Poštnina v državi SHS pav*-" a. .a upravniStvo je v t*, Slovenski trg 3 (v starem rolovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. III. letnik Mn zborovanje Demokratske stranke. Sredi oktobra sta se vršili pokrajinski zborovanji Demokratske stranke v Ljubljani in v Splitu. Zadnja dneva v oktobru pa so se sešli zastopniki Demokratske stranke v Beogradu k velikemu zborovanju. Tega zborovanja se je udeležilo nad 1000 odposlancev iz vseh delov naše širne domovine. Slovenskih odposlancev je prišlo 58 ; iz Ptuja sta bila dr. Fermevc in Igu. Zelenko. Udeleženci so bili v najrazličnejših narodnih nošah. V vsem je bil shod živa slika našega narodneg« edinstva in nepremagljive narodne misli. Za predsednika zborovanju je bil izvoljen Ljuba Davidovič, za podpredsednika med drugimi Peter Mravljak iz Ljutomera, za tajnika pa Ivan Zupan iz Ljubljane. Ljuba Davidovič je poročal o zunanje političnem položaju naše države. Obširneje je govoril o Madžarskem vprašanju, o italijanski pogodbi in o nemirih v Albaniji. V vseh teh vprašanjih bo stranua zastopala stališče samoodločbe naroda. Zunanjo politiko je treba vesti na miren način. Le v skrajnih in neodvračnih potrebah se moramo poslužiti orožja. O zunanji politiki je govoril tudi L. Vojnovič, kije poudarjal, da naša današnja država ni več mala predvojna Srbija. Ta je štela tri milijone ljudi in bila obkrožena od močnih držav Avstrije, Turčije in Bolgarske. Sedanja Jugoslavija pa je razmeroma velika sila s 13 milijoni prebivalcev med sosedi, ki so razen Italiie vsi slabotnej-ši od nje. Zato je treba nehati s politiko klanjanja in hvaležnosti proti velikim zaveznikom, ker je dosti stvari, za ktere morajo velike sile biti hvaležne nam in naši državi. Sami naj odločujemo v zadevah, ki so živ-Ijenske važnosti za nas, velike sile se naj ne vmešavajo vedno v naše zadeve. Naša zunanja politika ne bodi samo papirnata politika, temveč stvarno krepka, da jo bo Evropa upoštevala. Drugi govorniki so zahtevali, naj Stari Poetovio. Predaval dr. Vladimir Travner. Nadaljevanje. V tem času je bil Panonec Orestes rimski vojskovodja. Ta se je okoli 1. 484 poročil v Poetovio s hčerjo Romulusa (comes Romulus), ki je bil svoječasno z moriškim namestnikom Primuntom poslanec Valentinija na Atilovem dvoru. Okoli 1. 460 se mu je rodil v Poetovio sin, ki se je imenoval po svojem starem očetu Romulus. L. 475 se je Orestes uprl tedanjemu cesarju Juliju Nepotu in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu. Dne 31. oktobra 375 pa je imenoval Orestes cesarjem svojega sina Romulusa, kateremu so rekli Rimljani zasme-hljivo „Augustulus", t. j. cesarček. Pa že naslednjega leta je izgubil Orestes ob priliki nekega upora v Paviji življenje, njegov sin Romulus pa v septembru istega leta prestol. Od tega časa je živel Romulus kot zasebnik v Kampaniji. Odoaker, ki si je prilastil go- Demokratska stranka ne pozabi onih tisočev bratov, kterim usoda ni bila mila, da bi prišli v svojo državo, nego morajo še neosvobo-jeni ječati pod tujim jarmom. Minister Pribičevič je poročal o notranji politiki in obrazložil načela naše notranje politike. Poudarjal je posebno, kako potrebna je za našo državo ustavna centralizacija .pa tudiupravnadecentralizacija.de hočemo utrditi naše narodno edinstvo, mora enotna sila preši-njati vse dele naše države, tako da posamezniki ne delajo drug proti drugemu, nego vsi enotno za skupni namen močne edinstvene države. Zastopniki iz raznih krajev naše države so se živo izjavljali za edinstveno našo državo, kar je pri vseh zborovalcih izzivalo burno, navdušeno pritrjevanje. Voja Veljkovič je poročal o finančni politiki demokratske stranke in v daljšem govoru objasnil, zakaj vrednost našega dinarja pada. Veljkovičeva izvajanja je sprejel shod z burnim odobravanjem. Minister Hinko Krizman je razložil, kaj je vlada storila za izvedbo agrarne reforme. Razni odposlanci so govorili, kako naj se izvaja agrarna reforma, da donese najširšem slojem prebivalstva čim več koristi. Minister dr. Kukovec je poročal o socialni politiki. Opisal je napore stranke, da obvlada težkoče v borbi proti siromaštvu, da uredi invalidno vprašanje ter delavsko zavarovanje ter uredi delovni čas. Razpravljali so potem še o delu glavnega odbora Demokratske stranke, o strankinem programu in o organizaciji statuta. V nedeljo in v pondeljak so razpravljali zastopniki Demokratske stranke o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo ne le stranke, nego j v veliko večji meri naše države. V dvadnev-nem obširnem delu so imeli odposlanci priliko, da povedo, kako naj stranka v bodoče dela. Pokazalo se je, da je Demokratska stranka ona stranka, ki je razširjena po vsej državi, ki zastopa vse sloje prebivalstva in ki si je stavila nalogo, ustvariti močno, edinstveno Jugoslavijo, v kteri bi mogli mirno in zadovoljno živeti vsi bratje in sestre našega naroda. spodstvo nad Italijo, Dalmacijo, Recijo in Norikam, se ni imenoval več cesar, temveč „kralj Germanov v Italiji." Tako je bil zadnji rimski cesar, ki je nosil tudi tisto ime, kakor prvi rimski kralj, doma iz Ptuja. Odoakerja je pozneje (okoli 489) premagal kralj spodnjih Gotov Teodorih veliki. Ta je vladal v imenu vzhodno-rimskega cesarja v Veroni državo, ki je obsegala med drugimi vse nekdanje avstrijske alpske dežele, Kras, zapadno Ogrsko in Hrvaško do izliva Save. Strogo je pazil na to, da so se ohranile rimske naprave. Pod njegovo vlado se je povrnil mir in so si tudi naše dežele zopet opomogle. Mesta, v kolikor so še obstajala, so upravljali gotski uradniki. Po njegovi smrti (526) je propadla tudi njegova država. Franki, Goti in drugi germanski rodovi so si lastili pravice do naših pokrajin. Bizantinski vojskovodja Narses je 1. 624 sicer pridobil naše pokrajine vzhodno rimskemu cesarstvu, pa le za kratek časa, kajti cesar Justinian Prvi je kmalu na to odstopil naše pokrajine Longo- Gospodarstvo. Nekaj opazk k umnemu kletarstvu. Bilo teZko delo je leto dni, a trgatev je dalo bogato, zdaj v sodih mošt šumi in kipi, in se pretvarja v kapljico zlato. Ksaver Meško. To pretvarjanje mošta v „kapljico zlato" pa je treba pazljivo, oziroma umno nadzorovati, sicer postane iz mošta „čmiga." Predvsem je mošt napolniti v snažne in zdrave sode in ker se mošt pri vrenju vzdigne, oziroma razširi, se ne smejo sodi celo napolniti, ampak je pustiti toliko prostora v njih, da mošt tudi pri najburnejšem vrenju ne prikipi do vrha. Pustiti, da mošt iz sebe meče, je napačno, ker izgubi pri tem veliko množino kvasnih glivic, ki ravno povzročajo vrenje, oziroma pretvarjanje mošta v „kapljico zlato." Razven tega pa vino pri tem načinu vrenja kaj rado cikne ali se zbirsi ali drugače skvari. Ob času vrenja zapirajo naši vinogradniki vrhine luknje s trsnim listjem, z deščicami ali z vrečicami, ki so napolnjene s čistim peskom. Ali ti zatiki so le za prve dni burnega vrenja, ko še izpuhtevajo iz sodov velike množine pri vrenju se tvarjajoče ogljenčeve kisline, ki na ta način preprečuje pristop zunanjega zraka. Ko pa pojema glavno vrenje, je pritisk ogljenčeve kisline iz sodov manjši, pristop zunanjega zraka in v njem se naha-jajočih glivic in bakterij lažji ter kvarljivi vpliv teh na vsebino sodov opasnejši. Zato je najbolje, da se poslužujemo iz vsega po-četka takoimenov»nih kipelnih veh ali pilik, bodisi steklenih, glinastih ali ploščevinastih. Radi lažjega snaženja so vsekakor steklene kipelne vehe najboljše. Vse so prirejene tako, da sode pri vehi dobro zapirajo, a dopuščajo izstop ogljenčevi kislini, ne pa pristop zunanjemu zraku. Pri vremenu, kakršno je letošnjo jesen, prične mošt hitro vreti. Hitro in jednako- bardom. Pa tudi ti se niso mogli držati. L. 568 so odšli pod vodstvom Alboina v Italijo, nakar so zasedli te pokrajine naši predniki Slovenci, ki so prišli sem z Obri na pol kot njihovi zavezniki, na pol kot njihovi pod-ložniki. S tem pa se začenja za Ptuj že nova doba, doba staroslovenskega Ptuja. II. Opis starega Poetovio in okolice. Stari Poetovio opisati ni lahka naloga. Prvih 300 let rimskega gospodstva je bila za naše pokrajine doba miru. Upad Marko-manov in njihovih zaveznikov pod Markom Aurelijem je hitro prešel.Vsi važnejši dogodki v rimskem cesarstvu so se odigravali večinoma izven naših pokrajin. Tedanji zgodovinarji torej niso imeli povoda se baviti s Poetovio. Zemljepiscem pa so se zdeli naši kraji pre-barbarski in vsled tega nezanimivi. Zato omenjajo sodobni pisatelji sedanji Ptuj le malokdaj. Izza časa preseljevanja narodov pa so listine, ki se tičejo naših krajev, izredno 2 — merno vrenje pa povzroča dobro zorenje vina. Čim hitreje mošt temeljito povre, tem manj se vino izpostavlja kvarjenju in tem boljši okus dobi. Zato se priporoča posebno letos, ker je bilo grozdje nenavadno zdravo in snažno, da drože v sodih, ko pojema burno vrenje, večkrat s snažnim kolom dobro premešamo, takorekoč vzdignemo. Na ta način v moštu sladkor v alkohol in ogljenčevo kislino, k novemu živahnejšemu delovanju; mi iih poživimo in vino bolje in hitreje zori. Pri moštu iz gnilega grozdja se naj to mešanje drož opusti, da se ne navzame preveč okusa po gnilobi. V moštu, oziroma v drožeh so pa še druge vrste glivic, namreč take, ki zmanjšujejo vinu kislino. Tudi te poživimo s tem premešavanj^m droži in jih pripravimo k temu, da opravijo svoj posel temeljiteje. To doseči bo pa letos marsikje dobro, kajti vina, posebno iz kamenitih leg in plitvo rigolanih tal bodo imela neprimerno preveč kisline, ker je tam mnogo grozdja pred popolno do-zoritvo ovenelo ali, kakor pravimo, zacuknilo in se kislina v tem zacuknjenem grozdju ni že na rasti naravnim potom zmanjšala na ono primerno množino, ki je potrebna k dobremu, harmoničnema okusu vina. Taka vina bo dobro pustiti tudi delj Časa na drožeh, recimo, do začetka sušca, da je tem glivicam prilika dana odvisno kislino razjedati. V ta namen bo treba drože tu in tam premešati, oziroma vzdigniti. Vino iz normalno razvitega in dobro dozorelega grozdja — in takega bo največ — bo pa treba pretakati že preje in sicer, kakor hitro se bode pričelo čistiti. K pretvarjanju mošta v „kapljico zlato" je potrebno še, da vlada v kleti največja čistost in da se skrbi za zdrav zrak. Klet je treba torej tu in tam prezračiti. Tudi ne smejo biti v kleti stvari kakor: zelje, krompir, repa, korenje, kislo mleko, kis itd., kajti vino se rado navzame duha teh stvari in dobi vsled tega neki tuj, neprijeten duh in okus. Pa še na nekaj se mi zdi vredno naše vinogradnike opozoriti, to je na pravilno uporabo natege ali šefa. Redkokje je najti, da bi bilo to orodje čisto, četudi je mnogokrat trda za vodo, toliko se je pa že da dobiti, da se šef lahko vedno splahne pred in po uporabi, kajti s tem da ga vtikamo brez splahnjevanja iz soda v sod, si lahko skvarimo zdravo vino, ako imamo slučajno v kleti kaj bolnega vino. Kan in cik se na ta način največkrat prenašata. Dostikrat se rabi eden in isti šef za vino in kis, ne da bi se pred in po uporabi osnažil. Ni čuda, če se v teh slučajih pretvarja „kapljica zlata" v „skisano čmigo." Vinarski inštruktor Zupane. redke. Ustna sporočila niso povsem zanesljiva. Največ nam povedo izkopnine, ki nam podajajo precej jasno sliko tedanjega Ptuja. V ostalem pa so bile razmere v starem Poetovio podobne, kakor razmere v ostalih rimskih provincijalnih mestih. Taborišče, ki ga je premestil Oktavian iz Siscije semkaj in ki je obstajalo do Vespa-siana, se je nahajalo poglavitno na zg. bregu ob taborišču in sicer na Sp. Hajdini pa so postavili trgovci, rokodelci in gostilničarji svoje lesene barake, kjer so prebivale tudi ženo vojakov z otroki. Če je bil Ptuj takrat tudi postaja rimskega donavskega brodovja, ni gotovo. Za to govori samo nagrobni spomenik Julia Maksima, poveljnika Flavijevega (Vespasanovega) brodovja v Panoniji. V prvih 80 letih rimskega gospostva je bil Poetovio torej izključno vojaško mesto, slično kar Bruck ob Litvi, ali Jožefovo na Češkem. Po odhodu legij, ko je postal Poetovio municipij ozir. rimska kolonija, je bilo mesto vsled bližnje meje Norika in dol. Panonije važna carinska postaja ter je pestal Poetovio pretežno uradniško in trgovsko mesto. To je umljivo, ker ni bilo v bližini večjih naselbin. Najbližja mesta so bila Celeja (Celje), Plavia solva (Lipnica) in Savaria (Sombatheli.) Raz-ven tega so se tu stikale važne ceste, ne glede na to, da je bila tudi Drava važna prometna žila. (Dalje prihodnjič.; Čilski soliter. Mnogi, ki so letos napravili poizkuse s čilskim solitrom, vprašujejo, ako se čilski soliter zamore kupiti in kako ceno ima. Vljudno sporočam, da se isti še ne prodaja pri nas radi visoke cene. 1 kg bi stal freo. Ljubljana kakih 10—12 K. Kadar bo ob zboljšani kupovalni vrednosti našega denarja uvoz solitra mogoč, ga bo gotovo oddajala Kmetijska družba, Gospodarska Zveza i. dr. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS se s prodajo istega ne peča, marveč deluje le strogo v kmetijsko znanstvenem oziru. Dipl, agr. A. Jamnik, Ljubljana. Slavnostni večer. Na narodni praznik dne 1. decembra t. 1. priredi Jugoslovanska Matica slavnosten večer v Društvenem domu. Vsa društva in vsi sloji se vabijo k sodelovanj«- Odbor. Cvetlični dan dne 30. oktobra je prinesel ubožni deci 2400 K. Iskrena hvala darovalcem in ljubkim prodajalkam ! Kolo jugoslovanskih sester v Ptuju. Dramatično društvo v Ptuju vprizori v soboto 5. novembra zvečer in v nedeljo 6. novembra popoldne burko „On in njegova sestra", obakrat v mestnem gledališču. Martinov večer priredi Narodna čitalnica v Ptuju v Narodnem domu v soboto, 12. novembra s petjem, godbo in plesom. športni klub v Ptuju je imel dne 8. novembra izvanreden občni zbor, na katerem je izvolil sledeči odbor : Predsednik O^enjak, podpredsednik Tcichner, drugi odborniki Bregant, Kreft, Hotko, Murko, Bručič, Son-nensehein, Rojko, Stritar. Določila se je ob enem podlaga, na kateri bo mogel klub uspešno delovati. Gotovo bo brez razlike vsak Ptujčan rad podpiral to društvo, ki bi z vztrajnostjo in pridnim delovanjem delalo Ptuju čast in bo tudi ime našega mesta častno zastopalo po drugih pokrajinah. Muzejsko društvo v Ptuju priredi v sredo, dne 9. novembra v gornji dvorani v Narodnem domu v Ptuju javno predavanje. Predaval bo dr. Travner o Ptuju v letih 568 do 9B5. splošni del (Obri in Slovenci, kralj Samo, bavarska in frankovska nadvlada, panonska kneževina, delovanje sv. Cirila in Metoda, Madjari, popis Ptuja in okolice). Začne se ob 20. uri. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Moška in ženska Ciril- in Metodova podružnica sta priredili dne 16. oktobra 1921 v Ptuju na Florijanskem trgu javno tombolo v prid glavni družbi. Ta tombola je vspela v vsakem oziru najboljše. Krasno, solnčno in toplo vreme je privabilo veliko množico občinstva, ki so z veseljem ob glasovih ptujske mestne godbe pričakovali nje začetka. Trobentač zatrobi in Vlasta Tancig potegne prvo številko, vse pridno črta in že pri iz-vlečeni drugi številki se jih oglasi mnogo za dobitke. Tako je šlo izžrebanje naprej, vse v najlepšem redu in mnogo smehu in veselja so marsikateremu napravili dobljeni lepi dobitki. Prvo tombolo je dobil g. Jurančič, dijak 6. gimn. razr. in sicer kože podplatov, darilo tovarne Petovia na Bregu, drugo tombolo g. Jurin, abiturijent in sicer 3 kub. m. drv, darilo grofa Herbersteina, in tretjo tombolo g. Jeglič in sicer lepo zimsko blago za damski kostum z vencem za nevesto, darilo g. trgovca Lenart-a. Že pri kvaterni in potem naprej smo videli krasna darila, kakor usnje, pivo, purane, prašička, vago, sklede, sodčeka, stojalca za cvetke, blago za srajce, torbo, vino, moko, čevlje, svinjsko gnjat, sli-vovko, rum itd. V denarju se je nabralo nad 5000 K. Dobitkov je bilo torej prav mnogo in čo pomislimo, da so bili vsi ti dobitki darila naših dobrih Ptujčanov, jim moramo biti hvaležni in se jim tem potom vsem skupaj m vsakemu posebej najlepše zahvaljujemo. Ponovno se zahvaljujemo tudi vsem g. nabi-rateljem in ge. in gdč. nabirateljicam teh daril, ter onim, ki so pomagali razprodajati karte in sploh vsem, ki so pripomogli k le- pemu uspehu. Odbor vodi natančen zapisnik vseh dobljenih daril in imena njih darovalcev, ali preveč bi bilo, da bi se ti vsi našteli in napisali; reči le moramo, da se je vsak po svojej vesti in mogočnosti izkazal. Našim trgovcem brez razlike narodnosti! Ob vsaki priliki kažejo Italijani, da hočejo uničiti našo državo in vse naše ljudi ter imetje pri nas in na svojem ozemlju. Pretrgajte z njimi vaakoršne vezi! Kupujte vse le pri Čehih, ki so najsolidnejši delavci, česar ne dobite pri njih, kupite pri Nemcih ! Ita-ljane pa prezirajte, ter jih poženite, ako pridejo k Vam ! Važno za vsa obrtna društva in zadruge. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je prejelo od zveze obrtnih zadrug na Kranjskem v Ljubljani povabilo na velevažno obrtno zborovanje, katero se vrši v mestni posvetovalnici v Ljubljani dne 6. novembra 1921 ob 9. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Več zanimivih točk o splošnem obrtniškem položaju. 2. Ustanovitev Zveze obrtnih društev za Slovonijo. 3. Slučajnosti. Že sam dnevni j red nam obrtnikom jamči, da je za obrtniški stan to zborovanje velikega pomena in da je res že zadnji čas, da se obrtništvo organizira in tako v celi Sloveniji nastopi, kar pa je tudi le takrat mogoče, če vse obrtništvo pokaže, da je edinstveno. Torej zavedajmo se naše moči in pokažimo, da smo močni in dobro organizirani! Dolžnost je torej vseh obrtnih društev in zadrug, da zanesljivo in zagotovo odpošljejo svoje zastopnike v največjem številu na to velevažno obrtno zborovanje dne 6. novembra t. 1. v Ljubljano. Socijalno-demokratični prijatelji si želite v „Napreju", da Vam prorokujemo, kaka bo 1 etos zima. Ustrezamo. Le ta bo suha in ostra, če ne bo morda bolj mokra in mila ali pa se bo to časovno razdelilo, če ne bo prevladala posamezna teh lastnostij. Za vsak slučaj si oskrbite dovolj kuriva, da Vas ne bo zeblo, ko bosto pisali slabe dovtipe. Politične vesti. Vrnitev kralja Aleksandra. V pondeljek. 31. oktobra se je vrnil naš kralj Aleksander iz Pariza. Skupno s kraljem se je vrnil tudi ministrski predsednik Pašič. V Ljubljani in Zagrebu so kralja na kolodvoru pozdravila pokrajinska namestnika Hribar in Demetrovič. Hribar je spremil kralja do Zagreba. S Hribarjem se je kralj dalje časa razgovarjal. Kralj se jako zanima za Slovenijo in ga je posebno veselilo, da so vse slovenske politične stranke složno nastopile ob Karlovem puču za obrambo domovine. Narodna skupščina soglasna z vlado. V soboto, 29. oktobra se je sestala narodna skupščina radi zunanjega političnega položaja, nastalega po Karlovi vrnitvi. Minister Trif-kovič je podal vladno izjavo. Omenil je, kako je Karol ogrožal mir o veliki noči in sedaj po petih mesecih iznova. Kakor pa je bila mala antanta o veliki noči edina in je odstranila Karla, tako mora sedaj s svojim složnim, energičnim nastopom Karla ne samo zopet odstraniti, nego tudi doseči, da se ne bodo več ponavljali taki prekucuški načrti Habsburgovcev in njihovih pristašev, ki bi radi iznova vneli vojsko v srednji Evropi. Zato hoče sedaj vlada vse storiti, da osigura trajen mir. Vse stranke so po svojih govornikih odobravale dosedanje vladno ravnanje, zahtevale odločnih korakov vlade, ktero hočejo podpirati pri njenih ukrepih. Uspehi Male Antante. Odločni protest Male antante je predvsem dosegel, da se vladne madžarske stranke niso upale izklicati vrniv-šega se razkralja Karla za kralja. Ali izgnale in vsega habsburškega rodu od prestola bi sedaj vladajoče madžarske stranke tudi ne izključile rade.S praznimi obljubami bi rade stvar zavlekle in preslepile s praznimi obljubam sosedne države. To pa toliko bolj, ker se tudi Velika antanta zadovoljuje s takimi obljubami. Ali Mala antanta pozna lažnjivost madžarskih obljub. Zato hoče — 3 — tokrat s silo pritisniti na Madžare, da svoje obljube tudi izpolnijo. To resno zahtevo Male antante je uvidela tudi Velika antanta in francoski ministrski predsednik je sporočil, da Velika antanta pristaje na zahteve Male antante, naj se vsi Habsburžani izženejo iz Madžarske, Madžarska pa razoroži s sodelovanjem Malo antante. Karlova trdovratnOSt. Čeprav se Karlu tudi sedaj ni posrečilo zasesti kraljevski prestol, vendar se noče odreči srečni misli, da se mu to posreči kedaj kasneje. Je pač prijetno, igrati se velikega gospoda in veliko gospo. Nič ga pri tem ne briga, da velika večina madžarskega prebivalstva ni zadovoljna z njim, nič ga tudi ne skrbi, da smatrajo sosednje države njegovo vrnitev za početek nove vojske. Trmasto vztraja Karel pri zahtevi, da postane kralj. Ali tudi prizadete države naj trdno zahtevajo njegovo odstranitev, da se ohrani ljubi mir, ki zagotovi državam mirni razvoj, mirno delo in življenje. Naša »prijateljica" Italija. Tudi ob Karlovem puču je pokazala Italija svoje hinavstvo. Na eni strani je odobravala zahteve Male antante, na drugi strani pa se upira, da bi Mala antanta Madžare magari s silo prisilila, naj izpolni, kar zahteva od nje Velika in Mala antanta. Kdo je proti nastopu Male antante na Madžarskem ? So to češki Nemci in Italijani. Češki Nemci sanjajo še vedno, da se okrepi nemška država in jih osvobodi izpod češke države, s tem seveda, da podjarmi cehe pod ae. Italijani pa se boje slovanskih držav v svoji pohlepnosti po tujih deželah, ki ne sodijo njim. Zato pa naj po svoje divjajo sredi slovanskih držav Madžari. Lepi bratci ! Italija podpira tudi Albance! Albanci ne dado miru nam sosedom Jugoslovanom. Ali Albancev so tako neznatni, da bi morali biti hvaležni, ako jih sosedi puste pri miru. Toda zahrbtni Lahi hujskajo Albance proti nam, jim pošiljajo municijo in drnge potrebščine ter svoje častnike, samo da nagajajo Jugoslovanom. Italijani dobro vedo, kolika moč tiči v uiedinjeni in složni Jugoslaviji, odtod njihovo nasprotovanje. Karel zapustil Madžarsko. V noči od torka na sredo (1./2. nov.) je Karel Habsburg s svojo ženo Cito odšel iz Madžarske pod nadzorstvom antantinih častnikov. Vozil se je na angleškem monitorju. Skoz naše ozemlje sta ga spremljala dva naša monitorja, potem pa so prevzeli spremstvo romunski monitarji. Odstavitev Karla. Madžarska vlada je na-?nanila naši vladi, da bo madžarski parlament do 7. novembra odobril odstavitev Karla Habsburga. Fr. Milčinski: Drobiž. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. 8°. 131 str. Cena broš. K 3G, po pošti K 260 več. Trinajst lahkokrilih humoresk vsebuje najnovejša knjiga Milčinskega. Ko je „nova žival" s svojo kuharsko umetnostjo „v znamenju slane luže" pomagala preleviti srečnega samca v še srečnejšega zakonca, tedaj se začne zanj intimno rodbinsko življenje, o katerem nam ve pripovedovati toliko zanimivega. Najprej je kupil ženi za druščino prijaznega, živega otročička, mlado Bredo, ki že peti dan svojega življenja razvija bogate nazore. Komaj je bila zvrhano poltretje leto stara, je imel njen bratec že poldrugo leto, in sredi bojnih operacij so si omislili še enega malčka in potem še enega, imenovanega „morski strah". Torej „drobiža" dovolj v slabih časih, o katerih nam tako drastično pripoveduje v črti-tah: „Naši in vojna", „Aprovizacija" in „Tenda Lala"; posebno zadnja je pikra satira na medvojno vohunstvo in bujno cvetoče špiceljstvo. Razen teh so mu priljubljen predmet razni pravdni strokovnjaki, le neznatno karikirani po živih tipih ; pisatelji, gostilniški dobrovoljčki itd. Ko knjigo odložiš, pa bodisi prijatelj neprisiljenega humorja ali čmeren filister, si avtorju iz srca hvaležen za kopo dobre volje, ki si je bil deležen v teh teh dragih časih tako poceni. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte. „Njiva" štev. 15|16 je pravkar izšla na 48 straneh. Dobiva se po vseh (knjigarnah in v upravi v Prešernovi ulici št. 54 (nasproti pošte). Vsebina te velezanimive in aktualne številke je : 1. f Kralj Peter I. 2. K., „Opo-zicija". 3. Franc Veber, Anton Mahnič. Donesek k zgodovinsko kritični reviziji filozofije pri Slovencih. 4. Metod Dolenc, Edinstveno kazensko pravno postopanje v naši kraljevini. 5. Rado Kušej, Verska pripadnost otrok in verski pouk v šoli ter naša začasna pokrajinska uprava. 6. Maks Obersnel, K položaju naše železne industrije. 7. Ornega, »Paragraf" (§ 129 k in 206 k. z.) Listek Alojzij Gradnik, Dva soneta iz cikla »Tolminski punt". Pregled, Socijalna politika. Adolf Rib-nikar, Naša socijalno politična zakonodaja. F. G. Masarvk o Antropomorfizmu in boljševizmu. 8. Dolar, Vebrov Uvod v filozofijo. Politika. Zbor nemške socijalne demokracije v Gorlicah. Med revijami. Beležka. Prihodnja številka „Njive" izide v navadnem obsegu okrog 10. novembra. „Njiva" stane letno 120 K, za naročnike „Jutra" le 60 K. Letno izide dvajset številk po poldrugo polo. Razno. Popis prebivalstva v Jugoslaviji. Omenili smo že, da šteje naša Jugoslavija po popisu meseca januarja 11,590.792 prebivalcev. Po materinskem jeziku je od njih 9,546.760 Jugoslovanov in sicer 8,524.319 srbohrvatskega, ter 1,022.441 slovenskega plemena, drugih Slovanov pa še 190.481. torej vseh Slovanov skupno 9,737.208, to je 84 odstotkov vsega prebivalstva. Med ostalimi narodnostmi je Nemcev 508.474, Madžarov 494.164, Arnau-tov 479.084, Romunov 175.315, Italijanov 9585 in ostalih narodnosti 186.930. Nemcev se je naštelo na Hrvatskem 122.190, v Ba-natu 109.717, v Bački 213.800 in v Sloveniji 39.631 (v večji skupini v kočevskem okraju, drugod pa le raztreseno). Veroizpovedi imamo tri glavne : pravoslavno, katoliško in mohamedansko. Pravoslavnih je 5,454.212, rimskih katolikov 4,474.869 in muslimanov 1,343.370. Razen tega je še nekaj Židov, grških uniatov in protestantov. Pozor, obrtna društva in zadruge! Slovensko obrtno društvo v Mariboru poživlja vsa bratska društva in zadruge bivše Štajerske, da pošljejo v njih lastnem in v interesu vsega obrtništva svoje naslove istemu, katero bo odslej naprej vodilo evidenco o vseh važnih naredbah in zadevah, tikajočih se vsega obrtništva, da pa more isto v danih slučajih tudi skupno nastopiti, potrebuje natančen seznam vseh v poštev prihajajočih zadrug in društev, da iste po potrebi lahko obvesti. Murska Sobota. Na podlagi pooblastila pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje podpisano glavarstvo radi nezadostnega števila prekmurskih reflektantov 10 mest občinskih tajnikov v Prekmurju Prosilci naj vložijo prošnjo do 10. nov. 1.1. pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti — Vlogam je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. nravstveno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. učna spričevala in druge izkaze vsposobljenja ter morebitne dokaze o dosedanjem službovanja. Tajniška služba bi bila zelo primerna za vpokojene orožnike, invalidne podčastnike, finančne stražnike, dijake, katerim je iz kateregakoli si bodi vzroka onemogočeno nadaljevanje študij itd. Tajniki bodo nameščeni za enkrat začasno z mesečno plačo 1000 K, v večini slučajev s prostim stanovanjem in kurjavo. Važno za prireditelje veselic in zabav. Vsakdo kdor priredi kako predstavo ali zabavo, prijaviti mora isto najkasneje 24 ur prej pristojnemu davčnemu uradu, oz. oddelku fi-načne kontrole, predloživši dovoljenje za prireditev. Zato morajo stranke skrbeti, da dobe pravočasno potrebno pisano in redno kolko-vano dovoljenje od politične oblasti. Prijaviti se mora vsaka zabava ne glede na to, ali je podvržena plačilu takse, ali pa je pogojno takse prosta. Finančna oblast presoja o pravici na prostost takse odnosno o porabi čistega dobička takse prostih veselic. Kdor priredi zabavo ali predstavo, pa je, kakor je predpisano, ne prijavi pravočasno pristojnemu oblastvu, kaznuje se v denarju od 200 do 1000 dinarjev, kazen se iztirja od predstavnika podjetja ali lastnika lokala. Pokrajinska vlada je zvišala najemninski vinar od 6 odstotkov na 8, 12 in 15 odstotkov, in sicer: pri najemnikih za stanovanja, za katera se plačuje do 800 kron 8 odstotkov, od stanovanj 801 do 1600 kron 12 odstotkov in od stanovanj z višjo najemnino pa 15 odstotkov. — To povišanje velja za dobo od 1. januarja 1921 do 31. decembra 1923. P VII 14816. ^^JHljLvJI\^« V varstveni zadevi nedoletnega Franceta Šoštarič se bode na javni dražbi v Št. Vidu štev. 9 dne 6. novembra 1921 ob 10. uri dopoldne 1. prodajala različna živina, posebno 1 par prvovrstnih konjev, krava, svinja i. t. d. kakor tudi različna druga premakljina, 2. dala v zakup vlož. štev. 161, (razen poslopij) 226 in 361, kat. obč. Pobrež po parcelah in sicer pod sledečimi pogoji: Predano premakljino mora kupec takoj prevzeti ter izplačati. Izklicno ceno določi po zaslišanju izvedenca sodni odposlanec na licu mesta. Zakupninska doba traja do jeseni leta 1923. Od letne nakupnine je polovico položiti takoj v roke sodnega odposlanca, drugo polovico pa vsakega 1. julija. Njive se morajo primerno gnojiti. Davščine trpi lastnik, vse pristojbino pa kupci. S trenutkom domika preide vsa nevarnost na zdražitelja. Okr. sod. v Ptuju, odd. VIL 31. okt. 1921. j Štev.: 2^0/" I Občinsko sodišče I za pobijanje draginje v Ptuju, je v svoji seji j dne 3. novembra 1921 določilo sledeče mak-I simalne cene : 1 kg goveje meso 18 K do 20 K. 1 kg teletina 15 K do 17 K. 1 kg svinjsko 32 K. 1 kg slanina (špeh) 42 K, 46 K, 48 K. 1 kg konjsko meso 8 K do 10 K. Na 1 kg mesa je dovoljena 18 dkg kosti. jajca komad 4 K. kruh beli 50 dkg 8 K. kruh črni 50 dkg 6 K 50 v. zemlja 5 dkg 1 K. V gostilnah zemlja 1 K 10 v. krompir 1 kg 4 K. čebula 1 kg 10 K. Glede ostalih življenskih potrebščin veljajo tržne cene. kakor so določene za Maribor. Vsako prekoračenje teh cen se bo kar najstrožje kaznovalo. PTUJ, dne 3. novembra 1921. Predsednik : dr. Fermevc s. r. >f VINARIA" delniška družba vinogradnikov v Ptuju vabi vljudno k podpisovanju delnic te novo ustanovljene družbe, ki je prevzela dosedanjo „Weinbaugenossenschatt." Delniška glavnica znaša 5 milijonov kron, ki se razdeli na 12.500 delnic, glasečih sena imejitelja po 400 kron nominalne vrednosti. '= Podpisovanje se vrši pri: = 1. Zadružni Zvezi v Celju. 2. Hranilnem in posojilnem društvu v Ptuju. 3. Ljubljanski kreditni banki, podružnici Ptuj. 4. Posojilnici v Mariboru in 5. Okrajni posojilnici v Ormožu. Dr. Fran Jurtela, odvetnik in posestnik v Ptuju. Janko Lesničar, ravn. Zadružne zveze v Celju. Ivan Perko, posestnik v Ptuju. Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovcih. Janez Šegula, veleposestnik v Hlaponcih. OBBOR: Dr. Anton Božič, predsednik. Dr. Ivan Fermevc, tajnik. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. Anton Jurca, trgovec v Ptuju. Franc Toplak, davčni upravitelj v p. in posestnik v Ptuju. Ignac Vindiš, veleposestnik na Bregu pri Ptuju. Jakob Zadravec, veleposestnik in industrijalec v Središču. NOVOST! prvovrstne mesnate konzerve Mesnate in klobasarske specijalitete j|^to slanino *^PQ Ia mast (špecijalna marka) prave kranjske klobase priporočajo vedno sveže, takoj dobavljive po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike. Zahtevajte cenike. Tovarna konzerv in mesnih izdelkov d. d. z o. z. E= II------- II-----------------II =3C=1E===3I II ||------- ie^ Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju } t=ie arat =i^ 99 PETOTIA €§ at=ie Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. — iu it=di ==ai =ii j n z zidano hišo, meri 6 oraloV) in sicer velik vrt,velik sado-nosnik,gozdin njive se proda. Naslov pove uprava lista. Fina terpentinska za srebrne krone, 2 kronske srebrne krone, 5 kronske srebrne krone, goldinarje precej višje cene. KARL ACKERMANN naslednik = urar v Ptuju. ========= Plačam krema za elegantni svet. Dobiva se povsod. 2S C T n\Ml\" tvornica kemičnih proizvodi 32 »dllliMlii ZAGREB, Ilica 213. zvodov d. d. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanoya ul. 5. Vinogradno posestvo v jHalozah, 7 oralov veliko, se proda. Naslov pove uprav-J ništvo lista. Sviniske kože kupuje „PETOVIA" usnjarska industrija d. na Bregu pri Ptuju. ¦ 9» I ¦ Panonija" <3L d~ izdei uj c razne stroje in aparate, posebno tudi razne vinogradniške briz-galne In k nJim spadajoča dela. *• Sedež podjetja: s PTUJ, DRAVSKA ULICA, » 'I i posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujskega lista.4' Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju.