G E O G R A F S K I V E S T N I K XL VII (1975) UVODNA BESEDA UDK UDC 910.1 NOVE MEJE GEOGRAFIJE Igor V r i š e r * Navada je, da v znanosti napravim o od časa do časa resen pretres znanstvenih dosežkov in dosedanjega razvoja ter se kritično ozremo na prehojeno pot. To je trenutek, ko si tud i začrtamo nove meje v prihod­ nosti. V slovenski geografiji je bila nedvomno takšna priložnost ob m inuli petdesetletnici Geografskega društva, ko smo slovenski geografi nava­ ja li dosežke naše ne več tako m lade vede. V celoti je bil ob te j slo­ vesnosti naš pogled močno obrnjen v preteklost, kar je sicer glede na dogodek razum ljivo, in precej m anj v prihodnost. Zato nemara ne bo odveč, če skušam o v naslednjem sestavku opozoriti na nekatere nove poglede, k i se odpirajo geografski vedi in slovenski geografiji. * R azprave o ciljih in predm etu geografskega proučevanja, k i so geo­ grafsko vedo pretresale v petdesetih in v začetku šestdesetih let, so, če nič drugega, večino geografov strnile okoli nekaterih najbolj elem en­ tarnih predstav o hotenjih vede in objektu njenega raziskovanja. Veči­ na geografov se je strinjala s tezo, da je predm et vede zem eljska povr­ šinska sfera (geosfera, pokrajina ali geografsko okolje) in da je namen vede proučiti vse tiste pojave in dejavnike, k i hkratno oblikujejo in sprem injajo v večnem m edsebojnem boju, součinkovanju in odvisno­ sti celovitost zem eljske površinske sfere. Večina je takšno ali vsaj podobno defin icijo sprejela kot dovolj stvarno in vsestransko. Manj enotnosti pa so te razprave prinesle glede položaja geografije v celot­ nem sistemu znanosti in o njeni notranji zgradbi. (P rispevki S. Ilešiča * d r . , re d n i u n iv . p ro f . . O d d e le k za g e o g ra f i jo , F ilo z o fsk a f a k u l te ta , A šk e rčev a 12, 61000 L ju b lja n a , Y U , g le j iz v leče k n a k o n c u zv e zk a . so nas na ta razm išljanja in razhajanja sproti opozarjali.) N ajm anj enotnih stališč pa so v po lpreteklem obdobju pokazali geografi glede ures­ n ičitve zgoraj navedenih stališč. N em alokrat se je izkazalo, da so geografi večino svojih del radi proglašali za geografska, ali pa jih ta problem sploh ni zanimal. To je seveda vodilo k dolgoveznim razpravam , kaj je geografsko in ka j ni. Vsa ta razčiščevanja v glavnem niso prinesla kakšn ih poglobljenih spoznanj. Geografija je namreč ostala še dalje utesnjena m ed dve k ljučn i dilem i: 1. kako slediti h itrem u razvoju analitičnih ved, k i imajo po zasno­ v i in obstoječi k lasifikaciji znanosti vrsto prednosti že na samem začet­ ku in zato znatno lažje delo kakor pa tako imenovane sintetične vede, ki skušajo spoznati in razložiti pojave na nov in naši vzgoji tu j način, in 2. kako zares uresničiti proklam irano kom pleksno proučevanje ze­ m eljske površinske sfere, k i naj bi prikazala povezanost in soodvisnost različnih pojavov, k i ustvarjajo pokrajino. Zaradi skokovitega napredka posebnih ali sistem atičnih ved se je geografija, kljub vsem dobrim namenom, vse prepogosto ubadala s te­ žavo, kako dohiteti te vede in aplicirati njihovo znanje. Iz različnih razlogov tega v celoti n ikoli ni zmogla in je tako bila v večni zam udi. Pogosto si je prisvajala tujo metodologijo in velikokra t žela neljubo opazko, da povzem a tuja dognanja. Pri vsem tem še tako hudi nasprot­ n ik i geografije niso n ikoli osporavali njenega smisla in pomena, kar je pomenilo, da je veda takšnega značaja vendarle potrebna. V notranji strukturi geografije se je ta dilem a kazala o težn ji po nekakšn i spe­ cializaciji geografov za proučevanje določenih pojavov, kar pa je zopet vodilo k členitvi vede na geografske specialnosti ali v skrajni konsekven­ ci k po jm ovanju geografije kot sku p ka »geografskih ved«. M edtem ko je bila prva varianta še sprejem ljiva pod predpostavko, da so ti geo­ gra fi specialisti izhajali iz pokrajinske celovitosti in se v sintezi in de­ d u kc iji tud i znova vračali k njej, je druga možnost lahko pom enila le razsulo vede. Ob teh razm išljanjih se seveda odpira vprašanje, kakšno pot naj ubere geografija, da bodo le dileme odstranjene ali vsaj ublažene. Po m nenju avtorja tega zapisa bi se geografija morala v večji meri osre­ dotočiti na proglašene cilje, to je na kom pleksno proučevanje zem elj­ ske površinske sfere. Ob tem bi lahko v večji meri kot doslej razvijala lastno metodologijo in m anj sledila drugim vzorom. Tako pa se je do­ gajalo, da so se geografi vk ljučeva li v ustaljeni raziskovalni tok in p ri­ spevali nova dognanja družno z raziskovalci analitičnih ved, kar jim je sicer prineslo priznanja, sama geografija pa ob tem ni napredovala. Geografi so pri tem sodelovanju sicer opozarjali na kom pleksnost pro­ blem atike in znali bolj ali m anj uveljaviti zanje značilni »prostorski« ali »pokra jinski pregled«. V celoti vzeto pa je bil regionalni aspekt sam po sebi premalo za tem eljitejšo spremembo podedovanih razmer. Še več, m arsikdaj je celo izostal in je razvoj geografije zaostajal tu d i po te j plati. Posledice takšnega stanja so bile različne, naj navedem samo neka­ tere m ed njim i. Prikazovanje geografskih pojavov in razm er je ostajalo vse preveč izolirano, brez pravega vrednotenja okoliščin, v katerih je do pojava prišlo. Ustrezno tem pogledom se je dajalo veliko več poudar­ ka razvoju pojavov, kakor pa njihovi f u n k c i j s k i v l o g i . Sploh je bila funkcionalnost v geografiji močno zapostavljena, saj je običajno terjala od raziskovalca veliko več dela kakor pa genetično prikazova­ nje, p ri katerem se je m arsikateri znanstven ik lahko za tekel v varni pristan »pozitiv izm a «. Značilno je bilo, da so se glede na takšne razmere geografi veliko bolj posvečali raziskovanju posam eznih pojavov in je nastalo razmero­ ma malo študij, k i bi si zavestno zastavile za cilj: v celoti ovrednotiti zveze in odvisnosti m ed pojavi, postaviti modele in zgraditi zakone ter znanstvene teorije o sklopu pojavov. Tako npr. so bile redke razprave, ki bi raziskovale zveze m ed reliefom, klimo, rastjem ali hidrografskim i razmeram i in ugotovljene zveze tud i ovrednotile in ne samo opisale. K ljub velikem u pomenu, k i so ga posvečali industrializaciji, n i bilo veliko študij, k i bi valorizirale odnose m ed industrializacijo in rastjo mest, razm ahom prom eta ali o m edindustrijskih odnosih itd. Premalo je bilo štu d ij o odvisnosti m ed prirodnim i in družbenim i pojavi, seveda ne v smislu geografskega determ inizm a in tu d i ne s pozicij geografske­ ga indeterm inizm a, ki je te zveze ali zan ika l ali pa jih vulgarno pri­ kazoval. Značilen prim er za takšno stanje so bile redke študije o oko­ lju in ekosistem ih na sploh; v n jih se večidel dlje od nekaterih skrom ­ nih vrednotenj nismo povzpeli. N a j ponovim o še enkrat, geografske š tu ­ dije so te zveze sicer ugotavljale in opisovale, niso pa jih funkcijsko ovrednotile in izmerile. Tako so se v geografski znanosti izoblikovali razmeroma redki zakoni o povezanosti, odvisnosti in sprem injanju po­ javov, brez n jih pa je bilo geografsko prikazovanje vse preveč in for­ m ativno in premalo praktično uporabno. Geografi so se vse prevečkrat zadovoljevali z vlogo pojasnjevalcev, čeprav bi bil že čas, da bi g e o ­ g r a f s k a v e d a p r e r a s l a v z n a n o s t o p o k r a j i n i ( g e o ­ g r a f s k e m o k o l j u ) i n b i n u d i l a d r u ž b i i n n j e n i m s t r e m l j e n j e m d r a g o c e n a s p o z n a n j a z n a n s t v e n e g a i n t e h n i č n e g a z n a č a j a . To stanje se je odrazilo tud i v regionalni geografiji, k i naj bi bila po splošnem m nenju srž geografije in iz katere naj bi v prvi vrsti p ri­ hajala spoznanja, s pomočjo katerih bi se oblikovali splošni geografski zakoni. Regionalna geografija je glede na ve lik poudarek, k i ga je imela ves čas splošna geografija zaradi proučevanja posam ičnih pojavov in zaradi sledenja analitičnim vedam, obtičala na ravni, k i jo je dosegla m ed obema vojnama. Obdržala je staro zasnovo in metodologijo, k i jima sicer ne moremo očitati, da sta slabi, vendar nista šli v korak s časom. Tako je vse prepogosto ostajala pri preprostem razlaganju in p rika ­ zovanju. Razm erom a malo je bilo primerov, ko so skušali raziskovalci opisane pojavne značilnosti in zveze m ed pojavi, k i so tvorili takšno individualno pokrajinsko celoto, tud i vsestransko ovrednotiti in ob tem izdelati »regionalne zakone«.. Verjetno iz teh razlogov nismo dobili v geografiji s>regionalnih specialistov«, čeprav bi lahko bili za prakso prav uporabni. Iz tega prikaza je razvidno, da se zavzem amo, da bi geografija končno vendarle p o s t a l a p r a v a v e d a o p o k r a j i n i . Ob tem bi sprem enila svoj dosedanji vse preveč pojasnjevalni pristop in nam e­ sto njega razvija bolj raziskovalni ali tehnični. Ustvarila naj bi v večji meri kot doslej lastno metodologijo in m anj sledila analitičnim vedam. Geograf naj bi postal nekakšen »raziskovalec ali inženir« za pokra­ jinske oziroma prostorske probleme. B il bi strokovnjak, k i obravnava in rešuje probleme pokrajine na osnovi poznavanja splošnih zakonov, k i vladajo v pokrajini, in regionalnih specifičnosti, loteval pa naj bi se tud i na celovit način pokra jinskih problemov v določeni regiji. V prilog takšnem u konceptu geografije govorita dva tehtna raz­ loga. D anašnji čas terja, po ve likem zagonu v analitsko raziskovanje, čedalje bolj tud i ustrezno s i n t e t i č n o o b r a v n a v a n j e p r o ­ b l e m o v . P o k r a j i n o k o t c e l o t o p a l a h k o p r o u č u j e ­ m o e d i n o n a k o m p l e k s e n n a č i n , ker je to celovita m ate­ rialna stvarnost. V tem pogledu ima geografija edinstveno priložnost, da se uveljavi in še bolj plodno vk lju č i v nadaljn ji razvoj znanosti in sicer kot sintetična veda. Drugačna geografija tud i ni potrebna, ker ostale vede lahko bolje prikažejo posam ezne pojave. Drugi razlog v i­ dimo v postopnem dozorevanju spoznanja, da je p o k r a j i n a k o t c e l o v i t p o j a v i z r e d n o p o m e m b e n d r u ž b e n i i n g o ­ s p o d a r s k i f a k t o r , k i ga je treba proučevati, da lahko oblikuje­ mo ustrezno okolje za bivanje človeške družbe in njeno gospodarjenje. Torej so lahko ambicije geografije veliko širše in se ji odpirajo nove m eje, ki presegajo njeno dosedanjo izobraževalno in inform ativno fu n k ­ cijo. S tem seveda ne mislimo, da bo ta stara geografska dejavnost iz­ gubila na pomenu. V elik odmev, ki so ga doživele nekatere knjige in razprave zasno­ vane ali napisane v tem smislu, potrjuje, da se geografi postopoma za­ vedajo teh novih možnosti. V m islih im am dela Bungeja, Haggetta, Chorleya, Morrilla, Anučina, Berrija, Bogorada itd., k i se zavzem ajo za »geografijo kot moderno sintezo«, govore o »konstruktivn iji geogra­ f i j i rajona«, ali o »regionalni analizi«. T udi ve lik poudarek, k i se ga v sodobni geografiji pridaje oblikovanju modelov, zakonov ali znan­ stvenih teorij, pomeni, da se geografi čedalje bolj zavedajo, da so dolž­ ni poleg konkretnega ideografskega (individualnega, regionalnega) pro­ učevanja postavlja ti tud i splošna ali nomotetična spoznanja. Le-ta so osnova za aplikacijo in uporabo znanosti v praksi oziroma v življenju . Preobrazba geografije, k i jo odpirajo nove razvojne možnosti, terja tu d i spremembo nekaterih ustaljenih pogledov o njenem delovanju in o metodologiji njenega znanstvenega raziskovanja. Seveda to ne pomeni, da se je treba odpovedati dosedanjim pogledom in dosežkom. N asprot­ no, treba bo le dopolniti obstoječe in razviti nove znanstvene in me­ todološke prijeme. Sodeč po zahtevah, k i jih prinaša ž iv ljen je , ho čedalje več geograf­ sk ih študij, k i bodo obravnavale določen p o k r a j i n s k i p r o b l e m (ne pa samo pojav!), kot je npr. degradacija okolja, problem i gorskih predelov, valorizacija turističnih razvojnih možnosti, ocena prometnega potenciala, pokrajinski učinki socialne preobrazbe, lokacijski problemi industrije, regionalni razvoj itd. Pri takšnem obravnavanju bo razen opisa pojava in njegove prostorske razporeditve jedro obravnave rav­ no v ovrednotenju vseh dejavnikov, k i učinkujejo na dani kom pleks pojavov in učinkov, k i jih ta kom pleks pojavov oziroma njegov raz­ voj vnaša v pokrajino. Sprem enjeni pristop bo možen ali celo zaželen tud i v regionalni geografiji, kjer se je določena togost v obravnavanju obdržala v večji meri kot v splošni geografiji. Poudarek bo dan dolo­ čenim regionalnim problemom, k i so za tisto območje posebej pom em b­ ni, npr. za Posočje razseljevanje prebivalstva ali turistični razvoj, pri P rekm urju km etijska izraba tal, pedogeografske razmere, vodne raz­ mere in izseljeništvo. S takšn im pristopom se bo zm anjšala tradicio­ nalna razdvojenost m ed splošno in regionalno geografijo, k i je nedvom ­ no prevelika. Do izraza bo prišla bolj kot doslej vsestranost ali celo­ vitost obravnavanja. T ud i sodelovanje m ed fizično in socialno usmer­ jenim i geografi bo moralo b iti veliko tesnejše. Takšen ap lika tiven pri­ stop bo nadom estil nekoliko togo shemo, ki se jo je v geografiji skušalo na ljubo sistem atiki po vsej sili obdržati. Seveda pa s tem različni si­ stem atični pregledi ne bodo postali odvečni. Atlasom, priročnikom in različnim regionalnim geografijam se pač ni mogoče odpovedati, ti bodo še dalje tem eljn i kam ni znanstvene sistematike. Angažiranje geografije p ri proučevanju različnih pokra jinskih pro­ blemov bo terjalo več s k u p i n s k e g a d e l a . N e poudarjajo zaman, da je v sodobnosti postalo skupinsko (team sko) raziskovanje zaradi hitrega razvoja znanosti tista oblika znanstvenega dela, k i prinaša naj­ boljše in najhitrejše znanstvene rezultate. Za geografijo je ta pristop še posebej obetajoč, zlasti če bodo takšno skupino sestavljali različno usmerjeni ali celo specializirani geografski delavci, pa morda tud i drugi strokovnjaki. Po tej po ti bo mogoče zares vsestrano proučiti posamezne probleme in to brez tistega neprijetnega občutka, k i tako pogosto sprem lja individualne raziskovalce, da problema niso mogli obdelati v celoti. Bolj ap lika tiven in angažiran pristop v geografiji bo tud i povzročil, da se bodo v čedalje večji meri uporabljale različne s t a t i s t i č n o - m a t e m a t i č n e m e t o d e , saj le-te na jedrnat in v danih razme­ rah še na relativno najbolj eksakten način podajajo različne znanstve­ ne rezultate. N jihova uporaba v geografskem proučevanju je utem e­ ljena še iz dveh drugih razlogov. Z n jim i je mogoče najbolje obdelati po eni strani množične pojave ter po drugi pojave, o katerih imamo majhno število podatkov ali m eritev (vzorci). Te metode so tudi, vsaj za enkrat, prve, k i omogočajo kvan tita tivno merjenje zelo različnih poja­ vov in, kar je za geografijo še posebej pomembno, vrednotenje odno­ sov in zvez m ed pojavi. Z njihovo pomočjo lahko ocenimo različna od­ stopanja, predvsem pa prikažem o v obliki funkcij, trendov, korela- cijskih odnosov ali asociacij določene zakonitosti, do katerih smo p ri­ šli pri proučevanju. Ker so izražene v m atem atični obliki z nekaterim i standardnim i kazalci, so dostopne vsem, k i jih žele uporabiti. Doslej smo morali v ta nam en uporabljati daljše opise in komentarje. Te m e­ tode imajo še eno prednost: težave, k i nastopajo ob prebiranju raz­ ličnih znanstvenih tekstov zaradi tako imenovanega »znanstvenega je ­ z ik a « in vsaki vedi svojske terminologije, so po tej poti lahko omiljene. Seveda pa terjajo določeno znanje m atem atike, k i si ga bodo geografi morali nujno pridobiti. Ne delamo si utvar, da bodo s tem i metodam i odpravljene različne težave, k i jih srečujemo pri geografskem prouče­ vanju, sodimo pa, da bodo vendarle pomenile korak naprej k večji na­ tančnosti, m erljivosti in uporabnosti. Na koncu teh razm išljanj želimo opozoriti še na en v id ik , k i ga terja vsak razvojni skok v znanosti. V m islih imam i d e j n o oziroma n a z o r s k o p l a t f o r m o g e o g r a f i j e . Vsako znanstveno delo namreč zahteva nazorsko opredelitev in iz tega izhajajočo interpreta­ cijo problemov. Razčiščevanje nazorskih stališč je še posebej nujno ta­ krat, ko stremim o za nadaljn jim razvojem vede, sicer se vse znanstveno strem ljenje pretvori v goli prakticizem . O drivanje ali zapostavljanje idejnih problemov, ki so bistvenega pom ena za vsako vedo, pa je do­ slej v skrajni konsekvenci vendarle pomenilo bolj ali m anj naiven um ik v pozitiv istično moralo, naiven zato, ker »nevtralne« znanosti v res­ nici ni. P rvotni geografski nazor je bil m ehanični m aterializem , k i so ga pozneje nadomestile različne buržoazne m aterialistične filozo fije in zla­ sti d ia lektični materializem . Glede slednjega lahko rečemo, da je za geografsko vedo najbolj ustrezen nazor, saj ji nudi največje znanstvene in razvojne možnosti. K ljub tem u je potekalo vk ljučevan je d ia lektič­ nega materializm a in njegove metode v geografijo počasi in se je tej pom em bni nalogi posvečalo malo pozornosti. Potem ko so bila nekatera stranpota v geografiji (geografski determ inizem , geografski indetermi- nizem , envirom entalizem , pragm atizem ) zavrnjena, je v vedi, če iz­ vzam em o nekaj izjem , zavladalo določeno idejno mrtvilo. To nedejav­ nost so mnogi geografi pogosto opravičevali s tem, da vedo peste drugi bolj aktualn i problemi. V elikokrat se je tud i poudarjalo, zlasti v krogih tistih geografov, k i so sprejem ali dialektičnom aterialistični nazor, da je geografija že po naravi svojega predm eta nujno materialistično zasno­ vana. M enili so tudi, da geografska znanstvena metodologija ne more biti drugačna, kakor oprta na dialektiko, ker edino po te j po ti lahko ustrez­ no dojamemo in razložimo zapleteni kom pleks pojavov, k i tvorijo in ob­ likujejo pokrajino. Vse to je sicer res, vendar pa ne opravičuje idejnega zastoja. N aj ilustriramo to misel z naslednjim primerom. Značilno je, da je aplikacija prvega in drugega dialektičnega zakona, k i govorita o povezanosti in odvisnosti pojavov ter o njihovem nenehnem razvoju, v geografiji dokaj napredovala in da se na podlagi n jiju v ved i izvajajo načela kavzalnosti, genetičnosti, funkcionalnosti in geografskega pro­ cesa. Nasprotno tem u pa je interpretacija zadnjih dveh dialektičnih za­ konov, k i razlagata potek razvoja in njegove notranje vzroke, ostala še močno nedodelana. Prav tako bi bilo treba razvija ti m arksistično kritiko in to zlasti na področju družbenih pojavov in odnosov in z n jim i po­ vezanih naravnih pojavov. Glede na sedanjo geografsko dejavnost in še bolj glede na njeno bodočo vlogo, k i se ji odpirajo z novim i možnostmi, bo postalo kritično vrednotenje pokrajinske preobrazbe, nje­ nih gibal in n jenih notranjih protislovij ter razvojnih teženj nad vse po­ membno. To je lahko tud i eden od glavnih doprinosov geografije člo­ veški družb i p ri njenem boju za napredek, hum ane odnose in urejeno geografsko okolje. Še posebej velja to za jugoslovanske geografe, k i de­ lujejo v okvirih samoupravno organizirane socialistične družbe. Jugo­ slovanska družba s h itrim ekonomskosocialnim razvojem , novim i druž­ benim i odnosi in vrednotam i naglo sprem inja geografsko okolje in hkra­ ti ustvarja vrsto pokra jinskih specifičnosti. Prav je, da nudijo geografi tern strem ljenjem polno podporo. Želimo le, da bi bil ta geografski do­ prinos konstruktiven , brez samohvale, kritičen in znanstven, vendar vedno poln strem ljenj k ob jektivn i resnici. NEW FRONTIERS OF GEOGRAPHY Igor V r i š e r (Summary) T h e a u th o r p re se n ts so m e th o u g h ts on th e sh o r tco m in g s a n d th e d i le m m a s in th e e vo lu t io n o f g e o g r a p h y . H e s ta n d s f o r a g re a te r co nc en tra t io n , b y g e o ­ g ra p h er s , on th e c o m p l e x s t u d y o f th e e a r th su r fa c e a n d f o r an a b a n d o n m e n t o f th e p r e v iu s to o g e n e t i c a l l y o r ie n ted a n d i so la ted t r e a tm e n o f sp e c if ic p h e n o ­ m en a . G rea te r a t te n t io n sh o u ld be p a id to th e f u n c t io n a l ro le a n d c o n n e c t i v i t y o f p h e n o m e n a . T hus , g e o g r a p h y m o u ld be t r a n s f o r m e d in th e sc ience o f the la n d sc a p e (g e o g ra p h ic a l e n v ir o m e n t ) a n d m o u ld p r o v id e s o c ie ty w i t h th e k n o w ­ led g e o f th e sc ien t i f ic a n d tec h n ic a l c h a ra c ter . G e o g ra p h er s sh o u ld a lso be m o ­ re e a rn e d m i th c o m p l e x t r e a tm e n t o f p a r t i c u la r p r o b le m s (e .g . , th e d e te r io ra ­ t io n o f th e e n v ir o m e n t , e v a lu a t io n o f th e t r a n s p o r ta t io n s i tu a t io n or tour is t ic p o ten t ia l , e tc .) »P ro b le m -o r ie n te d g e o g r a p h y « m o u ld a lso lessen g a p b e tw e e n the g en era l a n d th e reg io n a l g e o g r a p h y a n d w o u l d s im u l ta n e o u s ly p r o v id e a f r a m e w o r k f r o m t e a m - w o r k w h i c h is s t i l l u n d e r d e v e lo p e d in g e o g ra p h ic a l re ­ search. S u ch a research a p p ro a c h , in v o lv in g su i ta b le techn iqu es , m il l c a l l fo r th e use o f q u a n t i t a t i v e m eth o d s . F in a l ly th e a u th o r s ta n d s fo r f u r th e r d e v e lo p ­ m e n t o f th e g e o g ra p h ic a l th o u g h t , p r i m a r i l y f r o m th e a s p e c t o f d ia le c t ica l m a te r ia l i s m w h ic h as an id e o lo g y o f f e r s to g e o g r a p h y a so l id base m i th g re a t p o te n t ia l s f o r i ts fu tu r e g ro w th .