PRIMORSKI DNEVNIK Ah*na š”3*311® v gotovini /■> nr I• Metale 1 gruppo * Cdla 35 I1T Leto XVII. - Št. 283 (5057) TRST, sreda 29. novembra 1961 «Izvestija» so objavile celotno besedilo intervjuja Kennedyja z Adjubejem Kennedy je poudaril, da bi sporazum o Berlinu pripeljal do zboljšanja odnosov med ZDA in SZ Kennedy je ponovil vse znane argumente, zlasti o Nemčiji in Berlinu in razorožitvi Intervju je zavzel pravo obliko razgovora, med katerim je Adjubej pobijal Kenne-dyjeve argumente - Zadovoljstvo v Beli hišiker so v Moskvi objavili intervju v celoti J^INGTON, 28. — Danes so v Washingtonu obja- IJu «t v^’ ga -*e Predsednik Kennedy dal ravnate-Alekseju Adjubeju. Intervju so v celoti Art- u .tudi moskovske «Izvestija» tov? ei Je v začetku raz---------------- Vo iziavil- da je njego- tom^en-ie’ da bi poštena Ho i, tega, «kar sta točka« ^ dve deželi, in tega, '“T hn,W„ *._____4._______ i? ’ hočeta, ter tega, kar “ zebjo, služilo koristi Artil1} dveh dežel in miru*, gjubej je dalje vprašal wbedyja, kaj misli 0 niož-. izboljšanja sovjetsko-tftifi1 . h odnosov, in je 2v», ’. da je Sovjetska ^ ‘a Pripravljena potruditi tza stalni mir na svetu, iivpn a ^ vsi narodi lahko sov, *v Prijateljstvu in brez Sed • vPrašal Je Ken' 5jayia, kaj misli o seda- staniu odnosov med k** deželama in kaj po 5[ sovem mnenju lahko lovi . ameriška kakor m J®tska vlada za izboljšanj teh odnosov. *Meredsednik: je odgovoril: iji , da ti odnosi niso sebi 5 , 0 zadovoljivi, kakor Hrev! , • da bi bili, ko sem fbfih svoje funkcije. Ena ko stvari, ki sem jih storil, jo j,*®10 prevzel predsedstvo ’ a. da sem se v imenu °bvezal resno potruditi i da tp0r Pride do zadovoljivega 0 Pr ma s Sovjetsko zvezo kv 2ebanju jedrskih poizkusa j den rezultatov je bil, hoj.010 konec marca poslali 1 p„ Predstavnike v 2enevo Jierii -• P Pogodbo, ki smo jo 'ati v diskusijo. Upal te,j' ®a bi to bil eden od sek-kia?', na katerem bi lahko 0 napredovali. To bi ij kj 3!0 okuženje atmosfere bil prvi korak na poti lilJtve. Razen tega sem t»,u’ da če bi prišlo do spojko 113 tem Področju, bi načeli druga vprašanja fc°aitve, ki terjajo akcijo. tiil(a, 0 dosegli pozitivnih re-bto ’ 'n kakor veste, smo lila .a še vedno bili pri po- tju *a zveza, ob nadaljeva-kijž)Pogajanj, obnovila svoje Urjp^Pse, ki so bili nedvomno topljeni že mesece prej. bilo veliko razočaranje«, hi. Padjr je takole nadalje-jš vlažen tega sta Berlin "Če Jt^ija postala pozorišče 1,krize po dunajskem se-h p ’ ‘n mislim, da je skraj-kti{a^arno za mir, ki ga, pre-Sh # »sem, ljudstvo naših ^ držav želi. jehJP’ da morajo ZDA in ® j ‘■»Cia £iveu v umu. iSafnnV vebki deželi, smo ^udstvo in v naših !{»4jsi? Se stalno dviga živ-5 ph- a .raven. Ce bomo zna- ?vl)en, 1 mir za 20 let- b0 ?Skpg16 sovjetskega in ame-% j* hudstva mnogo bogate- mnogo srečnejše«. So, J le nadaljeval: «Me-kvp’2a nastajajo sedanje te- It*2Vezeadi naporov Sovjet-x Brit. ’ da bi do neke me-Črnila ves svet v ob-uehka 'zma- bo So-i!°ia it,tZVeza branila samo Va.? rese in jamčila svo-st ter dovolila dru- gim državam, da živijo, kakor želijo, t.j. da živijo v miru, mislim, da bodo s tem izginili problemi, ki sedaj povzročajo napetost na sklepih. Prav sovjetski napori, da se komunistični sistem razširi na druge države, predstavljajo po mojem mnenju veliko grožnjo za mir. Mislim, da so jaltski in potsdamski dogovori dopuščali narodom Vzhodne Evrope svobodno izbiro, toda po mojem mnenju nimajo ti narodi take svobode«. Adjubej je izjavil, da se ne more strinjati s tem mnenjem predsednika in je omenil 22. je bila ta izbira določena med poštenimi volitvami, pri katerih je on zmagal«, kongres KP SZ ter dodal: ♦ Rekli smo. da smo proti izvažanju revolucije, toda tudi proti izvažanju kontrarevolucije. Naša vlada in naša stranka mislita, da mora vsak narod izbrati sistem vlade, ki mu je všeč. Avstrija je izbrala kapitalistično pot, čeprav je bilo njeno ozemlje zasedeno po ameriških in sovjetskih četah. Vendar pa je Kuba izbrala drugo pot, in zadovoljen bi bil, če bi gospod predsednik rekli, da je bilo strinja z Kennedyjem, da je jedrskih poizkusov, bi nas to imamo mi in vi v jedrskih vmešanje v zadeve Kube na- potrebno vsakemu narodu do- :-i. a. j :v ---------- -1-1- j---*-* —,. paka«. Kennedy je odgovoril: »Lahko rečem, da ZDA podpirajo idejo, da mora vsak narod imeti pravico svobodne izbire glede oblike vlade, ki jo želi. V primeru Kube. dovolite mi, da omenim, da je Castrovo revolucijo spočetka podpirala velika večina Kubancev. Ko je Castro vodil revolucijo, je bilo rečeno, da bodo svobodne volitve in svoboda za ljudstvo. Toda Castro ni spoštoval svojih obveznosti. Dokler ne bo sedanja kubanska vlada dovolila svobodnih in poštenih volitev, ne bo po našem mnenju, mogla trditi, da predstavlja večino ljudstva. V tem je naš spor s Kubo. Gospod Jagan, je dodal Kennedy, ki je bil nedavno izvoljen za ministrskega predsednika britanske Gvijane, je marksist, toda ZDA niso ugovarjale, ker Ce prebivalstvo neke dežele izbere komunistični sistem pri svobodnih volitvah, potem ko je bila dana možnost nekaterim drugim stališčem, da so prišla do izraja, sprejmejo Z DA to izbiro. Toda ugovore imamo in nastaja grožnja za mir tedaj, ko neki sistem vsili majhna skupina s prevratom, absorbiranjem in z vsem, kar sledi«. Adjubej je izjavil, da se pustiti odločitev o razvoju poti, ki jo misli izbrati. Omenil je zatem, dva mogoča sistema za izboljšanje odnosov med ZDA in SZ: začeti z reševanjem manjših vprašanj ali pa z veliko akcijo. Po njegovem mnenju je obisk Hruščeva v ZDA leta 1959 pomenil tako akcijo, toda na žalost niso bili rezultati tega potovanja povsem zadovoljivi. Vprašal je zatem: «Gospod predsednik, kakšno je vaše stališče glede zamisli pogodbe o miru med ZDA in SZ, ki bi pomenila velik korak naprej?«. Kennedy je odgovoril: »Mislim, da bi morali ne samo doseči sporazum med našima dvema deželama, temveč tudi sprejeti ukrepe, ki naj o-mogočijo mir. Ne mislim, da imajo publikacije in pisane besede tako važnost, Kakor- je ugotovitev sektorjev, ki povzročajo napetost med našima dvema sistemoma, in pri iskanju eliminacije te napetosti. Eden od teh sektorjev je sedaj vprašanje Nemčije in Berlina. Ce bi uspeli rešiti vprašanje Nemčije in Berlina, mislim, da bi tedaj videli, v kolikšni meri se bodo sovjet-sko-ameriški odnosi izboljšali na drugih sektorjih. Izjavil sem, da, če bi mogli skleniti sporazum o prekinitvi pripeljalo do drugih sporazu- . skladiščih sredstva, ki nam o- iiiiiiiiiiHMiiuiiiiiiiiiiiiiiillimiiiiiiiiimiiiiinitmiiiiiiiiiiiiiiilliimimiiiiiiiiliiiiiiiiliiilliilluinumiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiimn Skupščina OZN okno na pospešitev d Poseben odbor 17 članov mora skrbeti za pospešitev izvajanja lanske izjave o dekolonizaciji - Soglasno potrjena resolucija o Južni Tirolski - Nocoj tiskovna konferenca U Tanta NEW YORK, 28. — Glavna skupščina OZN je sprejela sinoči s 97 glasovi in 4 vzdržanimi (Velika Britanija, Francija, Španija in Južna Afrika) afriško-azijsko resolucijo, ki poudarja smotre in načela izjave o priznanju neodvisnosti koloniziranim deželam in narodom. Resolucija določa imenovanje odbora 17 članov, ki bo moral pospešiti izvajanje te izjave in sporočiti predloge in priporočila v zvezi s tem na prihodnjem zasedanju skupščine. Portugalski delegat se ni udeležil glasovanja. Resolucija se glasi: 1. Svečano poudarja in ponavlja smotre in načela, ki jih vsebuje izjava o priznanju neodvisnosti kolonialnim narodom in deželam. 2. Poziva prizadete države, naj brez odlašanja delujejo, da poskrbijo za izvajanje te izjave. 3. Ustanovljen bo poseben odbor 17 članov, ki jih bo imenoval predsednik skupščine med sedanjim zasedanjem. 4. Prosi posebni odbor, naj pripravi priporočila do prihodnjega zasedanja skupščine. 5. Posebne; mu odboru nalaga, da izpolni svojo nalogo, poslužujoč se ali barvo, zato da bodo uži- vseh sredstev, ki so mu na razpolago v okviru postopka, ki ga bo uvedel za izvrševanje svojih funkcij. 6. Pooblašča posebni odbor, nai se sestane izven sedeža OZN, če se mu to zdi potrebno. 7. Poziva prizadete oblasti, naj v največji meri sodelujejo s posebnim odborom. 8. Prosi druge organizme OZN, naj sodelujejo s posebnim odborom. 9. Prosi glavnega tajnika, naj nudi posebnemu odboru vse olajšave in potrebno pomoč. V uvodu poudarja resolucija, da se na nekaterih področjih še vedno izvršujejo o-borožena dejanja in zatiranja. Pri tem opozarja na nevarnost nadaljnjega zavlačevanja pri izvajanju omenjene izjave in otnenja še posebej peti paragraf izjave. Ta paragraf pravi, da bodo sprejeti takojšnji ukrepi na vseh še ne neodvisnih ozemljih, da se prepusti vsa oblast tamkajšnjemu prebivalstvu brez kakršnih koli pogojev ali pridržkov v skladu z njihovo voljo in svobodno izraženo željo brez razlike na pleme, vero to Gaulle «bolj Nemec kakor Nemci» Pjj nasprotovanju pogajanjem s SZ ^ Parizu bo 12. decembra sestanek zahodnih zunanjih mi-nistrov - Adenauer pojde 9. decembra v Pariz - Zahodna Nemčija napovedala okrepitev svoje vojske iljlilcj ’ — Državni pod- J.VU j.v Vnanjem ministr-u’*>»an.eiie, Velike Britani-■ °do ln Zahodne Nemčije cjtU aestali 8. decembra v lik®0 »i. Pripravijo fconfe-C*ak“nanjih ministrov šti-<<%Wnih drzav. ki bo 12. Oai b jV Parizu. Na kon-'lv''i Pregledali diplo- •(« 9 in "eniškega vpra. I „ tj n^^iH skupno stali-^>Viet:bnovitev razgovorov tpstan,l°. zvezo o Berlinu, it »»C* Je imel biti v dru-oktobra. Toda bil V*1 tr„n zaradi francoskega |d* je ntciia je tedaj trdi-!v 'io reba še pred obno-!*'°V i.P.01zvedovalnih razgo-IjiJ1« on?,aic.ati. «da Sovjetska IH. svojo nepopust-bt "skr, "eiansko pa je to iiv n, sta'ii>če pokazalo, da «nebrecejlnja nasprotja v V 6 d • taboru ne samo W»
  • {ij. borožitve v Zahodni ^auerredtem je prišlo do i9Ve8a obiska v o?' v6'e Potem, ko je kennedyja številna bn . jrt‘J®vega obiska v 'tv "lil v kancler je načelno tod-, obnovitev razgovo- zagotovila. V Bonnu so mnenja, da Francija ne bo več ovirala priprav za pogajanja s Sovjetsko zvezo, čeprav postavlja de Gaulle še vedno precejšnje pridržke glede tega. Te pridržke je de Gaulle baje ponovil Mac Millanu med zadnjim sestankom. V zahod-nonemških krogih pravijo, da si je de Gaulle pridržal pravico določiti svoje stališče šele potem, ko se bo sestal z Adenauerjem, in sicer 9. decembra. V pariških političnih krogih ugotavljajo, da je bil datum 9. decembra za sestanek med de Gaullom in Adenauer, jem določen na podlagi jasnih načrtov. Ta razgovor bo prišel med dvema važnima dogodkoma v zahodni politiki: 7. decembra bo v Bundes-tagu razprava o izjavi nove bonnske vlade, 12. decembra pa bo sestanek štirih zanod-nih zunanjih ministrov v Parizu. Čeprav se zdi jasno, da je bil Adenauerjev obisk v Parizu odložen zaradi njegove influence, trdijo nekateri, da gre za diplomatsko bolezen. Pariški «Aurore» piše v zvezi s tem; «Po razgovorih v Beli hiši in v Birch Grove so nekateri komentatorji iz- javili, da se je de Gaulle pokazal ,bolj Nemec, kakor Nemci’ s svojim stališčem proti pogajanjem z Moskvo, glede katerih je Adenauer izrekel načelno privolitev. Kakor zatrjujejo v političnih krogih blizu kanclerja, je A-denauer baje želel, naj bi de Gaulle napravil prijateljsko gesto in prišel k njemu na obisk med njegovo boleznijo, ker bi razgovori ob taki priložnosti bili lažji. Vendar pa se zdi, da ne bo ugodeno tej kanclerjevi želji.* Davi so se v zahodnonem-škem zunanjem ministrstvu začeli nemško-britanski razgovori o nakupu vojaškega materiala v Veliki Britaniji in o nemški finančni pomoči za stroške vzdrževanja angleških čet v Nemčiji. Zahodnonemška vlada je danes napovedala ukrepe za okrepitev zahodnonemške vojske. Število vojaštva se bo zvišalo prihodnje leto od 361 tisoč na 375.000. To pomeni, da bo moralo 26.500 rekrutov biti še za druge tri mesece v vojaški službi, namesto da bi jo zapustili 31. decembra. Razen tega bo ostalo še dalje v vojaški službi 9.200 vojakov, ki bi jih morali odoustiti v prvem trimesečju prihodnjega leta. vali popolno neodvisnost v popolni svobodi. Skupščina je glasovala včeraj tudi o dveh resolucijah v zvezi z Zahodnim Irianom. Nobena od obeh resolucij pa ni dobila dvetretjinske večine. Indijska resolucija je pozivala nizozemsko in indonezijsko vlado, naj obnovita pogajanja pod vodstvom predsednika skupščine OZN. Drugo resolucijo so predložile a-friške države skupine iz Braz-zavilla. Resolucija je zahtevala ustanovitev posebne komisije, ki bi proučila možnost začasnega prenosa suverenosti na OZN v primeru, da pogajanja med obema državama ne bi uspela do prvega marca 1962. Nizozemska delegacija je po izidu glasovanja o dveh resolucijah umaknila svojo resolucijo, ki je predlagala internacionalizacijo Zahodne Nove Gvineje. Nizozemski delegat je trdil, da tolmači izid glasovanja kot odobritev nizozemske politike, in da bo njegova vlada nadaljevala tako politiko. Zatem je skupščina brez debate soglasno odobrila resolucijo o Južni Tirolski, ki jo je bil že odobril posebni politični odbor. Glavni tajnik U Tant je sporočil, da bo imel v petek ob U. uri po krajevnem času svojo prvo tiskovno konferenco. Sporazum U Tanta s kongoško vlado NEW YORK, 28. — Kongo-ški zunanji minister Bomboko in glavni tajnik OZN U Tant sta podpisala sporazum o pravnem položaju sil in osebja OZN v Kongu. Sporazum do. loča med drugim: Osebje OZN mora spoštovati zakone in običaje dežele in se ne sme politično udejstvovati. 2. OZN je edina, ki lahko zbira vojaške elemente, ki se pošljejo v Kon. go, toda bo v največji meri upoštevala zadevno mnenje kongoške vlade. 3. Člani sil OZN niso podvrženi formalnostim potnega lista in vizuma. Podvrženi so izključno zakonodaji države, katere državljani so, ter ne morejo biti aretirani ali zaprti. 4. Skladi OZN niso podvrženi finančnemu nadzorstvu. 5. Obe strani bosta vsklajevali svojo dejavnost, kar se tiče vzdrževanja reda. Vsak spor glede pristojnosti bo rešen sporazumno v duhu razumevanja in sodelovanja. «» ------ Nove aretacije v Kairu KAIRO, 28. — V Kairu je bil aretiran bivši egiptovski poslanik v Parizu Adli An-■dros zaradi sodelovanja v «zaroti francoskih diplomatova. Agencija »Srednji vzhodu poroča, da je član francoske misije v Kairu Henry Mouton priznal, da je predlagal umor predsednika Naserja. Priznal mov o razorožitvi. Ce bi mogli doseči sporazum, ki bi jamčil mir v Srednji Evropi, če bi mogli doseči rešitev v Laosu ter sporazumeti se o nevtralni in neodvisni vladi in deželi, kakor sva se Hruščev in jaz sporazumela na Dunaju, tedaj bi lahko proučili druge sektorje napetosti. Mislim, da, če bi dosegli sporazum o Nemčiji in Berlinu na zadovoljivi podlagi, tedaj bi lahko napravili druge korake. Ce bi lahko rešili vprašanje Nemčije in_ Berlina, mislim, da bi se naši odnosi bistveno izboljšali«. Adjubej je tedaj poudaril, da je nemško vprašanje za vse sovjetsko ljudstvo velike važnosti, ker je vojna proti Nemčiji zapustila praznine in trpljenje v vsaki sovjetski družini. Dodal je: »Preden sem odpotoval v ZDA, sem se razgovarjal z nekaterimi prijatelji v ministrstvu za zunanjo trgovino. Rekli so mi, naj se informiram pri vas, ali so možnosti za izboljšanje trgovinskih odnosov med našima državama.# Kennedy je odgovoril, da se zaveda, kakšen hud udarec je bila vojna za Sovjetsko zvezo, in da so tudi ZDA hudo trpele, in je dodal, da želijo ZDA preprečiti novo vojno v zvezi z Nemčijo. Dodal je, da se zaveda, da Sovjetska zveza ne misli sedaj dopustiti združitve Nemčije, in da je sedaj vprašanje, ali bo Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z Vzh. Nemčijo, kar bo povečalo napetost. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju nevarna trditev, da bo ta pogodba odvzela zahodnim deželam pravice v zahodnem Berlinu. To bi utegnilo pripeljati do pove. Čanja napetosti. Ce bi Sovjetska zveza skušala s to pogodbo prenesti jurisdikcijo glede zahodnega Berlina na vzhodnonemške oblasti proti volji prebivalstva zahodnega Berlina, če bi dostopne poti v to mesto bile popolnoma pod nadzorstvom vzhodnonemških oblasti in bi se lahko vsak trenutek prekinile, tedaj ne bi ta pogodba prinesla miru, temveč bi povečala nevarnost. «Upam, je dejal predsednik, da bomo med izmenjavo pogledov in razgovori, o katerih upam, da jih bomo imeli s Sovjetsko zvezo, dosegli še nadaljnje uživanje pravic, ki jih sedaj imamo v zahodnem Berlinu v skladu z obstoječim štiristranskim sporazumom. Kennedy je nadaljeval: «Ne mislimo ostati v zahodnem Berlinu, če ne bo prebivalstvo tega hotelo. Toda prebivalstvo hoče, da ostanemo. Ko bodo Berlinčani sklenili, da nas nočejo več, bomo šli. Toda dokler bodo nasprotnega mnenja, mislim, da morajo pravice, ki nam pripadajo na podlagi podpisanih sporazumov, ostati v veljavi. U-pam, da bo Sovjetska zveza zlasti to razumela, in še posebej sprejela načelo svobode gibanja blaga in ljudi v obeh smereh. Tedaj bomo lahko dosegli mirno rešitev v središču Evrope, in če se bomo sporazumeli o tem, mislim, da se bodo naši odnosi znatno izboljšali.# Zatem je Kennedy izjavil, da ZDA ne mislijo priznati Vzhodne Nemčije kot suverene države, ker so proti razdeljeni Nemčiji. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju mogoče doseči združitev Nemčije v pogojih, ki bi bili v skladu z interesi vseh strani. Dalje je izjavil, da hočejo ZDA obdržati omejene vojaške kontingente v zahodnem Berlinu in eventualno mednarodno upravo nad avtomobilsko cesto, »da bi se blago in ljudje premikali brez ovir v obeh smereh#. Dalje je Kennedy dejal, da ima Zahodna Nemčija »samo 9 divizij#, ki nimajo jedrskega orožja, in je pripomnil, da ne vidi vzrokov, čemu naj bi Nemčija predstavljala sedaj grožnjo za Sovjetsko zvezo. Pripomnil je, da ne bi želel, da bi Zahodna Nemčija imela lastno jedrsko oborožitev, in da ZDA ne bodo dale nobeni državi jedrskega orožja, ter da se je Adenauer že leta 1954 obvezal, da Nemčija ne bo imela atomskega orožja. V zvezi z nemškimi generali v NATO je Kennedy izjavil, da je zahodnonemŠKa vojska sestavni del NATO, ki je pod poveljstvom Američana. «Dokler bodo zahodnonemške sile pod nadzorstvom 15 držav, od katerih nobena noče vojne, obstaja činitelj varnosti za vse,# in po mnenju Kennedyja bo tako stanje o-stalo. Pripomnil je; «Ne smemo tvegati, da bi ustvarjali nove države med ZDA in SZ, ki sta obe močni, v trenutku, bojim lahko zadajo ogromne izgube, in mi bi bili tisti, ki bi najbolj trpeli zaradi vojne. Zato mislim, da, če bomo vprašanja načenjali realistično, bomo lahko dosegli sporazum, ki bi jamčil koristi naših dveh držav in omogočil reševanje drugih vprašanj.# Kennedy je dalje izjavil, da se bo trgovina lahko povečala, če bodo rešena omenjena vprašanja, in še posebno berlinsko vprašanje. Govoril je zatem o razorožitvi in o načelnem sporazumu med ZDA in SZ glede pogajanj. Pri tem je poudaril nesoglasja v zvezi z nadzorstvom. Kennedy, ki je bil obveščen, da je bil njegov intervju objavljen v Moskvi v celoti, je objavil izjavo, v kateri pravi, da pomeni to odločen korak naprej za ameriško-sovjet sko razumevanje. Izrekel je upanje, da bo to pripeljalo do povečanja svobodnih komunikacij med obema deželama na vseh ravneh. Komentarji nedeljskih volitev Ingrao o kritiki francoske KP Ingrao poudarja, da je KPI zadovoljna z volilnimi izidi in da so kritike francoskih komunistov na račun «po-licentrizma brez podlage ■ Saragat o vzrokih izgube socialističnih in skrajno desničarskih glasov Senat razpravlja o razpustitvi MSI (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Glavni predmet današnjih komentarjev sta dva dogodka: izidi delnih upravnih volitev v nekatere občinske svete in v pokrajini Pe-saro . Urbino za izvolitev pokrajinskega sveta, ki se jih je udeležilo 380 tisoč volivcev, in pa dokument o 22. kongresu KP SZ, ki ga je včeraj objavilo tajništvo KPI. Nedeljski volilni rezultati kažejo, da so v glavnem vsi razen socialistov in MSI, ki so izgubili nekaj glasov obdržali dosedanje pozicije. Saragat je v razgovoru z novinarji padec socialističnih glasov precej točno označi) s trditvijo, da so nekatere federacije PSI «filokomunistične» in navedel pri tem primer Pesara, Vjer je »bila volilna propaganda pokrajinskega odbora PSI, ki je v rokah leve struje stranke, naperjena predvsem proti socialnim demokratom# in ustvarila, po Saragatovem mnenju, med volivci »zmedo#, ter da je zaradi tega PSI izgubila glasove. Na vprašanje, kako presoja uspehe, ki so jih na volitvah dosegli komunisti, je Saragat dejal: «Ne smemo si domišljati, da bodo vprašanja destalinizacije in odkritje zločinov komunističnega sistema avtomatično povzročila volilno izgubo tistega, ki se bori za zadovoljitev elementarnih potreb. Da bi se omejil komunizem, je potrebno odstraniti njegove vzroke, ki se v Italiji imenujejo: pomanjkanje stanovanj, šol, dela in primernih pokojnin#. Saragat je še poudaril zmanjšanje glasov skrajne desnice, kar po njegovem mnenju «pomeni, da demokratični volivci odobravajo politiko levega centra.# Na vprašanje novinarjev, ali ni izguba socialističnih glasov negativna za politiko levega cen. tra, je Saragat odgovoril negativno, češ da je »tako tolmačenje rezultatov nedeljskih volitev samovoljno#, ker da »smo v fazi političnega razčiščevanja. ko so najbblj izpostavljene sile tiste, ki so najbolj aktivne#. V zvezi z izjavo tajništva KPI je član njenega vodstva, poslanec Ingrao, izjavil novinarjem, da bo prihodnji se- stanek centralnega komiteja vsekakor pred božičem. Povedal je, da je tajništvo KPI na svoji današnji seji razpravljalo o volilnih rezultatih ter poudaril, da je z njimi KPI zadovoljna. Nato so fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiitiiiiiimniiiiiuiiiiHiiiimiiuimmiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii 29. november 1943-1961 Dan republike v FLRJ Tradicionalni sprejem pri predsedniku republike - Novembrske nagrade študentom • Številna odlikovanja javnih delavcev - Pomilostitve (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — S slovesnimi akademijami in drugimi prireditvami so se pričele nocoj proslave 29. novembra, praznika proglasitve jugoslovanske republike. V Beogradu je bil sprejem, ki ga predsednik republike in njegova soproga prirejata vsako leto v veliki dvorani Mestnega ljudskega odbora. Na nocojšnjem sprejemu, katerega so se udeležili številni ugledni jugoslovanski državni in politični voditelji, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade, javnega in kulturnega življenja ter diplomatski zbor, predsednik republike ni bil navzoč, ker je nepričakovano zbolel za gripo in se mora po nasvetu zdravnikov zdraviti doma. Druga pomembna slovesnost je bila akademija v Dvorani herojev na fakulteti za matematiko v Beogradu, na kateri so v navzočnosti več slo študentov in profesorjev beograjske univerze razdelili okrog 200 študentom novembrske nagrade za diplomska dela in uspešne izpite. Kultur-no-umetniško društvo študentov eBranko Krsmanovii» je za uspehe v domovini in v inozemstvu prejelo nagrado v znesku 300.000 dinarjev. Predsednik republike je danes prejel številne brzojavke, v katerih mu delovni kolektivi, organizacije, osebje veleposlaništev in posamezniki čestitajo k prazniku. Med številnimi čestitkami so tudi čestitke poglavarjev verskih skupnosti Jugoslavije. Med čestitkami iz inozemstva so tudi čestitke predsednika pre-zidija vrhovnega sovjeta ZS SR Brežnjeva, Nikite Hruščeva in britanske kraljice Elizabete. Hruščev izraža v svoji brzojavki upanje, da se bodo prijateljski odnosi med Jugoslavijo . in Sovjetsko zvezo vsestransko okrepili v interesu socializma in miru na svetu. Ob dnevu republike je maršal Tito odlikoval številne ugledne politične in javne delavce, proizvajalce, člane znanstvenih. kulturnih, prosvetnih in zdravstvenih ustanov, voditelje gospodarskih, političnih in družbenih organizacij, zastopnike ljudskih oblasti, komun in okrajev, nameščencev državne uprave in mladinske brigade, ki so se izkazale pri graditvi avto ceste «Bratstvo edi nstvo*. Zvezni izvršni svet je ob dnevu republike pomilostil 775 obsojencev. Med njimi je 128 popolnoma oproščena kazen, medtem ko je 647 kazen znižana. Z istim odlokom so bile številnim osebam ukinjene pogojne kazni. B. B. «»------- Znaten padec zalog srebra v ZDA WASHINGTON, 28. — Predsednik Kennedy je sklenil prekiniti prodaje srebra ameriškega zaklada, in to zaradi precejšnjega zmanjšanja rezerv zlata v ZDA. «Prosta» zaloga srebra, t. j. zaloga, ki ne jamči valute, je 22 novembra padla na 22 milijonov unč proti 47,9 milijona unč v prejšnjem mesecu in 123,5 milijona unč v začetku januarja 1961. Kennedy Je dalje ukazal zakladnemu departmaju, naj ukine uporabljanje srebra pri kovanju denarja. Uradno poročilo pravi, da bo Kennedy predlagal kongresu, naj ukine sedanjo zakonodajo o srebrnem denarju. ga novinarji vprašali za mnenje o kritikah francoskih komunistov, ki obtožujejo italijanske komuniste, da so revizionisti. Ingrao je odgovoril, naj si novinarji preberejo komentar, ki j® izšel v današnji številki »Unita# in kjer je rečeno, da so take francoske kritike »brez podlage in tudi nekoristne#. Glasilo KPI trdi, da francoski komunisti kljub kritikam «policentria-man končno vendarle odobravajo metode italijanskih komunistov, saj vodijo pri tem s KPI javno polemiko o »obstoječih razlikah med obema partijama in o različnih načinih presojanj novega kurza komunistične politike in funkcije, ki jo imajo posamezne partije v okviru gibanja#. «Mi se gibljemo — je deja) Ingrao — na liniji 20. in 22. kongresa KP SZ, toda tako, da pripisujemo tej liniji pomen, ki je naš. V tem smislu je med to linijo in dokumentom našega tajništva globok sklad, čeprav s samostojnim presojanjem.# Za prihodnji petek je tajništvo KPI napovedalo tiskovno konferenco o včeraj objavljeni izjavi tajništva KPI. Govorili bodo Pajetta, Alicata in Natta. V senatu se je danes končno vendarle začela razprava o zakonskem načrtu, ki ga je predložil senator Parri, o razpustitvi MSI, ker gre za fašistično stranko, katere obstoj je po ustavi prepovedan. Najprej je demokrisfjanski senator kot poročevalec večine predložil senatu, naj zakonskega predloga ne odobri, socialistični senator Šansone in komunistični senator Secchia pa sta predlagala, naj senatorji zakon odobrijo, Nato je govoril Parri, ki je poudaril, da gre samo za to, da se dokaže, da je MSI res fašistična stranka, kar pa 'e dejansko že dokazano s poročilom obeh levičarskih senatorjev. Tudi sen. Terraccini je za KPI poudaril nuinost razpustitve MSI, ker gre za politično potezo in za izvajanje čl. 22 ustave. Odobritvi je nato seveda nasprotoval demokristjanski senator Anto. nio Romano ter pri tem navajal določene «pravne razloge#. Jutri se bo razprava nadaljevala. A. P. iiiiiiiiiiiiiiiiin 1111111 iiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiisiiiiMiiiiiiiiiiiiii ■■ iiiiiiiiiiiiiiiiKinm,,,,,,,,,,,,! Zasedanje izvršnega odbora CGIL za avtonomijo sindikatov v SSZ Odstop tajnika CGIL Romagnolija iz zdravstvenih razlogov - Preklic stavke bolnišničnih uslužbencev RIM, 28. Davi se je se- stal izvršni odbor CGId in proučil razna vprašanja v zvezi s petim kongresom Svetovne sindikalne zveze. Odboru je poročal zvezni tajnik Romagnoli, ki je rekel, da bo predložila CGIL kongresu svo. jo zvezno izjavo ter hkrati poudarila množični značaj Svetovne sindikalne zveze m avtonomijo sindikalnih zvez v posameznih državah, Pri tem pa ne gre toliko za formalno avtonomijo, ki je že potrjena v statutu, marveč za IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMillllllllllllllIllItllllllllllMIlIllllIllllliiliiiiiiiiiiiiiiillllltlllllMIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllHIIIMIIIIIIIII V Ženevi so se obnovila pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov Carapkin je predložil napovedani načrt - Pojasnilo Foreign Officea o britanskem staiiiču - Poziv skupščine OZN SZ in ZDA, naj se sporazumejo o nadaljevanju pogajanj o razorožitvi ŽENEVA, 28. — Danes popoldne se je obnovilo delo konference o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki je bilo prekinjeno 9. septembra. Ameriško delegacijo vodi Arthur Dean, britansko Joseph God-ber, sovjetsko pa Semjon Carapkin. Seja je trajala dve uri in 30 minut. Po njej so objavili kratko uradno poročilo, ki pravi, da je sovjetski delegat prebral izjavo svoje vlade v zvezi z obnovitvijo pogajanj v Ženevi. Razen tega je sovjetski delegat predložil načrt sporazuma za prekinitev jedrskih poizkusov. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da se britanska vlada ne čuti več vezana na predlog, ki sta ga Kennedy in Mac Millan sporočila sovjetski vladi 3. ko v Evropi ni nobene dejan- septembra, in sicer, naj bi za ske nevarnosti niti za vas niti za nas. Mislim ,da moramo ocenjevati položaj, kakršen dejansko je v letu 1961. Pra i je tudi vohunsko dejavnost, va nevarnost je v dejstvu, da vedno prekinili jedrske poizkuse v atmosferi v pričakovanju uvedbe primernega nad- čeno, da so sedanji sistemi ugotavljanja eksplozij v atmosferi neprimerni. V zvezi z včeraj objavljenim sovjetskim načrtom pogodbe o prekinitvi jedrskih poizkusov je predstavnik Foreign Officea izjavil naslednje: «1. Omenjeni predlog je veljal samo za sedem dni, in tedaj ga je Sovjetska zveza zavrnila. 2. Namen predloga je bil, pripraviti Sovjetsko zvezo dc tega, da takoj ob; novi pogajarja o ustavitvi jedrskih poizkusov. 3. Tedaj sta bili obe zahodni vladi pripravljeni sprejeti tveganje, da se prepreči, da bi sovjetske eksplozije še bolj okužile ozračje. Od tedaj je bilo okoli 50 sovjetskih jedrskih eksplozij, ki so ne samo okužile ozračje, temveč so v celoti menjale položaj,# je dodal predstavnik. Zatem je predstavnik izjavil, da Sovjetska zveza m niti izročila britanski vlad prepisa svoje izjave in načrti zorstven»ga sistema. V orne- ' ki pa je bil sporočen nekr njenem predlogu je bilo re-iterim drugim državam. Dav. ni britanska delegacija na ženevski konferenci še uradno dobila prepisa teh dokumentov. Dokler ne bo uradno dobila njihovega prepisa, si Foreign Office pridržuje sleherno komentiranje. Včeraj je voditelj britanske delegacije ob prihodu v 2enevo izjavil, da Velika Britanija ne nasprotuje udeležbi Francije pri pogajanjih, če Francija to želi. Toda britansko stališče je vedno bilo v tem, naj se tri jedrske sile sporazumejo o prepovedi jedrskih poizkusov in naj nato skušajo doseči privolitev drugih držav. Skupščina OZN je danes na priporočilo političnega odbora potrdila resolucijo Indije, ki poziva ZDA in SZ, naj se sporazumeta o sestavu organizma, kateremu naj poverijo nalogo pogajati se o razorožitvi. Skupščina poziva obe državi, naj poročata o izidu pogajanj pred koncem sedanjega •ased;'n;a, ki je določen za 20. december. politično in sindikalno vsebi. no te avtonomije. Govornik je dejal, da morajo na kongresu priznati nacionalne razlike in posebnosti sindikatov ter da bo morala zato tudi italijanska delegacija orisati posebni polo-žaj v Italiji. Potrebno je nam. reč mednarodno središče razrednih sindikatov za koordinacijo in razvoj enotne borbe delavcev, hkrati pa je potreo-na tudi čim večja avtonomija. Delavci v posameznih kapitalističnih državah se morajo namreč boriti za izboljšanje življenjskih razmer, kar pomeni dejansko skupno platformo protikapitalistične in protimonopolistične borbe. Izvršni odbor je odobril Homa-gnolijevo poročilo. Kasneje pa je pomožni glavni tajnik CGIL Santi sporočil, da se Romagnoli iz zdravstvenih razlogov odreka svojemu tajniškemu mestu. Saiti je rekel, da je tajništvu CGIL zelo žal, za njim pa je tudi tajnik Foa izrekel željo, da bi lahko Romagnoli še mnogo prispeval za stvar delavstva. Romagnoli je član vodstva KPI ter se je boril med vojno v partizanskih enotah v Emiliji, kasneje pa dolgo let vodil Zvezo kmečkih delavcev. Po smrti Di Vittoria je postal član tajništva CGIL. Po sestanku z ministrom za delo, ki je dal nekatera zagotovila, so vse sindikalne organizacije sklenile, da prekličejo stavke uslužbencev bolnišnic, ki so bile napovedane za 30. novembra in 1. december. Stavkali pa bodo vseeno u-službenci tistih bolnišnic, katerih uprave še niso sprejela sklepov za uresničenje mezdnega sporazuma od 10. septembra 1961. Za 12. december pa so napovedali stavko uslužbencev veleblagovnic, ker je združenje lastnikov veleblagovnic zavrnilo zahtevo po pogajanjih za sklenitev dopolnilne pogodbe za to stroko. Danes se je pričela stavka osebja ustanove združenih prispevkov v kmetijstvu, ki bo trajala 18 dni, ker jim nočejo pnznati takega sistema perio-dicnih poviškov, ki velja že za uradnike podobnih ustanov. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.1, najnižja 12.3, ob 19. u-ri 13.4:: zračni tlak 1013.2 narašča, vlage 87 odst., veter 3 km, vzhodnik, nebo poblačeno. morje mirno, temperatura morja 14.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 29. novembra Vinko Sonce vzide ob 7.22 jn zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.02. Lun* vzide ob 23.09 in zatone ob 12« Jutri, ČETRTEK, 30. novembra Andraž Napoved ravnateljstva Acegat Cena industrijskega se bo višala do leta toka 1963 S tem bo predvsem ukinjena ugodna nočna tarifa za gospodinjstvo Tarife bodo sestavljene iz dveh postavk: stalne pristojbine in cene za kVVh Po ukrepu medministrskega odbora za cene (CIP), s katerim je določil najvišje dopustne tarife za električni tok, je takoj postalo jasno, da bo tudi Acegat zvišal sedanje cene toka. Kot smo že večkrat poročali, bodo pri tem prizadeti predvsem potrošniki tako imenovanega industrijskega toka, ki služi za električne gospodinjske stroje. Tok za razsvetljavo bo stal namreč približno kot doslej, in sicer le dve liri več za vsako kWh, k čemur je treba dodati stalno takso 100 lir na mesec. Precej se bo pa zvišala cena industrijskega toka, tako da bodo v letu 1963 odpravili ■ugodnost nočne tarife. Sedaj velja za svobodno potrošnjo tega toka cena 13.50 lire podnevi in samo 5.40 lire ponoči. Po novem pa bo stal do 1 kW sile vsaka kWh potrošenega toka podnevi 11.50 lire in ponoči 9 lir; leta 1962 13.10 lire oziroma 11.50 lire, leta 1963 pa 13.10 za vsako i:Wh podnevi in ponoči. Bistvo nove ureditve je torej ukinitev nočne tarife po znižani ceni in uvedba tarife, sestavljene iz dveh postavk, to je same cene za vsako kilovatno uro (kWh) in stalne takse, ki se bo ravnala po Sili napeljanega toka, za katero se bo moral potrošnik obvezati za leto dni naprej. Pri tem bo stalna taksa vplivala na celotno ceno, in sicer tako, da se bo ta cena sorazmerno in postopno nižala, čimbolj bo potrošnik izkoristil silo napeljanega toka. V pojasnilu, ki ga je glede tega napisal za neke liste glavni ravnatelj Acegata, je navedel naslednji primer: neki potrošnik ima v svojem stanovanju grelnik za kopalnico s silo 1.200 vatov, električno peč 3.200 vatov, likalnik 1.000 vatov, televizijski sprejemnik 200 vatov, hladilnik 200 va- tov in pralni stroj s silo 1.500 vatov. Ce bi torej hotel uporabljati vse te gospodinjske stroje hkrati, bi se moral obvezati, da sprejme napeljavo s silo 7,3 kilovata, kar se zaokroži na 8 kilovatov. Za takšno uporabo sile bi moral plačati 1.600 lir stalne takse na mesec ter seveda še za vsako kilovatno uro potrošenega toka 13.10 lire. Ce ne bi torej v tem psimejju rabil toka za vse te gospodinjske za stalno takso. V prvem primeru bo znašala povprečna cena toka okrog 16 lir, v drugem pa 17 lir. Ker nima torej nikoli nihče vključenih vseh gospodinjskih strojev hkrati, bo pač pametno, da zračuna, s kakšno silo bo lahko izhajal, ne da bi trpelo gospodinjstvo. Za vse omenjene gospodinjske stroje mu bo najbrž zadostovala sila 4 kilovatov. Seveda pa je malo gospodinjstev, ki razpolagajo s toliko gospodinjskimi stroji in bo zato najbrž za večino dovolj 2.5 kilovata, za kar bo znašala stalna taksa 500 lir, tako da se povprečna cena toka še bolj zniža. Kljub temu pa bo cena toka mnogo višja od sedanje in vse kaže, da se bo leta 1963 bolj splačalo na primer ogrevanje prostorov, kuhanje itd. s plinom kot pa z elektriko, medtem ko se sedaj potroši manj z uporabo elektrike. Kar se sile toka tiče, bodo morali seveda potrošniki paziti, da je z istočasno uporabo raznih gospodinjskih strojev ali peči ne bodo prekosili; v tem primeru bo posebna prekinjevalna naprava prekinila dobavo toka, dokler se kak gospodinjski stroj ne izključi, da se zniža raven u-porabe. Iz tega se torej vidi, da bo nova ureditev prizadela vse potrošnike, ki imajo napeljan v stanovanjih tako imenovani industrijski tok in ki v glavnem sploh niso več uporabljali plina niti za kuho niti za ogrevanje prostorov in segrevanje vode v kopalnicah. Pred dnevom republike FLRJ Sprejem pri gen. konzulu FLRJ Kot vsako leto je gen. kon- zul FLRJ dr. Ziga Vodušek s soprogo tudi sinoči priredil sprejem pred dnevom republike, jugoslovanskim državnim praznikom. Prvič' je bil na takem sprejemu letos navzoč novi generalni vladni komisar dr. Libero Mazza, ki se je zadržal v razgovoru s številnimi ostalimi gosti skoro do 20. ure. Poleg njega so bili na sprejemu vsi najvidnejši predstavniki civilnih, sodnih in vojaških oblasti vseh treh obmejnih pokrajin kakor tudi predstavniki političnega in kulturnega življenja obeh narodnosti. Tudi letos je sprejem pri prijaznih gostiteljih potekal nadvse živahno in prisrčno ob zakuski s karakterističnimi čevapčiči in ražnjiči in ob jugoslovanski rakiji, tako da so se mnogi gosti zadržali v prostorih generalnega konzulata še pozno čez določeno uro. ----------«»---- Seja občinskega odbora Sinoči je bila redna seja Odborniki so pretežno raz- pravljali o navadnih upravnih vprašanjih. Poleg tega je župan sporočil, da bodo porabili tistih 5 milijonov lir, ki jih je podaril Trstu odbor razstave »Italia ’61» ob njegovi seji v dvorani tržaškega občinskega sveta, za popravilo stopnišča nad tako imenovano «Scala dei Giganti*, ki pelje s Trga Goldoni k Sv. Justu, Nadalje so sklenili, da bodo čimprej obnovili prostore pogrebnih zavodov v Ul. Zonta, ki preidejo v občinske roke. -«»- CGIL proti povišanju električnih tarif Jutrj ob 16. uri bo na sedežu Nove delavske zbornice-CGIL v Ul. Pondares 8, sin-dikalni aktiv vseh strok na katerem bodo razpravljali o zvišanju električnih tarif, ki jih Acegat namerava uvesti na našem ozemlju, na podlagi zna. Iz sodnih dvoran O5O5OCCXOCO0O00«0*® Glasbena Matica v Trstu Sodniki prizanesljivi s šovinisti Potrjena obsodba mladega roparja Skušali so prirediti protislovensko demonstracijo ob položitvi temeljnega kamna slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu - Obsojen prenapetež, ki je sunil policaja in zbežal Pred kazenskim sodiščem, | je zbrala na Trgu Sansovino 1 J _ nzllrrtralrtil o n it ni i i arietrD ki mu predseduje dr. Boschi-ni, je bila včeraj razprava proti trem mladeničem, ki so bili obtoženi, da so 7. oktobra letos priredili nedovoljeno povorko šovinističnih dijakov od Trga Sansovino do Ul. Silvio Pellico. Kot se naši čitatelji gotovo spominjajo, je bila omenjenega dne slovesna ceremonija položitve temeljnega kamna za novo slovensko višjo gimnazijo pri Sv. Ivanu. Fašistični in nacionalistični krogi so skušali na vse kriplje, da bi naščuvali nevedno italijansko šolsko mladino ter da bi jo popeljali na mestne ulice. Pri teh svojih poskusih pa so doživeli popoln polom. Zgodilo se je namreč, da se italijanski dijaki niso nikjer odzvali vabilu in grožnjam prenapete-žev. Le majhna skupina se tržaškega občinskega odbora. I nega ministrskega odloka. tiitiiiiiiiHiiii ni lil iiiliiiiiiiiiiiiililiiiiiniiiiiiiiiliiiiliiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiilll ll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiilMiiiHiMiliiiiiiiii 11111111111111111 nm m umih m iiiiiiii n m n iiiiiaiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiii m iiiiutlliilli mu ihiii ■Hlinili li ■■■■■aiiiiluiii iti ■■ m ■iiiiiiilliiiiiie Strašen zločin na Trgu Promontorio Z bodalom je umoril žensko, nato pa se sam ustrelil V stanovanju morilca je policija našla listek, na katerem je bilo zapisano: «Živio duče ■ živio MSI, pozdrave odvetniku VVondrichu in drugim prijateljem» ■ Sosedje umorjene ženske govorijo, da gre za umor iz ljubezenskih vzrokov Včeraj okrog poldne je prišlo v našem mestu do strašnega zločina; 54-letni Massimiliano Locchi iz Ulice Martiri della libertš. 19 je z bodalom umoril 53-letno Marijo Bodigoi poročeno Lami, po rodu iz Dolenj v Brdih, s Trga Promontorio 1, nato pa si je še sam vzel življenje. Truplo pokojnega Locchija so ob 14. uri pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, truplo njegove žrtve pa ob 15.30. Okrog poldne je neka ženska, ki stanuje v Ul. Martiri della libertži 19 opozorila komisariat javne varnosti na Trgu Dalmazia, da jo je Massimiliano Locchi dopoldne obvestil, da si bo vzel življenje. Ko je okrog 12. ure slišala strel v stanovanju omenjenega Locchija, ji je bilo takoj jasno, kaj se je zgodilo in je takoj obvestila omenjeni komisariat. Agenti komisariata, ki je tam v bližini, so nemudoma prihiteli na o-menjeni naslov in zagledali na tleh v podstrešni sobi, kjer je stanoval, vsega okrvavljenega v Locchija, ki , je bil Je« mrtev. .Kmalu nar aparate ves dan, bi bil vse- j to je prišel uradni zdravnik kakor na zgubi, kar je pač dr NiC0lini, nato pa zastop- popolnoma jasno. Sicer pa je tudi gotovo, da nihče ne pere niti lika ves dan. Zato bo moral pač vsak potrošnik premisliti, koliko teh gospodinjskih strojev uporablja največ hkrati ter se na podlagi tega obvezati glede jakosti toka. Nižja bo ta jakost, manj bo plačal stalne mesečne takse in manj bo torej odpadlo na vsako kilovatno uro potrošenega toka. Do te kilovatne ure pa pridemo s tem, da pomnožimo število ur, ko je kak gospodinjski stroj ali televizor vključen v tok, z močjo tega stroja. Ce na primer gori električni štedilnik tri ure, bo porabil ob moči 3.200 vatov, 9,6 kilovatne ure na dan. Ce torej po opravljeni množitvi seštejemo potrošeni tok za vse gospodinjske stroje, dobimo skupno vsoto dnevne potrošnje, kar pomnožimo s 30 in dobimo skupno mesečno potrošnjo. To pomnožimo s 13.10 lire ter dodamo še stalno takso, ki je odvisna od jakosti napeljave. Postavimo, da bomo porabili ves mesec 408 kilovatnih ur toka. Ker plačamo za vsako kilovatno uro 13.10 lir, bomo plačali za tok 5.345 lir. Skupni račun pa bo kljub temu lahko znašal manj ali več. To bo namreč odvisno od tega, ali se obvežemo za večjo ali manjšo silo napeljave. Ce se odločimo za 4 kilovate, bomo plačali skupno 6145 lir, to je 5345 lir za potrošeni tok in 800 lir stalne takse; če pa se odločimo za silo 8 kilovatov, bomo plačali 6145 lir, to je enako za porabljeni tok, toda 1600 lir namesto prejšnjih 800 lir A PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Postni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v t tnu 20 dm, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3.1, tel, 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3v lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja ln tiska ZTT, Trst ________________________________ž nik sodnih oblasti dr. Pa-scoli, ki je izdal dovoljenje, da so truplo odpeljali v mrtvašnico. Agenti omenjenega komisariata in letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kako in zakaj si je Locchi vzel življenje. Takoj so spoznali, da se je nesrečnež ustrelil z lovsko puško, na katero se je z glavo naslonil. Bil je pri priči mrtev. Na podu so našli dva listka. Na enem je Locchi s peresom napisal: «Ubil sem neko žensko«, na drugem pa: «Zivio duče — živio MSI, pozdrave odvetniku Wondrichu in drugim prijateljem«. Preiskovalni organi so bili nekaj časa zaskrbljeni, ker niso vedeli, katero žensko je Locchj ubil, toda okrog 14. ure je 55-letnl' Luigi Lami s Trga Promontorio štev. 1 obvestil leteči oddelek kvesture da j^ našel svojo ženo mrtvo, ko se je s svojo hčerko vrnil domov. Agenti letečega oddelka so seveda pohiteli na ta naslov in so kmalu ugotovili, da je Locchi ubil to žensko. Preiskovalni organi še nadaljujejo s preiskavo. Pravijo, Obširen program za izboljšanje živinoreje Ustanoviti nameravajo tudi preizkuševalni center za vrtnarstvo in cvetličarstvo Na trgovinski zbornici je bil v ponedeljek sestanek kmetij-sko-gozdarskega odseka pokrajinske gospodarske konzulte. Na sestanku so med drugim odobrili program za živinorejsko akcijo, ki ga je pripravil tukajšnji pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo. Program predvideva vrsto pobud, ki bodo pripomogle k pospeševanju živinoreje in ko-košereje na našem ozemlju. Prispevke za uresničenje tega načrta bodo nudili ministrstvo za kmetijstvo, vladni generalni komisariat, pokrajinska uprava in trgovinska zbornica. Tako se bo lahko priredila na našem ozemlju razstava goveje živine; nadalje bodo podprli in okrepili center za umetno oplojevanje krav in nadaljevali napore za izboljšanje in za zaščito živine. Prav tako bodo priredili deželno perutninsko razstavo, kokošerejcem pa bodo pomagali pri nakupu raznih perutninskih potrebščin. Razpravljali so nato o 'možnosti, da bi ustanovili v Trstu preizkuševalno središče za vrtnarstvo in cvetličarstvo pod okriljem kemično-agrarnega poizkusnega centra iz Gorice. Ta center se bo lahko odprl v okviru ukrepov, ki jih predvideva zeleni načrt. Glavni namen tega centra sta uporabno raziskovanje in preizkušanje v vrtnarstvu in cvetličarstvu ter tehnična pomoč kmetivalcem in njihovo stro^ kovno izobraževanje z nasadi kultur v poučne namene. Naše mesto bi izbrali za center, ker bi upoštevali izredni razvoj cvetličarstva v Trstu ter cvetlično razstavo, ki je imela velik odmev. U-godnosti ustanovitve centra bi utegnile biti številne, ker bi zagotovile izboljšanje in razširjenje sedanjih kultur ter pripomogle k strokovni izobrazbi delavcev in kmetovalcev. Zato se je odsek izrekel za ustanovitev centra in je priporočil, naj bi tudi druge krajevne ustanove podprle to zamisel. niki tržaške, goriške in videm- ske pokrajine. Na sestanku so odobrili osnutek statuta za novo zvezo pokrajin v Furlaniji - Julijski krajini. Sklenili so, da se bodo sestajali vsaj vsaka dva meseca ter razpravljali o raznih vprašanjih, ki se tičejo pokrajin. Na prihodnji seji bodo razpravljali o borbi proti potvarjanju živil. Sestanka se bodo udeležili tudi pristojni odborniki in funkcionarji. Predpisi za vozove Županstvo opozarja vse lastnike kmečkih voz ter kočij na živalsko vprego, da morajo o-premiti svoja vozila s takšnimi zavorami, da jih lahko vsak trenutek z lahkoto uporabljajo. Prepovedane so vse zavore, ki delujejo neposredno na cestni tlak. Vozovi morajo biti opremljeni z eno ali dvema lučima, in sicer bele barve v smeri naprej ter rdeče barve v smeri nazaj. Prižgati se morajo pol ure po sončnem zahodu ter goreti do pol ure pred zoro, razen tega pa tudi ob vsaki uri, če je vidljivost slaba. Svetloba teh naprav se lahko doseže z baterijami ali a kumulatorji ali pa z lučmi na petro'ej, plin in z drugimi gorivi, ki služijo za razsvetljavo ali svečavo. Vozila morajo imeti poleg tega eno ali dve luči z rdečim refleksom zadaj. Končno morajo razpolagati tudi z znakom, ki ooozarja, ko se ustavijo. Ce se mora vozilo ustaviti na vozišču izven bivališč v nočnih urah ali v megli, na ovinkih ali klancih, je treba postaviti ta znak 50 metrov zadaj, da se z njim opozarjajo vozači motornih vozil, ki vozijo zadaj. Znak mora imeti obliko trikotnika ter mora odbijati svetlobo. Maria Bodigoi por. Lami da je Locchi ubil žensko zaradi poslovnih zadev, ker da bi mu namreč morala vrniti nekatere njegove stvari. Med sosedi pa so bolj razširjene govorice, da gre za umor zaradi ljubezenskih zadev. Locchi, ki je po rodu iz Pazina, je bil že več let družinski prijatelj Lamijevih. Večkrat jih je obiskoval in se zadrževal pri njih po cele dneve. Lamijevi so pred nekaj leti stanovali v Ulici Brun-ner, od leta 1959 pa so stanovali v mali hišici na vrtu vile Economo na Trgu Promontorio štev. 1, ker so bili čuvaji te vile, ki je zdaj prazna, ker jo bo sedanji lastnik preuredil v druge namene. Mož pokojne Lamijeve je natakar v nekem baru, njena hčerka pa uradnica. Locchi je bil nekaj časa šofer pri baronu Economu, zadnja leta pa je vozil tovornik za eno ali drugo podjetje. Kdor ga je poznal, pravi, da je bil zagrizen fašist in škvadrist, nasilnež in da se je rad bahal, kakšne uspehe ima z ženskami. Bil je sam. Massimiliano Locchi ski in je živei sam v podstrešju stare hiše. Včeraj dopoldne okrog 10. ure so ga videli v neki točilnici v Ulici Geppa. Izpil je nekaj kozarcev vina in mirno odšel, spet so ga videli v točilnici nekoliko pred 12. uro in je bil še vedno miren. Vse kaže, da je načrtno in hladnokrvno izvršil zločin in si nato vzel življenje. Zločinec je verjetno nekoliko pred 11. uro prišel k La-mijevim, ker je vedel, da je ženska sama. Pripravljala je kosilo, pa jo je z bodalom napadel in jo najprej zabodel v srce nato pa še trikrat po telesu. Zgrudila se je in nihče je ni slišal, ker ni bilo pač nobenega v bližini. Kakor je prišel, tako je tudi hladnokrvno odšel in odvrgel bodalo, ki ga do sinoči še niso našli. Prav gotovo se je odpeljal s tramvajem proti domu, med potjo pa se je še za hip ustavil v točilnici. Vse je opravljal načrtno in preračunano. Skoraj točno opoldne se je naslonil na puško in sprožil. Nekoliko pred 14. uro se je hčerko. Ko sta odprla vrata kuhinje, nista mogla verjeti svojim očem. Na tleh je namreč ležala žena oziroma mati v mlaki krvi in že mrtva. Motociklist in pešec oba sta končala v bolnišnici Lami vrnil domov s svojo dni. V jutranjih urah, ko je malo prometa, se zgodi sorazmerno več nesreč kot opoldne, zlasti zaradi nepazljivosti tako vozačev kot pešcev. Tudi včeraj ob 6.30 je uradnik Giorgio Martin iz Ul. Kolonja 63 trčil v mehanika Giuseppa Maurija, ki mu je pred vojaško bolnišnico nenadoma prečkal cesto. V takih primerih je težko ugotoviti, kdo je zakrivil nesrečo. Posledica tega je bila, da sta oba zletela na tla in da se bo moral Mauri. zdraviti v bolnišnici dva tedna zaradi precejšnje rane ha čelu in drugih delih obraza. Martin pa je zadobil lažje poškodbe, zaradi česar so ga pridržali na opazovanju za pet im .............................................................................................................. n um Iz koprskega okraja Huda prometna nesreča zaradi mokrega cestišča Največ nesreč se zgodi zaradi neprevidnosti ali pa zaradi vinjenosti šoferja Spolzke ceste v koprskem obalnem pasu so v preteklih dneh spet zahtevale tri nesreče. Največja se je pripetila v ponedeljek ob 8.45 na cesti Rižana-Koper pri zaselku Miši. Ob tej uri je opazil šofer reškega avtobusa Ivan Krušič, da se mu na razdalji 200 metrov bliža osebni avtomobil, opremljen z rdečimi zastavicami. Krušič je videl, da daje avtomobil znak, da je za njim tovornjak s posebnim tovorom. Zato je pri hitrosti o-krog 55 do 60 km naglo zavrl, pri čemer je začelo avtobus zanašati. Morda bi večja prisotnost duha rešila situacijo, tako pa je bila nesreča neizbežna. Avtobus se je namreč s prvim delom zaletel v obcestni zid in ga porušil, nato je drsel še kakih 20 metrov po cesti, se zaietel v osebni avtomobil in nato obtičal na cesti. Posledice udarca avtobusa z osebnim avtomobilom so bile precej hude. Avtomo- iiiiiiiiiiiiiiiinii im itiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii imiii m iiiiiiiiii milili m milili m ti n miti OD VČERAJ DO DANES Sestanek predsednikov treh pokrajin V tržaški pokrajinski palači so se sestali sinoči predsed- Na poštni upravi bodo sežgali zapadle znamke 2. decembra bodo na glavnem ravnateljstvu poštne u-prave na Trgu Vittorio Ve-neto sežgali sp, minske znamke, ki so zapadle 31. decembra lani. 3. decembra pa se praznuje po vsej Italiji Kidali znamke«. ROJSTVA SMRTI IN POROKI1 Dne 28. novembra 1961 so se rodili 3 otroci, umrlo je 7 oseb. UMRLI SQ: 79-letna Bertoli vd. Nardin Teresa, 80-letna Cirilli por. Cocitto Llbera, 58-letni Mur-golo Francesco, 74-letna Secco por. Riosa Rosa, 69-letna Kralj :por Žagar Justina, 89-letni Roltz Antonio, 65-letni Sgubin Giuseppe. «»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Col. le. Ul P Revoltella 42; Rovis. Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul Combi 19. Vatu te frst dolar 620.25 švicarski frank 143.50 funt šteriuig 1750.50 francoski frank 124.75 marka 155.10 šiling 24.— nezrta 10 27 • 1 n«l -63 ii*«ii engo 48*0,- zlato 710,— VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3, prevladujoče) pomaranče ..... 59 176 77 limone ..... 83 100 100 mandarini 83 212 118 kostanj ............... 94 165 94 kakj .................. 36 83 59 jabolka I.............. 83 141 129 jabolka II ............ 36 106 83 hruške 1 ...... 141 212 153 hruške II . . . . • 71 153 129 grozdje I 212 235 212 peSa ................. 120 300 230 artičoke............... 40 52 45 zelje ................. 36 47 41 cvetača ............... 59 141 94 ohrovt................. 24 50 29 cikorija............... 35 45 40 čebula................. 60 70 65 koromač ............ 4 1 59 47 razna solata . • • 100 300 138 krompir ............... 26 56 43 paradižnik ............ 59 153 118 rdeči radič 94 375 119 relem radič 1 . . 500 700 550 zeleni radič II . . 88 400 125 zelena . ...... 40 70 50 šp nača ............... 88 200 113 Večina blaga se ptuduja po prevlad, ceru (3, stolpec). bil pa je zletel s ceste. Voz- nika, ki je vozil za podjetje GAP Maribor, so s hudimi telesnimi poškodbami pripeljali v izolsko bolnišnico (verjetno žlom reber), medtem ko potniki na avtobusu niso utrpeli poškodb. Tovornjak je peljal posebna dvigala v Pulj. Na avtobusu in na osebnem avtomobilu je za okrog milijon 100 tisoč dinarjev škode. Zaradi spolzke ceste je prišlo do prometne nesreče tudi pri zaselku Sv. Nedelja na cesti Koper-Rižana. Zmago Cer-golj iz Dekanov je namreč na ovinku pri tem zaselku močno zavrl, tako da ga je zaneslo s ceste. Zaletel se je najprej v zid stanovanjske hiše, nato je podrl še obcestni kamen, se odbil v telefonski drog ter se prevrnil na cestišče. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, medtem ko je na vozilu za okrog 200 tisoč dinarjev škode. Podobna nezgoda se je pripetila Elju Likarju iz Pirana na odcepu ceste za Mehano-tehniko v Izoli. Zdrknil je s ceste ter se zaletel v drevo Tudi on ni utrpel telesnih poškodb, na vozilu (poltovorni-ku Zastava) pa je za okrog 250.000 dinarjev škode. Vse te nesreče v zadnjih dneh dovolj jasno govorijo o potrebi skrajne previdnosti na mokrih asfaltiranih cestah. Da se celo domačinom, ki poznajo dobro ceste, dogajajo take nezgode, potem je jasno, da ne moremo govoriti le o nesrečnih naključjih, ampak tudi o premajhni previdnosti Sicer pa so prisotni organi v Kopru znova opozorili javnost na povečanje števila nesreč zaradi neprevidnosti, kakor tudi zaradi neznanja in nepoznanja prometnih predpisov. V prejšnjem mesecu je bilo na primer na vseh cestah v koprskem okraju 32 prometnih nezgod, od tega 2 smrtni. Velika nevarnost za promet pa so tudi šoferji, ki sedejo za krmilo brez vozniškega izpita. V zadnjih časih so pristojni prometni organi odkrili nad sto pr merov »črnih voženj*. Zato bodo kontrolo še poostrili. ter odkorakala z italijansko trobojnico na čelu proti Trgu Goldoni. V Ul. Silvio Pellico pa je posegla vmes policija in «.iunaški» demonstranti so se takoj razbežali. Pri tem je policija opazila, da so se v mali povorki odlikovali posebno trije kričači. Prijeli so dva izmed njih ter ju odpeljali na kvesturo. Na Trgu Ribor-go pa je najstarejši izmed niih sunil policaja, ki ga je spremljal, ter zbežal. Njegov pajdaš pa je povedal, za koga gre in tako se je policiji posrečilo. da so spet prijeli tudi ubežnika. Sodišču so potem prijavili tri mladeniče, in sicer 21-let-nega Uga Fabbrija iz Ul. Fo-scolo, 15-letnega Francesca N. iz Ul. Giulia ter 19-letnega Manlia Portolana iz Ul. Bel-poggio 3. Vse tri so obdolžili, da so priredili nedovoljeno povorko, a Fabbrija še posebej, da se je uprl javnemu funkcionarju ter ga telesno poškodoval. Na včerajšnji razpravi so bili sodniki zelo prizanesljivi do teh šovinističnih prenape-težev. Oprostili so jih namreč obtožbe, da so priredili nedovoljeno manifestacijo. Fabbrija pa so obsodili zaradi upora proti javnemu funkcionarju in telesnih poškodb na 7 mesecev zapora. Kljub temu pa Fabbri ne bo ostal v zaporu, ker so sklenili, naj se ga začasno izpusti na svobodo. To pa je zelo čudno, ker je bil Fabbri že kaznovan. * * # Pred prizivnim porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Palermo, se je zagovarjal včeraj 19-letni Eliano Adami iz vasice Reana del Roiale pri Vidmu, ki je bil obtožen, da je 4. januarja letos oropal nekega Luigija Ursiga. Pri tem ropu sta pravzaprav sodelovala dva mladeniča. Poleg Adamija se je na porotnem sodišču prve stopnje v Vidmu znašel tudi 17-letni Ivo M. Porotniki so ju spoznali za kriva ter obsodili Adamija na 1 leto in 13 dni zapora ter na 17.777 lir globe. Poleg tega so mu prisodili tudi 6 dni pripora ter 2.000 lir denarne kazni. Iva M. pa so obsodili na 8 mesecev in 8 dni zapora, 11.845 lir globe ter 5 dni pripora. Porotno sodišče je nadalje sklenilo, naj bo kazen pogojna ter se: ne bo vpisala v kazenski list samo v pogledu Iva M. Zato-so ga takoj izpustili iz zapora. Proti razsodbi videmske porote se je pritožil samo Adami. Prizivno porotno sodišče je včeraj potrdilo prejšnjo razsodbo. Dogodek, ki je oba mladeniča pripeljal pred sodnike, se je odigral ob 22.40 četrtega januarja letos, in sicer na cesti, ki pelje od Rivis di Reana del Roiale proti Ade-gliaccu. Tedaj se je po tej cesti peljal s kolesom omenjeni Ursig, ki se je vračal z dela iz Vidma, kjer je zaposlen v tovarni Bertoli. Na nekem ovinku sta mu pot zastavila dva mladeniča. Eden je zgrabil zadnje kolo ter zadržal vozilo. Takoj nato sta mlada malopridneža zavpila, naj jima izroči denar. Ker je Ursig dejal, da je brez denarja, ga je tisti, ki je stat za njegovim hrbtom, zgrabil za roke ter ukazal svojemu pajdašu, naj ga udari po glavi. Neznanec se ni prav nič obotavljal ter je zamahnil z roko. Kot se je pozneje zvedelo, ga je udaril z revol-verskim kopitom. Ursiga je oblila kri in ker je opazil, da je mladenič spet dvignil roko, se ni hotel več upirati. Neznanca sta ga potem vsega pretipala ter mu odvzela približno 3.700 lir ter še nekatere druge predmete manjše vrednosti. Nato sta mu ukazala, naj jima takoj izgine izpred oči. Ves pobit se je Ursig odpeljal do prve gostilne, od koder je telefoniral karabinjerjem v Umberto Feletto, ki so ga takoj zaslišali. Nato so odšli na kraj, kjer je prišlo do ropa. Skrbno so pregledali vso okolico ter našli nekaj svežega človeškega blata in zraven kos pisma, kjer so razbrali nekaj imen. Na podlagi teh podatkov so kmalu nato aretirali Iva M., in sicer v bližini njegovega doma. Mladenič je kmalu priznal svojo krivdo ter povedal tudi, kdo je bil njegov sopaj-daš. Adamija so aretirali o-koli 2 ponoči, in sicer na njegovem domu. V suknji, ki jo je imel v sobi, so našli tudi revolver. Izpovedi obeh mladeničev so potrdile, da sta se že dalj časa pripravljala na roparski podvig. Tistega večera sta se bila znašla v nekem javnem lokalu ter sta sklenila, da bosta oropala prvega prišleca. Odšla sta na določeni kraj, kjer sta se postavila na prežo, Medtem se je Ivo M. oddaljil v grmovje na veliko potrebo. Pri tem je bil tako naiven, da je uporabil kos pisma, kjer je pisalo o se- stanku v neki znani gostilni. Tako je omogočil karabinjerjem, da so ju takoj izsledili. Zaradi tega dejanja so oba prijavili sodnijskim oblastem. Obtožili so ju ropa ter ne- dovoljene posesti in nošnje strelnega orožja. Niso pa ju prijavili zaradi telesnih poškodb v Ursigevo škodo, ker je ta ozdravel v 8 dneh in ju ni tožil. Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rosano in ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je zagovarjal včeraj 56-letni Haig An-melian iz Ul. Beccaria 8. ki .je bil obtožen, da je ogoljufal neko osebo. Zaradi tega prekrška se je moral Anmalian že zagovarjati pred pretorjem 3. maja letos. Sodnik ga je tedaj obsodil na 4 mesece zapora ter na 20.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili pejšnjo razsodbo. Zadeva, ki je Anmaliana pripeljala pred sodišče, se je začela tistega dne, ko so uslužbenci pomorske družbe «Ita-lia» sklenili, da bodo podarili nekemu svojemu stanovskemu tovarišu lepo starinsko orientalsko preprogo. Šlo je za 62-letnega Armanda Businellija, ki je šel v pokoj po dolgoletnem delu pri omenjeni pomor, ski družbi. Kje pa kupiti preprogo': Nekdo se je spomnil na Anmaliana, ki se je ukvarjal s prodajo takih preprog ter so se obrnili na njega. Anmalian je takoj pristal na zahtevo ter dejal, da razpolaga z lepo preprogo »Kescian«. V tistem trenutku se je zdelo, da je vprašanje obdaritve novopečenega upokojenca rešeno Zgodilo pa se je, da je Bu-sinelll ugotovil ob prevzemu preproge, da je ta bila nekoliko pokvarjena. Anmalian mu je zagotovil, da bo poskrbel za malenkostno popravilo. Tedaj se je Businelli spomnil, da ima doma tudi neko drugo preprogo znamke »Seiras Mec-ca», ki je bila tudi potrebna nekaterih popravil. Anmalian je zagotovil, da bo poskrbel tudi za to zadnje popravilo. Potem so tekli meseci. Ko je Businelli ponovno vprašal Anmaliana kako je s popravili, mu je ta odgovoril, da je na žalost obrtnica, kateri je izročil preprogi, umrla. Ko je končno le spet dobil v roke preprogi, ju je odposlal nekam v Benetke. Toda tudi v tem primeru je prišlo do ponovne smrti obrtnice, ki bo morala opraviti delo. Skratka, Businelli ni več prišel do svojih preprog ,ki sta skupaj veljali okoli 280.000 lir. Zato je pri javil Anmaliana sodišču. LJUU9KA PROSVETA Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine vabi na svoj občni zbor, ki bo v ponedeljek 4. decembra 1961 ob 20 30 v društvenih prostorih. KAZ8A «>B VENTILA SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredr IdtOS' Sirvestror vanje na Vcjskem nad Idrijo v udobnem planinskem ((Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m). Za Silvestrovo ln Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov in divjačine na morda najlepšem in najobsežnejšem turističnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago. predvaja danes 29. t. m. ob 19.30 film: Dobri samaritanec (II buon samaritano) Igrata: GARY COOPER in ANN SHERIDAN KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 29. t. m. ob 19.30 Lux film: Operacija Eichmann (Operazione Eichmann) MII V soboto, 2. decembra 1961 v AVDITORIJU KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE itros« Dirigent: Majda Haup Pri klavirju: Lilijana Kranjec Začetek točno ob 20- Vstopnice bodo v prodaji g Tržaški knjigarni on “ 1 dalje ter eno uro pred četkom prireditve v bani , scolin (nasproti Avditom OOOCOCOCOOOCOt^3®5 [ OLEDALlSČ^ VERDI Drevi ob 21. uri bo za 1 ma C za parter in lože >D op* za galerijo predstava «Salome» Riharda Straussa’ ^ Prodaja vstopnic pr1 t A liški blagajni za obe P stavi. TEATRO NUOVO ^ Danes ob 21. uri Pg0). stava komedije Carla jj donija »Harlekin, sluSUp^jo, gospodarjev*. Režija * Tolusso. Izven abonmaja-Prodaja vstopnic Pr* J -k liški blagajni in V Protti. K ud Nazionale 16.00 «Profesot oblaki«. — Fred Mac M® Nancy Olson. Fenice 15.00 ((Berač«, F’aS<^-no ■veda®0 jev film. Strogo prep°v mladini izpod 18. leta. ExceIsior 15.30 ((Steza u [pf-cev«. Technicolor. Susan ,r ward, John Gavin. PreP° no mladini. noč> Grattacielo 16.00 «Razgiban* Technicolor. Dean MaP»' Shirley Mac Laine. yoj- Arcobaleno 16.00 ((Trojanska na«. Eastmancolor. Stev ves. K?i- Supercinema 16.00 «Rolt jjjiJil šku«. Renato Rascel. Constantine. Dr0da- Alabarda 16.00 «Bratje SO li Jožefa«. Technicolor. frey Horne, Belinda ^ ' pr Aurora 14.00 17.30 21-30 dus». ugaj* Cristallo 15.30 «Vam Brahms?«. Ingrid ° Prepovedano mladini. ^ Garibaldi 16.00 «Ne želi »‘^jji njega žene«. MontgomeD Prepovedano mladini. Capitol 15.30 ((Topli veie,rn>>ert. nicolor. Claudette C^maz0^. Impero 16.00 »Kraljica A" gfgč Italia 16.00 »Počitnice"** $r nem zalivu«. Technico ...s ’■ "leria Fabrizi, Nico Fiden^jl Prepovedano mladim-dan. frl*3' Massimo 16.00 «MisteriuS»’ mannov film. Alicia in Kessler. sed<^ Moderno 16.30 »Čudovita g(yf rica«. Technicolor. »t* ner. , C* Astoria 16.00 »Neizprosni«- tik* mascope. .rji Astra 15.00 »Ne jejte Doris Day, David Nivf", Vittorio Veneto 16.00 lliunu * CUCKI Film, ki je doživel uspeh na beneškem festivalu. , ni, Ideale 16.00 »Neznana z' Technicolor. Sal Mine°1'jU!>e!e(' Marconi 16.00 «PetjL ^^10'' in cha cha cha«. Abbe Lane, Xavier u u * Abbazia 16.00 (lin J10nCer stvaril satana«. SP« oyedJ cy, Gene Kelly. PreP mož*- A •> Mladini pod 16. letom vstop prepovedan mladini. Odeon 16.00 «Tretji Valli, Orson Welles. gjl Skedenj 16.00 «Juriš ni Jack Hogan, Ken Lt --------------------- f DAROVI IN V počastitev sPorTifta m 'ur ve mame darujeta M „jgfi ” ko Obad 1000 lir za tic0' , grob f* Namesto cvetja na gredJ ,(o ne Simonič darujeta pija^ Rado Rauber 1000 Ur Matico. * Namesto cvetja ~ Marije, mame tov, rr u darujejo člani uprav ništva Primorskega .jatic0-12.200 lir za Dijask« predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 1*-dramatičen film: «N O C» (La notte) Igrajo: JEANNE MOREAU, M. MASTROIANNL ^r,|ci CA VITTI, MARIA PIA LUZZI ter drugi znam C# 10.000 lir nimnotfOj, za tistega, ki kupuje «PRIMAT0’S* na Korzu Italia 2 ' k0 ki>P‘ kjer se z omenjeno vsoto •a g! dober volneni površnik in dežni P Vse blago se prodaja s popustom od 20 & INTERVJU EDVARDA KARDELJA V ČASOPISU «RAD» 0 bistvenih značilnostih socializma v Jugoslaviji Človek - osnovno gibalo socialističnih odnosov Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj je za list «Rad» odgovoril na nekaj vprašanj o j ugoslovanskih posebnostih socialističnega razvoja. Danes objavljamo le odgovor na prvo vprašanje, jutri pa še na ostali dve. Vprašanje: Letos slavimo dnn republike v okviru pro-tlave 20-letnice revolucije. Ker sta se naša revolucionarna misel jn praksa v teh dvajsetih letih prepletali in dohitevali v glavnem na shojenih stezah, vas prosimo, da v okviru tega jubileja, ki je vedno dober Povod za zgoščene poglede iii ocene, poveste, kateri iz-med pionirskih ukrepov so Po vašem mnenju posebno važni i kot dosežki v na-notranjem razvoju 'i jcot prispevek k nekaterim bistvenim problemom sodobnega sveta? Odgovor: Ce bi hoteli v i» stavk” izraziti tisto, kar i bistveno in hkrati bolj ali |.anj novo v razvoju socia-nn a v na®i državi, tedaj bi po mojem mnenju lahko rekli, * 3e to na eni strani na nov lie n formulirana in upostav-ju vl0§a države v razvo- dr s?c'aiistionih odnosov, na uSi pa upostavitev osnove Un raz.voi družbenega samo-Mavljanja. Eno in drugo pri ifn Prevladuje tako na tori-H5- teorije, kakor tudi na to-tlScu nrakse. torišču teoretične misli ban odločilen korak npr«i s tem, da smo se po-StaT na kritično stališče do Kj _ov® teorije o neogibno- nenehne ‘“vrnili krepitve države, smo teorijo, po ka-bi privatnega lastnini-,7 novih razmerah zametom ,?rzava s svojim apara-Vec . izključen upravljajo .Proizvajalnih sredstev v titin lastnini. Zavrnili tak naziranje, da mora bili nJ0 Pojm°vana država glav-•oci i- eenii?0dovinski faktor v • gibanjih v komu- 'CSii* " hkrati tudi izvor Protislovij v eko- 'U^rn ^dtrosih — med ljud-6? narodi, ki jih druž- C’ZVaiai ."J1 stopnji razvoja k?ta na s*i dostikrat ne . “straniti drueače ka- ^Vl0g° Si aniti drugače, ka-in močjo države. Dla slu mora tudi druž-_•« eiaa ‘meti v sebi določi, mente državne prisil- .Pogojih je drža-določenega notra- regionalnega družbeno-eko-nomskega napredka. Toda ko priznavamo nujnost takšne vloge države in istočasno spreminjamo njen organizacijski mehanizem tudi v instrument družbenega samoupravljanja, postavljamo ves proces «odmiranja države« v direktno odvisnost od razvoja družbenega samoupravljanja kot ene glavnih oziroma kot glavne vzmeti družbenih gibanj v smeri komunizma. Seveda je dinamika takšnih gibanj odvisna predvsem od razvoja proizvajalnih sil. V praksi naše socialistične graditve je prišla ta koncepcija družbenega razvoja do izraza tudi v upostavitvi delavskih svetov, komun in drugih oblik družbenega samoupravljanja, v novem položaju človeka v proizvodnji in delitvi s tem, da postaja človek enakopraven in odločujoč soupravljavec v proizvodnji in subjekt v delitvi. Pri tem moramo po mojem mnenju dati poseben poudarek zlasti pomenu delitve, ker je slednja konec koncev ogledalo stvarnih odnosov v proizvodnji in oblika praktičnega preverjanja, ali so izjave o socializmu v skladu s socialistično prakso. Čeprav bo treba pri nas v notranji graditvi odnosov na področju proizvodnje in delitve še marsikaj storiti, da bomo te odnose čimbolj stabilizirali, vendar ostane dejstvo, da sistem samoupravljanja in s tem u-postavljeni ekonomski odnosi ne pomenijo samo premagovanja državno-mezdnih odnosov, marveč tudi vseh drugih oblik administrativno-etati-stičnega monopola, ki so v razvoju socializma lahko vir mnogih hudih deformacij, s tem pa tudi faktor konser-viranja ekonomske neenakosti. Naj bodo napake v podrobnostih še tako velike, naj bodo posamezni skoki naprej še tako neuspešni, naj bodo še tako velike in težavne naloge, ki jih bomo morali še iz-polniti, da bo sedanji sistem v proizvodnji in delitvi res zaživel z vso močjo in naj ta sistem na sedanji stopnji razvoja dopušča kakršnekoli negativne pojave, vendar prav takšna pot razvoja socialističnih 'drdžbeno-ekčhomskih odnosov odpira vsem našim ljudem; zlasti pa zavestnim silam socialističnega razvoja, jasne dolgoročne perspektive delovanja. Ta pot odpira tudi perspektive boja za materialni razvoj, za nenehno zboljše-vanje življenjskih pogojev, odpira perspektive čedanje bolj humanih odnosov med ljudmi, perspektive čedalje širše demokracije in čedalje širše svobode za posameznika, za vedno obsežnejše in vedno svobodnejše ustvarjalno delo na vseh toriščih družbenega življenja. A prav to je odločilno za politično stabilnost sleherne družbe in za njen zdrav razvoj. Sicer pa ljudje niso pripravljeni presojati svojega položaja samo in tudi ne predvsem po tem, za kolikšen odstotek se je zbobšal njihov materialni položaj glede na stanje pred dvajsetimi ali petdesetimi leti, marveč po iem, kakšne perspektive jim nudi za prihodnost. Pri tem ne gre zgolj za vsakdanji kruh, ki ga daje državna oblast posamezniku z bolj ali manj dobre voljo, marveč predvsem za občutek človeka, da lahko tu di sam in kar najbolj neposredno vpliva na pogoje svojega življenja. Prav takšne perspektive naš sistem vzlic vsem slabostim, ki se pojavljajo spričo njegove nedogra-jenosti na široko odpira. Nasprotno pa etatistično-admimstrativni monopol ne samo da ni sposoben odpreti takšne perspektive, marveč mora nasprotno kopičiti protislovja družbenega razvoja ker jih ne more odstraniti z notranjo družbeno evolucijo. Takšen razvoj stvari pa terja nenehno krepitev intervencije državne prisilnosti, to se pravi teži k stalni reprodukciji etatistično-adminislra-tivnega monopola v čedalje ostrejši obliki, kar rodi takšne deformacije družbenega in političnega življenja, ki jih imenujemo zdaj «kult osebnosti« ali stalinizem. Zdaj je že vsakomur, ki se ukvarja z globljim proučevanjem sodobnih problemov socializma, jasno, da ta trenja okrog teh vprašanj niso zgolj proizvod subjektivnih lastnosti ljudi ali zgodovinskih naključij, marveč da so v njih pravzaprav izražena osnovna protislovja socialistič- nega razvoja v prehodni dobi. (Nadaljevanje jutri) llllllllllIlllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllillllltlllMIIIIIIlMIlinlllUlltnillllllllllllllllIlIllIlllllllllllllllllllIlllllllfllllllllllllllllllllllltlinilflllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHUllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllMIIIIIIIIIIItllllllllllO 29.IX.1943 29.IX.1945 - Sklep o ustanovitvi Nove Jugoslavije ■ Proglasitev Federativne ljudske republike Jugoslavije Rojstni dan Demokratične zvezne republike J ugoslavij e Iz spominov Rodoljuba Čolakoviča na drugo zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajcu Spuščal se je večer 29. novembra, ko so se začeli delegati za drugo zasedanje AVNOJ zbirati v Domu kulture. Bil je neprijeten poznojesenski večer — pršil je mrzel dež, ulice so bile mračne in blatne, tako da se je človek v svetli, topli in skromni, toda okusno okrašeni dvorani doma počutil lahkotno in veselo. Dvorana je bila določena za delegate, balkon pa za občinstvo. Delegati so prihajali v skupinicah, zasedali prostore, se pozdravljali in pogovarjali. V dvorani je nenehno brenčalo od človeških glasov, z balkona pa je bilo slišati tudi pesem mladincev. To zborovanje je nenavadno že po svoji zunanji podobi. Med navzočimi delegati vidiš sive glave in golobrade mladeniče, delavce in profesorje, kmete in književnike, višje oficirje naše armade in navadne borce, duhovnike — pravoslavne, katoliške in muslimanske, žene, ogrnjene v preprosto kmečko ruto, in intelektualke. Večina delegatov je v uniformah in z revolverjem ob pasu, vendar pa so med njimi tako rekoč tudi civilisti: vidiš lahko črnogorsko čepico, bosensko šubaro, tu pa tam fes ali delavsko čepico. Toda zborovanje je bolj nenavadno po tem, kje in zaradi česa se je sestalo. To ozemlje je uradno sestavni del tako imenovane Neodvisne države Hrvatske, ki je spet del tako imenovane Hitlerjeve «neosvojljive evropske trdnjave». To zborovanje pa predstavlja narode, ki so se z orožjem v roki dvignili proti fašističnemu anovemu redu» — uprli so se prav v tej trdnjavi — ustvarili svojo vojsko in jo v glavnem oborožili z orožjem, ki so ga bili odvzeli sovražnikom; čez nekaj trenutkov bo moralo to zborovanje sprejeti sklepe, ki ne samo da negirajo to žalostno neodvisno državo in ta «novi red», temveč s svojim svobodoljubnim bistvom pomenijo novo stran v razvoju odnosov med človekom in človekom, narodom in narodom. Delegati so se nenehoma v smrtni nevarnosti dneve in dneve prebijali semkaj, hodili mimo sovražnikovih postojank ter imajo sedaj svoje zborovanje spet ne preveč daleč od takšnih postojank. Kadar zagrmi topništvo, se njegovo zamolklo bobnenje lepo sliši tudi tukaj. Filistru in szdravo mislečemu» malomeščanu se NADALJNJI NAČRTI IN NAPORI ZA ELEKTRIFIKACIJO JUGOSLAVIJE Hidrosistem Trebišajica bo dajal veliko energije in večji pridelek Reke ponikalnice bo speljane po prekopih in predorih na agregate central Vodovje, ki sedaj preplavlja sicer plodna polja, bo ukročeno - Rok-leto 1964 Vse področje vzhodne Hercegovine in sicer občine Ne-vesinje, Gacko, Bileča, Tre-binje, Ravno, Ljubinje, Sto-lac ter del občine Čapljina bo zajel sistem hidrocentral. Vse to področje, ki obsega površino 4750 kv. km kraške-ga ir. goratega terena, slovi kot nabolj nerazvito in najslabše naseljeno področje vse Jugoslavije. Kraška polja, majhne oaze plodnosti v neskončnem kraškem terenu, ne morejo prehraniti niti maloštevilnih prebivalcev tega kraja, zato ljudje od tod odhajajo v svet s trebuhom za kruhom. V vsakem od teh kraških polj so ponori, ponikve, v katere ponikajo oz. odtekajo reke, ki pomladi in jeseni prestopijo bregove in poplavijo večino polja. Od samega začetka pa do konca poletja, brž ko se vode umaknejo, pa dokaj plitvo zemljo žge močno sonce, tako da poplavi kmalu sledi suša. In tako je v tem morju kamenja slabo izkoriščenih še onih 44.000 ha obdelovalne površine, na katerih bi se v drugačnih pogojih mogli imeti dve letini na leto. Zato se, ko se govori o «hidrosistemu Trebišnjice«, mi- sfcesmrt J HCmKULA O J Snu,* CjnTk H E O OR A h H E F.ATN!CA mmLjubinig Sfek ? 3u'*Qv doiot H E BI L E CA Brečko/u K 'jPUNCAM.C Zaprta Kraška polja Reke Predori v naCrtu Predori v gradnj HE v načrtu isisčf HE v gradnje Prekop Padlem. tokovi Akumulacije Otf. co Ht OUBROms sli hkrati tako na hidrocen-trale kot tudi na melioracije vseh polj, misli se na nekakšen «urnik», po katerem se bodo vode morale odtekati in dotekati, tako pač, kot' bo to določil človek. Ne bi mogli reči, čemu se hercegovskp ljudsivo bolj veseli, hidrocen-tralam ali melioraciji tfeh polj. V celoti bo na tem področju zgrajenih sedem hidrocentral, ki bodo dajale na leto okoli tri in pol milijarde kWh e-lektrične energije. To se pravi, da bodo te hidrocentrale poganjale vode ponikalnice ter vode kraških polj, ki nastajajo v glavnem iz raznih stalnih in začasnih vrelcev. I Iz polj na večji višini (Neve-j sinsko in Gatačko polje ležita 850 m nad morjem) voda ne bo odtekala proti morju po prirodni poti skozi podzemlje, pač pa skozi predore in prekope, ki jih sedaj grade in kopljejo. Na sedmih mestih pa bodo jezovi to vodovje ustavljali in ga prisilili, da bo poganjalo turbine. Ker bodo zgrajena še štiri umetna jezera (eno v Slato-polju, drugo v Nevesinjskem, tretje v Cerničkem polju in četrto ter največje v gornjem toku Trebišnjice med Bilččem in Trebinjem) bo potopljenih okrog 5000 ha zemljišča, kakih deset vasi in naselij, nadalje okoli 100 km cest in poti... Vse te objekte bo treba ponovno zgraditi, seveda na drugem, višjem mestu. Na dolžini 70 km bo poplavljena tudi proga med Nik-sičem in Sarajevom, ki jo že premeščajo v višjo lego. Da bi vodo speljali od teh krajev do morja, bodo zgradili okoli 100 km predorov in prekopov. Zato se na tej «front'i poplav« že vrše pripravljalna dela. Sedaj, v prvem obdobju se gradi jez in hidrocentrala Grančarevo, nato pride na vrsto jez Gorica in HC Dubrovnik, ki se tudi že gradi. Jez Grančarevo, ki je kakih 20 km od Trebinja, zajezuje vodo Trebišnjice in ustvarja akumulacijsko jezero, imenovano Bilečko jezero, ki bo vsebovalo milijardo 300 milijonov kub. metrov vode. Za primerjavo bomo navedli, da je bilo doslej največje akumulacijsko jezero Jablaničko jezero, ki zajema komaj 300 milijonov kubikov vode. Jez Grančarevo bo pravi velikan tudi v evropskem merilu. Jez bo visok 118 m, pri tleh bo širok 27, na vrhu pa 5 m. Jez bo imel obliko blagega loka in bo dolg 452 metrov. V Jablanički jez, ki je pred časom zbudil zanimanje svetovnih strokovnjakov, je bilo vgrajenih 130.000 kub. metrov betona, v jez Grančarevo pa bo vgrajenih 380.000 kub. m betona. Neposredno ppd tem velikanom se v bivšem koritu reke gradi strojnica bodoče hidrocentrale. Brž ko opravi svojo »nalogo« v hidrocentrali Grančarevo, vstopa voda v staro poglobljeno korito Trebišnjice, ki jo čez kakih 10 km zapre novi 25 m visoki jez Gorica in tu se ustvari umetno jezero s samimi 9,3 milijona kubikov vode. Toda pod tem jezom ne bo strojnice, pač pa bosta dva predora, ki bosta 16,6 km dolga in imela premer 6 m. Kopanje teh dveh predorov spada med najtežje naloge, pa čeprav so na razpolago najsodobnejša gradbena in druga sredstva. Ni ga človeka, ki bi ga pri vstopu v že skopani del predora ne prevzel nekak občutek neprijetnosti, ko pomisli na mogočen vodni orkan, ki bo divjal v tem kraškem podzemlju, še vodo spustili v predora. Tu, v tem kraškem podzemlju, se morda močneje kot kjer koli drugje občuti ponos, da so tudi za te predore in jezove, za ves »sistem Trebišnjice« izdelali načrte domači ljudje — strokovnjaki «Energoin-vesta« iz Sarajeva. Morda že pred samimi dosetimi leti bi si kaj takega ne mogli niti misliti. V Zubskem zalivu pri vasi Plafa, 20 km od Dubrovnika, je v gradnji velikanska hidrocentrala, ki bo vsa globoko pod zemljo in do katere bo moč priti le skozi 510 m dolg predor. Rok za dokončanje tega velikana, ki bo nekakšna krona vsega sistema, je bil skrajšan za deset mesecev, tako da bo prva faza gradnje dokončana že leta 1964. Voda, ki bo po predorih speljana od jezu Gorica do tu, bo z višine 250 m padala na turbine, ki bodo dajale dve milijardi 135 milijonov kWh električne energije na leto, Trebišnjica sicer ne bo več preplavljala Popovega polja, toda od jezu Gorica bo speljane za namakanje polj toliko vode, kolikor je je potrebno za 586Q ha obdelovalne površine. S celim sistemom melioracij in sicer z odvajanjem odvečne vode, z ureditvijo hudournikov in o-stalega sistema se bo uredil režim voda tudi na Gatač-kem polju, na Nevesinskem polju, na Dabarskem, Bileč-kem in drugih kraških poljih s skupno površino 38.418 ha. Ta polja bodo zaradi melioracij ogromno pridobila in ker je tu primerna klima, bodo novi pogoji omogočili tudi dve letini pa^lgto. . Načrti za . gradnjo, tega melioracijsko - elektroenergetskega sistema, ki se že več let pripravljajo, so v glavnem dokončani. Ce bi dokumente o vsem tem zbrali na enem mestu, bi z njimi napolnili 8 metrov dolg, 6 m širok in 3 metre visok prostor. Toda do leta 1964 mora biti dokončana in stopiti že v obrat prva faza hidrocentrale Dubrovnik, naslednje leto pa hidrocentrala Grančarevo, ki sta obe že v gradnji. To se pravi, da bo do tedaj treba dokončati tudi jezove dveh akumulacijskih jezer in nihče od graditeljev ne dvomi, da bo to pravočasno storjeno. Zanimivo bi bilo dodati, da so v arhivu zagrebškega Inštituta za elektrogospodarstvo odkrili dokumente, ki pričajo, da so se s podobnimi načrti začeli ukvarjati že leta 1916 in da je bila na Dunaju o-snovana družba za gradnjo hidrocentrale Dubrovnik st«« - ' uoiocenega notra- S>w^0^ja v družbeno-«i .“Vij» h odnosih, ki za-v “volucijo teh odno- % *zraz nosu me(f narodi I neodvisnosti in sa- “lem narodov pa je in-i 1 enakopravnosti in Skica področja, ki ga zavze ma hidrosistem Trebišnjica "“"miHiiuiiii,m,lunMiiiiiiinimiinniiMiiiii,iiiiiiim,mn,uiiiMiiaiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii '8* vas 'f3,21-3- do 20.4.) Ca-V nt u, pi uspehi, ki pa vas **10 p“vajo. Darilo, ki vas ure Vesel‘lo. Pr‘Jetne ve' 21.4. do 20.5.) Ne 'h', “ost Dreve{ k srcu neko t>?siti i, Znaten napredek v t.“iraK_ A (enj 21 5 xm su ljubezni. <°d 21.5. do 22.6.) "'ki fleati utegnejo kom- Vj Ne , v“5o utemeljeno proš-^?a5aJte se na srečo. V DrS,23'6' d0 32-7-) Nepr|- i A f 1 nnnšnad 1 ■at.;«. .s,enečcnje finančnega w‘tev „ 8°den trenutek za e, ki vam moti uravnovešenost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Odločen sklep namesto škodljivega oklevanja Lahko forslrate koristno in zanimivo srečanje. Neprijetna večerna vest DEVICA (Od 23.8.' do 22 9.). Za uspeh trenutnega dela Je potreben skrbno izdelan program. Vaš nasvet mlajši osebi se bo iz-kazaj za zelo koristnega. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Poslovni sporazum z vpUvno o-sebo bo podvojil vašo prizadevnost. Zadovoljs.vo materialnega in moralnega značaja. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 U.) Pozabljivost vas bo spravila v zadrego. Prehodno nerazumevanje z dr.žinskim drugorn Zdrav e dobro, toda pozor. STRELEC (cd 23.11. do 20 12 > Novi elementi bodo pospešili sklenitev poslovnega sporazuma Zadržati bo treba sicer upravičeno jezo. Glavobol. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove pobude z neposrednim gmotnim učinkom. Zunanji videz vas utegne prevarati. Prijetno pismo od starega prijatelja. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Pretiran optimizem bi utegnil negativno vplivati na potek ne ke akcije. Mala žrtev za obdr-žanje sentimentalnega ravnotežja. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Zanimivo pr fetioral o obdobje Prejeli boste zanimive po i dbe Ne ko pozn . stvo se u t .ne sure meniti v ljubezensko razmerje. Sreda, 29. novembru 1901 Radio Trst A 7.00: Ko.edar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.00: Igra pianist Franco Russo; 17.25: Pesem jn ples; 18.00: Slovenščina Za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Liki in značaji iz opernih del: «Evgenij 1 Onje-gin»; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Spori; 20.30: »Razsvetljeno okno« — igra v 3 dejanjih Alessandra Varalda; nato Iz babičine glasbene skrinjice; 22.30: VVeber: Koncert za klarinet in orkester; 22.50: Melodije v bluesu. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetja; 14.30: Prvo dejanje Bizetove opere «Car-men»; 15.15: Listi iz arhiva; 15.30: Pesmi brez besed. Koper 6.00; Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni orkester RTV Ljubljana; 9.30: Prenos RL; 12.00: Kolektivi čestitajo; 13.10: «Rodila se je republika«: 13.40: Čestitke delovnih kolektivov; 15.10:. Zabavna glasba; 15.20: Prenos RL; 19 00: Joergen Ingmann igra na kitaro; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesni motivi; 23.00: Pre- nos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Raditska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Neapeljske popevke; 15.15: Poje Aura D A gelo; 15.30: Tečaj nemščine: 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmilajše; 16.45: Mednarodna univerza G. Marconi; 17 20: Zabavnoglasbeni program; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.15: Mi, državljani; 19.30: Upodabljajoča umetnost; 20 00: Glasbeni album; 21.00; Pesmi Canzonissime; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Pojeta Milva in Negroni; 22.50: Tedenski literarni pregled. II. program 9.00; Jutranje vejil; 10.00: New York - Rim - Nevv York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.45: Uspeli motivi; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Carlo Manzo-ni: «Pozor, kdo strelja?« (detektivka); 18.10: Orkester Billy May; 20.30: Radiofonsko tekmovanje italijanskega jazza; 2.1.15: Simfonični koncert; 22.25: Večerna glasba. III. program 17.00: Na programu Men- delssohn, Prokofjev in Ravel; 18.00: Pregled nemške kulture; 18.30: Italijanska glasba pre- poroda; 19.15: Ital. periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Vitaliano Branca-ti: »Raffaele« (trodejanka); 23.30: Boccherinijeve skladbe. Slovenija 6.00: Prazniku v pozdrav!; 6.35: Zabavni zvoki; 7.15: Dan republike 29. nov mber; 7.30-7.35: Radijski koledar; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.40: «Pozdravi iz Zagreba«; 9.05: Zabavne melodije. 9 30: Praznični koncert; 10.40: Godala; 11.00: Mitja Kre t: Reportaža o ustavi; 11.20: I omywalo: Dalmatinske freske; 11 37: Spored partizrnsk h samospevov; 12.05: Kaj je noveaa pri Jomvcih? 12.20: Vtdn opo.danski zvoki; 13.15: Obvestila; 13.30: Cujte, naši parti ani pojo; 14.00: Petrin: Reportaža; 14.30: Izbrali smo; 15.20: Paul Robeson poje; 15.45: Ansambel Boruta Lesjaka; 16.00: Milčinski: Ubogi strah; 17.00: Poročila; 17.05: Josip Slavenski: Simfonični epos; 17.30: V vedrem tonu; 18.00: Zemlja in ljudje; 18.40: Komorni zbor RTV; 19.05: Naše popevke; 20 00: V svetu opernih melodij; 21.30: Ob prijetni glasbi; 22 15: RTV Zagreb; 22.50: Ansambel Jožeta Privška; 23.05: Zaplešite z nami! Ital. televizija 8 30: TV šo.a; 13 30: TV šola; 17.00- erogram za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Simfonični koncert; 19.30: Cor-reggiovi sliki «Dan« in «Noč»; 20.30: TV dnevnik, s športnimi vestmi; 21 10: Politična tribuna; 22.10: Film «Nespečnost» (detektivka); 22.40: «Le Lan-ghe di Cesare Pavese«; 23.20: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Disneyland; 22.05: TV dnevnik; 22.25; Mali koncert. Jug. televizija 18.00: Mali vrtiljak — oddaja za'otroke; 18.45: Opravljen je zadnji izpit - dokumentarni film; 19.00: Osvobojeno ozemlje na Slovenskem; 18.45: Plesi narodov Jugoslavije; 19.15: Jugoslavija — dokumentarni film; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.20: Jugos.avija danes — filmska reportaža; 21.00: Tajni kanal — humoristična oddaja; 21.30: Reportaža; 22 00: Samo r-ocoj — zabavnoglasbena oddala; 23.00: TV dnevnik II.; 23 10: Srečanja prvakov v boksu. vse to lahko zdi celo nekoliko avanturistično, kakor se mu sploh zdi vse, kar delamo zdaj že dve leti in pol. Toda to je resničnost revolucije, ki se v njenem ozračju ta ne preveč simpatični sloj ljudi ne počuti prijetno. Tega ne bi mogli reči za zbrane delegate. Nasprotno, ti se neprisiljeno pogovarjajo in šalijo, slišati je smeh in pesem. Zanje je to navadno ozračje; sicer pa — sami so ga ustvarili, zato torej v njem lahko tako lahkot no in svobodno dihajo. Nenadoma je v dvorani prenehalo govorjenje — vstopil je tovariš Tito v spremstvu članov Vrhovnega štaba in Centralnega komiteja partije: Kardelja, Rankoviča, Pijade in drugih. Eno sekundo je bila morda tišina, nato pa so delegati skočili na noge, po dvorani je zagrmelo ploskanje in navdušeni vzkliki delegatov in občinstva Titu, Partiji, vojski. Zasedanje se je začelo s petjem himne, ki so jo z zborom vred peli tudi delegati in občinstuo. Dr. Ivan Ribar je prebral referat o delu AVNOJ med prvim in drugim zase-danjem, nato so zasedanje pozdravili predstavniki Partije, vojske, mladine, AFZ iz posameznih naših dežel: Srbije, Hrvatske, Slovenije, Crne gore in Bosne in Hercegovine. To je bil nekakšen uvod v tisto bistveno, zaradi česar je bilo zasedanje sploh sklicano. Izvolili smo delovno predsedstvo, opravili verifikacijo mandatov, poslušali razne pismene pozdrave, ki so bili posla, ni zasedanju. Po tem je prvi predsednik dr. Vojislav Kec-manovič-Djedo dal besedo tovarišu Titu. Tito je nekaj minut stal za govorniškim odrom in čakal, da bo potihnilo vzklikanje. Večkrat je začel: nTovariši in tovarišice...«, toda njegove besede so se izgubile v ploskanju in vzklikanju delegatov. Z roko je pozival delegate, naj nehajo, a je bilo vse zaman; končno je še sam zaploskal z delegati. Titov referat je trajal približno eno uro; bil je preprost, jasen in jedrnat, brez sleherne odvečne besede. Tito ga je bral mirno, malo je pridvignil glas samo na tistih mestih, ko je govoril o izdajalcih, ki so ne samo v usodnih dneh naše zgodovine izdali svojo deželo, temveč so poskušali zavezniško javnost prevarati in predstaviti boj narodnoosvobodilnega gibanja in njegove vojske za svoj boj. Delegati so Tita pogosto prekinjali s ploskanjem in vzkliki, na enem mestu pa se je utrgal pravi hudournik srda, ogorčenja in negodovanja. Bilo je ob Titovih besedah — da so bile narodom Jugoslavije potrebne velikanske žrtve, da bi prepričali svetovno javnost, da je kri, prelita v Jugoslaviji, njihova kri, ne pa kri tistih izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubje v zavezniških deželah. Po referatu se je začela razprava. To so bile izjave posameznih delegatov v zvezi z referatom, saj je sleherni govornik želel povedati, kaj pomeni za njegov narod današnji dan, kakšne možnosti zanj odpira življenje v državni skupnosti, osnovani na oblasti ljudstva in enakopravnosti narodov. Govorniki so bili iz vseh krajev, pripadniki raznih strank, toda vsi so se strinjali v tem, da so se med vojno v Jugoslaviji zgodile velike, zgodovinske spremembe. Jugoslovanski narodi, ki so jih bili bivši oblastniki izdali, so se dvignili k orožju, organizirani in pod vodstvom Komunistične partije, ter tako začeli novo poglavje v zgodovini vsakega jugoslovanskega naroda posebej in vseh njih skupaj. Na vodstvo političnih sil se je postavil delavski razred in ta revolucionarna sprememba daje Jugoslaviji njeno notranjo trdnost ter ji odpira svetle perspektive razvoja in napredka.... In prav to je zmaga revolucije, naše jugoslovanske revolucije, sem si mislil, ko sem sedel v dvorani med bosenskimi delegati, tudi sam razburjen prav tako kakor drugi, in ko sem nekoliko poslušal govornike, še bolj pa razmišljal o poteh te revolucije, o nas samih, ki smo jo s svojimi rokami ustvarjali in se nismo bali vzpenjati se po njenih viju- ZGODOVINSKI Sredi vojne, 29. novembra 1943, so se v Jajcu zbrali predstavniki Narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije na II. zasedanje AVNOJ. Sklenili so: Da od tega datuma AVNOJ edini lahko predstavlja Jugoslavijo doma in povsod po svetu; da se begunski kraljevi vladi odvzame pravica kjerkoli predstavljati Jugoslavijo. Vse pogodbe, ki bi jih ta vlada sklenila s komerkoli, so neveljavne; da bo nova Jugoslavija skupnost enakopravnih narodov, Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev in da bo torej Zveza ljudskih republik; da Istra s tistimi jadranskimi otoki, ki si jih je po prvi svetovni vojni prilastila Italija, pripada bodoči Ljudski republiki Hrvatski in Slovensko primorje Ljudski republiki Sloveniji; da je Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije edina oborožena sila, ki brani koristi narodov Jugoslavije; da se vrhovnemu poveljniku NOV Josipu Brozu Titu podeli naslov maršala. gastih in strmih stezah, ki na njih stalno preži smrtna nevarnost. * V dvorani je bilo svečano vzdušje. Brali smo deklaracijo, ki odloča, da se AVNOJ konstituira v vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo Jugoslavije, da se vzpostavi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, preko katerega bo AVNOJ opravljal svojo izvršilno funkcijo, da se vladi v begunstvu odvzamejo vse pravice zakonite vlade Jugoslavije, da se Jugoslavija o&nuje na demokratičnem, federativnem načelu, kot državna skupnost enakopravnih narodov. Nato so delegati z burnim ploskanjem sprejeli sklepe v smislu deklaracije. Z izrazito viharnim ploskanjem je bil sprejet sklep o odvzemu pravic zakonite vlade tako imenovani jugoslovanski vladi v tujini in o prepovedi vrnitve v državo Petru Karadjordjeviču. Ko je bilo končano branje predloga tega odloka, so vsi delegati skočili na noge, za njimi tudi občinstvo na balkonu in sproženo je bilo navdušeno ploskanje. Delegati so vzklikali: «Nočemo izdajalske vlade«, eNočemo kralja izdajalca«. Sprejeti so bili še odloki o ustanovitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, o uvedbi naziva maršala v naši vojski in odlok o odobritvi odlokov, odredb in izjav AVNOJ in Vrhovnega štaba, nato Pa je bilo izvoljeno predsedstvo AVNOJ. Takoj po volitvah je imelo predsedstvo svojo prvo sejo, in sicer na odru, kjer je bilo malo prej delovno predsedstvo zasedanja. To je bila najoriginalnejša seja, ki sem ji kdajkoli prisostvoval, Ker ni bilo dovolj stolov za vse, so vsi člani predsedstva stali okoli Tita in dr. Ribarja, ki je vodil sejo. Ves čas se je na odru izza spuščene zavese slišal hrup delegatov v dvorani. Dr. Ribar je na kratko sporočal predloge, ki so jih člani sprejemali brez razprave. Na predlog slovenske delegacije je bil sprejet tudi odlok da se tovarišu Titu podeli„ naziv maršala Jugoslavije. Samo na ta odlok smo zaploskali in stopili k Titu, da mu čestitamo. Po končani seji predsedstva, ki je trajala približno pol ure, je njegove sklepe sporočil Moša Pijade. Njegov glas je svečano zazvenel, ko je začel brati odlok, s katerim je bil tovariš Tito imenovan za maršala Jugoslavije. Ko je potihnilo ploskanje, ki so z njim delegati in občinstvo sprejeli ta odlok, je Tito vstal in stopil h govorniškemu odru. Stal je za govorniškim odrom nekaj trenutkov z nekoliko upognjeno glavo; bil je utrujen in ginjen. Nato je naglo dvignil piano ter se s trdnim glasom zahvalil delegatom za zaupanje, ki so ga izrazili ne samo njemu osebno, temveč vsej vojski; nato je delegatom dal besedo, da se bo na čelu naše vojske do zadnjega diha boril za zmago ljudstva. Njegove besede so delegati sprejeli z viharnim ploskanjem in pesmijo. Okoli pete ure zjutraj je dr, Ribar končal zasedanje in delegati so se začeli razhajati. Vrnil sem se domov, vendar pa se mi ni dalo iti počivat. Nisem bil utrujen, čeprav sem bil vso noč prebedel. Odprl sem okno v svoji podstrešnici in prisluškoval glasovom dneva, ki se je že budil. V daljavi je bilo poredkoma slišati posamezne strele; spodaj pod oknom je nevidna bučala narasla reka. Bil sem slavnostno razpoložen in vznemirjen in bi se rad s kom pogovarjal o vsem, kar sem nocoj med zasedanjem čutil. Razmišljal sem o novem poslu, ki me čaka. Skozi odprto okno sta v sobo prodirali vlaga in' motna svetloba oblačnega jesenskega dne, prvega dne Demokratične federativne Jugoslavije, inoriško-beneški dnevnik Pismo naprednih svetovalcev županu Zadeve s Sovodnjami in Šleverjanom naj goričko županstvo uredi pravično Ere za ureditev stroškov veterinarskega konzorcija; dobavo vode Števerjanu, priznanje koristi proste cone Sovodnjam in za druge probleme Ker je med občinami Gorica. Sovodnje in Steverjan več vprašanj, ki čakajo na rešitev že dolgo časa, so svetovalci KPI in PSI poslali go-riškemu županu pismo, v katerem iznašajo naslednja vprašanja: 1. Pravična razdelitev stroškov veterinarskega konzorcija med prizadetimi občinami, ki naj bi odpravila hudo breme, kj ga morajo plačevati manjše občine; 2. sklenitev pravičnega sporazuma za dobavo vode v Steverjan, ki bi upošteval posebne potrebe te občine, ki je CAFO ni hotel vključiti v svoj konzorcij. Steverjanska občina se ne sme smatrati kot vsak drug potrošnik, kar hoče doseči goriška občina; 3. pravična razdelitev ugodnosti proste cone s sovodenj-sko občino, ob upoštevanju dejstva, da je del te občine na področju, kjer se olajšave izvajajo in na katerem se trošijo jestvine po znižanih cenah, za katere pobira trošarino goriška občina. (Vse to je pripravilo občino Sovodnje, da »e je pritožila na prisfoj-no ministrstvo, in sicer po neuspehih, da bi prišlo do sporazuma z goriško občino). Vrhu tega obstajajo še druga vprašanja, ki se tičejo teh občin; tako bo treba slej ali prej proučiti in rešiti v interesu recipročnosti vprašanje sovodenjske zemlje na leta- ne težnje in povezovati občine, zlasti še zato, ker so si blizu in so ustvarile gospodarsko povezanost in enoto, ki jo družijo tradicionalne vezi. Prejšnja občinska uprava, ki je bila suženj abstraktnih stališč prestiža, je pokazala zelo malo volje, da bi reševala zgoraj navedena vprašanja in se s tem v zvezi podčrtava dejstvo, da je komaj z novim zakonom o pokrajinskih cestah bilo mogoče misliti na rešitev velikega vprašanja, ki ga predstavlja asfaltiranje ceste Standrež-Sovod-nje, ki je ne asfaltirajo, čeprav se razprostira na ozemlju goriške občine. Vprašanje so podpisali svetovalci Elio Zuliani, Viktor Vižintin, Peter Sancin, Nereo Battello, Fulvio Bergomas in Miladin Černe. Prve atrakcije za Andrejev sejem Včeraj so pripeljali na Travnik v Gorici prva zabavišča. Najprej so postavili velik «sputnik», ki je sestavljen iz »raket«, ki se naglo dvigajo in padajo na svoji krožni poti okoli velike hidravlične naprave. Na Travniku so prav tako pričeli postavljati vozišče za avtomobilčke in druge podobne naprave, ki bodo za nekaj tednov ostale v Gorici. Priprave za Andrejev sejem so v teku tudi na Trgu Ce-sare Battisti in v Ljudskem vrtu. V soboto bo na pokritem trgu uradna otvoritev Andrejevega sejma, kjer bo srečo-lov in razstava vin. S seje goričkega občinskega sveta Župan fe sinoči zagotovil pokritte trga na debelo Medle obljube za postavitev avtobusne čakalnice za Ljudskim vrtom Debata o problemih bolnišnice Na včerajšnji seji goriškega. je v imenu predlagateljev in- bi ga lahko vnesli v razstav- občinskega sveta prvi od | terpelacije vzel na znanje žu-treh, ki so ta teden na pro- panovo izjavo in priporočal gramu, je župan dr. Poterzio najprej predlagal enominutni molk v počastitev spomina 13 letalcev, ki so jih umorili v Kongu. Takoj nato je bila na dnevnem redu interpelacija socialističnih svetovalcev, v kateri se predlaga občinski upravi, naj bi čimprej poskrbela za pokritje goriškega trga na debelo, za njegovo asfaltiranje ib splošno ureditev. Zupan je v zvezi s tem dejal, da se občinski odbor ze zanima za ta problem in da bodo napravili to delo v raznih obdobjih. Kot prvo bodo poskrbeli najprej za pokritje trga in bodo v ta namen ' nesli predviden strošek 4 milijone lir v občinski proračun. Pozneje bodo poskrbeli za a-sfaltiranje tal in v tretjem bodo uredili tudi skladišča o-krog trga. Svetovalec Viktor Vižintin IIIIIHIIIIItlllllllHIIIIf Itllllllllllllllllllll Izpred okrožnega sodišča Jeza ga je pograbila ker rti bilo še kosila Po prepiru z ženo je odšel k očetu v Južno Italijo - Zato se je moral zagovarjali zaradi zanemarjanja žene in otroka Včeraj se je moral pred go-, pirov, da bi se moralo z nji- lišču ki spada pod goriško j riškim okrožnim sodiščem za-1 mi ukvarjati sodišče. občino, in zidanja hiš Sovo-denjcev na ozemlju goriške občine. S tem v zvezi se pojavlja vprašanje vzdrževanja ceste, ki pelje med letališčem in železniško progo ier povezuje Standrež s Pečjo. Ker se vprašanja tičejo dveh od treh slovenskih občin v naši pokrajini se morajo te zadeve reševati z demokratično politiko proti manjšini ter upoštevati kritično finančno stanje teh občin. Občina, ki je središče pokrajine, mora premostiti lokal- OD VČERAJ DO DANES ( KINO ) v GORICI CORSO. 17.00: «2ena življenja« (Lola). Anoux Aime in M. Michel. Cinemascope. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.00: «Primež», D. Ci-lento in C. Dauphine. Angleški cinemascope. Mladini pod 10. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Stan in O-liver na pohodu«, S. Laurel in O. Hardy. Ameriški črno-beli film. CENTRALE. 16.30: «Veter v divjini«, R. Mitchum in B. Bel Geddes. Ameriški črno-beli film. dežurna'Vjekarn a Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik št. 14 tel. 29-72. govarjati 54-letni Henrik Pintar s Sovence št. 10 v Stever-janu, ki je po poklicu kmetovalec. V obtožnici je bilo rečeno, da je dne 25. julija lani v prepiru s svojo sestro, 50-letno Jožefo Pintar, zagnal proti njej krožnik in jo pri tem poškodoval, da se je morala zdraviti sedem dni. TEMPER ATI'RA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici Bajvišjo dnevno temperaturo ■13,6 stopinje ob 15. uri in naj-mijo 10,4 stopinje ob 7, uri. Vlaga je dosegi« 98 odstotkov. Dne 25. julija lani okrog 15.30 je namreč omenjena Jo-sipina Pintar pritekla v karabinjersko kasarno v Steverj.a-nu in tam prijavila svojega brata Henrika, da često slabo ravna z njo in da se je tudi malo prej z njo skregal in ji zagnal krožnik v glavo ter ji prizadejal tudi udarec na nogi. Orožniki so seveda napravili zapisnik in vso zadevo prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi pa je sestra Josipina izjavila, da brat, s katerim živita skupaj po očetovi smrti, se pravi celih 10 let, ne ravna z njo slabo, razen če se kaj malega sporečeta, kadar pride on malo bolj okrogel domov. Tistega dne je bil edini hujši prepir med njima in se je brat razjezil zato, ker mu ona ni pripravila kosila. V ostalem pa vodi ona vse gospodinjstvo in tudi upravlja z denarjem, ker z bratom, ki tudi ni poročen, živita sama na domu. Državni tožilec je zahteval, naj se obtoženec obsodi zaradi poškodb, ki jih je povzročil sestri, branilec odv. Blessi pa je predlagal, naj ga oprostijo, ker proti njemu ni dokazov in ni bila vložena tožba. Sodišče je po kratkem posvetovanju Pintarja oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov in tako se je lahko s sestro zopet vrnil domov, kjer bosta v bodoče gotovo bolj pazila, da ne bo prišlo do takih pre- Drugi primer družinsk;ih prepirov, ki ga je moralo obravnavati sodišče, se tiče zakoncev 25-letnega Cosima Roc-chire in njegove 25-letne žene Jolande Matarese. Na zatožni klopi je sedel mož Cosimo, ki je po rodu iz Ginose pri Tarantu. Obtožnica pravi, da je odiel od doma in pustil ženo ter 10 mesecev sta. ro hčerko brez sredstev za življenje, poleg tega pa še, da je povzročil ženi poškodbe, zaradi katerih se je morala zdraviti 10 dni. Ko sta se Cosimo in Jolanda pred dvema letoma poročila, sta prišla stanovat skupno z Jolandino sestro Carmelo v Gorico, Ul. Pasubio 1. Tu je prišlo med zakoncema do prepira in sicer dne 27. aprila lani. Obtoženec je dejal, da je bilo to v zvezi z neko sodno obravnavo, ki naj bi jo on imel v Tarantu. V prepir se je potem vmešala tudi svakinja Carmela in končalo se je tako, da je mož zapustil stanovanje ter se ni več vrnil domov. Odšel je na očetov dom v Ginoso, kjer ima možnost dela in zaslužka. Na obtožnico se je zagovarjal trdeč, da sta ga žena in svakinja spodili iz stanovanja, da je pri odhodu pustil 20.000 lir za ženo in otroka in da ju je nameraval vzeti zopet k sebi, ko bi dobil svoje stanovanje, ker da pri ženinih sorodnikih ne mara več stanovati. Državni tožilec Visalli je ob. toženca opozoril, naj bo dober družinski oče in zakonski mož ter predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Branilec odv. Iossa pa je zagovarjal popolno oprostitev. Sodišče je nato obtoženca popolnoma oprostilo glede prve obtožbe, pri drugi pa, ker proti njemu ni bila vložena tožba. Tako je lahko odšel z ženo in hčerko prost domov. Drž. tožilec Visalli; preds. sodišča Cenisi; zap. Petti. Pokrajinski kongres PSDI v Gorici V nedeljo dopoldne je bil na sedežu Italijanske socialne demokratske stranke pokrajinski kongres, katerega se je udeležilo veliko število delegatov iz vseh krajev pokrajine. Politično poročilo je imel dosedanji tajnik prof. Zuccali, o finančnem stanju je poročal Candussi, o organizacijskih vprašanjih pa je govoril odbornik Zorzenon. Na kongresu je govoril tudi poslanec Ceccherini, ki je prikazal svoje zanimanje na pri stojnih mestih za gradnjo avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana, za gradnjo letališča v Ronkah ter industrijske cone v Tržiču. Na koncu so sprejeli dve resoluciji; v eni so izrazili .solidarnost z delavci v tržiški ladjedelnici, ki si v agitacijskem gibanju, v drugi oa zahtevajo brezplačno šolanje za pridne otroke. Izvolili so novi 15-članski odbor, sestavljen iz naslednjih članov: Aresu, Braulin, Candussi, Cosolo, Cidin, Di-bert, Fontana, Feluga, Saraci-no, Soranzio, Roset, Tesolin, Tosut, Žiberna in Zuccali. cdboru, naj bi ne zavlačeval tudi z asfaltiranjem, ker to nujno iz higienskih razlogov zaradi prahu ali blata. Nato je prišla na vrsto interpelacija za postavitev pokrite avtobusne čakalnice v Ul. Cadorna, ki so jo prav tako predložili socialisti. Odbornik za javna dela Lupieri je dejal, da je odbor že določil postavitev nekaterih takih čakalnic in da bodo pri tem upoštevali tudi Ulico Cadorna. Svetovalec Zuliani je pripomnil, da z odgovorom ni zadovoljen, ker bi se moral odbor obvezati, da bo vnesel v občinski proračun za to potrebno vsoto, česar pa ni storil. Sledile so nato volitve zastopnikov občine v razne odbore in komisije. Za zastopni. ka v pokrajinskem šolskem svetu je bil izvoljen prof. Bertoldi za zavod Dante Alighie-ri so bili izvoljeni: prof. Me-r.igo, Rovis in De Vito, za šolski patronat Petarin, Fantilli in kot predstavnik manjšine prof. Kacin ter končno še zdravnik Grusovin Ermacora. Pri volitvah v odbor občinskih podjetij je ponovno potrjen za predsednika prof. Vier-thaller, odborniki pa so inž. Fornazir, Morselli, Tubaro in Gionchetti, za namestnike pa Bettiol in Bisiach. Ko je šlo za izvolitev dveh predstavnikov občine v odboru za bolnišnice, se je razvila precejšnja debata, ker je demokristjan Agati predlagal resolucijo, s katero se zastopnikom priporoča rešitev nekaterih problemov bolnišnic. O-pozicija je zahtevala, naj se ta predlog obravnava na eni prihodnjih sej, da se bodo lahko pripravili na diskusijo. Svetovalec Miladin Černe je omenil, da je povezanih z bolnišnico cela vrsta problemov, ki bi jih morali bolje proučiti in naj bi v tem smislu dali priporočilo izvoljenim zastopnikom. Odvetnik Sfiligoj pa je omenil možnost prehoda bolnikov iz tretjega v drugi razred samo z doplačilom razlike, kar se sedaj ne izvaja. Končno je predlagatelj spre. menil resolucijo v priporočilo in sklenili so, da bodo nekoč pozneje podrobneje obravnavali ta problem. Nato so izvolili v odbor za bolnišnice odvetnika Cosso in dr. Teren- ni prostor, toda tega materiala iz Trsta niso odposlali, če pa so ga, je bilo to v zelo skromnem obsegu, tako da je bila naša dežela zares slabo predstavljena in so za to delno krivi sami tržaški strokovnjaki. Podal je objektivno oceno razmer v naših krajih, kjer se še vedno govori o nekakem • preporodu*, ki mora zajeti italijanske kraje v Istri .in Dalmaciji, čeprav je preporod, po njegovem mnenju in mnenju zgodovinarjev, prenehal leta 1861. Po govornikovem mnenju je bila razstava «baročna», se pravi razkošno urejena; preveč je bila zasidrana v preteklosti, obložena z retoriko, sentimentalnostjo itd. Veliko bolj doma se je govornik počutil v paviljonu, kjer so prikazovali dosežke dela naše republike kakor tudi ostalih držav na svetu. Nobene misli niso razvili o vplivih sedanjega slovanskega sveta na razvoj kulture in miselnosti v naših krajihi čeprav so priznali škodljive vplive, ki jih je zasejal fašizem in ki še vedno vedrijo na našem nebu. Jadranski koledar je Opozarjamo, da se od včeraj dalje pri vseh poverjenikih na Goriškem lahko dobi JADRANSKI KOLEDAR za leto 1962, ki stane skupno s štirimi knjigami 600 lir. Pohitete z nakupom. S tem so bila imenovanja zaključena. Levica in deloma desnica je oddala predvsem bele glasovnice. Za danes zvečer ob 18. uri je napovedano nadaljevanje seje. Kritična ocena razstave v Turinu V ponedeljek zvečer je tila v prostorih krožka za svobodo kulture v Ul. Dante 12 v Gorici konferenca univerzitetnega profesorja Giulia Cerva-nija o deželi Furlanija - Julijska krajina ter njenem zastopništvu v Turinu, na razstavi o 100-letnici italijanske združitve. Govornik je dejal, da co v Trstu otvorili razstavo Julijska krajina - Dalmacija, da bi izpolnili vrzel, ki je bila ugotovljena na razstavi v Turinu. Poudaril je, da so se organizatorji v Turinu pozanimali pri tržaških izveden Vespist jo je povozil Včeraj popoldne okrog 17.20 so poklicali avto Zelenega križa na Korzo Italija, kjer je neki vespisf povozil 63-letno Paolo Vatteroni, ki stanuje v Gorici, Ul. sv. Antona 28. Zensko so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili rano na levi nogi s precejšnjo izgubo krvi. Zato so jo pridržali na zdravljenju. š&OTZZf ef šrpoisžl Namiznoteniški turnir kluba Soffitta Z Edijem Košuto Boru prvo mesto Košuta Boris in Tomšič na petem in šestem mestu Preteklo soboto in v nedeljo je bil v prostorih .kluba Soffitte namiznoteniški turnir za tretjekategornike, katerega se je udeležilo vsega skupaj 42 tekmovalcev. Tudi športno združenje Bor je prijavilo 8 tekmovalcev, a Merlak in Milič sta izostala, zaradi česar so njunim nasprotnikom pripadle točke brez borbe. Borove barve so zastopali Tomšič, Edi in Boris Košuta, Morelj, Lasič in Ščuka. Največ predstavnikov je na tem turnirju imela Soffitta, ki je nastopila z 29 tekmovalci, medtem ko je imela Istria le pet zastopnikov. Turnir je potekal P° sistemu dveh dobljenih setov, medtem ko je tekmovalec po dveh izgubljenih tekmah izpadel iz nadaljnjega dela tekmovanja. T~ tekmovanje se je končalo z izrednim uspehom Borovih igralcev. Edi Kušuta je namreč zasedel prvo mesto, medtem ko sta se Boris Košuta in Tomšič uvrstila na peto oziroma šesto mesto. Zastopniki Bora so dosegli v tekmah sledeče izide: Morelj-Koch 2:0 (21:8, 21:15) Ščuka-Lasič 2:0 (21:14, 21:19) Kcšuta B.-Russo 2:1 (9:21,23:21, 21:15) Košuta E.-Ermetici 2:0 (21:13, 22:20) Košuta E.-Košuta B. 1:2 (18:21, 21:17, 19:21) Runco-Morelj 2:0 (21:14, 21:10) Tomšič-Palman 2:0 (21:15, 21:7) Tomšič-Sčuka 2:0 (21:14,21:12) Košuta B.-Gemiti 2:0 (20:22, 22:20, 21:15) Košuta E.-Bernetti 2:0 (21:18, 21:9) Runco-Tomšič 2:1 (21:17, 20:22, 21:19) Košuta B.-Pekar 0:2 (10:21, 13:21) Košuta A.-Košuta B. 2:0 (21:19, 21:18) Tomšič-Birša 0:2 (20:22, 17:21) Košuta E.-Gemiti F. 2:0 (21:16, 21:17) V nedeljo Pro Vercelli v Trstu Frigeri odsoten Bo igral Simoni? Radio ne bo preveč utrudil tržaških igralcev S poldrugo uro trajajočimi razgibalnimi vajami so se včeraj začele priprave Triestine za prihodnjo tekmo, ki jo bo morala odigrati na domačem igrišču protj Pro Vercelli. Od članov prvega moštva so manjkali le trije igralci in sicer Szoke, ki je v pričakovanju popolnega okrevanja po operaciji na slepiču v Karniji, dalje Frigeri, kateremu je zdravnik po poškodbi med tekmo v Bocnu predpisal pet dni počitka in Risos, kateremu so privolili dva dni dopusta, da je lahko odpotoval domov. Trener Radio je že sestavil tedenski načrt treninga. Priprave ne bodo naporne, ker so igrišča v tem obdobju blatna in zahtevajo od igralcev večjo potrošnjo sil. Vrhutega so l-gralci na robu supertrenirano-sti, zaradi česar bi bilo nevarno vztrajati v napornih pripravah. Z žogo je trener zaposlil samo Demenio, Santellija in Brettija, medtem ko je dalj časa zadržal na igrišču vse tri vratarje in sicer Torosa, De Mina in Minuissija. Danes zjutraj bo navsezgodaj zbor na stadionu. Na sporedu je tudi tekma, katere pa cih, naj pošljejo material, ki j se ne bodo vsi udeležili. Po- sebno pažnjo bo trener posvetil Simoniju, ki bo verjetno nadomestil poškodovanega Fri-gerija. Kot kaže je Simoni v izredni formi. Tudi Mantova-ni, ki je po poškodbi popolnoma okreval, bo danes začel z rednim treningom. «» ------ HOKEJ NA LEDU Svetovno prvenstvo marca 1962 v ZDA COLORADO SPRINGS, 28. — Od 8. do 18. marca prihodnjega leta bo v Coloradu Springsu in Denverju svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo veljalo tudi za dodelitev evropskega naslova. Žrebanje skupin bo v New Yorku 14. in 15. decembra letos. Predvidevajo, da se bo prvenstva udeležilo kakih 20 reprezentanc. Tekme, tri na dan, bedo na treh stadionih in sicer v Broadmoor World Areni v Coloradu Springsu (5.000 prostorov) v Denver Colisseumu (9.000 sedežev) in na stadionu univerze v Denverju. ki ima prostora za 5.200 gledalcev. Košuta E.-Brandolini 2:1(21:16, 17:21, 21:15) Košuta E.-Mascia 2:0 (21:4, 21:13) Tomšič-Gemiti F. 2:1 (21:23, 21:18, 21:16) Košuta E.-Pekar 2:0 (21:19, 21:17) Košuta E.-Birsa 2:0 (21:18, 21:19) Finale Košuta E.-Runco 2:0 (p.f.) Končna razpredelnica sobotnega in nedeljskega turnirja je sledeča: 1. KOŠUTA EDI (SZ Bor) 2. Runco (Istria) 3. Pekar (Soffitta) 4. Birsa (Soffitta) 5. Košuta B. (SZ Bor) 6. Tomšič K. (SZ Bor) MITROPA CUP 1961 Danes v Vidmu Udmese-Slovan VTDEM. 28, — Jutri bo n* stadionu Moretti druga P° nalna tekma srednjeevrops^ ga nokala 1961 med Udi« in češkim Slovanom. Sreč«« se bo začelo ob 14 45. Sodi Mad'ar. Jeno Sranko. Ker se je prva tekma konča- la s 4:3 v konstčeškoslova- škega moštva, bodo IT'org^jorft •'M bi sod- demčani zmagati vsaj z = .. razlike. V tem primeru, bilo stanje izenačeno, Blctu ic jicua n'k odredil nadaljevanje čanja, ki bi trajalo dv _^jgl). 15 minut. Ce niti s P° ^ švom ne bi zmaga pripaQ ie ui ore. nemu ali drugemu, bo govoril žreb. PRIJATELJSKI NOGOMET Jugoslavija-Japonska 1;® TOKIO, 28. — Nogomet"* reprezentanca Jugoslavije , premagala danes v pr')"6'^ tekmi v Tokiu japonsko " ^ metno reprezentanco v (0:0). Edini gol je dosege* bila 18’ Takič. Tekmi, ki le ^ na mokrem terenu, je P stvovalo okrog 20.000 l cev. Jugoslovansko moštvo ^ bilo sodeč po igri utrujen^ naporne poti in izločilne me proti Koreji. llliaiiiilliliisilllllllfiliiiilillliiaiilnitlllllliaii*»miililllllliilliilllll*illiililll|l>nll|>ltl>,,SI11 V B skupini diletantskega prvenstva Sangiorgina nevarno ograža San Giovatd Ponziana zdrknila na tretje mesto Vodilna vloga tržaških moštev na lestvici B skupine letantskega prvenstva je v nevarnosti. San Giovanni Je - o ~ trnrln^ rt o Aoln trvria Shn rvreri n a cp mil BC* cer še vedno na čelu, toda Sangiorgina se mu je ne. jfr približala in je na drugem mestu le zaradi slabšega k nika prejetih in zadanih golov. Sangiorgina si je šla po zrna- I mo samQ moštva go nič manj kot na igrišče ] Ronkj fe. jg prig-ul Roma P/sMti ffnono tor ib 7 H V PITI a 7R. .... . m • Cervignana ter je z dvema zasluženima točkama izpodrinila Ponziano na tretji stolček. Ponziana, ki je imela v nedeljo izredno priložnost, da se povzpne na vrh lestvice, je našla v gostujočem Pierisu nepremagljivo oviro, preko katere napadalci niso mogli iti. Igra je bila z obeh strani lepa in zanimiva ter tudi razburljiva, a do gola ni mogel nihče priti. , Vodilno svetoivansko moštvo se je moralo zadovoljiti re s točko. V tržaškem derbyju so Svetoivančani sprejeli v goste Cremcaffe, k; je znal zadržati, tudi s pomočjo blatnega igrišča, napade gostiteljev. Ti so napravili vse, da spravijo meščane na kolena in si še utrdijo vodilni položaj v lestvici, toda vsi napadi so bili zaman, Sicer ne smemo misliti, da je Cremcaffe igral podrejeno vlogo. Medtem ko so bili v vrstah Sv. Ivana sam; preizkušeni in zato še kar priletni igralci, je imel Cremcaffe mlade, borbene nogometaše, katerim ni ni-nikoli zmanjkalo sape. Vrhu tega so imeli v vratih izredno razpoloženega vratarja, ki je vsako žogo pravočasno prestregel. Več sreče je imela Muggesa-na, ki je gostovala v Castion-su. Miljčani so takoj v prvih minutah presenetili domačine, katerim pa se je posrečilo tudi izenačiti. Več niso dosegli, medtem ko so Miljčani spravili v njihovo mrežo še tri žege. Enajstorica iz Gradeža je bi. la že na tem, da prisili Liber-tas, pri kateri je gostovala, na delitev točk. Tako je kazalo vse do 40’ drugega polčasa, ko so Tržačani /prišli v vodstvo. Sicer ne po lastni zaslugi, pač Pa po krivdi krilca gostov, ki je zgrešil žogo in jo poslal mirni lastnega vratarja v mrežo Od ostalih tekem naj omeni- na delitev točk. Ta j, toliko bolj vredna, ker so - šli do nje na domačih tle*1 :: s ! Skupina B IZIDI *S. Giovanni-Cremcaff" »Ponziana-Pieris ,j ♦Libertas-Gradese •Romana-Ronchi *Pamzano-Aquileia of »Turriaco-Gonars iii Sangiorg.-*Cervigna,no jj Muggesana-*Castiones* LESTVICA S. Giovanni 8 4 4 0 Sangiorgina 8 6 0 2 Ponziana 8 4 3 1 Muggesana 8 4 3 1 Cremcaffe 8 3 4 I Pieris 8 3 4 1 Gradese 8 2 5 1 Cervignano 8 2 5 1 Aquileia 8 2 3 3 Romana 8 1 5 3 Libertas 8 2 2 4 Castionese 8 2 2 4 Turri&co 8 2 2 4 Ronchi 8 1 3 4 Panzano 8 1 2 5 Gonars 8 0 3 5 • it 23 I* 4 ** ( i 7 i * * ! 1 »g 9 ‘ 12 1® c 5 1® < 5! 7 1* Prihodnje tekme Cremcaffč - Panzano, ^ g8( co - Ronchi, Cervignanj1 -jor Giovanni, Gradese gma, mi, craueac -Aquileia - CaS'U es«- Pieris, Ponziana Rom"n8' Tekmovanje felesnov. z*#1 it» društev SloveniJe Partizanu iz Toln^ pokal dnevnika LJUBLJANA, 28. movanju med teles^°Z?ni)e lOVZg društvi Partizan Sl°v.e; te»' ID" • rlS* pokal in nagrado ga »Dela« je zmaga ^ vzgojno društvo "a Tolmina. Oče je rekel, da je največja skrivnost mesečnih gospodinj, skih izdatkov to, da so zelo neenakomerni, «Vsak človek bi si mislil, da se bo po nekaj mesecih pokazal kak red. ki bi človeku dovoljeval, da bi poskušal delati načrte, jaz pa od meseca do meseca ne vem, kaj naj pričakujem.« Mati je rekla, da tega tudi sama ne ve. Kaže, da pač mora biti tako. «Toda to ne bi smelo biti tako,« jo je zavrnil Oče. «In tega tudi ne bom več dovoljeval« Mati je rekla, da ne more razumeti, kaj naj bi storila. Vse, kar ve, je rekla, je to, da povečanje izdatkov še ni pomenilo, da bi s; preveč dovolila in denar razmetavala. «To pomeni kratko malo to, da si porabila kupe denarja,« je rekel Oče. Mati ga je kljubovalno pogledala. Tega sicer ni mogla popolnoma zanikati, a je le rekla, da je grd z njo. Videz je bil pogosto brezupno zoper Mater, vendar je to n; nikoli uplašilo. Ni se bala ne Očeta ne kogarkoli drugega. Bila je ženska velikega duha, ki bi se zagnala v vsakega trinoga in ga okljuva-la, Samo takrat, ko je imela slabo vest, ni imela poguma za bilko. Oče je bil zastran tega na boljšem, ker sam ni- koli ni imej slabe vesti. In še vedel ni, da je tiran. Imel se je za trpečega moža, ki le malo zahteva od ljudi in se skrajno obvladuje v srečanjih z ljudmi, kakršna je bila Mati. Edina Materina prednost je bila, da je bila hitrejša od njega Posebno dobro se mu je izmikala, ko jo je poskušal Oče poraziti s kritiko. Ko so gospodinjski izdatki zelo poskočili, se je Oče prestrašil. Takrat je, kakor se je izrazila Mati, vpil na vse pre-tege. Vpil je tako ali tako zme. rom, v glavnem zaradi splošnih načel Joda ko se je do kraja vznemiril, je rjovel od pravega strahu. To je običajno znižalo celotni znesek, a bili so časi, ko nobeno vpitje ni pomagalo in je iz meseca v mesec izdatek naraščal. Potem ko je Oče že malone obupal in je nehal vpiti, a je postajal mrk, so se izdatki v njegovo največje pre. stnečenje znatno zmanjšali. Mati ni zasledovala višine celotnih izdatkov, ker je imela preveč dela z opazovanjem majhnih podrobnosti in je račune sprejemal Oče. Ta ji je zmerom povedal, ali so novice dobre ali slabe, ker jih pač ni mogel obdržati zase. A zme. rom je imel vzrok, da je to dejanje pozneje obžaloval, j Ko ji je povedal, je storil 1 to tako disciplinirano, kot je C LA REN C E Oče in gugajoča se ladja... le mogoče. Ni ji čestital, ker So se stroški zmanjšali. Prikazal se je med vrati, pomahal proti njej z računi in rekel: »Tolikokrat sem ti že rekel, da lahko zmanjšaš izdatke, če samo poskusiš. In to kaže, da imam prav.« Ob takih napadih je bila Ma. ti zmerom zbegana, a prisebnosti le ni zgubila. Vprašala je, za koliko je znesek manjši, in rekla, da je to zaradi njenega dobrega gospodarjenja, kajpada, in da ji Oče mora dati razliko. Tu se je Oče nenadoma znašel v obrambi in vsa moralna lekcija, ki jo je mislil dati Ma-reri, se je razblinila. Cim več sta. govorila, 'em razumljiveje se je zdelo Materi, da ji je tisti denar dolžan. Samo ko je ime) posebno srečo, se je lahko zmuznil iz sobe, ne da bi jj plačal. Izrazil se je nekako tako da , je ta njena lastnost več ko dovolj, da bi se človeku zmešalo. Druga stvar je bilo njeno pomanjkanje vsakega sistema, kar se je zmerom pokazalo v novi luči. Včasih je pogledal Mater, kakor da bi je ne bil še nikoli videl. »Pri moji duši,« je rekel, «skoraj bi verjel, da sploh ne veš, kaj je sistem. Nočeš vedeti, to je tisto.« Naposled je izumil nekaj, kar se mu je zdelo popolna metoda za pisanje izdatkov. Kadarkoli je da] Materi denar, jo je vprašal, za kaj ga bo imela, in si to zabeležil v svoj notes. Njegova misel je bila, da bodo postavke pokazale do pičice natančno, kam je šel kak dolar, če jih bo primer-jnl s postavkami na računih. A to se ni zgodilo. Pogledal je v beležko. ((Prejšnji mesec sem ti dal šest dolarjev gotovine, to je bilo petindvajsetega,« je rekel, «da bi kupila nov lonček za kavo.« »Da, je rekla Mati, »ker si starega razbil. Meni nič tebi nič si ga vrgel na tla. Oče se je namrščil. «Zdaj ne govorim o tem,« je odgovoril. »Samo prizadevam si, da bi izvlekel iz tebe, če lahko...« «Ampak to je že več ko zmešano, da ubijaš lep lonček za kavo, in to je bil zadnji od tistih francoskih. In s kavo je bilo tisto jutro vse v renti, pripravljena je bila ravno tako, kakor je zmerom.« «Ni res,« jo je zavrnil Oče, »Narejena je bila na moč barbarsko.« «In drugega franoskega lončku sploh nisem mogla dobiti,« je nadaljevala Mati, »ker so m, v tisti trgovini rekli, da So jih nehali prodajati. Rekli so, da jim tega carina ne dovoljuje več, in rekla sem gospodu Duvalu, da ga je lahko sram kaj takega reči. Rekla sem, če bi sama imela trgovino, bi rada videla carino, ki bi mi preprečevala prodajanje.« «Toda dal sem ti šest dolarjev, da bi kupila nov lonček,« je Oče čvrsto ponovil, «in zdaj vidim, da si dobila lonček pri Lewis & Canger. Tukaj je njihov račun: rjav lončen lonec za kavo, pet dolarjev.«. «Tako sem ti prihranila dolar,# je Mati spregovorila zmagoslavno. »In lahko mi ga kar das.» «Pha! Kakšen nesmisel pa je to!« je zavpil Oče. «Ali ni načina, da bi se to uredilo? Kaj s4 naredila s šestimi dolarji?« «Glej ga no, zdaj ti ne morem povedati. Zakaj me nisi vprašal takrat?« «Moj bog!« je zastokal Oče. »Trenutek,« je rekla Mati. «Pet dolarjev in pol sem porabila za tisti novi dežnik, ki sem ga hotela imeti, ti si mi Pi rekel, da ga sploh ne potrebujem — pa ga, res.« Oče je vzel svinčnik in na- pisal: »Nov dežnik za M.» v svojo beležko. «In to je moralo bitj tisti teden,# je nadaljevala Mati, «kc sem plačala Tobinovo za dva dni pranja, tako da je že dolar in pol več. Torej si mi dolžan še petdeset centov.« «Ničesar ti ne dolgujem,« je rekel Oče. «Naredila si tako, da si lonček zame spremenila v dežnik zase. Naj ti dam denar za karkoli, ti boš kupila nekaj drugega, in če se bo to tako nadaljevalo, lahko ravno tako neham pisati v svojo beležko.« »Rada bi videla, da bi ti gospodaril v tej hiši brez denarja na roki,« je rekla Mati. »Ni me sam denar,« je odvrnil Oče. »Menda si misliš, da moram samo seči v žep in ga že imam » «Tako je, zdaj lahko sežeš v žep in mi daš pri priči dolar pa pol,« je rekla. »To si mi tako ali tako dolžan.« Oče je rekel, da nima dolarja in pol, k; bi ji ga lahko kar tako dal, in se poskusil vrniti k mizi, toda Mati mu ni dala oditi, dokler ji ni plačal, Rekla je, da krivice že ne bo prenašala. Mat; Je rekla, da jo strašno daje, ker nikoli nima gotovine Tolikokrat je morala plačat; kak manjši znesek, za katerega je bila pozabila naročiti denar, in v takih primerih je bila edina možnost, da si je kaj prigoljufala. In s tem je lahko poplačala vse manjše izdatke zase. Ti nikoli niso našli poti v Očetovo beležko, razen ko so bili zelo veliki. Nekega popoldneva je prišla domov vsa obupana. «Ali je tisto, že doma?« je vprašala hišno. Hišna je rekla, da ne ve, da bi kdo kaj prinesel. Mati je stekla po stopnicah navzgor, kakor da bi jo kdo zasledoval, in se vrgla na posteljo. Izkazalo se je, da je bila na dražbi in se je tam tako vznemirila, da je kupila, a ne plačala neko starinsko uro. Mati je dobro vedela, da nima kaj iskati na dražbi. Bila je preveč dovzetna in če jo je hipnotično dražilčevo oko ujelo, je bila izgubljena. In takoj je kupila strašansko uro, visoko dva metra in pol, In razen tega tako, da ji sploh z štet ij- n: bila všeč. In na d je t>, co je imela ladjico. ,0\> prej sploh ni opazil , o„ v jico, ki se je zagug ji i Kar sl"D ir kem nihaju. Kar s 8 p bilo, če jo je S!e golti"'' narja ni imela in p bodo pripeljali zve ]f bo rekel Oče? .. a ]",ve Prišla je k večerji- ^ ^ r-risia je 9“ p8 komaj pokusila. qce. ,, pozneje, ko je PnSa poVe n je šla PJ6umn„erje, a.t je šla pegumii^rjet,^ Komaj je mogja bil , d š“V 1 ■ "i .til n-omaj je ima tako srečo. UC g bre volje in vs®„ 0j "jjti " 4»' "‘‘IV namazano. CePr8Li, je ^ priznal svoje s|ab stal’",,;!*1 močno nagnjenje z pjo® jp. Ure so bile v vse"„i le ^j« uif: au unč * jv in navijati jih je 8 aj^ Vsako nedeljo _P°ore, stopal od ure do..Ui'n n"V‘V ravnaval po svoji { (0 Najbolj ga je ves ^ vse bile hkrati. C. ^ ji; jjuBiftu«! ' , u Tivr „fli ure pri njih in J1 - 0d&ejji »o *. i« »'1 v vežo, da bi utu pi" ^1 povedala, za ^J ® ’j)a, * ct° kazala, kaj )e g je ves navdušen in , takoj zaljubil- - ofe Mater C i” To je bilo za M s0t> Odtavala je v 8V°J takoj legla. jta Oče in dražilec P bi)a se ščala uro. Očetu Ja£jja- všeč gugajoča