ljajo kot navadno stvar. Spoštuj samega sebe, spoštuj svoje delo in spoštovali je bodo drugi! Naj me ima tudi marsikdo za prenapetega sanjača, a ne bojim se očitno povedati: Pisateljevanje mi je svet posel, najvažneje delo, ker se ozira na sedanji in prihodnji čas, delo, o katerem bode treba pred sodnikom'mnogo natančneje odgovarjati, nego li o drugih rečeh. Kajpada se mi zdi tako pisateljevanje tudi prekrasen, prelep in vzvišen posel, da mu razven propo-vedanja ni jednakega. Pisati — govoriti tisoč in tisoč bralcem, sedanjim in pri- hodnjim, ali ni to izmed veličastnih stvarij najveličastnejša? In dandanes! Naj bi naredil na pismu komu naslov: »I. I. pisatelj«, skoro da bi ga razžalil. Cenijo pač kaj takega, kakor: posestnik, uradnik, učitelj, nad-učitelj, doktor, profesor, nadzornik, ravnatelj«, — ha. to kaj velja! A pisatelj? Pismonoša ali listar bi niti ne pljunil na pisatelja. Revše, ki nima nič drugega, kakor v žepu uboštvo in med rokami suho pero — to vam je pisatelj. Gola istina je, da je dandanes po javnem mnenju samo pisatelj — prava ničla v naši družbi. Stare malorUSke noše : 1. Hetman. 2. Polkovnik. 3. Žlahtič. In krivi so deloma pisalci sami One-častili so svoje delo, pustili so, da so nepoklicani poskuševalci pripravili v slabo ime pisanje za javnost, nekateri so zgrabili celo za pisateljevanje kot za poslednjo rešilno desko, in tako smo prišli do tu-le, kjer smo dandanes. A kaj ? Naj li bode pisateljevanje — dejal bi — samo za nekatere »privile-govane«, izjemne ljudi? Nikakor ne! Prav to je pridobil človeštvu novi čas, da se more in sme vsakdo oglasiti javno. To je res pridobitev, res napredek. Senčna stran temu pa je, da jako mnogi pišejo, ki nimajo znanostij, ali pa pišejo za slabe namene ter pehajo pisateljevanje svojim strastem pod noge. Jaz pravim: Naj le pišejo mnogi, toda naj se poprej pripravijo, v srcu in .v glavi, v značaju in v znanstvu, naj pomislijo trezrto in umno.', kaj 'hočejo delati, potem sede naj pišejo. . ; (Dalje.) . Naznanilo. Po poslednjem naznanilu' o »Misijonskem Listu« je izrekla večina naročnikov željo, naj ostane »Dom in Svet« neizpremenjen. Za misijonska poročila se bode skrbelo od drugih stranij, katerim nečerno poti zastavljati. Zatorej bode hodil naš list po svoji — dosedanji poti, pisal pa v obče poljuclneje, nego doslej. videli pesem natisnjeno. Pesmi zlagati in pesmi dajati v natisek, to se jim zdita neločljivi stvari. In vendar kolika zmota! Pesmi zlagati in jih lepo pisati v svoj zapisnik, to je hvalevredno delo, katero priporočam vsem mladeničem in našim zavednim Slovenkam, vsem, ki imajo vneto srce: a pesmi priobčevati — to je druga stvar, drugo delo, drug korak, pri katerem treba mnogo, mnogo pomisliti. In bodi si, da jih pošljejo radi uredništvu (kakor jih tudi urednik »Dom in Svet«-a dobiva ' mnogo, rad sprejema ter tudi rad eita), a da bi le tako nujno, tako trdo ne zahtevali, naj se natisnejo njih umotvori! Ko bi veljalo to načelo v obče — vsaj kolikor možno, — koliko drugače bi bilo slovstvo! Imelo bi res dragoceno in veljavno vsebino, zlasti pa bi ne bilo v njem vseh onih slabih stranij človeškega življenja, ki niso človeštvu v čast in korist. Prava modrost človekova je v tem, cla zna presoditi vrednost vsake stvari. Niso vse reči jednako dobre. Ali je pametno, izbirati si slabe, dobre pa za-metati? Tudi naroči si mora za svoje hotenje in delovanje izbirati dobrih predmetov. Cim umneje ravna, tem višja je njegova stopinja, tem boljši je narod sam. mmmd ' - -v. • ~iiL«6'¦-.:¦ ^^SfStA.^.vi ' ; ¦ ¦' 5^''-*&r&r}k »Prodana nevesta.« V 8. dan majnika se je predstavljala v »narodnem divadlu« v Pragi v dvestotič Smetanova znana opera »Prodana nevčsta«. Prva predstava je bila I. 1866., stota 1882. 1. »Prodana nevesta« je najpriljubljenejša češka opera; in gotovo je umestno, da seznanimo slovensko občinstvo vsaj nekoliko s skladateljem in njegovim delom. Friderik Smetana se je porodil dne 2. marca 1. 1824. v Litomislicah in se pokazal že v zorni mladosti izbornega pijanista. Dokon-čavši teoretične glasbene nauke, postal je koncertni vodja cesarja Ferdinanda, šel pozneje kot voditelj filharmouičnih koncertov v Gothenburg, postal 1. 1866. prvi kapelnik deželnega gledališča v Pragi. Doletela pa ga je ista nesreča, kakor velikega glasbenika Beethovena,— oglušil več leti od doma. — Mafenka se snide s slaboumnim, jecljajočim Vašekom ter mu pripoveda, kako ga ljubi neka neznanka, tako, da se Vašek odreče nevesti Mafenki. Kecal pa odkupi od Jenika Mafenko za 300 zlatov ter dobi od njega pobotnico, da jo je prodal kot nevesto Michinemu sinu. — V vas pridejo glumači. Služabnik, ki je imel predstavljati medveda, opil se je do nezavesti, ter tako onemogočil glavno točko vsporeda. da je ni prevzel Vašek, ki misli, da je glumačica Esmeralda ona neznanka, ki ga ljubi. Mafenka, užaljena od Je-nikove kupčije, utolaži se še-le, ko se ta izpriča za Michinega sina, ter mu poda roko, a Vašek se je osmešil, zbežavši v medveda preoblečen in oplašivši vso vas. ter onemogočil za ženina. Krasna godba, polna narodnih motivov čeških in bogata uprizoritev, operi prideljeni trojni balet, je popolnoma ter bil radi tega prisiljen, da je odložil voditeljstvo; odtlej je živel v Pragi kot skladatelj muzikalnih del. Umrl je dne 13. maja 1. 1884. Njegove skladbe so se priljubile Cehom, razširile pa so njegovo slavo tudi po vsem izobraženem svetu. Najznamenitejše njegove opere so razven »Prodane neveste« še: »Branibofi v Cechach«, »Dalibor«, »Hubička« (Poljub) in »Libuše«. »Prodana nevesta« je komična opera v treh dejanjih. Obseg je na kratko ta: Mafenka Kru-sinova ljubi Jenika, vrlega mladeniča, o katerem pa nikdo ne ve, odkodi je prišel v vas; a sedaj jo snubi Kecal za Vašeka, mlajšega sina stat-karja Miche; saj so jo Mafenkini stariši zaobljubili Michinemu sinu, a to more biti le Vašek, zakaj starejši sin se je izgubil že pred ki pa je z njo v bistveni zvezi, vse to združeno z istinito dobrim libretom, je pripomoglo, da se je razširila ta opera. Vendar je bila iz početka zložena le kot spevoigra, še-le od 1. 1871. sem se predstavlja v novi obliki (prvič v Petrogradu 1. 1871.), kjer se je proza povsod umaknila vezani besedi, ter opera sploh bila pomnožena z novimi spevi in v obče predelana. Izvestno ni zamudil noben Slovenec prilike, ako je obiskal praško razstavo v prošlem letu, seznaniti se s tem delom. Letos bode prvi teden v juniju v gledališki razstavi dunajski igralo osobje »narodnega divadla« ter poleg drugih oper predstavljalo tudi »Prodano nevesto«. Priporočali bi svojim rojakom, ki nameravajo obiskati to razstavo, da, ako mogoče, uravnajo svoj odhod tako, da jim bo mogoče prisostovati češkim predstavam. Prostoslav. Stare maloruske noše: 13. in 14. Plešoči maloruski ženski. — 15. V zimski opravi. Za bolj važne se je treba bolj truditi, kakor za manj važne, ako hočemo dospeti do lepega jezika. Vsekako jo za lepo pisavo v spisih važneje, da se trudi pisatelj za lepo skladnjo ali sintakso, kakor za skrajno natančnost v oblikoslovju. N. pr. boljši je stavek': »Pastir je zgubil čedo v gozdu«, kakor: »Pastir je čredo v gozdu izgubil.« Zakaj? Rajši odpustimo oni r in i v besedah, kakor pa nerodno, neslovensko stavo besedij. Zakaj ,čedal se da opravičiti in ,zgubiti' tudi; oboje Umevamo lahko, in oboje se glasi lepo, prav lepo: a grdo je v slovenščini, če se deva glagol na konec stavka. In prav v tej stvari naj nain do-vole naši vrli jezičarji skromno opom- vek, potisnil sem nogo v okoren čevelj, ki me žuli in ovira v hoji. Bodi! Le pulite, jezičarji, korenike, le obdelajte vse glasnike zapored, a ne zabite, kar je važnejše — skladnje! In v skladnji smemo tudi mi pisatelji neježikoslovci katero reči, in prav zato govorimo tudi tukaj o tej stvari in razkladamo, kako in v katerem zmislu se trudimo za lepo jezikovno obliko. Pa, ker je ta nauk jako imeniten, pisali bodemo še pozneje o tem; sedaj omenjamo nekaj drugega, kar so našemu listu tudi hudo zamerili in še zamerjajo. Slovnica ne govori le o oblikah besedij in o skladnji, ampak tudi o besedo- bico. Nam se zdi, da naši učeni jezikoslovci jako dobro in temeljito obdelujejo glasoslovne in druge male stvari, a,: niso vselej tako srečni v skladnji. V spisih takih pisateljev, ki obravnavajo »visoko filologijo«, dobe se mnogokrat čisto nepravilno in nerodno narejeni stavki. Taki možje pazijo bistro, da je gumb tak in tak: ali se pa pri-' lega suknja telesu ali ne, na to se ne ozirajo. In prav to poudarjamo, prav na to" opozarjamo slovničarje. Jezik razodeva človekove misli. Jezik kaže določno, resnično in lepo, kaj je v duši. Ako pišem ,nagnen'nam. ,hagnjen;, ne preminjam misli, tudi lepo je prvo, kakor drugo : ako pa naredim okoren sta- , tvorju, t. j. o načinu, kako nareja jezik i besede. Vrli naš gospod sotrudnik L. je > v prejšnjem času odkrival nekatere besede in jih nekako izobčil, češ, vi niste i slovenske, ampak tujke, »vi nimate pra- i vice v slovenščini«. A pokazalo se je, i da je bilo nekaterim čitateljem zanje ) hudo, ker so jim bile ljube, in zato so ) zamerili ne samo gospodu L.-u, ampak [¦ tudi listu našemu, češ, da tako oblastno 3 in trdo ravna z onimi besedami. Res, , zdelo se nam je, kakor bi bile one be- - sede nekaterim prav prirasle na srce, tako jih je bolelo, kakor smo culi. (Dalje.) Stare maloruske noše: 16., 17. in 18. Maloruske ženske zunaj hiše. domačinke, n. pr. iti, oditi, napotiti se, odriniti. A drugače je v besedi obdati. Tu ni niti v korenu, niti v predlogu ničesar, kar bi se ne vjemalo s pomenom = umgeben. Zakaj v istini se dene ali stavi nekaj okoli ali na okrog, n. pr. zid okrog mesta, ogenj okoli lonca. Nihče se ne izpodtika nad sestavljenkami: obložiti, obšiti, obhoditi, obstopiti i. dr., zakaj bi torej obdati ne bil pravilen? Ge imajo Nemci »umgeben« in Latinci »circumdare«, kaj nam zato? In koliko je bolje: »obkoliti, obkrožiti« ? Se slabši sta in imata le poseben pomen, poleg tega sta med narodom le malo v rabi. našemu, marveč celo bogati naš jezikovni zaklad, tedaj ne kaže, da bi jo izrinili, saj je jezik tem boljši, čim bolje povemo v njem svoje misli, čim natančneje določimo z besedami pojme, čim gibčneje in urneje se v njem su-čemo, nikakor pa, čim revnejši je. Kako mnogovrstno in lahko rabimo besedo »obdati«, kako težko bi je pogrešali! A: »podati se« le bolj moti in dela na-potje boljšim domačim. »Oče se je podal na pot« — čemu neki tako nerodno, če. se reče hitreje: »Oče se je napotil!« Yendar, rekel bi, ni posebno hud greh, ko; bi kdo tako govoril in pisal, zakaj na neki način se človek poda ali udd\ nam-: Paziti torej treba, da ne odpravimo svojih pravih besedij in izrazov iz jezika. Pa recimo, da bi bili tudi v resnici kaj vzeli od tujcev, kako »frazo«, kako sestavo, recimo, da bi »obdati« bila v resnici po nemščini narejena sestava, vendar bi ne . kazalo zapoditi jo kar brezpogojno. To bi bilo prav tako, kakor če bi nemškega dobrega in udomačenega posla izgnali izmed sebe samo zato, ker je nemškega rodu, ali ker se je poprej mudil med Nemci. Čemu bi tako ravnali ? Škoda bi zadela le nas. Da govorim določneje: Ako beseda, narejena po tujem vzoru, res dobro služi v govorici, ako ni nasprotna svojstvu recpoti, kakor n. pr. »udati se pijači«, ali kakor pri nas pravijo: »podal se je za pričo, tožnika, variha (mladoletnemu človeku)«. Ali ne nasprotujem sam sebi? Ne, marveč učim, da je v tej stvari treba hoditi po srednji poti: ne se tujkam klanjati in svojo last zaničevati, a tudi ne izobčevati vsake reči, ki diši po tuj-stvu. Bodimo hvaležni jezikoslovcem, ki nas uče in opominjajo; a tudi njim svetujemo, naj delajo oprezno in zmerno. Zaradi takega nazora nas pač ne more nihče grajati, tudi nam ne zamerjati. (Dalje,) Stare maloruske noše: 19., 20. in 21. Ženske v slovesni opravi. si s tem kratili slobodo. Pač pa lahko rečemo, da nismo v skrbeh, če bi bilo tudi treba izdajati dvakrat tako velik list, kakor je sedanji. Kako radi bi list v resnici povečali! A ne moremo. Oni, ki bi povečan in dražji list lahko podpirali, nečejo; tisti pa, ki bi imeli radi večji list, večinoma ne morejo plačevati večje naročnine. Ali se bodo kdaj zboljšale naše razmere? Ali ni čudno, da ima nasprotnike list, ki stoji na vsestransko zanesljivi, vsakemu omikanemu Slovencu primerni in ugodni, Naš list se je res polagoma nekoliko premenil. V začetku je bil namenjen v prvi vrsti mladini. Tudi zanaprej ne bode škodljiv mladini, a nikakor ne bode pisan samo za mladino, ampak za omikane Slovence sploh. S tega stališča naj se tudi sodi. V listu ne bodemo podajali igrač in nezrelih poskusov, ampak blago stalne vrednosti. Manj vredne slike bodo imele dovolj prostora na platnicah, kakor se je godilo tudi letos. A zato naj se ne prepoveduje in odteguje list mladini, katero hočemo vzgajati za resnobno de- nravno - umetnostni podlagi, list, ki se je do danes stanovitno in dosledno trudil za pravi napredek? Niti stroškov, niti dela, niti prošenj se nismo ogibali, da bi bili storili čim največ za slovensko umetnostno, ilustrovano glasilo. Ko bi imel urednik čas in priliko, šel bi od narodnjaka do narodnjaka in ga stanovitno, nepremagljivo prosil, naj se odpove zamrzi, katero goji proti listu zaradi stanu urednikovega, naj mu poda roko v spravo, da delamo vsi za pravi napredek naroda. lovanje, za življenje, posvečeno vzorom in delu. Večina slovenskih slikarjev nam je obljubila pomoč. Izmed spisov bodemo nekatere nadaljevali. Posebej bodemo na platnicah opozarjali Slovence na to in ono zanimivost, zlasti v pisavi, kakor to leto. Naposled prosimo tudi slovenske pisatelje, naj nam s spisi pomorejo do-sezati naš in našega naroda vzvišeni namen: krščansko prosveto vseh Slovencev v vedi in umetnosti. Vrednih, Stare maloruske noše: 25. in 26. V bojni opravi.