom. Tudi diatomc vodni tokovi dvigajo na gladino-Zooplankton je mnogo bolj živahen. Noctiluca je najpreprostejši in najbolj znan živalski plankton. Svetlika se in daje morju blesk. Noctiluca vsebuje lahek celični sok, zato plava na morski gladini. Ima biček in se ga da opaziti s prostim očesom-Živi v Severnem morju in sS množi spomladi in jeseni. P°~ zneje utone v manj slanih pla' steh morja. Ta plava v globini- majhhe rastline. Stranskega po- v kateri ima z morsko vodo ist0 vse najboljše. In prav je tako! Sicer je tu užaljenost in užaljeni se ne po-j ne zastopnike, ki poročajo, bo-javi več na kakem “kulturnem” jdis; kpt poslaniki, bodisi kot polju, ali ne bo pisal več. Je konzuli nazaj v Ameriko tako, mena pa je živalski plankton. Negibnost ali malenkostno gibanje je lastnost obeh vrst planktona. Sicer pa sodijo v plankton še meduze, celo zelo velike, vendar je pojem planktona omejen na mikroskopsko drobne organizme. Fitoplankton sestavljajo alge diatomea in flagelata, ki rastejo v mraku, za fotosintezo pa zaradi klorofila vseeno potrebujejo nekaj svetlobe. V severnih morjih seže fitoplankton 20 m specifično težo. Porazdelitev skupnosti plun^' tona v navpični in vodoravni smeri je zelo zamotana. Kaže-da nastopa plankton v oblim “oblakov”. Z raziskovanjem plankton3 nadaljujejo. Doslej je sodelova lo pri tem približno 4000 l.lu 1- — Polovico užitnih zemelj skih oreškov v Združenih dri9 vah predelajo v “oreškovo 1Ta slo”. Posebnosti na televiziji SREDA, 28. FEBRUARJA Howard K. Smith (ABC, 7:30 — 8 zv.) (Glavne tedenske novice. Circle Theater (CBS, 10—11 zv.) Dokumentarno poročilo treh newyorških časnikarjev o mladini, ki se predaja mamilom. David Brinkley Journal (NBC, 10:30 —11 zv.) Razpravljanje o kubanskih beguncih v Miami, Florida. ČETRTEK, 1. MARCA Zimski karneval v Sun Valley (ABC, 10 —11 zv.) Lepote zimskega športa in nastopi zabavnikov. PETEK, 2. MARCA Telephone Hour (NBC, 9:30 — 10:30 zv.) Glasba Irvinga Berlina. (V barvi). Eyewitness to History (CBS, 10:30 —11 zv.) Walter Cronkite poroča glavne tedenske novice. SOBOTA, 3. MARCA Accent (CBS, 1:30 — 2 pop.) Prvi del sporeda o življenju v elizabetinski Angliji. NEDELJA, 4. MARCA Wide World of Sports (ABC, 5 — 6:30 pop.) Končni dogodki na mednarodnih smučarskih tekmah v Chamonixu, Francija. Twentieth Century (CBS, 6 — 6:30 pop.) “Doba zaskrbljenosti” — Drugi del študija o moderni psihiatriji (Filmano v Men-ninger kliniki). PONEDELJEK, 5. MARCA Ekspedicija (ABC, 7 — 7:30 zv.) Ruski alpinisti v Pamir gorovju v Sovjetski Centralni Aziji, v višini 20,000 čv. 6as: E.S.T. Kanali v Clevelandu: NBC — 3 ABC —5 CBS —8 »»mmtmmnmmmmttmtunumtmttmnmtmmtmnmmttnntnnmmnmmm Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN Položaj bi se bil škodoželjnemu gledalcu zdel humorističen, a za našega prijatelja je bil vendar prekleto ozbiljen. Svoje blago črez noč tu pustiti, to vendar ni mogel. Zadnji poskušaj: da-li je naožno sultana prevariti? Ivan gre počasi po stezi, kakor da bi resigniral na svoj zavoj, pak se skrije za bližnji grm. To je na videz pomagalo. Sultan je bil prevar jen, vstane, 'pusti svoje mesto in s počasnim korakom, kakor zadovoljen kmet v nedeljo popoludne med njivami, koraca proti gradu. A to se obrne zopet, sede na zad-31 j o plat svoje kosmatine, podpre s sprednjima nogama široko obrasteno glavo in široke prsi in gleda, kakov je ta svet in kaj se godi po njem. Gleda in ne dopada mu, kar vidi_ Izza grma je stopil Lisec in gre proti svoji culi. Pride do fije in jo srečno prime, pod Pazduho dene in odnesti hoče. A tu je bilo pa sultanovega potrpljenja konec, hipoma on vstane in v velikanskih skokih črez tri krtine, črez strm in grm navzdol dirja. Lisec ga vidi in vedoč, da se ljuto vrže ^nanj, če mu plena brž ne izroči, metne svoje zavito orodje hitro od sebe proč, psu nasproti, pes skoči na nje in bila sta Zopet v prejšnjem položaju. Tu je moral kdo domačih na pomaganje priti in psa odpraviti. Ali v grad on vendar ne ^ore sam, on, ki je bil tako odpravljen iz njega! In drugega človeka ni bilo nikjer videti, mrak je bil vedno večji. Vendar zažvižga proti gradu in Zakliče, enkrat, dvakrat. Okoli ogla pride umazana dekla in trebalo je mnogo migljajev, Tredno je blizu prišla, a pes ni hotel iti ž njo, morala je pre-tuja biti, zato odide s tolažbo, da bode gospej povedala. Li-sec je že mislil reči, da tega ne treba, a vendar ni rekel. Po stezi pride stara gospa. Počasi stopa s svojo palico. Od daleč že Lisca bistro gleda. Prišedši do njega, obstane. “Vi ste tisti inženir?” čudeč se vpraša. “Da, milostiva gospa, prosim, odpravite svojega psa, da morem svojo culo pobrati,” reče on ostro. Starka pobere zavoj in ga da Liscu. Psa prime za ovratnik in ga z roko pohvali. Ivan hoče Po tihem poklonu kar oditi. Kaj je mogel z blazno damo govoriti? Neki strahu podoben čut ga je vlekel od nje proč. “Čakajte, gospod,” pravi pak ona mirno in z dobrohotnim glasom: “Jaz se imam še opravičiti pred vami, da vam nisem kvar-tirja dala. Ne zamerite. Tečas je bil tak dan za mene. Jaz sem bolna. Ne vem, kaj sem vam govorila, a ne mislite več na tisto. Sicer tudi ni, da bi pri nas stanovali, vi ste mlad, jaz imam mlado hčer. če menj pride v družbo takih ljudi, kakor ste vi eden, bolje za njo. — • Kakovo imate postrežbo v vasi? Gotovo slabo, če kaj potrebujete, pošljite k nam. Ali pa vam jaz pošljem, če kaj želite!” “Hvala, gospa,” odgovori Lisec nekako boječ, a tudi močno iznenaden. Govorila je sicer odločno, a popolnoma pametno in razborito. O oni blaznosti, v kateri jo je prvič vide in o kateri mu je že voznik pripovedoval, ni bilo ničesar na njej. “Če kaj potrebujete, pošto dajte, po komer je, ali meni ali gospodični Senčar, ženirati se pri nag ni treba. Sami pač ne hodite, ker kakor sem vam že rekla, nemam rada obiskovanj. Kje ste potem stanovanje dobili?” “V vasi doli,” odgovori Lisec. “V čigavi hiši? Ne veste imena?” vprašuje gospa čisto lehko in ravnodušno, kakor se govori, da se sploh kaj govori. “Pri Solarju.” “Kaj? Tako se ne pravi nobeni hiši,” pravi stara gospa in se na pol nasmehne, dasi resno. “Pač, gospa, morda pa vam je v spominu samo drugo ime, ki sem ga tudi mnogokrat čul, to je staro hišno ime: pri Zo-bru.” “Kje? Zakaj pri njem!” zavpije gospa naenkrat, zgane se, pogleda ga z živo ostrostjo in se obrne od njega. Kak bes jo je obšel? Izprememba je bila v obnašanju gospe tako nagla, pre-iod iz najpametnejše govorjene diskusije v neko bolestno nervoznost tako čuden, da je Lisec med potom mislil: tu so morali posebni dogodki krivi oiti. In ko je tako premišljal, zapazi, da ne hodi sam proti Volčjaku, nego da ima sprem-jevalca, grajski peg je šel ž njim. Ko je videl, da je gospod govoril z njegovo gospodinjo, spoznal je sultan, da je tu prijatelj, hotel je tedaj svojo sitnost s posebno uslugo popraviti. Spremi Lisca do vasi, tam pa se obrne, to se ve, brez slovesa. Šesto poglavje. Drugi dan je delal Ivan doma v izbici “Zobrovega doktorja”. Iznenada je dobil “obiskovanje”, kakršnega se ni nadejal. Potrkalo je na vrata in misleč, da prihaja njegov strežaj — vaški postopač slepi Lovš — niti ni glave od papirja vzdignil, na katerem je risal. “Kaj češ?” vpraša nevoljen. Zdajci čuje pozdrav in nenavaden ženski glas. Hitro vstane in ge obrne. Pred njim je stala takozvana “teta” iz grada in pokladala malo, z belim prtom pol pokrito košarico na mizo, iz katere so gledali vratovi kacih treh vinskih buteljk vabljivo med svet. Poleg tete pak je bil znanec od včeraj veliki pes in radovedno Lisca pogledal, potetn pa počasno šel v kot rekognoscirat. “O gospa. . .” vsklikne Ivan. “Nič gospa, če smem prositi; gospodična, še zmerom le gospodična Amalija Senčar. Glejte, niti prav predstavljeni vam nismo, a vendar vso etiketo na stran puščamo in mlade gospode v njihovih svetiščih doma obiskovati moramo, ki niti naših imen ne poznajo! Ni li to še večja nesreča, nego da se na stara leta moramo še gospodična imenovati?” “Že zadnje ni nesreča pri vas, gospodična, če ste dostikrat pri tako dobri volji, kakor denes,” reče Lisec. In sme ja je se, sede stara gospodična na stol, katerega ji Ivan ponudi. (Dalje prihodnjič.) —-----o------ — Olkoli 85 odstotkov višjih šol v Združenih državah nima lastnih telovadnic. V Št. Vidu na Glini je 14. jan. t. 1. obhajal 80-letnico g. Anton Demšar; do leta 1941 župnik v Zasipu pri Bledu na Gorenjskem od maja 1945, pa do zdaj dušni pastir v šentviški bolnici usmiljenih bratov na Zg. Koroškem. Jubilant je bil rojen 1882 v Tržiču na Gor.; bil 14. jul. 1906 posvečen; kaplane val po več farah ljubljanske škofije; kot Gorenjcu pa mu je bila naj lj ubša Gorenjska ter je zato 1927 zaprosil za faro Zasip, ki jo je tudi dobil. Ko so Nemci zasedli Gorenjsko, je bil tudi on pregnan. Njegovega častitljivega jUbileja se niso s hvaležnostjo spomnili samo bolniki, za katerih dušni blagor tako goreče skrbi, marveč tudi šentviški farani, saj gospod rad pomaga tudi pri farnem dušnem pastirstvu, kolikor največ more. Tudi mi mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let! m Vehkovški zdravnik dr. Petek je znana slovenska osebnost na Koroškem, že nekaj desetletij vodi t. i. napredni slovenski politični tabor. Politično predstavljati, odnosno zastopati slovensko stvar na Koroškem je dvakrat težka zadčva. Pretekli mesec je g. dr. Petka zadela huda nesreča. Izgubil je soprogo go. Jožefo, ki je vsa leta zvesto delila z njim težo odgovornega zdravniškega poklica kot tudi nič manj lahko breme koroškega islovenskega političnega delavca. Rajnko gospo so 9. jan. pokopali na šentruper-škem pokopališču. Dr. Fr. Zei-chen, šentruperški župnik, je ob asistenci vpokoj. kateheta g. Orla opravil pogrebne obrede in se v lepem govoru poslovil od raj-nice, kateri so razen tega tudi pevci iz št. Vida v Podjuni še zadnjič zapeli šlovensko, tokrat pač žalno v slovo. Naj počiva v miru! Gospodu doktorju naše sožalje! s* V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je gostovala 10. in 11. t. m. v Celovškem Mestnem gledališču opera Sloven, gledališča v Ljubljani. V soboto zvečer je izvajala opero slavnega ital. skladatelja Verdija “Nabucco,” v nedeljo popoldne pa je predstavila izvirno opero sloven, skladatelja moderne smeri Marijana Kozina “Ekvinokcij.” * Mnogim med nami je znano, da je g. Zdravko Novak iz Clevelanda 1954 dramatiziral ljudsko poveset Slavka Savinska “Grče,” ki je doživela krstno predstavo 4. jan. 1959 na odru Sloven, narodnega doma v Col-linwoodu (“Lilija”). V nedeljo 4. febr. t. 1. so to igro prvič igrali na Koroškerp. Ob pol 8. zv. jo je priredila v dvorani pri Tišlerju Farna mladina v Št. Janžu v Rožu. Ljudje so bili z njo zelo zadovoljni. Gospodu Zdravku naše čestitke! • Farna mladina iz Vogrč, koder župnikuje naš dober znanec g. Vinko Zaletel, je gostovala v nedeljo, 11. t. m., z igro “Genovefa” v farni dvorani v Žvabe-ku. Katol. prosvetno društvo v Globasnici pa je uprizorilo v nedeljo, 4. t. m., v dvorani pri šoštarju ljudsko igro “Revček Andrejček.” * Koncem januarja so se v Avstriji pomerili srednjeevropski smučarski skakalci. Najboljša je bila nemška skakalna ekipa (vrsta); s prav majhno razliko v točkah ji sledi avstrijska; tretje mesto pa je zavzela Jugoslavija. Borba med posamezniki za prvo mesto je bila zelo huda. "V' glavnem je potekala med Nemcema Klejem in Bolkartom in mladim Slovencem Jemcem. Z malenkostno prednostjo sta zmagala prva dva, tako da je ostal Jemec tretji, Avstrijec Egger pa je zavzel četrto mesto. Pri tekmi juniorjev je zmagala jugoslovanska, bolje rečeno slovenska reprezentanca. V njej je bil med posamezniki najboljši Jeseničan Ludvik Zajc, ki je napravil talko na gledalce kot tudi na strokovnjake izreden vtis. Sicer so pa izredno neugodni vremenski pogoji v Bischofenu ovirali na splošno vse tekmovalce, da niso mogli razviti vseh sposobnosti. V nedavnem poročilu o smrt-ti ljubjian. kanonika dr. T. Klinarja je stalo po pomoti, da je bli župnik v Blačah; biti bi moralo: v čačaih. J. S. ------o------ — V Združenih državah je PRESTOLNIŠKA DETELJICA — Slika -kaže ipovezavo'.avtomobilskih velecest v neposredni bližini Washing tona, £)• C., ki predstavljajo glavno zvezo med državama Maryland in Virginia. Slika je bila posneta z marylandske strani preko'reke Potomac v smeri proti južni Alexandriji. POTUJTE Z A1R-INDIA IZ NEW YORKA JUGOSLAVIJA IZVRSTNE ZVEZE PREKO LONDONA - PARIZA - FRANKFURTA BOEING 707 INTERCONTINENTAL JETS SAMO OBRATNA VOŽNJA 17-dncvna ekonomična izletniška voznina Do 31. marca 1962 Samo 10% are — plačilni rok do 24 mesecev Naši uradi v U.S.A. in Evropi Vam bodo pomagali dobiti Vače sorodnike in prijatelje v U.S. po znižani imigrantski voznini (veljavni od 15. oktobra do 15. julija). Obiščite Vašega potniškega zastopnika ali AIR-INDIA The airline that treats you like a maharajah i Suite 1342, Hanna Bldg., Cleveland 15, O., Tel.: 861-2636 • • Ameriška trgov, zborni-nica za svobodnejšo zunanjo trgovino WASHINGTON, D.C. — Ameriška trgovska zbornica se je na zadnji plenarni seji glavnega odbora odločila, da podpre Kennedy ev načrt za svobodnejšo zunanjo trgovino. Do sklepa je zbornica prišla šele po dolgem posvetovanju, kjer je bilo mnogo glasov za načrt, mnogo pa proti. Zbornica zastopa namreč okoli 3,300 lokalnih zbornic, ki so glede zunanje trgovine zelo različnega mnenja. Vsekakor je sklep zbornice velike važnosti za Kenndyevo gospodarsko politiko. Ker so se na podobno stališče postavile tudi AFL-CIO unije, je sedaj edino le Ameriška industrijska zveza, ki se ni odločila ne za ne proti. Ta se nagiba v smer, carinske zaščite. MALI OGLASI NAPRODAJ 1. —Blizu East 222. ceste — zi- dan bungalow, 4 in pol sobe, popločena kopa Inica, poln^ klet, podstrešje, 1 in pol garaža, vse v zelo dobrem stanju. Cena $19,500. 2. —Blizu East 185. ceste — ko- lonijal tipa hiša, 5 sob, garaža, skoro nova. Cena $17,900. 3. —Blizu East 185. ceste — bun- galow, 5 sob, jako čista znotraj in zunaj, garaža. Cena $15,800. 4. —Blizu Grovewood Ave. — hiša, 5 spalnic, 2 kopalnici. Cena $14,800. 5. —Blizu Holmes Ave. — hiša za dve družini, 5 in 5 sob. Cena $16,500. 6. —Na Richmond Hts. — skoro nova hiša ranč tipa, fino izdelana, priključena garaža za dva avtomobila. Lot 100x400. Se dobi po zmerni ceni. John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV 1-9981! V najem Eno opremljeno stanovanje z 2 sobami, eno neopremljeno s 4 sobami in eno z 2 sobami. Kličite VI 2-5132. (43) Stanovanje se odda 4 neopremljene sobe, za $35 mesečno na Addison Rd. Kličite FL 1-4873. .—(45) Oglašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI Sobe se oddajo Tri opremljene sobe s kopalnico se oddajo moškemu, ženski, ali dvema osebama na 1051 E. 68 Sit. —(43) Sobe v najem Štirisobno stanovanje, na novo dekorirano, s kopalnico, zgoraj, in garaža se odda na 6705 Schaefer Ave. Prednost ima par srednje siarosti. —(43) Hiša naprodaj Brooklyn — 6-sobna enodružinska, 3 velike spalnice, polna klet, Vk. garaža. Zdaj prazno, se lahko takoj vselite. Vpraša za $12,900. GALA REALTY — TU 6-3510 (42) Kirtland-Willoughby Hills okolica 4 spalnice, Colonial hiša, 6 let stara, klet, priključen breezeway in garaža, lot 100x200, na lepem kraju. $22,900. CLifford 6-1136. —(43) Addison Rd. Šest lepih čistih sob se odda, tri spalnice, spodaj, veranda, parna gorkota, na novo dekorirano. EN 1-4136. (42) Štiri sobe oddajo v najem na 6211 Glass Ave. zgoraj. Samo odraslim. Tri sobe oddajo v najem na 1236 E. 61 St. spodaj. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (44) Soba se odda Soba se odda moškemu ali dvojici, hrana na razpolago, v Euclidski okolici. Kličite RE 1-5592. (43) V okolici sv. Vida 4-družinska, mesečni dohodelc $265. Zahteva $17,900. Se mora prodati. J & M REALTY UT 1-7906 6530 St. Clair Ave. -(43) Pozdravljeni! — Naznanim Vam da sem dobila LOVIAN CAPSULES ter Vam pošiljam naročilo še za nadaljne 4 dolarje, zato ker sem se prepričala, da v resnici pomagajo, kar bom povedala drugim! Lepa hvala Vam in Z Bogom! — M. K., McDonald, Pa. To je ena izmed tisoč oseb, ki so jim LOVIAN CAPSULES pomagale. Pre-pričani smo, da bodo pomagale tudi Vam! Razprodajamo po celi U.S.A. 25 - $1.95 _ 50 - $3.69 — 100 - $6.49 MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio tl = Karel Mauser: | Puntar Matjaž =S Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev. VII. Prišla je košnja. Kmetje so kosili grajske travnike. Stari Samec je že dolgo opazoval sina. Kar se je vrnil Sedmeni-kov iz leonsteinske ječe, je fant ves drug. Prav ustrašil se je. “Opuntati se je treba, oča. Krivica že teče čez rob.” Stari Samec je človek, ki sovraži vse, kar je grajskega, toda v spor z grajsko gospodo še ni prišel. Zato skuša fanta krotiti. “Si videl, kaj je bilo z Matjažem?” “Ko bi bili vsi taki, bi bil tudi valpet ponižnejši. Vidi, da se ga vsi bojimo.” Samec se boji za sina. “Kaj bi sam rinil v ječo! še tako se prehitro odpre.” Vid mora misliti na Smreč-nikovega Florijana. vsi opuntamo, bo ječ Kdo bo pa gospodi bi že tako rada In pozimi je na če je več ljudi kar stopiclja. ne zaleti se, ne “če se premalo, delal?” Samec “Fant ti žal.” Vid nič ne reče. Odkar se je Matjaž vrnil, premleva Samec misel, ki se ji ne more prav vdati. Ko bi Vaznikova prišla k hiši, bi se nemara fant unesel. Ženske prošnje so močnejše od moške besede. Toda Samec ne bi šel še rad ! v kot. Saj nima nič dobrega, skrb se vleče iz dneva v dan, toda potlej bo imel Vid prvo besedo. To Samca zadržuje. Toda Vid je tak, da Se Samec boji zanj. Vsak večer Je pri Sedmeniku. Pa ne samo Vid. Ravenci prihajajo, še iz Sekolč kane kdo. Zadnjič je videl Stočenovega iz Vapovč in Pečnikovega iz Hodajnič. Nekaj imajo med sabo. Matjaževa ječa je razburila ljudi. Sovraštvo proti valptu in gospodu raste. Naj se kaj zgodi, kdo bo nesrečen? Vid je kar zazijal, ko je stari Samec sprožil misel. Ni mogel verjeti. “če ti je prav, meni je. Naj pride Barbara k hiši.” Vid s priprtimi očmi opazuje očeta. “Kako, da ste se premislili, oča?” “časi so taki”, se izvija Samec. Vid ve, kaj očeta tišči, toda nazaj ne more. “Kakor se vam bolj prav zdi”, reče nekam malomarno. Samec je mislil, da bo pokazal večje veselje. Skoraj mu je žal, da je sprožil misel. “Z Vaznikom sem govoril”, se ne more več umakniti. “Kdaj mislite, oča?” “Sam odloči.” Samec v zadregi gleda v mizo. Potlej je počasi izhrka; “Da ne boš s tako silo tiščal v nesrečo. Da se ti bo vsaj Barbara smilila.” Tako je Samec hotel prikleniti sina na dom. Ko je pri oh-ceti Sedmenikov Matjaž napil Vidu in Barbari, je Vid skrivnostno dejal: “Ko bi človek vse naprej videl, bi se morda ne ženil.” Matjaž je besede hitro zavil na šalo. Barbara pestovala. Dholici lepše, pri hiši.” Barbara se je ujela z Agatinimi očmi, ki so strdeno gledale čez mizo. Agata že ve. Barbara ne bo nič rekla, če bo Vid tak kakor Matjaž. Ko sta Matjaž in Vid za hip sama, se Sedmenikov ne more premagati, da ne bi na glas povedal, kar je že zdavnaj mislil: “Veš, Vid. Mož je le mož. Fant nima tiste besede. In včasih je od besede veliko odvis-no. Samčev ga dobro razume. “'Sam sem že na to mislil. Barbari sem vse povedal.” “Dobre žene sva dobila”, se sladko razklene v Sedmeniko-vem. “Hvala Bogu”, pritrdi Vid. “če bi do kaj prišlo, se ne bodo zlomile.” Matjaž in Vid mislita na večerne pogovore, ki so se odvijali v Sedmenikovi hiši. Opuntati se je treba, zarju-ti, da se bosta stresla gospoda in cesar. Preveč je davkov in tlake. Tak6 radi so zvrnili iz srca, kar jih je kar naprej grizlo. ( Vaznik je nocoj dobre volje. “Oni dan sem bil na Zilji. J Niso prav nič drugačni kakor mi. Kregajo se, ko valpet pride, so ponižni. Ko odide, kolnejo še njega. Gospoda ni nikjer nič boljša. Sedi na gradu in gospodari po svoje, če je letina slaba, pobere, kar imaš zapisanega, če je valpet tak kakor naš, pobere še kaj več. Nobeden se ne ozira, če kaj ostane ali ne. Grad hoče svoje. “Vsi Žiljani bi se ko j opun-tali. Jih je nekaj, ki bi kar udarili.” Možje kimajo. “Povsod je zlodej, nič ne prebereš”, se odpre beseda zdaj celo Meševcu, ki redko kdaj kakšno reče. “Zadnjič sem naletel na Česnika iz Laz. Vaznik ga dobro po-zna. Klel je kot sam Turek ne more. Pravil mi je, da se še tam v špitalu kmetje rinejo z gospodo. Oi’-tenburški oskrbnik j p menda sila natančen. Kar je res, ob vseh davkih, ki jih imajo, bi cesar in gospoda že lahko nekaj napravili, pa je videti, da vselej, kadar se zbero, govore samo o davkih.” Da se je celo Meševc razgibal, je Matjaža prijetno zadelo. Je res tako, da kmeta bolj boli davek kakor biriška palica. “Ljudje so se davkov najedli”, zgrabi zdaj za besedo Matjaž. “še nemškim kmetom ni vse prav, kakor je slišati.” Meševc se koj spet vtakne “Mi je pravil češnik tam od Beljaka, da imajo nemški kmetje enega, ki jih kar naprej šunta. Od one strani je doma, ne vem natančno. Wun- Julij je bil vroč, kakor se za tak mesec spodobi. Nad dhol-skim bregom se je zrak trese! od vročine, kakor da se vsepovsod v nenehnem kolobarju su čejo drobne mušice. Kmetje so prav čakali noči, da se je zrak ohladil. V hišah ni bilo moč zdržati. Les je bil pregret, skodle pa zvite. Možje so se nakapali pred Sedmenikov dom. Posedli so po klopeh, klepetali o tem in onem, vsi pa čakali, da je pogovor zavil na vsakdanje križe, na tlako, na cesarja, na davke in na Turka. “Nekaj zidajo, se sliši, le vojakov ni”, je načel pogovor Vaznik. “Se reče, vojaki bi bili, pa denarja ni dosti. Cesar je kakor vodnjak, ki ima večji odtok kakor pritok. Nič ne ostane v njem. Stari Sedmenik se je smejal. “Nič mu ne zaleže.” Kmetje so prišli v pravi tir. derlich se piše in, kakor češnik ve povedati, ima na svoji strani tudi obrtnike, še tem ni vse prav, pa vem, da jim več ostaja kot nam.” Pogovor je za hip ustavil Samčev Vid. Meševc, ki je bil ta večer dobre volje, ga je koj ošvrknil. “Se vidi, da ne more od žene. Vaznik bi lahko še počakal.” Matjaž se je presedel in napravil prostor Samčevemu. Pogovor se je kar vlekel. Ko so obrali davke in desetino, so prišli na Turka. Tudi čajnika omenil eden. Gštirnik, ki je sedel med možmi, se je žalostno zganil. Matjaž, ki je ta večer malo govoril, je samo mimogrede ejal; “Dobro, da ga ni.” Koj potem je vstal Gštirnik in povoščil lahko noč. Spomin, d se je zbudil, ga je bridko zapekel. Da bi imel sin grob pri cerkvi, unesel bi se že bil. ako pa ga ne more pozabiti. Bog ve, v kakšni ječi se belijo njegove kosti? Za Oštirnikom so se pričeli vzdigovati tudi drugi. Drug za drugim so kapljali v temo. Matjaž in Vid sta ostala sama. “Vre”, je rekel votlo Matjaž in sklenil roke na kolenih. “Kadar se v kmetu nekaj vzdigne, ne potlači nobena sila več nazaj.” “Včasih me le zaskrbi”, težko izdavi Vid. “Mislim in mislim in ne pridem na kraj. Kako, da se že včasih niso opun- POGLED SKOZI OGRAJO •— Nekdo je posnel Tower Bridge v Londonu skozi ograjo balkona cerkve sv. Pavla in dobil tole sliko. CHICAGO, ILL. ROOMS TO RENT Sobe — dnevno ali tedensko — za moške ali ženske — čiste, udobne, domače, izvrstna kafeterija, dobra transportacija. DUNCAN Y.M.C.A., 1515 W. Monroe St. (42) “OČE IN HČERKA” «— Gregory Peck je pričakal na letališču v Los Angeles l9 let ptaro Mary Badhatn Hz Birm-inghama v Alabami, ki bo v j Umu igrala njegovo {hčerko. STOLETNIK — Slika kaže posnetek 105 tet stnega Rusa Gadaka Sozanoca iz vasi Glagdov v domači noši^ Vse trajno kodranje SAMO EMA GENA Izberite od najbedjiih COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE 445 NI/ »nii vkljueivSi umivanje lag kodranj'e in rezanje )aa Garantirano Reg. $10 do $25 Najboljši licenzirani operatorji Posebna raztopina za težke lase Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več. Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja! 4Oti Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu z samo eno ceno. ANDRE DUVAL GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Em« 62 St ... . m02 Lskeshore Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-208R KEumore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne rene NAJBOLJŠI /SVOJE VRSTE t— štiri deta stari Malt Stearns kaže ,svojemu psu, kako hudo mora ^gledati na razstavi, ida bo zmagal. Ali se je huldog iravnal jpo nasvetu gospodarja