Leto 1901. državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXVTL — Izdan in razposlan dne 4. decembra 1901. Vsebina: Št. 197. Ukaz, s katerim se prigledni merski aparat za pivno začimbo, patent Erhard-Schau, pripušča za uradno poizvedbo množine pivne začimbe in se naznanja njegov popis in pa uporabni predpis. 197. Ukaz finančnega ministrstva z dne 27. novembra 1901. L, s katerim se prigledni merski aparat za pivno za' čimbo, patent Erhard-Schau, pripušča za uradno poizvedbo množine pivne začimbe in se naznanja njegov popis in pa uporabni predpis. Na podstavi določila §. 19 v 1. delu cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899. 1. (drž. zak. št. 120) se v porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom prigledni merski aparat za pivno začimbo, patent Erhard-Schau, ki je urejen, kakor je popisano v naslednjem, pripušča za uradno poizvedbo množine pivne začimbe po določilih niže sledečih uporabnih predpisov. Tiste pivovarne, v katerih se mora izdelana množina pivne začimbe uradno poizvedovati s tem priglednim merskim aparatom za pivno začimbo, določi finančno ministrstvo. Potrebne prigledne merske aparate s pristojstvom vred dâ tem pivovarnam prvikrat brezplačno na razpolago finančna uprava, loco zadnja železniška postaja, dotični pivovarski podjetnik pa mora plačati stroške nadaljnjega prevoza in postavitve, in pn kake poprave in poznejše dodalne nabave. I. Oddelek. Popis prigdednegu merskega aparata za pivno začimbo, patent Erhard-Schau. a) Popis aparatovih sestavin. Sestavine priglednega merskega aparata za pivno začimbo, patent Erhard-Schau, narisanega v priloženih risbah, so naslednje: A. Stojalo (podobe I. II. Ill, IV). B. Gonilo in tempiranje (podobe V, VI, Vil, VIII). C. Štelo (podobe I. 11. VI, VII) D. Dovod pivne začimbe (komunikacijska cev) in hmeljni cedilnik (podobe 1, XIV. XV, XVI). K. Vrtilni zapah (podobe I, III. V, IX. X, XI, XII, XIII). F. Cev stalnica (podobe I, III, IX. XI). O. Razdelivec in zvonec (podobe I, IV, Vi). II. Poskusne posode za samotok, višji in navadni prigled in posodin boben (podobe 1, II, III, IV). ./. Umivalna pipa in umivalna -baterija (podobe dobe III, IX, XIII). K. Primarne membrane z okrovom vred (podobe I, II, VI, XVII—XX). L. Sekundarne membrane z okrovom vred, in to : 1. na aparatu samem (podobe I. IX. XII, XVIII); (SloTtniach.) 13 Ü 2. na pipi za odtok pivne začimbe (podobe III, XXI, XXII, XXIII); 3. na pipi za dotok sladke začimbe (podobe III. XXIV, XXV). Pristojstvo k aparatu sestoji iz tehtnice z garnituro uteži (precizijske uteži javnega trgovinskega prometa), varnostne omare in stenske mize, iz polnilne sesalke in hamovke z vodilom vred. A. Stojalo. Podobe I, II, III, IV. Stojalo A (I) iz litega železa, ki je trdno in docela nepremično privito na zadostno utrjenem podnožju 4-, nosi vse dele priglednega merskega aparata za pivno začimbo, izvzemši sekundarne membrane na pipi za dotok sladke začimbe in na pipi za odtok pivne začimbe. Spredaj na stojalu je okrov B (II) za gonilo in s steklenim pokrovom ločeno štelo C. Zgoraj na navpičnem ramenu počiva vrtilni zapah E (I) z umi-valno pipo in s cevjo stalnico F vred, nadalje centralno nad podnožnim zarobkom trn 52 za boben II poskusnih posod za višji prigled, med njim in gonilom razdelivec G ; na levi poleg štela je okrov K (II) za primarne membrane pritrjen stransko na stojalu. B. Gonilo in tempiranje. Podobe V, VI, VII, Vili Aparat se požene z ročnim kolescem G na desni nad okrovom gonila B, ki se dâ vrteti okoli vertikalne osi 5 (V). Os tega ročnega kolesca je s tempirajočim zobom 7 (Vlil) in s stikalnim kolescem 8 kinematično zvezana s polžem 9, ki sega v polžasto kolo 10, nahajajoče se v gonilovem okrovu. Hitrejše vrtenje ročnega kolesca, nego ustreza vstavku tempiranja napevši spiralno vzmet 11, provzroči vsled sredobežnosti mahalne uteži 12, ki pride do veljave, da skoči tempirajoči zob 7 iz zob stikalnega kolesca 8 in s tem da se neha kinematična zveza med ročnim kolescem G in polžem 9 (V). Ako se vrti prehitro, se suče torej ročno kolesce tako dolgo prazno, da dobi ob zadostno upočasnjenem vrtenju poteznost spiralne vzmeti 11 (Vlil) zopet premoč in provzroči, da sega zob zopet v stikalno kolesce. Da se polž 9 (V) ne more vrteti nazaj, se za-brani z zapornim zobom 13 (Vlil), nahajajočim se v okrovu, in z zapornim kolescem 14. Polžasto kolo 10, ki ga je zavrtel polž 9 (V)> zavrti vodoravno vreteno 15 (V in VI), iz česar izvira vse gibanje na aparatu. Vsak popolni vrtež tega vretena 15 provzroči samotvorno izločitev gonila s tem, da se v polžasto kolo 10 uviti klinček Hi z grčo dvigne vertikalno vreteno 5 gonilnega kolesa in da prekine seganje tempirajočega zoba 7 (Vlil) v stikalno kolesce 8. Da se po tej izločitvi aparat zopet požene, je treba pod gonilnim kolescem iz okrova molečo glavico 18 grče 17 (V) potegniti in potem pritisniti navzdol, vsled česar pade dvignjeno gonilno kolesce zopet v svojo prejšnjo lego. Ko se je poizvedba končala in merski aparat nehal obratovati, se gonilno kolesce G aretuje s klinčkom 19, ki se dâ plom-bovati. Gonilno vreteno 15 (V) je trdno zvezano z ekscentrom 20 in giblje z ekscentroviin obročem in ekscentrovim drogom 21 vrtilni zapah E (III). Na koncu gonilnega vretena 15, molečem skozi stojalo A, je trdno zagvozdeno čelno kolesce 22 (VI) in konično zobato kolesce 23, s katerimi se poženejo primarne membrane, razdelivec in boben za viši prigled. C. Štelo. Podobe I, II, VI, VII. Gonilno vreteno 15 (I in II) nosi spredaj v okrovu B neposredno za steklenim pokrovom 24 (VI) štelo C (l in II). Štelo je sestavljeno iz dveh fino iz-zobčanih kolesc, katerih ozadnje 25 (VII), opremljeno s pušico 2G, je trdno zvezano z gonilnim vretenom 15, sprednje, prevrtano kolesce 27, ki nosi delitev, pa se lahko svobodno vrti na njem. Obe kolesci segata skupno v kolesce 28, ki je na desno v gonilovem okrovu B. Ker ima sprednje, prevrtano, prosto se vrteče zobato kolo za eno zobno delitev več nego ozadnje, zaostane sprednje kolo vsled skupnega seganja v kolesce 28 pri vsakem celotnem vrtežu za eno zobno delitev proti ozad-njemu kolesu. Ker zahteva vsaka poizvedba trikraten vrtež gonilnega vretena 15. torej tudi ozadnjega zobatega kolesa 25, provzroči vsaka poizvedba, da se relativna lega koles 25 in 27 premakne za tri zobne delitve. Obod sprednjega kolesa je z delnimi črticami razdeljen v 50 eirakih, tekoče ošteviljcnih presledkov, katerih vsak obsega tri zobne delitve. V končni legi aparata stoji pušica 2G natančno nasproti kazalu 29, trdno privitemu na okrovu; lista številka, ki jo kaže kazalo v končni legi, pove v meji številk od 1 do 50 število opravljenih poizvedet. TJ. Dovod pivne začimbe (komunikacijska cev) s hmeljnim cedilnikom Podobe I. XIV. XV, XVI. Na notranji strani navrtanega mesta ponve ali zbiralne posode je uvito kakor goba oblikovano in na svoji celi površini luknjičasto votlo telo. ki služi za cedilnik. Gladko zlikana, bakrena dovodna cevka TJ (XIV) z 20 mm notranjega premera in z 1 mm debelo steno vodi k vrtilnemu zapahu E (I); na najnižjem, lahko dostopnem mestu je vstavljen hmeljni cedilnik 30 (XIV), ki sestoji iz kovinskega votlega valjarja z vstavljeno valjasto cedilno pločevino 31., če se dvigne krilna matica 32, se lahko izvzame spodnje dno valjarja 33 z cedilnim valjarjem, da se osnaži. E. Vrtilni zapah. Podobe I, III, V, IX, X, XI, XII, XIII. Menjajoče napolnjevanje cevi stalnice s pivno začimbo in njeno izpraznjevanje v poskusne posode provzroča vrtilni zapah E (I in XI), ki ima dva vzporedno idoča kanala 34 in 35 s pravokotno prerezo. V končni legi aparata, poočiteni v podobi XI, so vse zveze zaprte. Da se napolni cev stalnica F, se pre-maknivši vzvod vrtilnega zapaha 36 (XIII) navzdol, napravi zveza dovoda pivne začimbe D s cevjo stalnico F s pomočjo desnega kanala vrtilnega zapaha 34 (XI); da se izprazni cev stalnica, se pomaknivši vzvod vrtilnega zapaha 36 navzgor napravi zveza cevi stalnice F z odtočno cevjo 37 in razdelilnikom G s pomočjo levega kanala vrtilnega zapaha 35. To premikanje vzvoda vrtilnega zapaha navzdol in navzgor se vrši ob vsaki poizvedbi trikrat. Vzvod vrtilnega zapaha 36 (XIII) se premika navzgor in navzdol z ekscentrovim drogom 21 (III) in z ekseentrom 20 (V), ki je v gonilovem okrovu trdno zvezan z gonilnim vretenom 1 5. On je med vsako poizvedbo po predpahu 38 trdno zvezan z vrtilnim zapahom E (IX in XIII). Ako je zveza vzvoda 36 z vrtilnim zapahom E pretrgana, ker je predpah 38 privzdignjen, se lahko z ročajem 39 vrtilni zapah premika tudi z roko med nabitkoma. ki odgovarjala polnilni, oziroma praz-nilni legi. Navzdol potisnjeni predpah 38, ki se v obeh legah fiksira z vzmetnim klinčkom, sega nadalje z nastavkom v obliki krogovega segmenta v izrez pločc na sklepu umivalne pipe 40 (IX) in ga drži v določeni legi (prehodna lega k vrtilnemu zapahu). F. Cev stalnica. Podobe I. Ill, IX, XI. Na gornjem .koncu okrova vrtilnega zapaha je trdno in nepremično zavita cev stalnica F (I) zako-vana. Ona ima krožno prerezo in je od zunaj obdana z osamujočo plastjo z varnostnim tulcem. Gornji konec cevi stalnice /’je opremljen s kapo 41, ki pripušča napravo varne uradne zapore. Kapa obsega konec cevi tako, da se ohrani svobodna cirkulacija zraka z notranjostjo cevi, da pa se zabrani neopravičeno segati vanjo, zlasti uvajati vodo. Cev stalnica je z ozirom na različnost ponvinih oblik izmerjena ustreza.je vsakokratnim razmeram. G. Razdelivec in zvonec. Podobe I. IV, VI. Skozi vrtilni zapah iz cevi stalnice odtekajoča množina pivne začimbe pride najprej po bakreni zvezni cevki 37 (I) z 20 mm notranjega premera k razdelivcu G. On sestoji iz navpičnega vretena 42 (I in IV), iz kolenčasto upognjene cevke 43 in iz vodoravno in centrično z vretenom ležeče okrogle plošče 44. Te tri sestavine so med seboj trdno zvezane, tako da se z vretenom 42 vrti tudi cevka 43 in plošča 44. Med poizvedbo iz cevi stalnice F odtekajoče tri poskusne pivne začimbe dovaja razdelivec poskusnim posodam H tako, da se odprtina iztoka v krogu pomika od ene poskusne posode do druge. Navpično vreteno 42 (IV) razdelivca G giblje gonilno vreteno 15 s stožčevima kolesoma 23 (VI) in 45 in posreduje sè svoje strani zopet vrtenje bobna za poskusne posode višega prigleda po čelnem kolesu 46 (I) in zobnem vencu 47. Navpično vreteno 42 razdelivca gre navzdol skozi stojalo A in spravlja tam v delovanje zvonec, 48, ki naznanja konec tretje izpraznitve in s tem konec poizvedbe. II. Poskusne posode za samotok, višji pri-gled in navadni prigled, posodni boben. Podobe I, II, III, IV. Da vzprejmejo iz cevi stalnice odtekajočo pivno začimbo, za to je vsega skupaj devet znotraj počrnjenih medenih posod, in to na levi prosto dostopna z bakrenim robom opremljena posoda 49 (IV) za samotok, na desni prav tako prosto dostopna poskusna posoda 51 za navadni prigled in v notranjosti posodinega bobna H 7 poskusnih posod 50 za višji prigled. Prva polnitev cevi stalnice odteče v posodo 49 kakor samotok, druga polnitev v eno poskusnih posod 50 za višji prigled, tretja polnitev v poskusno posodo 51 za navadni prigled. Poskusni posodi za navadni prigled je dodan poseben pokrov, ki se postavi nanjo z bajonetno zaporo. Posodin boben H (I) se vrti okoli navpičnega trna 52. pritrjenega na stojalu in posredno ga zavrti navpično gonilno vreteno 15 s čelnim kolescem 46, navpičnim vretenom 42 in zobnim vencem 47. Vsaka poizvedba provzroči, da se ena posoda pomakne naprej v vrtilni smeri urinega kazalnika nasprotni smeri. Boben H je zaprt s pokrovom 53 (I in IV), ki se dä snemati in ima na enem mestu okroglo izrezo. ki se da zapreti z zapornim krožnikom 54 (IV). Skozi ta izrez se lahko, odstranivši zaporni krožnik z zato določenim posodinim ključem, vzame tista poskusna posoda za višji prigled, ki ima v sebi najstarejšo polnitev in se mora vsekakor izprazniti, predno je opraviti novo poizvedbo. Izpraznjena poskusna posoda se skozi i§to odprtino zopet vstavi v boben. Dno bobna ima sedem ob bobnovi steni tekoče ošteviljenih globin, v katere so postavljene poskusne posode 50. Za uporabljanje posod za samotok in poskuš-njo navadnega prigleda služi zatično držalo. ./. Umivalna pipa. Podobe III. IX. XIII. Umivalna pipa 55 (IX), ki je vstavljena neposredno na vrtilnem zapahu v vôd D, vodeči od varilne ponve k vrtilnemu zapahu E, služi za snaženje cevi stalnice in vodov pivne začimbe, spadajočih k aparatu. Navzdol obrnjeni krak umivalne pipe 55 je v zvezi z umivalno baterijo 56 (111). V tistem stanju aparata, v katero pride, ko je končana poizvedba, se lahko predpah vrtilnega zapaha 38 (IX), ki sega v zarezo sklepa umivalne pipe 40 in jo zapira, porine navzgor, vsled česar se oprostila vrtilni zapah E in umivalna pipa 55. Ako se držalo umivalne pipe 57 (III) postavi na levo do naudarka, se lahko* iz umivalne baterije 56 umiva dovod pivne začimbe D s hmeljevim cedilnikom 30 vred s parom, vročo in mrzlo vodo. Ako se držalo umivalne pipe 57 postavi na desno do naudarka. se lahko potem, ko se je spravil vrtilni zapah E z ročajem 39 v polnilno lego, cev stalnica F izpari, z vodo napolni in izmije. Te polnitve cevi stalnice z umivalno vodo se lahko potem, potisnivši vrtilni zapah v izpraznilno lego, izpraznejo skozi razdelivec G v umivalni lijak, ki je namesto nazadnje napolnjene poskusne posode 51 (IV) za navadni prigled postavljen na trnu. Ponovno napolnjujé in izpraznjujé cev staluico z vročo in mrzlo vodo tako, kakor je spredaj popisano. se cev stalnica in ž njo neposredno zvezani aparatovi deli naj temeljitejše in najzdatnejše osnažijo. Na najnižjem mestu k umivalni bateriji vodečega voda je nameščena pipica za odvajanje vode (I in IX). V vsakem drugem nego zgoraj oznamenjenem stanju aparata je umivalna pipa zaprta. K. Primarne membrane. Podobe I, II. III. VI XVII. XVIII. XIX, XX. Na levi izven stojala A je pritrjen okrov K (I, II in XVIII), ki hrani primarne membrane Ip, Up, Iljp. To so iz tanke nikljeve pločevine narejeni ploščati votli valjarji, katerih obojno dno je centrično valovito. Z ekscentrovim vretenom 58 in s tremi ekseen-tri 59 se lahko te membranske pušice med krožniča-stimi stiskalnimi pločami 60 stiskajo po ekscentrovih trakih 61. napeljanih v okrovu, in ker je eno membransko dno trdno zvezano z okrovom K. drugo z ekscentrovim trakom, se lahko potegnejo tudi narazen. Ekscentrovo vreteno 58 se spravi v delovanje do polovice samogibno po merskem aparatu s polu-krožnim zobatim lokom segmenta 62 (XIX) s čelnim kolescem 22 in z vmesnima kolescema 67, 68 (II in VI) in sicer izvrši ekscentrovo vreteno, tako pognano, tisti polobrat, pri katerem se membrani Ip in Up raztegneta, membrana Hip pa stisne. Drugi polobrat ekscentrovega vretena 58 (XVIII) se provzroči s tem, da se ročni vzvod 65 v smeri urinega kazalnika zasukne za 180°; s tem se stisneta membrani lp in lip, membrana IIIp pa se raztegne. Spiralna potezna vzmet 66 (VI in XIX) provzroča, da seže zobati lok segmenta 62, ko se je na pol zavrtel, kar se zgodi z ročnim vzvodom 65 (II in VI), zopet varno v vmesno kolo 67. Da se ročni vzvod ne vrti v nasprotni smeri, za-branjuje zavorno kolo 63 (XX) in zavorni zob 64. Vsaka primarna membranska pušica je s tanko cevko 69 (III) v zvezi s korespondujočo sekundarno membrano in tvori v zvezi ž njo daljavni prenosni sestav. Votli prostor vsakih dveh tako zvezanih in sicer popolnoma nepropustno zaprtili membranskih pušic, in pa zvezna cevka sta napolnjena z razreje-nim glicerinom Da se napolnijo, v to služijo polnilne zaklopnice 70 (III in XVIII). Ti trije sestavi imajo nalogo, pognani iz osredja (primarni membranski okrov), na poljubno oddaljenem mestu poriniti zaporni klinček naprej, oziroma ga potegniti nazaj. Stisnivši primarno membransko pušico se namreč skozi zvezno cevko 69 stisne iz nje tekočina v korespondujočo sekundarno membransko pušico in se ta pušica raztegne. Tako izbočena valovita dna sekundarnih membran potisnejo zaporni klinček naprej 71 (III in IX). Če se primarna membrana raztegne, se nasrka tekočine, in sekundarna membrana se primerno skrči; to podpira nanjo pritiskajoča spiralna vzmet 72. Če se sekundarna membrana skrči, se zaporni klinček 71 umakne. L. Sekundarne membrane. 1. Na priglednem merskem aparatu. Podoba I, IX, XII, XVIII. Okrov sekundarne membrane Is (IX) je trdno privit na ozadnji konec okrova za vrtilni zapah. Zaporni zob 71 gre skozi centrično zvrtano luknjo vrtilnega zapaha E. Zatik vrtilnega zapaha 38 ima odprtino, ki koresponduje z zapornim klinčkom 71, ako je zatik pomaknjen navzdol, torej ako tvori zvezo vrtilnega zapaha E z gonilnim vzvodom 36 in je aretovan- sklep umivalne pipe 40. Ako se spravi ekscentrovo vreteno 58 (XVIII) z ročnim vzvodom 65 v delovanje, se stisne primarna membrana 1p, sekundarna membrana Is pa raztegne in pri tem naprej potisnjeni zaporni klinček 71 (IX) pride v odprtino zatika vrtilnega zapaha 38, in ga drži tako dolgo v njegovi legi, da se primarna membrana Ip zopet raztegne s samogibnim pogonom, ki se zgodi med dviganjem, in da se zaporni klinček od sekundarne membrane potegne nazaj. 2. Na pipi za «dtok pivne začimbe. Podobe III. XXI. XXII, XXIII. Stransko na okrovu pipe za odtok pivnè začimbe (III), ki je lahko izdelana tudi kakor trikraka pretikalna pipa (XXI, XXII, XXIII), je privit okrov sekundarne membrane Us (III inXXI). Kljuka ppe ima na svojem koncu, molečem iz okrova, razporo, ki koresponduje v končni legi z nabitki opremljene pipe z zapornim klinčkom, molečim iz okrova sekundarne membrane. Stisnivši primarno membrano lip se vsled iz-bočenja sekundarne membrane lis zaporni klinček potisne v razporo; pri tem se pridrži pipa v svoji legi, je zaprta: če se primarna membrana lip raztegne, pa se zaporni klinček potegne nazaj in s tem se oprosti pipa. Razen tega lahko pipo v končni legi aretuje tudi roka s klinčkom, ki veže ročaj z okrovom in se da plombovati. 3. Na pipi za dotok sladke začimbe. Podobe III, XXIV, XXV. Zapora pipe za dotok sladke začimbe je izvršena slično kakor zapora pipe za odtok pivne začimbe. Ta pipa je tudi lahko narejena trikrako kakor pretikalna pipa, in to tako, da je, če je sklep zaprt proti varilni ponvi, narejena zveza dovoda sladke začimbe s kanalom, da se more sesalka in cevovod po-plahniti z umivalno vodo. V končni legi se lahko ta pipa aretuje prav tako, kakor pipa za odtok pivne začimbe s klinčkom, ki se dâ plombovati. 1>) Popis delovanja. Prigledni merski aparat za pivno začimbo, patent Erhart-Schau, temelji na principu komunikujo-čih posod. Po končanem varu se med varilno ponvijo (pri navadnih variščih med skupno ponvijo za drozgo in začimbo, pri dvojnih variščih med ponvijo za začimbo) eventualno posebno zbiralno posodo in manjšo posodo (cevjo stalnico) naredi svobodna komunikacija in iz množine pivne začimbe, nahajajoče se v tej manjši posodi, se sklepa na vso varjeno množino. Da se presodi delovanje aparata, je strogo ločiti njegovo dvojno glavno stanje in to: Glavno stanje I. pomivalno stanje, označeno s tem, da je zatik vrtilnega zapaha svoboden, pipa za odtok pivne začimbe svobodna, pipa za dotok sladke začimbe pa aretovana. Glavno stanje II, prigledno stanje, označeno s tem, da je zatik vrtilnega zapaha zaprt, pipa za odtok pivne začimbe zaprta, pipa za dotok sladke začimbe pa prosta. Glavno stanje I nastopi v času, v katerem je končana uradna poizvedba s priglednim merskim aparatom, in traja tako dolgo, da se prestavi ročni vzvod 65, kar se zgodi, če se začne odcejati začimba naslednjega uvarka. Od tega časa naprej dotlej, da je poizvedba z aparatom končana, je aparat v glavnem stanju II. V glavnem stanju I (umivalnem stanju) se lahko zatik vrtilnega zapaha privzdigne, vsled česar postaneta vrtilni zapah in umivalna pipa znotraj obstoječih nabitkov prostoročno premična, da se osnaži aparat. Ako je držalo umivalne pipe obrnjeno na levo, se lahko, odpiraje parno zaklopnico umivalne baterije, dovod začimbe in hmeljev cedilnik izparita proti notranji | onvi, potem se pomijeta z vročo in mrzlo vodo. Ako se držalo umivalne pipe obrne na desno, se lahko potem, ko se je spravil vrtilni zapah z ročajem v polnilno stanje, izpari cev stalnica, napolni z vročo in mrzlo vodo, in te polnitve se lahko, pre-maknivši vrtilni zapah v izpraznilno lego, vsakikrat spuslé skozi razdelilnik v umivalni lijak, ki je namesto posode za navadni prigled obešen na trnu in odvaja odtekajočo umivalno vodo. Spodnje dno in sitasti vstavek hmeljevega cedilnika se lahko, ko se je snela krilna matica, stoječa pod plombeno zaporo navadnega prigleda. izvzameta in osnažita. Ker je pipa za odtok pivne začimbe v umivalnem stanju prosta, se lahko osnažita tudi ponev in odvod pivne začimbe. Trikrako zgrajena pipa za dotok sladke začimbe je v umivalni legi v smeri k ponvi zaprta in zatvorjena, vendar v smeri h kanalu prosta, tako da se cevovod in sesalka tudi lahko umivata. Neposredno predno se začne odcejati začimba, se aparat, ko se je poprej pipa za odtok pivne začimbe zaprla in se je zatik vrtilnega zapaha pomaknil navzdol, preloživši ročni vzvod, spravi iz glavnega stanja I v glavno stanje II. Nikdar se ne sme opustiti, da bi se ne zaprla pipa za odtok pivne začimbe in ne porinil navzdol zatik vrtilnega zapaha, ker se sicer ne da preložiti ročni vzvod, oziroma bi se, ako se rabi sila, razdrl zadevni da-ljavni prenosni sestav. Preloživši ročni vzvod, se postavi zobati lok primarnih membran navzgor in sega v vmesno kolesce. Vrtenje ekscentrovega vretena provzroči, da se zapreta pipa za odtok pivne začimbe in zatik vrtilnega zapaha. Pipa za dotok sladke začimbe pa postane prosta in se lahko odpre, da teče začimba. Dokler teče nato začimba in se pivna začimba kuha v ponvi, dotlej da se opravi poizvedba, ostane aparat docela v miru. Predno se začne poizvedovati, S3 mora pipa za dotok sladke začimbe zapreti in aretujoči klinček vtakniti v ustrezajoče odprtine pipnega držala in pipnega okrova. Potem se odstrani aretujoči klinček ročnega kolesca, samogibno iztikanje gonila se odpravi s tem, da se vtikalni gumb izdere in potisne navzdol, in začne se poizvedovanje, enakomerno ne prenaglo vrte ročno kolesce v zmislu urinega kazalnika. Ako se vrti prebrzo, deluje .tempiranje tako, da izskoči zaporni zob in se ročno kolesce prosto vrti. S tem tempiranjem se doseže, da traja polnilna in izpraznilna lega vrtilnega zapaha vsaj toliko časa, kolikor ga je potreba, da pride tekočina v cev stalnico in da se napravi ravnotežje. oziroma da se popolnoma izprazni cev stalnica. S pogonom jako počasi zavrteno gonilno vreteno provzroči z ekscentrom, da se najprej pomika navzdol vzvod vrtilnega zapaha, ki spravi vrtilni zapah v polnilno lego. V tej legi se spravi ponev z desnim kanalom vrtilnega zapaha v komunikacijo s cevjo stalnico in cev stalnica se napolni s pivno začimbo. Ako se vrti naprej, se pomika, provzročeno po ekscentru. vzvod vrtilnega zapaha navzgor, vsled česar se prekine zveza cevi stalnice s ponvijo, potem pa se, ako se pomika vzvod vrtilnega zapaha dalje navzgor do svoje najvišje lege. izprazni cev stalnica skozi levi kanal vrtilnega zapaha v samogibno zavrteni razdelivec in skozi njega v zunaj na levi stoječo posodo za samotok. Ta prva polnitev cevi stalnice ima edino namen, odstraniti kake ostanke umivalne vode. dovod pivne začimbe poplahniti s pivno začimbo in segreti vrtilni zapah kakor tudi cev stalnico. Kočno kolesce se potem vrti tako dolgo, da se vsled samogibnega iztika gonila s klinčkom in grčo privzdigne, da ne more nikamor segati in teče prazno. V tem stadiju poizvedbe je stanje aparatovo takole označeno: a) vzvod vrtilnega zapaha stoji vodoravno, kanali vrtilnega zapaha so torej povsod zaprti ; b) iztočna odprtina razdelivca je nad robom po sode za samotok, v katero se je izlila prva izpraznitev, proti posodneinu bobnu ; c) kazalnika štela si stojita zopet drug drugemu nasproti, pa sta od številke, oznamenjene pred začetkom poizvedbe, oddaljena za enb tretjino delitve; d) zobati lok primarnih membran je pretekel eno tretjino svojega polukroga, segaje v vmesno kolo; c) posodin boben je naprej pomaknjen za eno tretjino posodine širine; f) gonilo je samogibno iztaknjeno. Potem se samogibni iztik gonila, uporabljaje iztikalni gumb, zopet odpravi in poizvedba se nadaljuje. vrté ročno kolesce do vnovičnega samo-gibnega iztika. Drugikrat se cev stalnica napolni prav tako kakor prvikrat. Druga polnitev pa se izprazni skozi med tem naprej pomaknjeni razdeli-vec v notranjost posodinega bobna v tisto v njej obseženih sedem poskusnih posod, ki je stala najbliže posode za samotok. Da se uzorci pivne začimbe, določene za viši prigled. za nekaj časa varujejo zoper izhlapevanje in razkrajanje, se dadö v poskusne posode višega prigleda. ko so se vsakikrat izpraznile in osnažile, takozvane ohranjujoče tablete, obstoječe iz talečega se parafina z antiseptikom. V vroči pivni izačimbi taleči se parafin se zbira vsled majhne specifične teže na površju tekočine, tvori neprodušen sklep in se strdi, ko se uzorec ohladi. Antiseptikum se v pivni začimbi razJopi in deluje sterilizujoče. V času drugega samogibnega iztika gonila je stanje priglednega merskega aparata takole označeno: n) Vzvod vrtilnega zapaha stoji vodoravno, kanali vrtilnega zapaha so torej povsod zaprti; b) iztočna odprtina razdelivca je nad robom poskusne posode za višji prigled. v katero se je izlila druga izpraznitev, proti jiosodi za navadni prigled; c) kazalnika štela si stojita zopet drug drugemu nasproti, sta pa od številke delitve, ozname-njene pred začetkom poizvedbe, oddaljena za dve tretjini delitve; d) zobali lok primarnih membran je pretekel dve tretjini svojega polukroga, segaje v vmesno kolo; r) posodin boben se je pomaknil naprej za dve tretjini posodine širine; f) gonilo je samogibno iztaknjeno. Ko se je vnovič odpravil samogibni iztik, se spravi gonilo za tretjo in zadnjo fazo poizvedbe v tek; pri tem se cev stalnica napolni tretjikrat in se potem izprazni v poskusno posodo za navadni prigled, stoječo zunaj na desni. Ko se je izpraznila, zazveni na merskem aparatu zvonec, ki naznaui, da se kmalu konča poizvedba. Ko se je gonilo zadnjikrat samogibno iztaknilo, je poizvedba s priglednim merskim aparatom izvršena in hkratu je prišel aparat iz glavnega stanja II zopet v glavno stanje I. Aparat se torej iz umivalnega stanja I prestavi v prigledno stanje II neposredno z ročajem, iz priglednega stanja v umi-valno sfanje pa samogibno med poizvedbo. V času, ko se je poizvedba končala, je stanje aparata označeno takole: a) Vzvod vrtilnega zapaha stoji vodoravno, kanali vrtilnega zapaha so torej povsod zaprti ; b) iztočna odprtina razdelivca je nad robom poskusne posode za navadni prigled proti posodi za samotok; c) kazalnika štela si stojita drug drugemu nasproti in zaznamenujeta v primeru k štelovemu naznanilu ob začetku poizvedbe bližnjo višjo številko; d) zobati lok primarnih membran je pretekel svoj polni polukrog, segaje v mesno kolo, in je prestavil zapore; e) posodin boben se je pomaknil naprej «a celo posodino širino; f) gonilo je samogibno iztaknjeno; g) zapora zatika vrtilnega zapaha je odpravljena; li) zapora pipe za odtok pivne začimbe je odpravljena; i) pipa za dotok sladke začimbe je zaprta. II. Oddelek. Popis, kako se postavlja prigledni merski aparat. 1. Za uradno poizvedbo izdelane množine pivne začimbe se smejo rabiti samo tisti prigledni merski aparati, ki so se postavili, oziraje se na nastopna določila, in so se pod nadzorom c. kr. komisije za pravilni meroskus preskusili in odobrili. 2. V vsaki pivovarni, za katero je finančno ministrstvo zaukazalo rabo priglednega merskega aparata za pivno začimbo, naj opravi, predno se postavi aparat, poizvedbo na licu mesta komisija, ki jo postavi finančno ministrstvo, privzemši stranko ali kakega njenega pooblaščenega zastopnika. Za to poizvedbo na licu mesta in za postavljanje priglednega merskega aparata, ki ji sledi, je gledati na to: a) Prigledni merski aparat je praviloma zvezati s ponvijo za začimbo. Ako je v pivovarni več ponvi za začimbo v rabi, je vsako njih oskrbeti z lastnim priglednim merskim aparatom. Na zahtevo stranke se lahko, izpolnivši pogoje, ustanovljene od primera do primera, tudi dovoli, da se prigledni merski aparat na mesto na ponvi namesti na posebni zbiralni posodi: s tem uvetom se lahko nadalje dovoli, da se izdelek več pivnih ponvi, oziroma varišč napelje v skupno zbiralno posodo in da se na njem namesti samo en prigledni merski aparat; b) prigledni merski aparat za pivno začimbo se mora v okrožju tiste ponvi, za katero je določen, postaviti tako, da bodi vodoravno merjena razdalja vrtilnega zapaha na priglednem merskem aparatu od ponvi kolikor moči majhna. Ta razdalja ne sme v nobenem primeru presegati 2*/.; metrov; o) prigledni merski aparat mora biti postavljen na trdnem, varnem temelju iz dobro škropljenih opek s cementno malto zidanem, ali iz portlandskega cementnega betona stolčenem, ali na primerno močnih, dobro podprtih železnih traverzah in če moči v varilnem prostoru samem. Ako bi bile po krajevnih razmerah tež-koče postaviti ga v varilnem prostoru samem in bi se moral torej prigledni merski aparat postaviti v prostoru, ločenem od varilnega prostora, gledati je izbiraje drugo stališče na to, da je merski aparat kolikor moči zavarovan zoper zunanje vplive in tako postavljen, da se ne otežuje nadzorovanje varke; v tem primeru mora biti za aparat določen prostor s tistim prostorom, v katerem je ponev, v neposredni zvezi po odprtini z vsaj 0'25 kvadratnega metra preseka; d) ponev naj se navrta na takem mestu ponvinega obsega, da je pri tem zajamčeno kvalitativno soglasje na tem mestu odtekajočih uzorcev pivne začimbe z vso ostalo ponvino vsebino. Nedopustno je torej, navrtati ponev na takem mestu, kjer vsebina ponve med varenjem ni v vednem živahnem obtoku z glavno maso, kakor se to zgodi na primer pri vrečastih štrli-nah ponve (štulah ali enakih); e) ponev se ne sme navrtati niže nego 10 centimetrov nad najnižjo točko ponvinega dna; f) oziraje se na obliko in velikost ponve, eventualno tudi na stopnjevane velikosti vark je določiti dimenzije cevi stalnice priglednega merskega aparata, ki se postavi; pri tem je pomniti, da polnitev cevi stalnice, ki se pokaže med uradno prizvedbo, ne znašaj manj nego 2'00 litra in ne več nego 3-50 litra; g) prigledni merski aparat in pa vsi k njemu vodeči cevovodi morajo ležati prosti in biti preiskavi vsak čas lahko dostopni; h) k priglednemu merskemu aparatu vodeča gladko Ukana cev za dovod pivne začimbe mora biti po vsej svojej dolžini vidna, dostopna in. ako se ne zaukaže izrečno narediti opažbo, prosta ; i) stojalo priglednega merskega aparata je z vijaki za kamenje, ki jih je pritrditi s cementno malto in ki segajo vsaj 15 centimetrov v temeljno zidino, ž njo trdno in nepremično zvezati ; k) postavljaje stojalo, kar se mora zgoditi z največjo pozornostjo in natančnostjo, se je pred vsem ozirati na to, da pride cev stalnica v natančno navpično in krajno pravo lego. Z železnimi zagozdami podloženo ploščo za stojalo je zaliti s cementno malto; l) cev stalnica priglednega merskega aparata mora ostati povsem prosta in dostopna. Torej ne sme biti niti z zidino, sestavinimi deli. ploščami, niti s stroji ali aparatovimi deli v neposredni dotiki. Ves prigledni merski aparati se mora obdati z varnostnim ovojem na primer nepremočljivim suknenim plaščem, obojem iz lesa ali železa tako, da se dadö ali lahko odstraniti ali da je prigledni merski aparat znotraj od vseh strani dostopen; m) ponev za začimbo, vsejedno ali ima neposredno kurjavo z ognjem ali s parom, sme imeti samo eno cev za dotok sladke začimbe in samo eno cev za odtok pivne začimbe. Kjer ima ponev dve ali več nastavnih odprtin, je njihove cevi kolikor moči blizu ponve združiti v skupno odtočno cev; v okrožju polnilnega prostora ne smejo nikakor biti druge odprtine, oziroma odvodi na ponvi; ê ti) kolikor moči blizu ponve mora biti v cevi za dotok sladke začimbe in v cevi za odtok pivne začimbe vstavljena po ena zaporna pipa z uredbo, ki je popisana v oddelku I, a. L, št. 2, ozir. 3. Če se te pipe izdelajo kakor trikrake pretikalne pipe, se mora s tretjo vejo združena cev prosto odtekati na tlak varilnice; o) na te zaporne priprave je napraviti sekundarne membrane. Zvezne cevke membran je napravili tako. da so v kolikor moči zavarovani legi, in se morajo v prometnem okrožju zavarovati s položenimi varnostnimi tulci; te cevke ne smejo biti v neposredni dotiki s takimi sestavnimi deli ali delovnimi pripravami, ki bi se mogle tudi le začasno segreti; p) cev za dotok sladke začimbe sme med čistilno baterijo, oziroma začimbeno sesalko in med pipo za dotok sladke začimbe imeti samo en, v pripadajočo čistilno kad iztekajoči izrastek, skozi katerega se takozvani samotok začimbe s sesalko spravi zopet vanjo; med pipo za dotok sladke začimbe in med ponvijo ne sme biti nikakega izrastka; nadalje se ne sme cev za dotok sladke začimbe in pa morda v notranji prostor ponve vodeča vodovodna cev nikakor nižje iztekati v ponev nego 20 centimetrov nad najvišjo površino piva (tudi predno se vkuha). Isto velja o takozvanem kropi Inem vencu, ki je pogosto nameščen v varilnih ponvah ; q) cev za odtok pivne začimbe ne sme imeti med ponvijo in zaporno pipo nikakega izrastka; v pipo za odlok pivne začimbe (računaje od ponve) morda nameščena odtočna cev za umi-valno vodo sc mora prosto iztekati nad tlakom varilnice; r) uvajati kake druge vode v ponev, morda skozi cev za odvod para ali skozi katerekoli cevne nastavke ponve ali ponvinega pokrova nikakor ni dovoljeno; s) pri ponvah s parno kurjavo je natančno ozna-meniti cevi za dovod para k ponvi in cevi za odvod para in zgoščene vode. Cevi se morajo položiti prosto in vsestransko dostopno, tako da je moči z gotovostjo zasledovati njihovo pot: t) ako služi ponev za začimbo tudi za kuhanje drozge, kakor je to pri manjših varnicah, se mora luknjasto votlo telo, ki ga je uviti na notranji strani navrtanega mesta ponve tako dolgo, dokler se kuha drozga, vselej sneti in nadomestiti z zapornim vijakom, ki tesno zapira; nadalje se morajo vsi tisti z dotično ponvijo zvezani cevovodi, ki se rabijo samo za drozgovod ne pa tudi za začimbovod. med čiščenjem dotlej, da se izvrši poizvedba, zavarovati tako, da je neupravičen odvod začimbe nemožen. Kako je izvršiti to zavarovanje, je od primera do primera določiti o priliki ogleda prostora z ozirom na vsakikratne krajevne razmere ; u) ako se pri dvojnih varnicah ponev za drozgu včasih ali samo v pomoč rabi tudi za vretje pivne začimbe, je šteti to ponev enako kakor v spredaj ^stoječem odstavku t popisano kombinirano ponev za drozgo in začimbo (navadna varnica). Ali je v posameznem primeru ponev za drozgo opremiti s posebnim prigled-nim merskim aparatom, ali je to ponev zvezati s priglednim merskim aparatom, ki se postavi k ponvi za začimbo, to se odloči po vsaki-kratnih razmerah na podstavi ogleda prostora; v) za vsakikratno začasno poizvedbo pivne začimbe v ponvi služi k priglednemu merskemu aparatu spadajoča posebna hamovka. Ker se mora la hamovka ob vsaki ovedbi na istem mestu vpostaviti v ponev, je znotraj v ponvi namestiti njej pridejano vodilo; tv) poleg vsake s priglednim merskim aparatom opremljene ponve se mora na bližnjem zidu vamice nabiti natančna risba njene lege, v kateri so vsi ž njo zvezani ali v njenem področju ležeči cevovodi in cevne zveze, vse v njih se nahajajoče pipe. zaklopke, zapahi, vsi izrastki in narejene zapore in zaklepi natančno razvidni in z barvo označeni, v meri vsaj 1:50 narave izdelani. O izidu ogleda prostora je sestaviti zapisnik, ki ga vsi podpišejo in ki ga je predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje. To oblastvo naj potem pivovarniškemu podjetniku naznani zahteve, ki se (Slovenisch.) 131 stavijo gledé postave merskega aparata, dopustivši rekurz. Ako se na rekurz stranke zaukaže vnovična poizvedba na licu mesta, mora stranka plačati stroške poizvedbe na licu mesta, ako bi se njenemu rekurzu ne ugodilo. 3. Ko je pivovarnica postavila prigledni merski aparat, zaukaže finančno oblastvo prve stopnje zapisovanje izvida. To mora opraviti ista komisija, ki je izvršila poizvedbo na licu mesta, in pri tem je paziti zlasti na nastopno : n) Preiskovati je. ali se je prigledni merski aparat postavil in ponev navrtala tako, kakor se je predpisalo pri poizvedbi na licu mesta, eventualno kakor se je izpremenilo z odlokom finančnega oblastva. Ako bi se v tej ali drugi smeri našel kak nedostatek. ga je stranki naznaniti in z zapisovanjem izvida počakati, dokler se napaka ne odstrani, oziroma ne odloči predstojno oblastvo. b) Posebno je paziti zapisovaje izvid na zveze posameznih delovnih priprav med seboj in s pri-glednim merskim aparatom: zvez cevi, ki bi bile pripravne omogočiti ali tudi samo olajšati tajen odvod, ni trpeti. Ako bi se pa spoznalo, da so potrebne za obrat, morajo biti tako urejene, da se morejo do časa. v katerem se vrši uradna poizvedba izdelane pivne začimbe, zapreti in deti pod uradno zaporo. c) Razen tega se morajo vsi cevovodi za vodo, par in pivno začimbo, ako nimajo gladko zlikanih površin, pobarvati tako. kakor je predpisano in da označuje to namen voda. Pri gladko zlikanih ceveh morajo biti vse zarobkove zveze pobarvane z oznamenjujočo barvo. d) Prostor, kjer sc postavi k aparatu spadajoča tehtnica, ki ima. uravnana za 10 kilogramov nosilnosti, dva lehtalna krožnika, kojih eden je opremljen z obročem, da vzprejme poskusno posodo, je pritrjen v leseni omari, ki se dâ zapreti, in počiva na konzolni mizi, ki se pritrdi z železnimi oporami in vpostavi vodoravno, je izbrati tako. da more tehtnica trajno ostali na 'dotičnem mestu. Tehtnica se mora brezpogojno nastaniti v istem prostoru, v katerem je postavljen prigledni merski aparat. Ako se spozna, da je aparat postavljen brez zadržka, je začeti polniti membranske sestave po posebnem predpisu, obseženem v dodatku I. in °“dj' aparat z oljem mazati po posebnem predpisu, obseženem v dodatku II. Združeno s tem je napraviti tek ir. v dodatku III oznamenjene svinčene zapore. tik frr O izidu zapisovanja izvida je sestaviti zapisnik, ki ga vsi podpišejo in kateremu je priložiti kopijo zgoraj pod lit. w) imenovane risbe lege. Ta zapisnik je predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje, ki naj ukrene meroskus priglednega merskega aparata, ako se v nobeni smeri ni pokazal nikak zadržek, oziroma ko so se popravili najdeni nedostatki. Dodatni meroskuk rabljenega merskega aparata je opraviti na izrečno zahtevo dotičnega pivovarniškega podjetnika, potem tedaj, kadar se varilna ponev obnovi, in pa ako pokaže po zaukazu, obseženem v oddelku lil. lit. B, z višini prigledom opravljena preskušnja merske pravilnosti aparatove k podatkom meroskusa več nego rt '/a odstotka razlike. Ako se opravi dodatni meroskus na zahtevo pivovarniškega podjetnika, mora on plačati stroške dodatnega meroskusa v tem primero, če pokaže dodatni merpskus mersko pravilnost aparata. Vsak dodatni meroskus naj odredi od primera do primera finančno oblastvo prve stopnje in izvršiti ga je enako kakor prvi meroskus aparata. 4. Pivovarniški podjetnik, oziroma voditelj obrata je dolžen vsako nameravano popravo na ponvi ali njeni podstavi, oziroma podzidju ali na podstavi priglednega merskega aparata, prodno kaj popravi, pismeno naznaniti pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopnje, naznanivši čas. v katerem bode, kakor je pričakovati, izvršena poprava, ki se opravi. Na vsako tako naznanilo ukreni finančno oblastvo prve stopnje, da organ višega prigleda takoj po izvršeni popravi preskusi mersko pravilnost priglednega merskega aparata tako. kakor je natančneje popisano v oddelku III. lil. B. Ako ta preskušnja pokaže, da je potreben dodatni meroskus aparata, ali ako je dodatni meroskus potreben iz kakega drugega razloga, se sme pivovarniški obrat z dotično varilnico počenši s časom, v katerem se je poistinila okolnost, utemeljujoča dodatni meroskus, dotlej da se opravi dodatni ruero-skus, nadaljevati in prigledni merski aparat dalje rabiti samo tedaj, kadar izjavi stranka v zapisniku, da je zadovoljna s tem, da se v tem času opravi uradna Prilog» 1. poizvedba uvarkov samo začasno in da se dobljeni poizvedbeni podatki po izvršenem dodatnem mero-skusu popravijo uporabljaje popravljene reducijske tabele. Ako bi nastala potreba popraviti kaj na | pipi za dotok sladke začimbe ali na pipi za odtok pivne začimbe, kar bi zahtevalo, da se prezrači pipin vretenec, mora pivovarniški podjetnik, oziroma voditelj obrata to tudi poprej naznaniti finančnemu oblastvu prve stopnje, ki naj pošlje kak organ višega pri-gleda, da posreduje. Organ, ki posreduje v tem. naj sname plombo višega prigleda na pi|.inem vretencu, in naj odstranivši plombe na pritrjevalnih vijakih okrova sekundarnih membran te vijake porahlja, okrov membrane nazaj potegne in sname. Membranskega sestava pri tem ni treba izprazniti. Ko se je poprava izvršila, naj se zaporna priprava spravi zopet v svojo prejšnjo lego in opremi s predpisanimi plombami. II]. Oddelek. Predpis uporabe. A. Za orgaue navadnega prigleda. 1. Navadni prigled naj izvršita vedno vsaj dva finančna organa; ako uradnika tehniškega finančnega prigleda ni na razpolaganje, mora eden posredujočih organov biti vsaj na stopnji nadpaznika finančne straže. Uradnik tehniškega finančnega prigleda, eventualno, ako pripadata oba organa finančni straži, v činu više stoječi uradnik naj prigledna uradna [dejanja namenu primemo razdeli in je za to odgovoren, da se uradna poizvedba izvrši povsem po predpisu. 2. V pivovarnah, ki imajo prigledui merski aparat, je namesto pregledne pole pisati poizvedbeni vpisnik po priloženem obrazcu (strogo zaračunljiva tiskovina). Ako je v kaki pivovarni več priglednih merskih aparatov v rabi, je pisati za vsak merski aparat poseben poizvedbeni vpisnik. Poizvedbeni vpisnik je sklepati mesečno in 10. dne naslednjega meseca poslati po službenem potu finančnemu oblastvu prve stopnje. Vpisuje' se naj vedno s tinto in piše naj tisti nadzorni organ, ki je opravil dotično uradno dejanje. 3. Navadni prigled se začne, ako pivovarna ni pod stalnim nadzorstvom, pri vsaki varki, ko je končano drozganje, to je torej kratko predno se začne čistiti začimba, in neha s poizvedbo uvarka. Nadzorni organi naj se takoj, ko dospejo v pivovarno, prepričajo o stanju varilnega ravnanja. Nadalje jim je naloženo, predno se začne čistiti začimba, se prepričati, da so vse napravljene zapore, in pa tudi prigledni merski aparat ter pripadajoči vodi in pipe v nepokvarjenem stanju. Potem je odstraniti sito iz hmeljnega cedilnika, in ko se je osna-žilo, zopet vstaviti, pri čemer je gledati na gostitev. Plombo na zapornem vijaku, ki se je snela, da se je hmeljni cedilnik osnažil. je takoj obnoviti. Ako služi ponev za drozgo tudi kakor ponev za začimbo, je paziti na to, da se na notranji strani navrtanega mesta uvita zaporna kapica nadomesti s sitom, predno se začne čiščenje. Nadalje je, še predno se premaknejö zapore, dokler je prigledni merski aparat v glavni legi I (umivalna lega), izmivati z umivalno baterijo po ponvi. Pri tem je paziti, ali teče umivalna voda skozi vse luknjice sita znotraj ponve v moči, ki jamči popolno svobodno prerezo. Ako bi tega ne bilo, je sito odstraniti in očistiti, eventualno s pomočjo paro-voda umivalne baterije prepihati vod. Potem je spraviti umivalno pipo 55 in pa vrtilni zapah E v zaporno stanje postavivši navpično ročaja 57, oziroma 39. in zatik vrtilnega zapaha 38 je pomakniti navzdol, ko se je odpravil aretovalni klinček. 4. Ko je voditelj obrata ustno naznanil, da se začne čiščenje, naj se nadzorni orgairi vedno na svoje oči prepričajo: a) ali je pipa za dotok sladke začimbe še po predpisu zaprta in ali je zaporna zagozda prosto gibljiva v razpori pipnega vretenca, b) ali je ponev osnažena in izpraznjena, pipa za odtok pivne začimbe dokončno zaprta, ali se ujema razpora v pipinem vretencu z nazajpo-tegnjeno zaporno zagozdo in ali je vstavljen aretovalni klinček, c) ali je zatik vrtilnega zapaha po redu pomaknjen navzdol in ali se njegova odprtina ujema z nazaj-potegnjeno zagozdo, d) ali je sito znotraj ponve osnaženo in trdno privito in ali je njegova površina prosta. 5. Ako se je na teh štirih mestih našlo vse v redu ali spravilo v red, preloži eden teh dveh nadzornih organov zapore in s tem prigledni merski aparat iz glavne lege I (umivalna lega) v glavno lego II (prigledna lega) s tem. da se ročaj 65, ki spravlja primarne membrane v delovanje, ko se je snela uradna zapora, v zmislu urinega kazalnika premakne za 180°. S tem se zapreta zatik vrtilnega zapaha in pipa za odtok pivne začimbe, pipa za dotok sladke začimbe pa se oprosti. Ko se je to zgodilo, je vedno pogledati, ali se je zaporna zagozda sekundarne membrane Is pomaknila v odprtino zatika vrtilnega zapaha, zagozda sekundarne membrane II s pa v razporo vretenca pipe za odtok pivne začimbe, in ali se je zaporna zagozda sekundarne membrane Ills potegnila iz razpore v vretencu pipe za.dotok sladke začimbe. Varilno stranko je potem obvestiti o tem, da se je preložba izvršila, in takoj se lahko začne čiščenje. Od tega časa naprej naj eden nadzornih organov dotlej, da bo izvršena poizvedba s priglednim merskim aparatom, neprenehoma nadzoruje ponev za začimbo. Dokler teče začimba, naj pazi drugi nadzorni organ na to, da pride vsa iz čistilne kadi odtekajoča začimba s svojimi nalivki vred v ponev in da se drugače nikjer ne odteka ali ne odvzame. Ko se je čiščenje končalo, naj ta nadzorni organ prigleda, da se patoka odteka prosto čez tlak varilnice v kanal, izvzemši tiste primere, v katerih je dano posebno dovolilo za nadaljnjo uporabo gladke vode. 6. Med varom v ponvi za začimbo, je izvršiti priprave, opazovanja in merjenja, ki se morajo goditi pred vsako poizvedbo, in to: a) K prigiednemu merskemu aparatu, spadajočo tehtnico je potem, ko se je zapora odprla, pred « vsakikratno uporabo preskusiti gledé tega, ali se ob praznih in popolnoma osnaženih tehtnič-nih skledicah tehtnični jezik ujema z vizirjem. Razen tega je tehtnico vsaj enkrat mesečno preskusiti tako. Krožnik za posodo se obremeni s 5 kilogrami teže, utežni krožnik z več utežmi iste skupne teže. Ako se jezik pravilno vstavi, deluje tehtnica dobro; drugače je poistiniti razliko teže, ki se mora do pravilne vstave dodati ali odvzeti. To poskušnjo je ponoviti, izmenjaje uteži, in potem opraviti prav tako z obremenitvijo 500 gramov. Ako znaša razlika več nego en gram, je to takoj naznaniti finančnemu oblastvu prve stopnje, ki naj ukrene potrebno. Dokler se hiba ne odpravi, je za uradno poizvedbo uporabljati drugo pripravno, pravilno delujočo tehtnico. Gledé obdobnega dodatnega meroskusa uteži naj veljajo splošni meroskusni predpisi. b) Pod navadno prigledno zaporo stoječi majhni okrogli zaporni krožnik v pokrovu posodinega bobna, ki obsega poskusne shranke za viši prigled, je odstranivši plombo in zaporni klinček dvigniti in poskusno posodo, nahajajočo se pod odprtino, ki postane prosta, je s posodinim ključem vzeti iz nje. Ako je ta posoda napolnjena, jo je pretehtati, predno se izprazni, in ta teža se vpiši z napovedjo številke posode v dotični razpre-delek poizvedbenega vpisnika. To posodo je v vseh primerih popolnoma osnažiti z vročo in mrzlo vodo, in ko se je poveznjena pustila nekaj minut stati, znotraj in zunaj popolnoma posušiti in obrisati. Na to je poskusno posodo opremiti z novo konservacijsko tableto in taro vati. Ovedeno taro poskusne posode je z napovedjo posodine številke vpisati v dotični raz-predelek poizvedbenega vpisnika. Potem se postavi poskusna posoda s pomočjo posodine sklede skozi odprtino zopet v posodin boben in to tako, da pride njena spodnja plošča dna natančno v dolbino bobnovega dna. Zaporni krožnik je zopet postaviti, zaporni klinček pomakniti naprej in opremiti s plombeno zaporo navadnega prigleda. Konservacijsko tablete daje finančna uprava brezplačno; dotični nadzorni organi jih dobivajo proti zaračunu na ckonomatu c. kr. deželnega finančnega ravnateljstva na Dunaju v kartonih po 50 in 100 kosov. Iz napolnjenih shrank za viši prigled odvzete konservacijske tablete se ne smejo zopet porabljati; pač pa jih je zbirati in obdobno oddajali spredaj oznamenjenenm ckonomatu. c) Poskusno posodo za navadni prigled je z vročo in mrzlo vodo znotraj in zunaj umiti, in ko je nekaj minut stala poveznjena in se popolnoma posušila ter obrisala, s pokrovom vred tarovati; potem je pokrov dati na stran in poskusno posodo postaviti na ploščo za navadni prigled, na desni zunaj na stojalu. Posodino taro je vpisati v dotični razpre-delek poizvedbenega vpisnika. d) Posodo za samotok je izpraznjeno in osnaženo postaviti na pripadajočo ploščo, na levi zunaj na stojalu. e) Število, ki ga kaže štelo priglednega merskega aparata pred poizvedbo, je prečitati in vpisati v dotični razpredelek poizvedbenega vpisnika. f) Končno je prigledni merski aparat namazati z oljem po predpisu, obseženem v dodatku II. 7. Ko je voditelj obrata naznanil, da je var dovršen m da se more pričeti uradna poizvedba uvarka, naj pazijo nadzorni organi na naslednje: a) Voditelja obrata je opozoriti na to, da je namenu primernejše, med poizvedbo z aparatom nehati s kurjavo ali jo vsaj oslabiti, da se za- brani premočno valovanje pivne začimbe. b) Ce se rabi kako mešalo za ponev, se mora dotlej, da je poizvedba s priglednim merskim aparatom končana, ustaviti. c) Vrata ponve morajo biti odprta in morajo ostati odprta tudi ves čas poizvedbe s priglednim merskim aparatom. d) Pipa za dotok sladke začimbe mora biti v smeri proti ponvi dokončno zaprta in aretovalni klinček vstavljen. e) Ako so ti predpogoji izpolnjeni, se vrši najprej začasna poizvedba množine pivne začimbe s harnovko. vpisnika. S to začasno poizvedbo dobljeni podatki so podstava uradne poizvedbe za primer popolne nerabnosti priglednega merskega aparata, ker se more na ta način ob vsaki poizvedbi ugotoviti, kako visoko stoji, oziroma naj stoji pivna začimba v varilni ponvi ob vsakikrat s priglednim merskim aparatom ovedeni množini pivne začimbe. Ako se pokažejo proti izkušnjam, dobljenim v daljšem času, v tej smeri bistvene razlike, je zasledovati njih vzroke in o uspehu sledbe poročati finančnemu oblastvu prve stopnje, da dalje kaj ukrene. Začasno poizvedbo bo praviloma opravljati tistemu nadzornemu organu, kateremu je naročeno nadzorovanje ponve za začimbo. f) Sedaj ali tudi že hkratu z začasno poizvedbo naj drugi nadzorni organ opravi poizvedbo s priglednim merskim aparatom. Za ta namen je najprej sneti plombeno zaporo aretovalnega klinčka na gonilnem kolescu priglednega merskega aparata, aretovalni klinček izvleči in samogibno iztikanje gonila, spravljaje vtikalni gumb v delovanje, odpraviti. Potem se gonilno kolesce enakomerno ne prenaglo zavrti. Ko se je, izpraznivši cev stalnico v posodo za samotok, gonilo prvikrat samogibno iztaknilo, se, zopet uporabljaje vtikalni gumb, poizvedba nadaljuje in se gonilo nepretrgoma tako dolgo poganja, da zazvoni znamenje zvonca, ko se je tretjikrat staknilo in se je cev stalnica zadnjikrat izpraznila v poskusno posodo za navadni prigled, in da se prigledni merski aparat tretjikrat samogibno iztakne. Sedaj se poskusna posoda navadnega pri-gleda takoj z vtikalnim ročajem odstrani s svoje plošče, zapre s svojim pokrovom in se postavi na povsem varnem mestu v stran. Gonilno kolesce priglednega merskega aparata.se zavaruje z aretovalnim klinčkom in temu se nadene plombena zapora navadnega prigleda. Za ta namen je poprej dobro posušeno harnovko vstaviti z nameščenim vodilom na mestu ponve, oznamenjenem že ob zapisu izvida, potem je izmeriti višino tekočinske gladine na vseh štirih straneh hamovke v milimetrih; to izmero je vsaj dvakrat izvršiti, sredino prečitanih merskih števil je vpisati v zalo določene razpredelke poizvedbenega Takoj, ko se je končala poizvedba s priglednim merskim aparatom, naj se nadzorni organ prepriča, ali se je samogibno delovanje zapor na daljavo na zatiku vrtilnega zapaha, na pipi za odtok pivne začimbe in za dotok sladke začimbe vršilo v redu. in naj voditelja obrata obvesti, da se izdelana pivna začimba izroča v nadaljnjo manipulacijo. g) Sedaj je, privzemši voditelja obrata začeti s tehtanjem in gradovanjem poskusa pivne začimbe za navadni prigled; pri tem uradnem dejanju naj vedno posreduje tudi drugi nadzorni organ. Napolnjena poskusna posoda navadnega prigleda se s pokrovom vred, odstranivši kaka na dnu držeča se tuja telesa, postavi previdno in ne da bi se izlila tudi le najmanjša količina njene vsebine, na tehtnični krožnik za posodo ; na krožnik za uteži se polagajo uteži tako dolgo, da se jezik natančno vstavi. Te uteži je prečitati. ko se polagajo in ko se snemajo; razen tega je skupno težo naloženih uteži določiti s tem, da se prečita iz praznih mest skupna teža uteži, ki jih ni v utežnem vstavku, še predno se vložijo nazaj rabljene uteži. S tem trojnim prigledom ovedeno težo je takoj in neposredno vpisati v dotični razpredelek po-izvedbenega vpisnika. h) Ko se je uzorec pretehtal, je postaviti še vedno s pokrovom opremljeno poskusno posodo v bedenj, napolnjen z mrzlo vodo ali s kosci ledu, da se pivna začimba, ki se bode grado-vala. ohladi, in jo skrbno varovati proti vsakemu vplivu. Ko se je uzorec primerno ohladil, se vodene kapljice, držeče se na notranji strani pokrova, skrbno odrgnejo na notranjem robu poskusne posode, pokrov se odstrani in uzorec pivne začimbe v poskusni shranki se z luknjasto mešalno ploščo krepko premeša, tako da se tudi na notranjih stenah posode držeče se kapljice zmešajo s pivno začimbo in se temperatura vse vsebine posode povsem izenači. Potem je uzorec preliti v stekleno grè-zilno posodo, ko se je poprej izplaknila z majhnim delom dotičnega uzorca pivne začimbe. Gradovanje samo je izvršiti z uradnim normalnim saharometrom, natančno držč se obstoječih predpisov. i) S tako najdenimi veličinami za težo in saharo-metrsko naznanilo uzorca se torej s pomočjo redukcijskih tablic, narejenih za vsak aparat o priliki meroskusa, po njim pridcjanem navodilu preračuni v ponvi obseženi izdelek, izražen v hektolitrskih stopnjah ekstrakta. Ud tako najdene količine je odšteti tisti odbitek, ki je potreben, da se popravi naznanilo aparata gledé izgub med ponvijo za začimbo in hladilom. Izmera tega odbitka se za sedaj določa takole: Koliko stopinj ima pivna Odbitek v odstotkih začimba v celih saharo- hektoliterskih stopinj metrskih stopinjah varke ^ ^ ^ — - ^ 7 ... . . ... 25 8 . . . . . ... 2-7 9 . . . . ....30 10 . . . . ... 3-2 11 ... . . ... 3-4 12 ... . . ... 3-6 13 ... . . ... 3-8 14 ... . ....40 15 ... . . . . . 4-2 16 in več . . ... 4-5 Ob rabi te tabele je zanemarjati ulomke saharometrske stopinje do vštevši 0-50. večje ulomke pa je šteti za celo stopinjo. Po tem odbitku ostajajoči ostanek je primerjati z naznanjenim številom hektolitrskih stopinj ekstrakta. Ako se pokaže napram naznanilu več, kar presega 5 odstotkov, je zapisati izvid; ako se pokaže več, kar presega 10 odstotkov, je razen tega ovedeti dohodar-stveni spotikljaj. Ovedene podatke je vpisati v poizvedbeni vpisnik primerno nadpisom razpredelkov. k) Potem, vsekakor pa še le, ko se je popolnoma izpraznila ponev, je ves aparat osnažiti. V ta namen je vse dele aparata, ki so prišli v do-tiko s pivno začimbo, oplakniti z vročo vodo, potem izpariti in končno tako dolgo izmivati z mrzlo vodo, da se vsi ti aparatovi deli ohladé. Ob izparenju vrtilnega zapaha je strogo gledati na to, da se s svojim ročajem postavi v polnilno lego, predno se odpre parna za-klopnica in da ostani v tej legi, dokler je odprta parna zaklopnica. 8. Umivalni var za snaženje varilnih posod in vodov, ki je v navadi, ako je obrat dalje časa stal, se mora vsaj tri ure poprej, naznaniti finančnemu organu, kateremu je naročeno neposredno nadzorstvo pivovarne, in pri tem naj veljajo gledé prigleda in poizvedbe s priglednim merskim aparatom isti predpisi kakor za zglašcno varko, vendar naj izostane tehtanje uzorca in gradovanje. Takih umivalnih varov se lahko eventualno naredi več zaporedoma, ako se to zdi potrebno vareči stranki. Zato se lahko porabljajo odpadki iz pivovarne, n. pr. sladne cime, sladni prah, tropine ali izkuhan hmejj in ta var se lahko spravi skozi vse vode, vodeče pivno začimbo. Končno pa je nadzorovati in poistiniti njegov odtok v kanal. Ti umivalni vari se morajo enako kakor pravilne varke zapisovati v poizvedbeni vpisnik. B. Za organe vi šega prigleda. Viši prigled je opraviti praviloma vsaj enkrat v tednu. Ako je pivovarna pod stalnim nadzorstvom, zadošča, ako se viši prigled opravi vsaj trikrat v mescu. Organ za viši prigled naj se pred vsem in vsakikrat prepriča, ali je ustreženo predpisom o postavi aparata, in naj natančno pregleda napravljene zapore. Ako se tedaj vari, naj organ za viši prigled nadzoruje uradno dejanje organov navadnega prigleda in, ako treba, kaj pojasni in jih pouči. Poizvedbo uzorcev pivne začimbe, nahajajočih se v poskusnih posodah višega prigleda, je začeti še le po končani ovedbi izdelka po organih navadnega prigleda. Pri tem je najprej sneti uradne zapore, ki jih je naredil na pokrovu posodinega bobna viši prigled, odkriti pokrov in potem opraviti poizvedbo množine in ekstraktove vsebine vseh uzorcev, nahajajočih se v bobnu, tako, kakor je predpisano za navadni prigled. Pred gradovanjem je vso vsebino poskusne posode z mešalno ploščo temeljito premešati. tako da se vsa gošča razdeli enakomerno. Od teh uzorcev se sme vzeti in preskusiti vedno samo drug za drugim, in vsakikrat, ko se je izvzela ena poskusna posoda, je zopet položiti pokrov na posodin boben, da se zabrani prepovedi protivno vplivanje na uzorce. Izpraznjene poskusne shranke je. predno se vstavijo, kakor že omenjeno, skrbno osnažiti in. ko se je vložila konservacijska tableta, suhe vstaviti. V posodinem bobnu pod razdelivčevo ploščo se nahajajoča polna poskusna posoda ima v sebi uzorec pivne začimbe nazadnje ovedene varke. Po tem odgovarjajo za to poskusno posodo nasproti vrtilni smeri urinega kazalnika vrsteči se uzorci obratni zaporednosti poprejšnjih poizvedeb. Torej se dâ določiti, ali soglaša po organih navadnega prigleda opravljena poizvedba množine in ekstraktove vsebine uzorcev navadnega prigleda z uspehom poizvedbe višega prigleda. Uspeh poizvedeb je z napovedjo številk dotičnih poskusnih posod vpisati v preglednem zaznamku višega prigleda, ki ga je pisati po priloženem uzorcu (strogo zaračunljiva tiskovina). Ta pregledni zaznamek je hkratu s poizvedbenim vpisnikom vposlati po službenem potu. Ako bi se med podatki navadnega in višega prigleda pokazale očividne razlike, je iskati njih pojasnila in v pregledni zaznamek vzprejeti primerno opomnjo. Ko se je končala poizvedba, osnažil boben znotraj in z oljem namazal trn, je posodin boben zopet skrbno pokriti s pokrovom in zavarovati. Organu višega prigleda je nadalje naloženo, vsaj vsak drugi mesec na naslednji način preskusiti, ali je kakovost cevi stalnice še neizpremenjena. Že ob meroskusu merskega aparata se ove, koliko težno množino vode obsega ob določeni temperaturi cev stalnica, napolnjena do gornjega roba in zaprta s stekleno ploščo; ta teža je navedena v meroskusnih listinah aparata. Da se prigleda, ali se ta količina ni izpreme-nila, je cev stalnico, odstranivši varnostno kapico, v glavni legi I (umivalna lega) aparata do gornjega roba napolniti z vodo, na cev stalnico parkrakt rahlo potrkati, potem jo je z ravno obrušeno stekleno ploščo odrgniti in pokriti; pri tpm je gledati na to, da pod stekleno ploščo ne ostanejo zračni mehurčki. Na to je sneti plombo na klinčku, ki veže razde-livec G s stoječim vretenom 42, klinček odstraniti in razdelivec, ki je postal vsled tega prosto gibljiv, z roko spraviti čez sredo poskusne posode za navadni prigled. Ko se je zunanji rob cevi stalnico pod stekleni) ploščo skrbno posušil, se ročaj vrtilnega zapaha zavrti na desno do udara. Pri tem se izprazni vsebina cevi stalnice v poprej tarovano poskusno posodo, postavljeno pod razdelivcem na plošči za navadni prigled. Težo in temperaturo polnitve z vodo je potem ovedeti. Te poskuse z vodo je opraviti trikrat. Poprečnik ovedenih tež je, oziraje se na merjeno poprečno temperaturo^ primerjati s težo, ki se je ustanovila ob meroskusu in za posamezne temperaturne stopinje v mejah od 7 do 24 stopinj Reaumurja reducirala. Ako se pokaže, primerjaje tako ovedeno množino vode v cevi stalnici napram množini, ustanovljeni ob meroskusu, ± 0-5 odstotka razlike ali več, je poskušnjo opraviti najprej še dvakrat, in ako ponovljene poskušnje potrdijo uspeh prve poskušnje, je to naznaniti finančnemu oblastvu prve stopnje, da se začne dodatni meroskus priglednega merskega aparata. Ko je preskušnja končana, je razdelivec G spraviti nazaj v njegovo prejšnjo lego in ga zavarovati. Pri vsaki drugi preiskavi cevi stalnice po spredaj stoječih odredbah in v primerih, oznamenjenih v oddelku II, št. 4, je sè strani višega prigleda preskušati mersko pravilnost aparata takole: Ponev se v glavni legi I (umivalni legi) aparata napolni z vodo toliko, da so vsa tri znamenja ha-rnovke, narejena že o priliki meroskusa aparata v različnih višinah, pod vodo. Potem se, ko se je razdelivec tako. kakor je poprej popisano, prestavil, cev stalnica izplakne, premaknivši vrtilni zapah z roko. Na to je vodno gladino v ponvi, odtočivši vodo. natančno vstaviti na ostrico najvišjega znamenja hamovke, potem cev stalnico napolniti in izprazniti v skrbno osnaženo in poprej tarovano suho poskusno posodo, prav tako premaknivši vrtilni zapah z roko; pri tem je posebno paziti na to, da se pusti vrtilni zapah tri minute tako v polnilni kakor tudi v praznilni legi. Na to je vodno gladino v ponvi vpostaviti na ostrico nižega in končno na ostrico najnižega znamenja hamovke, in vsakikrat odtočiti eno polnitev cevi stalnice, kakor je spredaj popisano, in pa zapisati temperaturo vode v ponvi. Težo vsake teh treh polnitev cevi stalnice je poizvedeti in poprečnik teh težnih količin primerjati s podatki, dobljenimi ob meroskusu, oziraje se na ovedeno poprečno temperaturo. Ako se pri tem pokaže več nego ± 05 odstotka razlike, je najprej ponoviti celo poskušnjo, in ako izid ponove soglaša z izidom prve poskušnje, je to naznaniti finančnemu oblastvu prve stopnje, da uvede se dodatna preskušnja. To, kar je opazil o priliki višega prigleda, naj uradnik, ki izvršuje viši prigled, zapiše v svojem dnevniku in v preglednem zaznamku. Ako bi se pokazali nedostatki, ki zahtevajo takojšen ukrep, je sporočiti po najkrajšem potu predstojnemu oblastvu. C. Če je moteno delovanje priglednega merskega aparata za pivno začimbo. Moteži. ki se morejo prigoditi v delovanju priglednega merskega aparata z zunanjimi vplivi, so ali taki, da se po njih moti samo delovanje te ali one samogibne zapore ali delovanje mehanizma, ki ga goni gonilno kolesce, ali pa taki. da se prigledni merski aparat sploh ne more rabiti za ovedbo izdelane pivne začimbe. Pivovarniški podjetnik, oziroma voditelj obrata je dolžen, vsako zunanjo poškodbo na aparatu ali na podstavi, ki moti delovanje priglednega merskega aparata, nemudoma, ko jo je opazil, pismeno v dvojnem izdatku naznaniti finančnemu organu, kateremu je naloženo neposredno nadzorstvo pivovarne, ozna-menivši natančneje poškodbo, ki se je prigodila. Finančni organ, ki dobi to naznanilo, naj zapiše na obeh izvodih dan in uro vročitve in naj stranki vrne en potrjen izvod. Na podstavi tega naznanila mora imenovani finančni organ brez odloga, privzemši stranko, poistiniti naznanjeno poškodbo in o njej pismeno, ali če je v kraju brzojavna postaja, brzojavno poročati neposredno pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopnje. Prav tako je ravnati, če motež v delovanju priglednega merskega aparata opazijo nadzorni organi sami, dokler so v pivovarni. V poročilu je vrsto moteža tako označiti, da se more spoznati, kaj je treba ukreniti, da se odpravi motež. Ako bi bilo treba izmenjati kak poškodovani del aparata, ga je natančno oznameniti. omenivši tisto znamenje, ki ga ima dotični del v popisu (oddelek I). Finančno oblastvo prve stopnje je dolžno takoj, ko dojde naznanilo o motežu. vsakikrat ukreniti, kar je potrebno. V vseh primerih kakega moteža je ukreniti, da posreduje organ višega prigleda kolikor moči pogoslo ob' uradni poizvedbi izdelane pivne začimbe. Novi aparatu vi deli se smejo vstavljati samo s posredovanjem za to posebno pooblaščenih organov. Dokler je delovanje priglednega merskega aparata moteno, je po vrsti nastalega moteža ob uradni ovedbi izdelane pivne začimbe ravnati po naslednjih zaukazih: 1. Ako je moteno delovanje ene ali več zapor. Ako vsled poškodbe kake membrane ali njene vodilne eevke odreče svoje delovanje zapora na pipi za odtok pivne začimbe ali na pipi za dotok sladke začimbe, je odstraniti pri sekundarni membrani plombeno vrvico, ki varuje štiri pritrdilne vijake okrova sekundarne membrane, in nato je te štiri pritrdilne vijake toliko omajati, da se more okrov sekundarne membrane z zapornim klinčkom vred potegniti nazaj in pipa odpreti. S tem iztaknjeno samogibno zaporo je nadomestiti s plombenim zavarovanjem aretovalnega klinčka dotične pipe od primera do primera, in to tako, da mora biti, ako je moten membranski sestav IIp lis, v zaprtem stanju uradno zavarovana pipa za odtok pivne začimbe v času, ko se začne čistiti, dotlej, ko se konča ovedba z aparatom, ako je pa moten membranski sestav III p Ills, pipa za dotok sladke začimbe od časa, ko neha dotekati pivna začimba, dotlej, da se začne čistiti naslednja varka. Ako je moten membranski sestav Ip Is, je odstraniti plombeno zaporo zavitja membranske cevke z vijakom ne sekundarni membrani, zavitje z vijakom povsem odpraviti in potem okrov sekundarne membrane toliko nazaj zaviti iz okrova vrtilnega zapaha, da se oprosti zatik vrtilnega zapaha. Poizvedbo s priglednim merskim aparatom je potem v ostalem normalno opraviti v vseh zgoraj oznamenjenih treh primerih. 2. Ako je moten samogibni gibalni mehanizem vrtilnega zapaha. Ako se dogodé take poškodbe priglednega merskega aparata, ki izključujejo njega redno uporabljanje, ker je zveza premičnih del motena tako, da ni moči spraviti v delovanje skupnega mehanizma z ročnim kolescem kakor gonilnim organom, je poizvedbo opraviti tako, da se cev stalnica napolni in pa izprazni neposredno gibaje vrtilni zapah z njegovim ročajem, ki ga je sicer uporabljati samo o priliki snaženja. Ker pa je tako neposredno premikanje vrtilnega zapaha brez ovinkov možno samo tedaj, kadar je prigledni merski aparat v glavni legi I (umivalni legi), je aparat pustiti v tej legi, ako se je motež dogodil v času, v katerem je bil aparat v glavni legi I (umivalni legi). Glavni legi I ustrezno je pipa za dotok sladke začimbe zaprta in te zapore ni moči odpraviti, pre-loživši prigledni merski aparat v glavno lego II (pri-gledna lega), temveč s prisilnim posegom na sekun- darni membrani Ills, pripuščenim zgoraj pod št. 1, odstavkom 1. Potem se lahko začimba zajema v ponev, in ko sta glavni legi I primerno prosta tako zatik vr'ilnega zapaha kakor tudi pipa za odtok pivne začimbe, se lahko opravi zasilna ovedba in ponev izprazne. Ob zasilni ovedbi je ravnati takole : Zatik vrtilnega zapaha se dvigne. Umivalna pipa mora biti v zaprtem stanju, ako je ročaj obrnjen navzdol. Razdelivec G je postaviti, ako treba, kakor je zaukazano v oddelku III B, z roko tako, da pride odtočna odprtina nad sredino poskusne posode za navadni prigled. Ročaj vrtilnega zapaha se sedaj zasukne na levo do udara in se pusti po uri eno celo minuto v tej legi. Potem se ročaj vrtilnega zapaha zasukne na desno do udara in pušča dve celi minuti v tej legi. Na ploščo za posodo navadnega prigleda se je bila postavila posoda za samotok in ta prva izpraznitev cevi stalnice se šteje prav tako za samotok kakor ob normalni poizvedbi. Nato se postavi na isto mesto tarovana posoda za navadni prigled in potem se, kakor je zgoraj popisano, cev stalnica drugikrat napolni in izprazni. Ta dobljeni uzorec je dati za podstavo nadaljnjemu ravnanju za uradno poizvedbo. Ako se prigledni merski aparat poškoduje, ko je v glavni legi II (prigledni legi), je odstraniti dve zapori, namreč zaporo pipe za odtok pivne začimbe in zaporo zatika vrtilnega zapaha, da je moči izvršiti zasilno poizvedbo in pivno začimbo potočiti iz ponve. Za to potrebne prisilne storitve je opraviti tako, kakor je popisano pod št. 1. Dokler je moteno delovanje aparata, nastopi namesto iztaknjenih samogibnih zapor na pipi za dotok sladke začimbe in na pipi za odtok pivne začimbe uradno zavarovanje tako, kakor je zaukazano pod št. 1. 3. Ako je prigledni merski aparat povsem ne-poraben. Raba priglednega merskega aparata je povsem izključena, če so bili poškodovani vrtilni zapah, cev stalnica ali razdelivec ali če je moten dovod pivne začimbe od ponve k priglednemu merskemu aparatu. fSloveniaoh.) 132 V takem primem je izdelano množino pivne začimbe poizvedeti tako, da se opravi zgolj zgoraj pod lit. A zaukazana začasna poizvedba s hamovko in gra-dovanje pivne začimbe, in da se s pomočjo podatkov, dobljenih ob rednem delovanju priglednega merskega aparata, ové, katera množina ustreza podatkom začasne poizvedbe, dobljenim, ko je aparat moten. Gradovalno poskušnjo je narediti neposredno po poizvedbi naznanila liamovke tako, da se z za-jemalnico z dolgim držajem vzamejo vsaj tri žlice iz različnih plasti ponvine vsebine (dna, sredine in površine) in se skozi lijak s sitom vlijejo v pripravljeno, poprej z začimbo dotičnega vara izpluknjeno poskusno posodo. Napolnjeno posodo je takoj pokriti s pokrovom. Ako bi za poizvedbo množine ne bilo na razpo-polago zadostnega števila podatkov poprejšnjih začasnih poizvedeb, je povzeti množino pivne začimbe na podstavi naznanila hamovke iz posebne, tabele, narejene o priliki meroskusa priglednega merskega aparata. Iz te tabele je spoznati, katera množina pivne začimbe, reducirana na normalno tempereturo, odgovarja vsakikratnemu naznanilu hamovke. Böhiu r. s. - / • ■ ' • •öi Celoten pogled I. (Po fotografiji.) Celoten pogled II. (Po fotografiji.) i Pogled od spredaj. Pipa za dotok začimbe. Pipa za odtok pivne začimbe. Prereza “ir* \ Pod. IV. Pogled od zgoraj. Navpična prereza gonila s tempiranjem. Pod. Vlil. Vodoravna prereza a—b. V Pogonska teža prereza c—d. (Slovenisch.) 133 Prereza a—b. reP Pod. IX. Vrtilni zapah, umivalna pipa in sek. membrana Is (navpična prereza). Prereza c—d. Vrtilni zapah. Pod. XI, XII, XIII. Navpična prereza. Pod. XI Pod. XII. Prereza a—b. [#■' i 1 j ! 1 J_ i 1 1 1 1 Pod. XIII. Pogled od spredaj, navpična prereza umivalne pipe. Okrov membrane Is (pogled od zadaj). Hineljev cedilnik. Pod. XIV. Navpična prereza. Pod. XV. Vodoravna prereza o—b. Pod. XVIII. Pod. XX. fc 9 Pod. XXI, XXII, XXIII. Pipa za odtok pivne začimbe sekundarno membrano Us. Pod. XXI. Pogled od zgoraj Pod. XXII. Pogled. Pod. xxm. Vodoravna prereza a—b. . k hmeljeveinu cedilniku. Pod. XXIY* XXY. Pipa za dotok sladke začimbe s sek. membrano Ills. Pod. XXIV. Navpična prereza. Okrov membrane III s, pogled od zadaj. Pod. XXV. Vodoravna prereza a—b. j / k ponvi ■*- ■!- ! \ \ \ \ : ' " ' I . - _ I Priloga 1 (k oddelku III A). Dežela:....... Finančni okraj: Prigledno okrajno vodstvo finančne straže: Oddelek finančne straže :................ Pivovarna..................................v Obratna (loba 19. . p. št. Ovedbeni vpisnik št................. «XST navadnega prigleda za ponev št., opremljeno s priglednim merskim aparatom št.... za pivno začimbo mesec.......................... 19.... Mesečni sklep. Ovedeni izdelek Hektolitrskili stopinj ekstrakta Naznanilo štela štev. v mesecu 19 . . začetkom ) v času od 1. dne septembra 19 . . do 19 . . koncem ) 19 . . 1 skupaj . Opravljene preložbe Število od tega odpade na: ovedene varke umivalne vare Parafirano po . .pol. Podpis: Strogo zaračunljiva tiskovina. Veliki koncept. (Slovenisch.) 134 Teki Ko- smata teža Tara z zaporno tableto vred iz po-sodi-nega bobna izvzete v posodili boben zopet vstavljene Ovedba teže tara ko- smata teža čista teža uzorca I pivne začimbe poskusne posode navadnega pri v gramih gleda -S O yj3 rt >o o čas, v katerem so došli nadzorni organi v pivovarno dan ura in minuta Pivarinska boleta da- tum šte- vilka ! Ul % £ I Î o> XT. Tip £ £ s rt bß O» o C bo •g .2 •a §' ‘B,-« >N S-h o &. '3 ï> 5.£ S £ 3 3 .3 & 3 3 r* bD •S^ rt v> 5 j: TJ o> 0 T3 01 s. ^rt rt 55 rt -M O) >55 poskusne posode višega prigleda i I oT c >1 o S cl ui £ rt > >0 ^ rt o n M « g D / Priloga 2 (k oddelku III B). Dežela :................................... Prigledno okrajno vodstvo finančne straže : Finančni okraj :........................... Oddelek finančne straže :..................... Pivovarna • • -..................v.............. Obratna doba 19... Mesec...........................19... p. št, Pregledni zaznamek vi šeg a prigleda. T zgoraj imenovani pivovarni se rabi.......................prigledni(h) merski(h) aparat... za pivno začimbo, in to: na ponvi št.......................... prigledni merski aparat št........... JI JI tl.......... » JI JI.......... JI JI ........... JI JI JI........... » ji n.......... Parafirano po . . pol. Strogo zaračunljiva tiskovina. " ” ».......................... J» » » .......... JI n ji n ...... . „ » » »...... » n n »................................ n Veliki koncept. Öas prihoda v pivovarno ura dan in minuta Stanje obrata v zraven omenjenem Sasu Uspeh ovedbe šte- vilka nazna- nilo štela priglednega merskega aparata šte- vilka ko- smata teža tara poskusne posode čista teža uzorca v gramih gradovanje šte- vilka sa- haro- metra nepo- sredno čitanje na vre- tenu toplo-me-rovo naznanilo uzorca v ° R. resnična vsebina ekstrakta po tabeli III množina š pomočjo aparato-vih tabel prera-čunjenih hekto-litrskih stopinj ekstrakta višega prigleda Ibitek ovedeni številka izdelek bolete odštevši tiste množina odbitek varke. od v hekto- v hekto- katere litrskih litrskih izvira stopinjah stopinjah ovedeni ekstrakta ekstrakta uzorec Napoved drugih opravljenih uradnih dejanj in narejenih opazeb Ura in minuta odhoda Podpis organa višega prigleda n*vjb Dodatek I (k oddelku II). I Predpis za napolnjevanje membranskih sestavov. Membranske sestave mora vedno napolnjevati uradnik tehniškega finančnega prigleda, kateremu je naročen viši prigled. Za polnilni materijal je porabljati zmes, sesto-ječo iz enakih prostorninskih delov za trgovino čistega glicerina in prekuhane ohlajene studenčnice. Tekočina se prenese v votle prostore membranskega sestava s polnilno sesalko, pridejano aparatu, ki je tako-le urejena: Steklena posoda z vratom je zaprta s prilepljenim zapornim' pokrovom. Ta ima odprtino z navojem, v katero je uvita majhna zračna sesalka; nadalje vodi poleg te odprtine od zapornega pokrova kovinska cevka blizu do dna posode navzdol in ima nastavek nad zapornim pokrovom v pipi in cevi iz kleja, na katere prostem koncu je pritrjena holandska privijalna polovica, ustrezajoča polnilnemu ventilu (70). Pomaknivši bet zračne sesalke navzdol, nastane nad glicerinsko polnitvijo, nahajajočo se v posodi, pretisk, ki stiska glicerin skozi cevko, izhajajočo iz posodinega dna, ob odprti pipi skozi polnilno cev. Da se polnilni materijal dene v polnilno sesalko, se zračna sesalka odvije iz zapornega pokrova, posoda se napolni blizu do vrata in nato se zračna sesalka zopet uvije. Napolnjcvaje membranske sestave je ravnati tako-le: 1. Pred vsem je paziti na to, da se more membranski sestav napolniti samo tedaj, ako je do-tična primarna membrana raztegnjena, pripadajoča sekundarna membrana torej stisnjena. Zadevnim legam priglednega merskega aparata primerno se morejo membranski sestavi Ip, Is in 11^, lis napolniti samo v glavni legi I (umivalni legi), membranska sestava III p, III s pa samo v glavni legi II (prigledni legi). 2. Predno se polnilna cev privije na polnilni ventil (70), jo je do njenega prostega konca napolniti z glicerinom, previdno otvorivši pipo, ko se je poprej zračna sesalka spravila v delovanje. Strogo je paziti na to, da glicerin popolnoma odrine ves zrak iz votlih prostorov membrane in zveznih cevk. Da se to gotovo doseže, se mora na-polnjujé parkrat rahlo potrkati na zvezne cevke in glicerin tako dolgo s sesalko vleči v sestav, da tekočina izstopi iz odprtin membran. Če je tudi čisto malo zraka, to jako omejuje vpliv zapor na daljavo ali ga čisto ustavi. 3. Zaporne kapico polnilnega ventila, vstavljenega na najnižjem mestu dotične membranske zvezne cevke, je odstraniti in namesto nje priviti cev polnilne sesalke. 4-, Potem je sneti varnostno kapico za izpuščanje zraka na okrovu sekundarnih membran in korespondujočo kapico okrova primarnih membran, in vijaka za izpuščanje zraka je sama povsem odviti iz membranskih okrovov, da postanejo odprtine proste. 5. Zaporno zagozdo (71 ) sekundarne membrane je' potisniti tako daleč nazaj, da se omogoči svobodna gibljivost pipinega sklepa in da še ostane 1 do 2 milimetra praznega prostora med zaporno zagozdo in razporo. V tej legi je držati zaporno zagozdo, dokler se napolnjuje in da se dokončno zapre polnilni ventil (70), kar se lahko doseže, vtaknivši vmes lesen klinček ali košček pločevine. 6. Polnilna sesalka deluje ob odprti pipi tako dolgo, da teče iz izračevalne odprtine niže ležeče membrane (praviloma primarne) glicerin, in na to je takoj zapreti pipo polnilne sesalke. 7. Izrzačevalni vijak te najprej napolnjene membrane se uvije in pritrdi; pri tem je pazili na to, da je zgostilni obroč iz usnja in korespondujoča zgo-stilna ploskev membrane povsem čista, gostitev sama pa v dobrem stanju. Na to je priviti varnostno kapico na izračevalni vijak. 8. Sedaj se pipa polnilne sesalke zopet odpre in se z njo deluje dalje tako dolgo, da teče glicerin iz izzračevalne odprtine druge više ležeče membrane (praviloma sekundarne). Pipa na polnilni sesalki se zapre v tem trenutku. 9. Izzračevalni vijak te nazadnje napolnjene membrane se uvije in pritrdi, kakor je popisano pod točko 7, in nanj se postavi varnostna kapica. 10. Cev polnilne sesalke se odvije od polnilnega ventila in se takoj navije in pritrdi njegova zaporna kapica. Pri tem je zopet paziti na to, da jo znotraj v zaporni kapici gostitev iz usnja. 11. Ko je polnitev končana, je obnoviti poprej snete plombe višega prigleda. £loT6nl«cb.) 135 Dodatek II (k oddelku II). Predpis za mazanje z oljem. Prigledni merski aparat za pivno začimbo je, ako v nastopnem ni izrečno kaj drugega določenega, pred vsako uporabo na naslednjih mestih s škropilnico namazati s čistim oljem iz kosti : 1. polž 9 in polžasto kolo 10. V mazalno luknjo v pokrovu tempiralnega okrova, v kateri tiči aretovalni klinček 19, pod ročnim kolescem, je odstranivši klinček (nekoliko obilneje) brizgniti olje neposredno predno se spravi v tek. Gonilo teče v tempiralnem okrovu do višine zaviralnega kolesca 14 v olju. Vsakikratni dotok olja, ki pride skozi mazalno luknjo v pokrovu v okrov, oskrbuje polža in polžasto kolo. Ta oljnata kopelj naj se vsako leto enkrat odtoči skozi spodnji izpraz-nilni vijak in naj se potem ob odkritem pokrovu nadomesti s svežim oljem iz kosti. 2. Gonilno vreteno 5 skozi žleb za olje v pokrovu tesno pod gonilnim kolescem 6. 3. Trn malega zobatega kolesca 28 štela skozi mazalno luknjo na desni poleg pokrova, pokritega s steklom, zgoraj nad pokrovovo zaporo. 4. Polžasto kolo 10 skozi mazalno luknjo zgoraj v gonilnem okrovu pred okrovovo razporo. 5. Ekscenter 20 skozi mazalno luknjo ekscen-trovega obroča 21 v okrovovi zapori. * 6. Gonilno vreteno 15: a) skozi mazalno luknjo zgoraj v gonilnem okrovu za razporo; b) skozi mazalno luknjo tečajevega vrata v votlem prostoru stojala pred čelnim kolesom 22. 7. Stoječe razdelivčevo vreteno skozi mazalno luknjo v koničnem zobatem kolesu 45. 8. Vmesno kolo 67 skozi mazalno luknjo v njegovem pestu v votlem prostoru stojala. 9. Kadar se snema pokrov (53) vsled višega prigleda. stoječi trn 52 posodinega bobna skozi žleb za olje na gornjem koncu trna. 10. Ploskvi drgnenici v okrovu primarnih membran vsak teden, in to: a) ekscentrovo vreteno 58 v obeh njegovih tečajih skozi dve mazalni luknji na ozkih straneh okrova;• b) tri ekscentre 59 skozi tri mazalne luknje na okrovovem pokrovu; c) tri vodila ekscentrovih trakov 61 skozi tri mazalne luknje na podolgastih straneh okrova. 11. Tri zaporne zagozde sekundarnih membran tudi vsak teden. Zobe vseh čelnih in kotnih koles in bobnovega zobatega venca je od časa do časa osnažiti z mastno ščetjo. Da se jo mazalo z oljem, kakor je zaukazano pod št. 10 in 11, je poočititi vrazpredelku za opomnje v ovedbenem vpisniku. Dodatek III (k oddelku H). Predpis za plombovanje. Za napravo uradnih zapor na priglednem merskem aparatu naj tako organi navadnega pri-gleda kakor organi višega prigleda uporabljajo majhne Syrowatkove kleščaste stiskalnice in za žga-njarinski prigled predpisani (g. 6, B izvršitvenega predpisa za žganjarino) zaporni materijah 1. Plombeno zaporo navadnega prigleda je napraviti: Število plomb a) Na zapornem krožniku 54 na pokrovu posodinega bobna H....................... 1 b) Na aretujočem klinčku 19 gonilnega kolesca 6................................ 1 c) Na ročnem vzvodu 65 okrova membran K............................... 1 d) Na hmeljevem cedilniku 30 zaporni vijak 32................................. t Vsota . . 4 2. Plombeno zaporo višega prigleda je napraviti: Število plomb a) Na dveh nasprotnih temeljnih vijakih stojala A............................. 2 b) Na zapornem pokrovu štela C, oprem- ljenem s steklom, in to na zaporni zagozdi in na šarnirski zagozdi .... 2 c) Na 4 pokrovovih vijakih tempiralnega okrova ................................ 5 Število plomb Prenos . . 5 d) Na 4 pritrdilnih vijakih na spodnji strani okrova K primarnih membran na stojalu................................. 2 e) Na 8 pokrovovih vijakih na obeh po- dolgastih straneh okrova K primarnih membran................................. 3 f) Na 6 vijakih izzračevalnih varnostnih kapic na pokrovu okrova K primarnih membran........................................ 3 gx) Na kapici polnilnega ventila 70 membranskega sestava \p, I s.................. 1 g2) Na kapici polnilnega ventila 70 membranskega sestava II jp, lis............. 1 g3) Na kapici polnilnega ventila 70 membranskega sestava III jp, III s .... 1 h) Na šarnirovi zagozdi zveznega sklepa ekscentrovega droga 21 in vzvoda vrtilnega zapaha 36................................. 1 ix) Na 2 zarobkovih vijakih na hmeljevem cedilniku 30, vstop pivne začimbe . . 1 L) Na 2 zarobkovih vijakih na hmeljevem cedilniku 30, izstop pivne začimbe . 1 kx) Na 2 zarobkovih vijakih na umivalni pipi 55, vstop pivne začimbe .... 1 Odnos . . Odnos . . 20 Prenos . . kz) Na 2 zarobkovih vijakih na umivalni pipi 55, izstop pivne začimbe (zarobek vrtilnega zapaha)........................ I) Na zapornem vijaku sklepa umivalne pipe 40................................ m) Na 4 vijakih ozadnje zapore vrtilnega zapaha ............................. n) Na 2 pritrdilnih vijakih vrtilnega zapaha E na stojalu........................ o) Na holandskem zavoju vrtilnega zapaha E z odtočno cevjo 37 .... pt) Na zaporni kapici iztoka odtočne cevi 37 v razdelivec G........................ p2) Na klinčku, ki veže razdelivec G s stoječim vretenom 42........................ q) Na 2 pritrdilnih vijakih tečaja razdelivče- vega vrata na stojalu............... r) Na zapornem vijaku pokrova 53 na po- sodinem bobnu H posod višega pri-gleda............................... s) Na loputi zaporne kapice cevi stalnice 41 .......................... Odnos . . Š tevilo plomb Prenos . . 30 t) Na 4 pokrovovih vijakih in 2 vijakih iz- zračevalne varnostne kapice na okrovu sekundarnih membran Is vrtilnega zapaha ................................... 1 u) Na holandskem zavoju membranskih cevi sekundarne membrane Is... I v) Na 4 pritrdilnih vijakih okrova sekun- darnih membran II s na pipi za odtok pivne začimbe....................... 1 to) Na 4 pokrovovih vijakih in 2 vijakih iz-zračevalne varnostne kapice na okrovu sekundarnih membran II s............... 1 x) Na 4 pritrdilnih vijakih okrova sekun- darnih membran III s na pipi za dotok sladke začimbe...................... 1 y) Na 4 pokrovovih vijakih in 2 vijakih iz- zračevalne varnostne kapice na okrovu sekundarnih membran III s........... 1 zt) Na zapornem vijaku sklepa pipe za odtok pivne začimbe........................... 1 Zv) Na zapornem vijaku sklepa pipe za dotok pivne začimbe..................... • Vsota . . 38 Število plomb 20 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 30