OB OBČNEM ZBORU MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŽIRI Maja 1982 je poteklo dvanajst let od ustanovnega sestanka prizadevnih kra janov in loških muzejskih delavcev, ko je padlo prvo seme v plodno zemljo za delovanje muzejske dejavnosti v našem kraju. Tedaj smo prvič pričeli zbirati in pripravljati predmete za zbirko čevljar stva in čipkarstva; dejavnosti, ki sta pri tisnili kraju in njegovim prebivalcem pečat vztrajnega dela in zagnanosti ter odpovedi. Vendar sta ti dve dejavnosti v razkoraku. Čevljarstvo je prešlo v indu strijo in so Ziri zaradi tega postale go spodarsko razvite; čipkarstvo pa iz leta v leto hira, čeprav bi bilo želeti, da bi družba imela več posluha za izvirno do mačo obrt. Zagnanost majhnega števila takratnih članov je bila tolikšna, da smo ob tisoč letnem jubileju Škofje Loke odprli zbir ko čevljarstva in čipkarstva za javnost. Razvoj in širjenje muzejske dejavnosti ter družjDeni predpisi so zahtevali osa mosvojitev in ustanovitev samostojnega društva. V začetku leta 1976 smo že za čeli poslovati kot samostojno društvo z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih nalaga zakon o društvih in drugi druž beni predpisi. 2e v prvi mandatni dobi smo se vključili v delegatski sistem in uspešno uveljavili samoupravne interes ne pravice za društvo in kulturni na predek naše krajevne skupnosti. Ob ne nehni skrbi za pridobivanje in pove čanje prostorov za načrtovane zbirke smo skupno z borčevsko organizacijo in njihovo pomočjo in delom v letu 1978 že lahko odprli zanimivo in po doku mentih bogato in izvirno zbirko NOB. Hvale vredno je to, da Zveza borcev kot družbeno politična organizacija bedi in dopolnjuje zbirko. Krajani čutijo tudi potrebo po kultur nem ustvarjanju in duhovni obogatitvi. Predvsem je tu misel ustvarjalnosti z barvami, ki jih nudita naše okolje in okolica. Ta ustvarialnostnam zagotavlja zgodovinsko podobo naših lepot, ki jih z vsakim letom izgubljamo zaradi neure jenih posegov v naravo. Prav za prazno vanje desete obletnice muzejske dejav nosti smo mogli pripraviti prostor in urediti stalno zbirko slikarjev — naših rojakov. Ta galerija je hkrati odskočna deska za uveljavljanje mladih, talenti ranih likovnih ustvarjalcev, zato smo jim v preteklosti in jim bomo tudi v bo doče nudili ta prostor, ki je kot nalašč primeren za manjše razstave in začetni prikaz lastnih ustvarjanj in prizadevanj. Pri vseh naših prizadevanjih, posta vitvi zbirk in razstavah sta nam stro kovno in moralno pomoč clajala Loški muzej in Muzejsko društvo v Škofji Loki. V Muzejskem društvu Ziri je včlanje nih 154 članov (začetnih je bilo 16). V pretekli mandatni dobi sta umrla dva mlajša čana: Dušan Kolenc in Andrej Mlakar. Člani, razen redkih izjem, pre jemajo Loške razglede, v katerih najde jo koristne podatke o kraju, okolici in občini. Zlasti moramo pohvaliti prispev ke avtorjev, ki rešujejo pozabo staro- žitnosti naše žirovske preteklosti ali od krivajo zgodovino in krajino na naših tleh in loškem ozemlju. V preteklih dveh letih je imel izvršni odbor 11 sej, na katerih smo reševali te koče zadeve o delovanju in popestritvi muzejskih zbirk in obogatitvi stalne ga lerije. Vključevali smo se uspešno v de legatski sistem, sodelovali v akcijah NNNP ~Tn družbeni samozaščiti. Da bi zavarovali dragocenosti iz NOB in dela likovnih ustvarjalcev, smo na zunanje pročelje montirali okenske mreže in s tem dosegli večjo varnost, jo hkrati okrasili in dali stavbi prvotno podobo. Posebno skrb smo posvetili ureditvi do hoda k stavbi, ga opremili z robniki in uredili odtok meteorske vode. Postavili smo pano in vzidali marmorno ploščo. Za desetletnico muzejske dejavnosti smo skupaj s strokovnjaki Loškega muzeja preuredili zbirke. Vedno je bilo na dnevnem redu vpra šanje prostorov in nadaljnje razširitve. Dosedanji izvršni odbor ni rešil proble ma. Zelja je, da bi novi odbor čez leto ali dve odprl in obogatil stavbo z novi mi zbirkami. V načrtu imamo postavi tev zbirke o gasilski dejavnosti in o raz voju prosvetne in kulturne dejavnosti nasploh. Čeprav so danes neugodne de narne razmere, smo privarčevali sred stva za izdelavo poprsja našemu rojaku, Prešernovemu nagrajencu Maksimu Se- deju. S prof. Zdenkom Kalinom, Sede- jevim sošolcem, smo že dalj časa v do govoru, da izdela poprsje, čigar odkritje načrtujemo v letu 1983. Prav gotovo se bo moral že sedaj no vi odbor povezati z odborom za proslavo štiridesete obletnice ustanovitve I. NOO na Gorenjskem in osvoboditve Zirov ter 20* 307 ta načrt v sklopu praznovanj realizirati. Ce bodo denarna sredstva dopuščala, pa naj bi v spomin 55. obletnice rojstva na šega rojaka pisatelja Leopolda Suhadol- čana odkrili spominsko obeležje na hi ši, kjer je prebival v mladostnih letih. Lahko bi še in še naštevali dela po sameznikov, sodelovanje z drugimi dru štvi v kraju, vtkanost muzejskega dru- 2. oktobra 1981. — Na občnem zboru Muzejskega društva Skofja Loka v ga leriji na loškem gradu je ustanovni in častni član društva prof. Franc Planina, kartograf, muzealec in publicist, prejel ob visokem življenjskem jubileju, 80- letnici, državno odlikovanje red dela z rdečo zastavo. V Gorajtah je bil občinski kros. Od 2. do 14. oktobra. — Na Godešiču so praznovali krajevni praznik. 2. okto bra je bila na ogled razstava o gasilstvu in družbeni samozaščiti v kraju. 9. ok tobra so gasilci ob praznovanju 70-let- nice izvedli gasilsko vajo s tremi dese tinami. Istega dne je bilo srečanje bor cev, ki so izšli z Godešiča. Dne 11. ok tobra so krajani odšli na pohod na Go steče, kjer so odkrili spominsko obeležje NOB. Popoldne je bilo na Godešiču sre čanje krajanov s kulturnim programom. 14. oktobra je bila slavnostna seja. Pra znovanje so spremljala številna športna tekmovanja: 3. oktobra se je začelo te kmovanje v mnogoboju. 6. in 7. oktobra je bilo tekmovanje v namiznem tenisu in 13. oktobra nogometna tekma med Godešičem in Retečami na nogometnem •igrišču na Godešiču. 6. oktobra. — Ana Florjančič je v Knjižnici Ivana Tavčarja v Skofji Loki otrokom predstavila pravljico Svetlane Makarovič »Gal v galeriji.« 9. oktobra. — V galeriji na loškem gradu je bila otvoritev likovne razstave. Iraška umetnika, Hamid A. Tahir in Walid Mustafa, študenta grafičnega od delka na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, sta se predstavila z grafi kami. štva v kulturna dogajanja in vse večji posluh krajanov za ohranitev kulturne dediščine. Muzejsko društvo 2iri se ved no usmerja po smernicah, začrtanih pred desetletjem, ki smo jih tudi zapisali v ustanovni program. Želja je, da bi ohra njali dosežke preteklosti in dodajali no ve uspehe na začrtani poti. Alfonz Zajec Srečanja gorenjskih pesnikov in pisa teljev, ki ga je v Radovljici pripravila tamkajšnja ZKO, sta se udeležila tudi Boris Pintar, dijak škofjeloške gimna zije, in Janez Jelene, strojni tehnik iz Virmaš. Boris Pintar se je kasneje ude ležil tudi osrednjega srečanja v Gradi šču v Slovenskih goricah. Mladinci osnovne organizacije ZSMS iz Selc so v tamkajšnjem kulturnem do mu pripravili razstavo starih predmetov. Ves mesec oktober je v Knjižnici Iva na Tavčarja razstavljal slikar amater Rado Dagarin iz Škofje Loke. Na ljubljanskem sejmu »Sodobna elektronika 81« je Tehtnica iz Železnikov razstavila dve novi tehtnici: avtomatsko analitsko in precizno elektronsko teht nico. 13. oktobra. — Tinka Stukl je v Knji žnici Ivana Tavčarja otrokom pripove dovala o jeseni, ki prihaja. 14. oktobra. — Prav tam je Janez Ahačič prikazoval diapozitive o življenju v velikih mestih Amerike. 16. oktobra. — V Galeriji v Krškem je bila otvoritev likovne razstave akadem skega slikarja Zdenka Huzjana. 16. in 17. oktobra. — V Šolskem cen tru Borisa Ziherla v Skofji Loki je pote kalo delovno srečanje predsednikov in tajnikov občinskih zvez kulturnih or ganizacij Slovenije. Na ogled je bila tu di razstava strokovne literature, ki jo je pripravila republiška ZKO. Na 7. trienalu jugoslovanske risbe v Subotici je razstavljal tudi slikar in grafik Berko Berčič. PRISPEVEK H KRONIKI ŠKOFJELOŠKE OBČINE (od 1. oktobra 1981 do 30. septembra 1982) 308