,o \j/ g# f5**««a ^-4. « «jf; č,< /e »mm gtevfifea olirne §0 vi»» rje** fW''ista > i » tel ista i i Usta: i K 50*— ,2fr- .13- ütaang Jugoslavije 1 0 » . Ö6-— fesaseeie številka m ESSA sSrandi 60 v. ffcfiS»£$tpp Lupravništvo: Meritor, Koroška ulica iti i, — Telefon £t 220. STRAŽA Pf»đ¥lseii p®ilfièe*8 Hs! ®ü $i®ve»sfe® IJndsivo. tesatati ail se računajo po KUK cd eaoreds« peüfrata pri večkratnih oznaaiSt — popust ' — „Straža“ izhaja v po»* d el jek, sredo in jideki Rokopisi se ne vračajo Z uredništvom ss buk» govoriti vsak dan o£ 11. do 12. ure defeda« 140» šl©¥iika. Imibor, in© 20. decembru 1020. Letnik XII Dr. Fr. Kovačič. Na to pot ne gremo! Na podlagi govora, ki ga je imel dr. Korošec v Mariboru, smo bili v dobri veri, da SLS resno hoče edinstveno državo pod sedanjo dinastijo js široko u-• pravno avtonomijo. À tu nam je ljubljanski „Večerni list“ v št. 280 podal čisto drugačno perspektivo. Najprej je debelo natiskal : Poslanci SLS proti prisegi kraju, v članku „Naravnost in brez strahu" pa izrecno govori o republičanskem programu „naše stranke“ ter pravi med drugim: „Vrh tega je republičanska oblika države za Jugoslavijo že Zalo najbolj primerna, ker odstranja vse ostanke militarizma in imperializma, katerega naravna nositeljica je krona.“ Tako torej! Na vseh koncih in krajih leže ruševine, ki jih je nagromadila svet - /na vojna, a mi se sedaj naj pulimo za republiko ali za kraljevino! Ali je člankar „V. L.“ slep in gluh ter ne ve, da „republičanska oblika“ še ne izključuje ostankov militarizma? Ali ne vidi militarizma v ruski boljše -viški in v poljski republiki, militarizem v Franciji ir. v Ameriki ? Le pri nas bi se morali iztrebiti tudi zadnji ostanki militarizma in imperializma! Clankar je zopet slep in gluh in ne ve, kako prežijo na nas pohlepni sosedi Italijani, Madžart, Nemci. Ali se morda zanaša na senžermensko pogodbo, ki Madžariji in Avstriji dovoljuje le neznatno število1 vojske za vzdrževanje notranjega reda? A kdo je tako naiven, da bo to verjel? Ista pogodba tudi jamči pravice narodnim manjšinam, a kaj dela Avstrija z našimi rojaki na Koroškem in kdo se pri ententi zmeni za to ? že sedaj imata Madžarija in Avstrija tople prijateljema Angleškem in Francoskem, v bližnji bodočnosti se u-tegnejo stvari tako zasukati, da bodo ti krogi gledali skozi prste, ko so bosta naši sosedi oboroževali proti "nam. Pri nas pa se naj iztrebijo „vsi ostanki“ mil: -tari zmaj Pa imperializem! Blizu milijon naših bratov ostane pod tujim jarmom in člankar „V. L.“ kvasi nekaj o nevarnosti imperializma v Jugoslaviji. Končno indirektno priznava, da bi mu bila ljubša celo komunistična sovjetska republika, kakor ujedinjena Jugoslavija z monarhistično obliko. Pričakovali smo, da bo vsaj resnejši „Slove -nec", glavno glasilo SLS, zavrnil ta strastni izbruh svojega revolverskega tovariša. A v št. 284 skuša s filozofičnimi refleksijami o „večnoveljavnih načelih“ preslepiti njegovo goloto in končno pravi, da je po -«iranska stvar republikanska ali monarhistična oh -slika. Zakaj pa potem to „postransko“ stvar vlačite v ospredje in s tem podajete le novega netiva v že ’tak napet položaj v naši državi? V št. 287 pravi, da je ta zadeva zanj rešena. Za nas pa ni. To so stvari, katerim moramo do lasnega priti, ker gre za obstoj naše države. Ali so si gospodje kdaj resno predstavili, kako naj se ; «dejstvi republikanska oblika v naši državi? .Ne potrebujemo pouka „V. L.“, kaj je teoretično boljše: monarhija ali republika, tu gre za čisto realno dejstvo: je-li pri nas v sedanjem položaju mogoče m umestno, uveljaviti republikansko obliko. Da bi naše ljudstvo bilo zrelo za urejeno republiko, tega gosno đje niso ; dokazali in ne morejo dokazati. Francoski narod je napravil dolgo in hudo šolo prekucij, mo -narhij.jn republik in le s težavo se je končno zasidrala trejja republika. Koliko je bilo notranjepolitičnih bojev zadnjega polstoletja in ko bi se bil našel spo -soben in spreten kronski pretendent ter bi se svetov-»na vojna bila malo drugače zašuknila, pa bi bil konec republike. Kaj si predstavljajo naši ljudje pod republiko? Nobenih davkov, nobene vojaške službe iu vsak bo lahko delal, kar hoče! V mariborskem volilnem okolišu so po dobro plačanih agentih zapeljane mase volile komuniste in samostojneže v trdnem prepričan5«, da volijo za Avstrijo! Na Kranjskem je bilo še slabše. In te mase naj so sposobne za urejeno repujbbko! Za boljševiško po rusksm vzgledu, da, za urefeno ne! Povejte nam enkrat jasno, kako si mislite našo republiko? Ali na podlagi ujedinjenja, celega troime-nega naroda ali kot samostojno srbsko, hrvatsko 5n smvensko republiko? V prvem slučaj bi se pri vo-, Silvi predsednika popolnoma uresničila znana basen, kako so si živali volile žnpana. Denimo, da bi predsednik bil Srbin, tedaj bi bili tam, k:er smo sedaj, hrvatski in slovenski separatisti bi ga ne prizna’1. ^Samosvoja hrvatska in slovenska republika pa je na- ravnost blazna ideologija. Taka republika bi imela življenje enodnevne muhe. Avstrijska republika ima politično zrelo ljudstvo, velikanske kulturne naprave iz prejšnje države, pa tarna, da ne more obstati. In pri nas so si zabili v glavo blazno misel neke kranjske republike ! V resnici ta ideja nima širjega ob -zorja, kakor je bilo obzorje slovite „kranjske Šprahe“ iz polpretekle dobe. Taka republika bi padla kakor zrelo jabolko v žrelo naših sovražnih sosedov. In Habsburžani iz svojega švicarskega gnezda že komaj čaft&jo, kdaj bo hruška zrela. Vaša gonja proli narodni državi za neko megleno republiko je negacija’ lastno države in vi vedoma ali nevedoma stojite v službi sovragov slobode našega naroda. Na to pot vam ne bomo šli in ne boste nas slepih s frazami o večnoveljavnih zakonih. Po našem prepričanju jih potrebujemo v sedanjem Splošnem, in moralnem, razsulu drugod, ne pa da ped njihovim plaščem ru:emo zoper lastno državo, podžigamo strasti in povečujemo notranje boje in tako pripravljamo pot tujcu, da nas zopet zasužnji. Dvigamo slovesen protest zoper to, tla se v ime ■ na krščanstva in katolicizma ruj o zoper državo, S svojim revolverskim demagoštvom kompromitirate krščanstvo in katolicizem. Pazite dobro, kaj delate!'. Francija je živ opomin. Koliko se je Leon XIII. trudil, da bi pregovoril francoske katoličane, naj vendar računajo z dejanskimi razmerami in priznajo dižavno oblast kot legitimno. ‘Vse’ zastonj ! Zarili so se v svojo strankarsko ideologijo in posledica je bila, da so večinske stranko proglasile katolicizem kot državi nevaren in prišla je strašna kriza nad Iran -cosko cerkev. Po naravnem pravu .ima država pravico kakor vsak poedinec, da se brani proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Skrajna drznost je , da neka časnikarska ljubljanska klika v imenu katolicizma vodi boj zoper državno edinstvo in dinastijo. Kar se tiče dinastije, imajo prvo besedo bratje Srbi. Mi smo se jim pridružili kot premagana avstrijska masa in ko bi ne prišlo do ujedinjenja 1. dec. 1918, bi bili Slovenci kratkomalo poteptani v tla in razde -Ijeni med Italijo, Avstrijo in Madžarijo. Srbi so s svojim kraljem vred prestali neizmerne muke med svetovno vojno in če so oni kljub temu zvesti svoji dinastiji, ali naj mi na podlagi nemških pamfletov proti Karadžordževičem zahtevamo, da se dinastija odstavi in postavi na kocko cela država? Pisec tega Članka ni aktiven politik, zato pa tudi presoja razmere neodvisno od strankarskih ideologij. Pred očmi mu je cela mukotrpna zgodovina jugoslovanskega naroda. Kolikokrat je zasijalo že solu-ce močne, samostojne in slobodne države, a vsiic l. r je isti črv spodjedel drevo v njegqfvih kor minah . Vzrok vseh katastrof je bilo vedno nasprotje med centralizmom in partikularističnim separatizmom. Močno osebnosti na vladarskem prestolu so zas nivale močne države, a fevdalni velikaši so s svojim sredò-bežnim stremljenjem m navadno pod tuum vplivom Bizanca, Venecije in Ogrske vse upropastili. Vodilo jih je le zasebno fevdalno koristoljubje brez širjih vidikov, Mesto starih sebičnih fevdalcev so sedaj nastopili brezyestni, kratkovidni, večinoma v tuji službi stoječi strankarski demagogi. Ista je igra, zato u-tcgne biti izid: sužnosi pod tujčevo peto. Nekaj fatalnega tiči v nravi, slovanskih n\rt -dov saloli: pomanjkanje državotvornega čuta, individualistični partikularnem in pa robsko službovanje tujstvu. Strašna je moč atavizma. V svoji prazgodovini razcepi'eni, so se Slovani le v skrajni sili združili pod vodstvom kakega vojvoda. Cim je neposredna nevarnost minila, ali včasi kljub nevarnosti, so šli narazen. Ko jim je pa tujec zavladal, so rohlevno služili tulim interesom, A če so zgodovinske razmere zlomile tuji jarem, takoi so padli v drugo skrajnost, v partikularizem v obliki pravcatega anarhizma. Francoski pisatelj Rivet je dalje časa prouče -va’ razmere v Jugoslaviji in označil je naš nesrečni zaačai z dvema besedama: nestanovitnost in otroč- jost H ip consta pce et puerili,te slave). Do c » ,ov za resničnost te sodbe so dale naše stranke brez bro'a od po pma do današnjega, dne in eden ha^alostne ših do kazov je gonja tiste gospode, ki se zbira krog AV. 'L.“ Na to pot nas ne bodete zvabili Pisec teli vrst je sam zase brezpomembna malenkost, toda prepričan jo, da govori iz srca vsem, katonm je lastna država m sloboda resna stvar. Mi duhovni sinovi velikega Siomšeka ne dopustimo, da bi nam zgodo .ma. utisni-Ia pečat eh j alt st va in herostratstva nad lastno domovino. Klika brezvestnih demagogov nam re bo diktirala, kaj je krščansko, in ne bomo dopustili, da se pod krinko krščanstva razdira naša država in pri -pravlja novo robstvo pod tujčevo peto. Ob sklepu članka je piscu došla v roke 288. št. „V. L,“, kjer zavrača članek v 187. št. „Straža" Ker podpisani ni pisatelj dotičnega članka, ne ho odgo -varjal „V. L.“, opozarja pa gospode pri „V. L.“ na to, da sami tiče do ušes v uprav blazni republika» -skj ideologiji. „V. L.“ piše med drugim: „Prava'demokracija izključuje vsako silo ter upošteva in spoštuje ljudsko voljo.“ Kjé na svetu imate državo brez „vsake sile“? Mite je iskat na luno ali mordavbolj-ševiško Rusijo, kjer se seveda spoštuje — „ljudska volja!“ Le pri nas se zistematično predstavlja vse v najbolj črnih barvah in ljudstvo opaja z republikanskimi fantomi, da se tembolj spodkoplje zaupanje in veselje do našega ujedinjenja. Po tej poti se ne vzgaja ljudstvo za urejeno republiko, marveč za anarhijo. Na pot grobokopov naše države ne gremo! ______________________________________’___Jt__ Nekai stvarnih popravkov. Kdor trdi, da nemški centrum ni bil do zad -njega vedno monarhističen, sploh ne pozna nemške politične zgodovine. Bil jo vedno — od konca kulturnega boja — ali v vladi ali je vsaj podpiral vlado in njeno politiko.' Vladna politika je bila pa vedno osebna politika cesarja Viljema. Iz letnikov „Slovenca“ do vojske in med vojsko bi lahko zbral lepo rajdo izpričeval o prisrčnem razmerju Viljema do nemških katoličanov. Zoper centrum je bila sploh vsaka vlada nemogoča. Do zadnjega trenutka, dokler ni Viljem pobegnil na Holandsko, so se glasila centruma raz -burjala najbolj zoper zahtevo entente, naj ga zavržejo. Nikdar ni dal centrum nobene republikanske izjave, vedno je pobijal socijaliste z orožjem, da so republikanci in sovražniki cesarja. Centrum je bil , vedno nasprotnik Poljakov, V Sleziji so imeli Poljaki glavni boj zoper centrum, kardinal Kopp, odličen voditelj centruma in intimen prijatelj Viljema, je bil v poljskih katoliških listih vedno imenovan bakatist. Centrum je podpiral vladno politiko proii Polakom , četudi ni šel v vseh točkah tako daleč, kakor konservativci in liberalci. Laški „partito popolare je monarhistična stranka. Včasih so v vladi, včasih podpirajo vlado savojske hiše, vedno stoje v nasprotnem taboru, kakor republikanski socijalisti, -nikdar niso izrazili republi -kanskega stališča z nobeno oficijelno izmvo. „Partito popolare“ je imperialističen ravno iako, kot nacijo-nansti, njegovi zastopniki so povdarip čislo jasno zahteve po našem ozemlju, njegovi fisti p»Šejoza ras veliko bolj sovražno, kakor n. pr. zmerno liberalni „Corriere della Serra.“ To so tako znana dejstva, ila m ri treba nobenih protidokazov, dokler ne prinesete vi dokaze , da te dve stranki nista nacijouiPmličin in sta repu -bbkanski. Konstituante ni suverena Tudi konstituanta je našla pred sabo činitelje, s katerimi mora računati. Ali hočete, da se več kot dvetreljuia ukloni slabi tretjini in da se podere pravno stanje pii večini zato, ker se je podrlo pri manjšini, Vaše dokazovanje, da katoliška cerkev prizna vuako državno obliko, samo da je v splošni blagor , je popolnoma odveč, ker je splošno znano tudi brez vašega nemškega slovarja. Vprašanje pa je, ali ' je SLS republikanska in tukaj vzdržim svoje trditve . Meseca novembra 1918 stranka ni mogla skleniti, da sc postavi na republikansko stališče. Pravilni shod zaupnikov je bil takrat nemogoč, pod vplivom revolucije psihoze ni bilo mogoče delati takih sklepov. Saj je znano, da deluj ob izbruhu revolucije tako -mana revolucija psihoza, kateri podlegaj najširši krogi in tudi popolnoma trezne glave. Ce se je takrat po vplivom revolucijne psihoze debatiralo o repub-l'ki, ?e razumljivo in opravičljivo, stranka.je s svojim dveletnim posfopan’em re-ubPkanstvo odklonila . Vzemimo objk regenta na Slovenskem. Vsi naši gg. škofje so se mu poklonili, vsi voditelji stranke so se Sfcran 2. S T S'A Z Ä' 20. de cembra. i$ML udeležili sprejema, Orli so tekmovali s Sokoli in dobili priznanje, med 60.000 množico, ki se je klanjala, na Bleiweisovi cesti, je bil dober del SLS. To ni bilo izvrševanje uradne službe, kakor lahko tudi socijalist vrgi profesorsko ali sodnijsko službo, to ni bilo samo lojalno sodelovanje, kakor tudi socijalisti sodelujejo v državnem zbora, stranka je po vseh svojih čimteljih priznala monarha in se mu poklonila. K a-ioliška načela ne predpisujejo tozadevno ničesar, — človek je lahko monarhist ali republikanec, ne da bi se pregrešil zoper vero. Toda SLS je bila 50 let monarhistična, po revoluciji se je v nji debatiralo o republiki pod vplivom revolucijne psihoze, potem je po svoji ogromni večini in po svojih merodajnih činitel-jih: priznala monarhijo, čeprav ni nobenega sklepa, da mora vsak pristaš biti monarhist in če hočete, ste lahko republikanci, a ne zahtevajte, da bi morali — bili vsi. Ce sem zapisal, da so bili novembra 1918 pojmi zmedeni, sem zapisal resnico, ob enem pa tudi o-pravičil to zmedenost na najprimernejši način z re voiucijpo psihozo. Vi ste eskamotirali sklepe stranke in postavili nekaj čisto dragega. Stranka je sklenila, da gre v opozicijo in zahteva avtonomijo. Tega sklepa se je ..Straža“ držala, vi ste pa namesto tega dvignili nekaj čisto drugega: za republiko, proti imperializmu, proti militarizmu! Pokažite, kje je naša drsava imperialistična, nad katerim tujim krajem tiranuje. Ali nai damo Maribor Nemcem, Gorenjsko Lahom. S pisavo proti imperijalizmu se vzbuja samo mnenje, da vlada pri nas imperijalizem in podpirajo težoie zunanjih sovražnikov. Zoper vojaštvo bomo, ako nam naredite načrt, ki bi nam zajamčil varnost mej. Toda biti morajo boljše garancije, kakor pa mogoči bodoči sporazum z nemškimi in laškimi imperija.'Stičnimi katoliškimi strankami-. Na vaše očitanje, da ne poznam nobenih katoliških načel, odgovorim šele, ako mi navedete, zoper katera katoliška načela sem se pregrešil in ako se podpišete, kakor jaz, da vem, s kakšnim teologom da imam opravka. Dr. Leopold. Lemird. politični pregled. Jugoslavija. V Beogradu so sedaj v teku ona dolgovezna pogajanja za sestavo nove vlade. Kakor soliti dosedaj, bo nova vlada sestavljena še le po Božiču. Glede glavnih točk ustavnega načrta so si edini samo radikalci in demokrati ; med tem ko se vsi drugi klubi nikakor ne strinjajo z Markovičevim načrtom ustave. Pogajanja za sestavo nove vlade se bodo sedaj nadaljevala. Vsi v Beogradu zbrani politični klubi se bavijo z razpravo o ustavnem načrtu. Demokrati so pripravljeni sprejeti od vlade predloženi ustavni načrt, a brez senata Glede razdelitve naše države v upravne pokrajine stavijo demo krati zahtevo, ds to število ne sme biti manjše od 25, prebivalstva v njih pa ne večje od 600 000. Demokrati se tudi protivijo prehodu prestolonašledstva na žensko linijo. Med radikali je opaziti dve struji ustavnega mnenja : Pašič je za edinstveno državo s pokrajinskin i samoupravami, samoupravne pokrajine, ki bi se naj ustvarile po gospodarskih ter pokrajinskih potrebah. Protič pa «ma ustavni načrt z 9 pokra jinami Nekateri radikali pa se zepet drže srednje poti med Pašičem in Protičem z zahtevo, cla treba zadovoljiti manjšine v naši državi. Odposlanstvo radičevcev je v Beogradu, konferiralo z vnemi klubi, a brez vspeha in ka cih sklepov, ker so imeli porazgovori radičevcev z raznimi pol tiki zgolj informativen značaj. Komunisti so proti prisegi, dokler se ne spremeni poslovnik, za decentralizacijo nprave, a, za centralistično organizacijo svoje stranke. Verifikacijski odbor še doslej ni odločil nič definitivnega, Proti protesta dr. Hohnjeea in komunistov de bil sprejet predlog odbora, da se sprejmejo začasno v konštituanto : Juraj Bi-ankini, dr Subotič iu A Jagič kot poslaaci iz zasedenega ozemlja. Vprašanje optirauja teh treh poslancev pride še pred parlament, Italija. Italjanski senat je po pogovora zunanjega ministra grofa Sforzo ratificiral rapallsko pogodbo s 215 glasovi proti 29. j Admiral Millo izjavlja, da bo energično nastopil proti dobrovoljcem in arditom, kakor hitro bo izdana naredba o izpraznitvi Dalmacije. ", ! \ CeheslovaSka. V praškem parlamentu je došlo 18. t. m. do hrupne obstrukcije od nemške strani proti vladnemu predlogu za podržavljenje privatnih železnic Nemci so navalili na češke poslance, da je morala vmes poseči parlamentarna straža. Predsednik je izključil več nemških poslancev od 5—20 sej. Vladni in sporni predlog je bil sprejet, Nemci se ‘niso udeležili glasovanja. Čeh os lo vaški senat zahteva novi šolski zakon za podlago ločitve Cerkve od države. Avstrija. Dunajsko časopisje razglaša, da bo sedaj Avstrija, ko je bila sprejeta v zvezo narodov, predložila zvezi pritožbo, ker sta odcepljena od Avstrije Maribor in Mežiška dolina. Po Dunaju je vse polno stavk kakor: pismonoš, natakarjev, delavcev v zavoda za kovanje denarja itd. Na Madžarskem je ustavljen ves osebni promet od 23. decembra do 3, januarja radi pomanjkanja premoga, izvzeti so le mednarodni vlaki. politlčnai poročila. Pogoji Jugoslovanskega kluba' za vstop v vlado. Dr. Korošec je kooferiral s Pašičem in mu razodel tudi pogoje Jugoslovanskega kluba za vstop v vlado. Nas klub zamore vstopiti samo V tako vlado , ki bi spremenila poslovnik in imela na programu av’ tonomičen ustavni načrt, kakoršnega ravno- zahteva SLS. IM*. Kukovčev mandat - v nevarnosti. Volilni zakon določa, da gospodje, ki so vdinjeni pri bančnih, zavodih,,: ki imajo khpčijske zveze z državo, ne morejo biti poslanci. Tak gospodin, ki vleče svoj honorar od Narodne banko v Beogradu je naš dični g. dr. Lojze Kukovec. Badi njegovega mandata so došle torajj zakonito utemeljene pritožbe na verifikacijski odbor. Ako tokrat prodere pravica zakona, bo pri -strižena 'J D S na kaj čuden dvovirat : starina Tavčar m agromerkur dr. Žerjav, ki spada po svojih mo -ralnih zaslugah malo bolj v ozke prostore kot je beo-, grajska zbornica. Zatoka fti med demolirai iu Samostojno je danes že dokazano dejstvo, ker nastopajo samo* stojneži v verifikacijskem odboru čisto sporazumno z demokrati. Samost jna odi čw za centralizem. Predsednik zemljoraduikov Lazič se je izjavil, da je zemljoradnička stranka za edinstveno državo, ustavno in parlamentarno monarhijo z okrožnimi samoupravami, kakor pač zahtevajo demokratje. Zastopstvo Samostojne v Beograda je mnenja, da treba stopiti v vlado in pomagati centralizmu do zmage. Za poljskoga Juda. Med našo državo in Ho -landsko je prišlo do popolnega preloma — radi nekega poljskega Juda. Naša vlada dotičnega človeka nikakor ni marala trpeti v Srbiji, češ, da ima zelo kosmato vest in je med vojno špijoniral za Avstrijo, in delal proti Srbom. Že mogoče. Jud je pač špekuliral, kakor toliko drugih njegovih rojakov, z izidom vosne. Dragi židovski vojni špekulantje so sedaj, .da izbrišejo svoje delovanje med vojno, šli med boiišov;-kc, Rappaport je pa, postal — seveda proti dobri plači, kajti take časti se morajo v vsaki državi plačati — holandski častni konzul v Beogradu. S tem plaščem pokrit je hotel dalje ostati v Beogradu, toda naša vlada ga je s krepko brco vrgla ven. Sedaj je pa užaljena holaadska vlada in trdi, da je z brco, katero je dobil poljski Jud, razžaljeno veličanstvo holandske kraljice. Vojske radi tega, še ne bo, tudi ženitev se ne bo nobena razdrla. No»i č h »slov«š i poslanik v Beriiou Bivši čehoslovaški ministrski predsednik Tušar je na stopil svoje mesto kot poslanik v Berlinu Tušar je zoaui voditelj čeških desničarskih socijaliste» v Haysmansovo mnenje o zunanji politiki Belgije. Camille Huysmans, taj uk dmge belgijske internacionale, je podal v belgijski zbornici izjavo glede zunanje politike iu povdaril, da zamore Belgija znižati svoje vojaštvo in izvršiti razorožitev le tedaj, ako se dovrši razorožitev Nemčije. Nadalje se je izjavil za zbližanje Bel gije in malih narodov. Čičerin za kralja Konšfant ni volilveni poraz in klerikalni teror po končanih vo- f Silvah na zastopnike ljudske pravice —• to je laži lo - f gika, katero razumejo in se davijo z njo samo prista- ! ši trinoške JDS stranke. Krčmarji in rudarski štrajk. Štrajk je izbruh- | nil, vlada je nastopila, energično, kakor poroča „Ju- j tro“ In za dobo štrajka zaprla vse gostilne, kajti ra- | v no gostilno so po „Jutrovem“ mnenju gnezda pre - ? vrainega gibanja. — Zelo lepo in zanimivo, toda vsil- j Izseljenci 80 Juje se nam sledeča misel: Ravno gostilničarji so * * •najzvestejši, pristaši in priganjači demokratske stranka. Pri volitvah so še demokrati krepko pozivali k njim. za poi&Č. Sedaj pa pravijo, da so oštarije gnezda prayra|nega gibanja, Ali bi ne bilo torej bolje ta Jgnezdfi sploh zatreti. Ce človeštvo, prebije brez njih ob volitvah in štrajkih, zakaj ne bi moglo tudi druge dni! Prostori naj bi se pa zasegli v svrho ljudske i. sobrazbe. V Maribora ni prostora za tako potrebno knjižnico, prostorov je pa dovolj za toliko oštarij! In oštarije so gnezda prevrata, kakor so sedaj. Spregledali demokrati. Štetje. „Nova doba“ pridno prinaša številke od reditev in ima veliko veselje s tem, da šteje, koliko jè klerikalnih in koliko protiklerikalnih glasov. Bo!j bi tiho primerno za n:o, če bi povedala, koliko je demokratskih in prot demokratskih glasov. Pravi tudi, da jo poraz dr. Koroščeve stranke naredil pri Srbih naj ugodnejši ut;s. Mi pa vprašamo, kakšen ut's je napravi! na Srbe poraz liberalne stranice, Id je vendar hrbtenica in sol Jugoslavije! 1 Z drugo ženitvijo pravoslavne duhovščine ne ba nič. Kakor se je pojavilo na Češkem in na Hrvat- skem med lahkomisleno živno katoliško duhovščino ta koz van o reformistično gibanje, so tudi pravoslavni po p! zagnali svoj zahtevni klic po pravu dovoljenja druge ženitve, ako umrje popu prva žena. Z vprašan jem druge ženitve pravoslavne duhovščine se je ba -f vil v zadnjem času veliko sv. Arhijerejski sabor srb- j j ske cerkve in sklenil, da se ne mpre srbski pravosla- > vni duhovščini dovoliti druga zakonska zveza. Srb -ska pravoslavna cerkev ne more na svojo pest pri se danjih neurejenih časih dovoliti drugega zakona svoji duhovščini, ne 'da bi z uvedbo kršila edinstva z o-s talami pravoslavnimi cerkvami, s katerimi v sedan-5asih zmede nima nikakega stika. O mejitev prometa radi sta ke v Trbovljah, Ker • ja izbruhnila v Trbovljah stavka premogovniških delavcev, je prisiljena železniška uprava omejiti promet. Radi tega izostanejo od dne 19. t. m. naprej sledeči vlaki : M a r i b o r—L J n b 1 j a n a, št. 45, odhod iz Maribora ob 11T6, št. 44, prihod v Maribor ob 16 26; Maribor—Prevalje, št, 41 b, odhod iz Maribora ob 5'30, št. 1.4 b prihod v Maribor ob 1410; Maribor— Št. Ilj, št. 4J b, odhod iz Maribora ob 19 54, 43b, prihod v Maribor ob-20'29; Pragersko —Ptuj, št. 247, odhod iz Pragerskega ob 8 37, št 255, odhod iz Pragerskega ob 18 12, št. 216, prihod na Pragersko ob 1110 in št. 254, prihod na Pragersko ob 20’5l. Ijod ko štetje je preloženo od 1. januarja na 31. januarja 1921 Izseljrvanje v Ameriko, Iz naše države so se Kopet začeli kar trumoma izseljevati v Ameriko. Glavna pot izseljencev vodi skozi Ljubljano. V dobi od 1. novembra do 4. decembra t. 1. se je Izselite preko Ljubljane v Ameriko 1112 oseb. večinoma Dolenjci, Prekmurci, Ba-načani ter Kočevarji. I Shod jafodavaoskih sodnikov j gradu dne 26. im 27. decembra I deležnikom dovolila polovično ; nicah. Zadrski proštov >5jci. Regularni italijanski vo-\ jaki, ki so imeli natego, da razorožijo da! mati n-: ske prostovoljce, so trčili na odpor in je prišlo I do spopadov. Odposlanci mesta Zadar so prosili ! guvernerja Miiia, naj bi ss še ne razpasti! zbor prostovoljcev. f Posoiiinica v Gruji R d{0ül naznanja, da bo j njena pisarna zaradi sklepanja računov kakor j druga leta tudi letos zaprta od 25. docembra do ! 7. januarja 1921. V t9m času se ne sprejemajo j stranke pod nobenim pogojem in se jih na to f opozarja, da si ne delajo nobenih nepotrebnih se vrši v Beo* t. 1. Vlada je n-vožnjo po želez- Itevož Špindler. Milosrčnega pesnika Špindler- j P°^cv- uradni dan v prihodnjem iefca je te ja zelo skrbi usoda sv. Očeta. Za 29. junija je napovedal v „Novi dobi“ zbirko za „reveža v Vatikanu“, in sicer po cerkvah. Toda te zbirke ni bilo. Ko so letošnjo jesen amerikanska katoliška društva podala sv. Očetu milijon dolarjev v dar, je Špindler izjavil, da jih' „Iz srca privošči, revežu v Vatikanu“. Kaj bo neki zdaj rekel, ko je papež dal tako lepo podporo za jugoslovanske ubožce in sirote? Gospod Špindler, pa-jfiežn res primanjkuje denarja za marsikaj dobrega , kar bi iz srca rad storil. Vam demokratom tudi ne -•kaj manjka, pa ne v žepu . . Iz gornjegrajskega okraja. V našem okraju je dobila naša stranka 895 glasov, liberalna 210, socijalni demokrati 1145, samostojna pa 272. Najbolj čudno je, da so dobili toliko glasov socijalisti. Saj ravno om so celo vojsko najhuje zmerjali in kleli kmeta in zdaj so jih kmetje in kmetski sinovi volili ! 'Za našo stranko je bilo slabo prvič to, ker ni bilo do volj pouka in organizacije. Zlasti mladini so se zdele volitve kakor šala, ali pa so hoteli kljubovati staršem 'duhovnikom ali komu drugemu. Drugič je mnogo na«-šah brezbrižnih, ostali so doma, ker ne verujejo, da 80 volitve važne. Mnogi s,o Šli s kakšno drugo stranko, ker so jezni na nekatere naše pristaše,‘ali pa i-majo kakšne rodbinske ali trgovske zveze z nasprotniki. Nadalje so bili socijalisti zelo dobro organizirani* in vse stranke so združeno lagale ter trosile med liudstvo vse mogoče novice: da Če. volijo z njimi, bo republika, za katero so delali najbolj Amerikanci; re Mi so, da fantom potem ne bo treba k vojakom, če volijo z njimi. In to je velika škoda, da fantov nismo smeli bolje organiziranih. Močno so agijtirali tudi s tem, „da so farji za Srba“, da hoče dr. Korošec obogateti, da bodo oni razdelili škofova posestva. Naši pristaša ponekod niso dosti odločni, edini in gibčni. Nasprotniki so pa bili silno vsiljivi s svojimi lepaki m posebno na dan volitve so vedno stali ob oglih in se prilizovali volilcem. Samostojna vkljub temu ni dobila toliko gl «sov, kakor smo pričakovali zlasti za Dreto. Le v Mozirju je volilo z njo 111 zapeljancev ; tamkaj se je trudila za njo na odkrit in na prikrit način trška gospoda, zlasti se je potil in jokal za njo sodavičar Anton Miklavc, po domače „Kraherl“. — Našim konzumom in gospodarskim zadrugam želimo obilo uspeha. Sicer se nekateri zelo trudijo, da bi jim Škodovali, jih celo tožijo, pa se bodo menda opekli. Našim ljudem kličemo: Bodite zavedni, natančni in. palivi! . daj v petek, 7 januarja. IL® a krimsk h kseljenikav. „Volja Rosiji“ piše, da je zasidranih 60 ladij s krimskimi Izseljenci v zalivu Moda ob vhoda v Marmarski za Mv. 70 000 vojakov, 7000 ranjencev, 53 000 izseljencev se nahaja na teh ladjah. Beda med temi ljudmi je velika Francoska in angleška vlada se pogajata, kako je preskrbeti to množicv. Izseljence mislita porazdeliti na Egejske otoke, vo jake pa v koncentracijske tabora v Alžir in Tunis. Žalostna usoda! Bidjšariš‘0 delovanje v Kamienec Podolskem. „Lwowska R«eczpospolitaK z das 3 dec piše: Boljševiki so naložiti mestu koutribucijo 70 mil. sovjetskik rubljev in 700 Darov čevljev. Tudi tobak in perilo pobirajo v kontribučijske namene Steklo izdirajo iz oken iu ga pošiljajo v zabojih v Rusijo. Za obrtnike. Gospod profesor Henrik Podkrajšek je izdal za obrtnike važno knngo „Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte“. Knjiga obsega nebroj vprašanj in odgovorov iz obrtnega računstva, obrtnega knjigovodstva in spisja, obrtnega državljanskega nauka, temei’n e pojme o pt>št> in železnici, o poštnem čekovnem uradu in o menicah, dalje veliko zbirko za pomočniška dela pri pomočniških skušnjah, slo venskmnemški in nemško-slovenski slovar za vsakdanje obrtniške izraze in končno Še zbirko najobičajnejših tiskovin s nrimernim podukom. Knjižica je izdelana srino praktično' in bo postala potrebna za vsakega obrtniškega mo'stra, pomočnika in vajenca. Dobiva se v celjski ekspozituri Urada za posneševanje obrti (Prešernova ulicaB) in stane izvod 12 K 60 v. Zunanji obrtniki oziroma pomočniki in vajenci naj naročijo zaradi mai v še poštnine po več izvodov skupno, najbolje po svoTh organizacijah. Knjige se pošljejo zunanjim po povzetju. Iz Maribora. 6 dr. lorip Leskoyir je odložil posle vladne-I ga komisarja mesta Maribor. Stran f« Sr. maša zadaš alca za pokojnega dr. Antona Mahniča se daruje v sredo, dne 22. decembra t. L, zjutraj ob sedmih v mariborski stolnici. Vabi* mo vse naše krščanske organizacije (Kršč, soc. zvezo, Strokovno zvezo, Orle, Orlice, Marijine dražbe i. t. d.), da se te sv. maše zanesljivo u-deleže. V sokolskem gnezdu se valijo komunisti. „Ta~ oor“ od petka poroča, da je tol sedanji kolovodja ma riborskih komunistov, bivši šolnik Gmeiner, svoj čas Sokol. Iz sokolskih gnezd — pa komunistični mladiči — je res nekaj čudnega .v tej naši sedanji politični naravi. ' Upravičena pritožba. Iz trgovskih in obrtniških krogov se nam poroča, da mariborski davčni u -rad ne mara sprejemati večjega števila eno in dve -kronskih papirnatih bankovcev, čeprav so pravilno in razločno kolekovani in četudi se jih lepo zloži po sto in sto ter napravi čez nje ovitek, na ovitek pa napiše število ter ime trgovca ali obrtnika, ki je ponudil take kankovce davkariji, da plača davke. Razlogi nam niso znani, morda nam jih bo pojasnila davkarija! Čudno se nam zdi, da ni pri afrikansko črni sodni j sM žehti „riflal „Stražo“ dr, Koderman s svojim dokaj „obsežnim“ odvetniškim milom. To vprašanje smo si stavili, ko smo zagledali na odvetniški kiopi pri zadnji žurnalistični pravdi duševno poniž -nega dr. Lipolda. Odgovor na to vprašanje so nam dali prijatelji dr. Kodermana, ki menijo, da j'e dose-daj atlet v veletoču dr. Koderman še vedno pogorel pri zastopstvu časnikarskih pravd in da naj nosi ministrsko sodno pogorevščino odvetniški novinec doktor Lipold, da ho znal v prihodnje, kaka reklama da so za mladega odvetnika ministrske zgube pred porotno sodnijo. Odsek za določevanje cen v Mariboru je v svoji seji dne 14. t. m. sklonil: Cene za prvovrstno volovsko meso se zvišajo na 22 K za kilogram. Označba „prvovrstno volovsko meso“ mora biti zraven cene javno označena. Vse ostale cene, kakor za drugovrstno meso 18 K za k logram ostanejo dosedanje. Aktiviranje okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Okrožni agrani urad v Mariboru je konečno aktiviran in nastanjen v ariboru, Koroška cesta št, 19, Vodstvo urada je prevzel inspektor in okrožni agrarni, poverjenik dr. Vilko Pfeifer. Uradni dnevi za stranka se vrše vsako sredo in soboto od 9. do 12. ure. Ob ostalih delavnikih se sicer enako sprejema stranke, vendar se iste opozarja., da bodo strokovni uradniki in vodja urada, izvzemši omenjenih dveh u-radnih dni večinoma odsotni na uradnih pol,vranjih . Območje urada obsega področje okrajnih glavarstev Maribor, Ljutomer, Ptuj, Celje, Slovenj gradeč, Brežice in Konjice in političnih ekspozitur Mozirje iu Gu Stanj. Zadeve tičoče se agrarne reforme v omen je -nem okolišu je odslej naslavljati le na okrožni agrarni urad, ki fuggirà v tem oziru kot I. stopnja. Iz občine Krčevine pri Mariboru. V seji dne 17. julija t. 1. je gerentstvo občine Krčevine enoglasno storilo tele sklepe: 1. Dotlej nemški napisi na občinskih javnih tablah kakor oni na tablicah za hišna števila se izpremene v slovenske. 2. Hišna števila sp ne izpremene. 3. Skupina hiš, ki se začenja pri dr. Turnerju in konča z nekdanjo Bacilo vo vilo ob severozapadnem koncu mestnega parka, se naj zove „Petrovo selo“. Druga skupina hiš, segajoča od poslopij barona Twiekla do vštevši Welle je ve tovarne, dobi ime „Pod Piramido“. 4, Imeni „Vinarska ulica“ in „Tomšičeva ulica“ se sprejmeta tudi za severno stran teh ulic, ki spada pod Krčevino. Ker se pa u~ tegne hišno število ene strani na drugi strani ponavljati, so števila na krčevinski strani označena s črko a. Isto velja za „Trubarjevo ulico“ in ..Aleksan -(trovo cesto“, ki se nadaljujeta na krčevinskem ozemlju. 5. Ulici v Petrovem selu, ki drži iz Vinarske u-jiee vzhodno ocl Vinarske šole proti severu se da ime „Turnerjeva ulica“, drugi, ki teče iz Trubarjeve telice pred vstopom v Kalvarijsko sotesko proti zapa -du, pa se pusti staro ime „Badlova ulica“, V hišni skupini „Pod Piramido“ teko iz Tomšičeve ulice proti severu, ako se šteje od zapada proti vzhodu „Janežičeva“, „Sernčeva“ in Praprotnikova ulica“; panoga, ki se odcepi od Praprotnikov© ulice, se zove „Šubičeva ulica“. S temi-le poznamonovanji je gerent stvo hotelo poöasbti slovstvenika Antona Janežiča,: mariborskega r odbij uba dr. 'Janka Sera ca. Šolnika in pisatelja Andreja Praprotnika ter slikarja Jurija Su-! bica. Upravna obtest te te sklepe odobrila in baš te ' dni se table In tablice nabijajo. Tatovi ot» gnba. Na obč. pokopališča v Studencih pri Marbora je izginil dragoceni marmornati spomenik iz groba pokojnega Slovenca Cir* mana in pred 7 leti njegove umrle soproge. Ob VsehSvettb smo njegovi dobri znaaci zastonj iskali njegov grob. Bil je razdjan Izsledili smo tudi Cirmanov spomenik popolnoma preaarejen. Za sedaj vprašamo samo, če je gereatu v Staden* cih o tem kaj znano? Ali je cenjeno oroža štvo že kaj storilo v tej snmljivi zadevi? Svinjski sejem v Uteri'OH dne 17 decembra 1920 je vsled bode zime skoro popolnoma izostal, pripeljalo se je samo 17 prašičev Za kilogram žive teže se je plačevalo po 26 do 28 kron. Inserirajte v „Straži“. 1 M naznanila. ) zmr POHIŠTVO -Wf * raznovrstno IÄSTME6A IZDELKA» iz trdega la mehkega fesa, se zavoli* pt manjkanja prostorov in zavoljo preobilice zalog po skrajno znižanih činih prodaja pri PETER HOCHNECšGER Im dr. MARIBOR Koroška tasta 46—53- - - ■ Prode is tudi proli mesečnemu odplačilu. Raznai RIMSKI (SUMI ZA LETO 1921 |B v Mariboru na prodaj v trgovini tiskarne sv. Cirila ter Baloh & Hessna. Cena 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje keče na Korošici pod Ojstrico! I. Jugoslovanska tovarna p©!jede!jskifa strojev! : Stavbeno in imet ključavoikrstvo! Livarna za železo ia kovine! fiožiSne razglednim svetle In nabožne priporoča Tataru n. Girili, Matitar fhrada aai Izdeluje vsakovrstne stroje, kot poljedeljsk*, tovarniške, streje za opekarne, za Mafeasne tovarne in parne žage. Motor je na bencin in olje. Popravila vsake vrste its vsakega izdelka strojev! Kupuje in vzame v račun vsakovrstne stare strofe Risiamo varenje v svoji lastni tovarni. Izdeluje v stavhmski obrti : Vsakovrstne štedilnike,' ograje, peči, ključavnice, ter vsa v stavbeno stroko — spadajoča dela kakor tudi popravila. Franj® F ariè, tovarnar, “ “ HABIDOB Kralja Patra trg ii 9, Magdalensko predmestje CPspral na Pobrežju). IIFiilirirlf ( i Hiša v Mariboru S »šant od ffiaT»ega trga, s vrtom m s «viajskiiai hlevi, se zamen},* » gozd, sli kako gozdno posest m V hiše se ta&oj kako Basali Orisalo 68 bo sasso ca resse posodij«. Poatjflbe pod naslov „Hiša v Maribercri sia ajiavniži»« Hate. 912 Lepa jabolka drevo se predajajo po nizki ceni pri Göttiieh-a, äoiolks cesta 128 Maribor. 09Ì Vila T proda V il® ali pa zamenja «a kmečko posestvo, poslopje obstoji iz 3 stecotenj, zsaven je hlev za đva kanja ia .hramba za vozove v eno stanovanja se kepe* lahko takoj, naseli Naslov v upravi. 993 ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA! Kresna spalna soba, {barock), jedilna sob», garnitura {rokoko), veliti jedilni servis in razHdne stvari. Folsj, Mii *ka Bilca 2, pritličje, 991 : ■■ ep BBBi Gonilni jermeni iss prvega ia usnja v raznih Širinah. Šivalni in vena lai jermeni v «slogi pri Iv. graves, Aleksandrova cesta 13. 994 4 r I * 938 Priporoča svojo oblino zalogo vsakovrstnega manufakturnoga blaga, kot mGškega in damskega sukna, barhenìa, p'atna. perila, iška (druka), konjske odeje, nogavice Koruzne roMarje lastnega izdelka ima v zalogi Franjo Fariè, tovarnar, Maribor, Kralja Tetra trg 9, Magdaltngko predmestje. S95 NABOD M TVRDKA - - RUDOLF NIEFERGAL HMI60R, Korejka cesta 1. V pos'tpju stare gimnazije tik cerkve s*. Alojzija. Rupi GUBALA ZLTJ;: itd. kapi kmetsko bralno društvo T Jarenini. 880 Čevlje, dio koleni ce (gamaše) pepilo obleke tržne torbice potov. lcošax>e, wpvi tex> x>essxxo grel«at;es»lJ@lso blago kupite 3K53& Jake b Lah. Maribor “IT'S1 liroiajte mi liste! •o ji /e svojimi A «»snoma st. obèlnstru «Sa m iw progetti m«/« mo na fakturno tra«* vina ix a ko S» k« at G r kieirensko ul i& C V mf/a« GospvsU',e niieej. 4? e èrti te «set èro It« po repi Wo go xss okli kr, po meri sukno, platno, potilo, ttagari«e ito. «lèisèite JU ir o sfar a KAMEMOJ JU A JU J Ji ti Ji, klaren s k o n lie«« j 9. MJHeektee» ari»* J 969 Tot mratuke reste t ZA ZIMO! se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji jzberi v VELETRGOVINI MANUEAK TURNEGA BLAGA Karela W0RSCHE, Maribor GOSPOSKA ULICA. Zajamčeno dcbro blago! •• • Najnižje cene! Postrežba točna ! 929 MERKUR fl Slovenci širite naše liste! « VELET« GO V NA Z MANUFAKTURO KA DIBELO ! MARIBOR NA DEBELO I Csnjitiim «lita It 1 - (prale bUsdtoen) Cenjenim trgovcem se uljudno naznanja, da se je nstanovila v Maribora prepotrebna veletrgovina z vsakovrstnim manufakturnim, perilnim, pletenim in kratkim blagom na debelo. Tvrdka „MERKUR“ si je za prihodnjo pomladansko sezijo zasignrala največ Čeboslovaških fabrikat o v prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z največjimi čtboslo vaškimi tovarnami eksklusivno prodajo za Slovenijo. Tvrdka je nstanovila lastno nakupov alno skladišče na Dunaju sa avstrijske in v Pragi za čefao-slovaške proizvode. 971 Tvrdka „MERKUR“ si je vrela za nalogo, njenemu trgovstvu circscčiti nakup blata iz ptve reke in tako lidi ublažit! draginjo in zato tijudno vabi cariane tesi rde trgovca za tbHtn obisk. ■ najceneje, se dobijo v Tiskarni sv. Ciril® v Maribor ■ ia mfmmz Žepni bilježmi IpledMrdek lično vezan stàae s poštnino vred K m Skladni weiiki koledas* za pisarne in urade siane a poštnino vred K 15*—. Med. univers. dr. Franjo Jankovič ordinira razen nedelje in praznikov vsaki dan od 11. do 13. ure » v MARIBORU, Prešernova ulica it 4/1—2» Vsakovrstna izbora raznih torbic iz pristalega usnja kakor: Denarnice, tobačnice, listnice, damske in potne torbice, jako pripravne ko$ božična io novoletna darila priporo«;* 996 Ivan Kravos, Harf bor, Aleksandrova nilca li 13- Galanterijsko blago, igrače, ofereske za božično drevo » Jos, USertinc, Maribor Boiifes in novoletna daril i vsakovrstne dobro Idoče ure. zlatnino m srcbrnSacn se dobi po najnižjib dnevnih eenah pri U^SviM Lorene Stoječ Edanm)lsckmi4gpss@ 6. Popravila vsakovrstnih or in gramofonov invrSnjem p ........toi«® in cena.................m S« etnike, petroleine sve* tilke, plinove lestence (Gasluster) predela na električno luč micenei® 1 m setidn© tvrdka Karel Tratnik» Maribor, ©rol n® va ulica Ite v. 3« » FRANC KRAJNC, SLIKAR m MARIBOR. CVETLIČNA UL. 8 ABSOLVENT MONAKOVSKE IN DUNAJ-— SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE--- Izvršuje slikanje sob, napisov, pokrajin, dekoracij! • - - - in portretov po n&jniliih cenah. - - - - Slovenci širite naše liste!