PoSnfita pfoioM v (juhjvM
Leto XXI., št. 97
Ljubljana, sobota 27« aprila 1940
Cena 2 Din
Upravnlätvo: Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, S125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
št. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana §t_ 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo : Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Položaj na severu
Po prvotni zmešnjavi in nejasnosti v poročilih z novega bojišča na evropskem severu si je mogoče sedaj ustvariti vsaj približno sliko o položaju, dasi imamo še vedno opravka s povsem nasprotujočimi si uradnimi vestmi iz obeh taborov. Izven dvoma je, da je bojišče na Norveškem, ki je v tako velikem obsegu verjetno nastalo proti volji obeh vojnih taborov, eno izmed odločilnih bojišč v sedanji vojni. Zato se vsi dosedanji komentarji strinjajo v tem, da bo od razvoja na evropskem severu v veliki meri odvisen ves nadaljnji razvoj sedanje vojne.
Po prvih ugotovitvah o izkrcanju nemških čet, o norveškem odporu in o prvih zavezniških reakcijah, ki so bile najprej omejene samo na pomorsko akcijo, je sedaj gotovo dejstvo že tudi izkrcanje zavezniške vojske na norveških tleh. To priznavajo že tudi nemški komunikeji. Spričo molka, ki ga v tem pogledu, zlasti v pogledu krajev, kjer se zavezniške čete izkrcujejo, še vedno vzdržujejo v Londonu in Parizu, si seveda o podrobnostih še ni mogoče ustvariti zanesljive sodbe. Položaj nemških in zavezniških čet je mogoče med drugim ugotoviti po poročilih o bombardiranju in obstreljevanju posameznih krajev. Ako čitamo, da ta ali oni kraj bombardirajo ali obstreljujejo zavezniki, nam to dokazuje, da je to mesto v nemških rokah in obratno.
Glavna oporišča nemških operacij so v Oslu. Trondhjemu in Narviku. Koliko jc nemških vojakov na norveških tleh. jc težko presoditi, enako težko pa je kaj zanesljivega reči o številu zavezniških vojakov. Švicarski vojaški strokovnjaki cenijo po dosedanjih poročilih moč nemške vojske na Norveškem na okoli 60 — 70.000, Italijani pa že na 100.000 l*ti opazovalci domnevajo. da bodo skušali zavezniki, preden se bodo lotili neposrednih bojev v večjem obsegu, izkrcati na Norveškem najmanj 150.000 vojakov, ker računajo, da brez številčne premoči, predvsem pa brez organizacije skrbno pripravljenih oporišč ne morejo tvegati odločilnih spopadov.
Smeri nemških prodiranj v notranjost so v glavnem naslednje: Iz Osla se prodiranje vrši ob železniških progah v notranjost. Tu so jim doslej nudile glavni odpor samo norveške čete. Akcijski radij nemških čet sega do 100 km v notranjost. V prvi fazi so Nemci zasedli jugovzhodni del tega ozemlja ob progi Oslo — Halden, kjer so dosegli švedsko mejo. V drugi etapi so prodirali proti jugozapadu v smeri proti Kristiansandu. Najpomembnejše pa so njih operacije v severni smeri ob železniških progah Oslo — Elverum, Oslo — Hamar ter Oslo — Gjövik. Na tej črti je padel tudi kraj Lillehammer. Namen teh operacij je iskanje zveze s četami v Trondhjemu, ker bi ta zveza presekala Norveško na dvoje.
Na odseku pri Trondhjemu zasledujejo nemške čete prav ta'ko tri cilje: prodiranje proti jugu zaradi zveze s četami, ki prodirajo od Osla proti severu, prodiranje proti vzhodu zaradi dosege švedske meje ter končno pomikanje proti severu proti Namsosu. kjer so se izkrcali zavezniki. Tu se zdi, da je odpor Norvežanov in vedno bolj tudi odpor zavezniških čet najhujši.
Tretji odsek je oni pri Narviku, kjer so Nemci še najbolj odrezani od svojih baz in je zato zavezniški uspeh tu najbolj verjeten.
Zavezniki so se doslej izkrcali že na več mestih ob zapadni obali, kot najpomembnejša pa se štejejo njihova izkrcanja pri Narviku. v Foldenfjordu pri Namsosu, v Moldefjordu pri An-dalsnesu ter še bolj proti jugu v Har-dangerfjordu. Pri Narviku ni še padla končna odločitev. Zavezniki tu blokirajo luko, ki je važna kot glavna eksportna luka za švedsko železo, obenem pa skušajo zasesti železniško rrogo, ki vodi v švedske rudnike železa pri Kiruni. Strateško je ta predel važen za zaveznike zlasti za primer, da bi se hoteli Nemci polastiti tudi Švedske.
Trenutno najpomembnejši odsek novega bojišča na evropskem severu je oni pri Trondhjemu. Sedaj vemo, da so se zavezniki izkrcali pri Namsosu, 130 km severno od Trondhjema, ter pri Andalsnesu, 170 km južno od tega mesta. Vzhodno od Trondhjema se pri trdnjavi Hegri še vedno drže Norvežani. Zavezniki hočejo očividno s svojim istočasnim korakanjem od Namsosa proti jugu in Andalsnesa proti severu doseči zvezo s središčem norveškega odpora, obkoliti Trondhj&m in preprečiti zvezo nemških čet med Trondhjemom in Oslom. Ta predel smemo nedvomno smatrati za osrednje prizorišče in težišče vseh sedanjih operacij ter bo verjetno odločilen za končne uspehe te ali one stranke. Težka je zlasti naloga zavezniških čet pri Andalsnesu. ki korakajo v dveh smereh, proti severu na Trondhjem in proti jugu proti Lillehammer]«, da bi pre-
Nova faza voine na Norveškem
Nasproti si stoie že moine in dobro organizirane voiske - Dočim so biti dosedai le spopadi med izvidniikimi četami, pa ie v kratkem pričakovati
večjih bitk
Pariz, 26. apr. j. (Havas). V francoskih vojaških krogih zatrjujejo, da prehajajo vojne operacije na Norveškem v novo fazo. Doslej so igrale vlogo le izvidniške čete ter je bilo težišče vseh operacij v spretnem manevriranju. Sedaj so se posamezni ločeni oddelki na obeh straneh že strnili in si stoje nasproti številčno močne popolnoma organizirane čete. Zaradi tega je treba v kratkem pričakovati na Norveškem velikih bitk. Vojne akcije bodo v bodoče tem večjega obsega, ako se izkaže, da so nemške čete, ki se vkrca-vajo v nemških baltiških lukah, v resnici namenjene na Norveško, ne pa na Švedsko, kakor se je prvotno mislilo.
Po zadnjem angleškem in nemškem vojnem komunikeju sodeč, so bile nemške čete na severu prisiljene k umiku. Seveda pa se vse premikanje čet vrši z izredno počasnostjo. Temu je krivo silno slabo vreme. Ponekod na Norveškem vlada mraz do 15 stopinj pod ničlo in mestoma divjajo siloviti snežni viharji.
Velika bitka pri Steinkjerju se je šele sedaj izkazala za navaden spopad med prednjimi stražami. Glavne zavezniške in nemške moči si sedaj stoje nasproti nekako med trondhjemskim fjordom in jezerom Nasvatan. Na bojišču v južni Norveški so nemške čete verjetno _ dobile močna ojačenja ter so izvedle močne napade proti Lillehammerju, katerega so se slednjič tudi polastile. Angleške čete,_ ki so se morale umakniti, so bile številčno slabe in so služile samo kot nekaka krinka, da so odvrnile nemško pozornost od glavne britanske vojne sile. Istočasno, ko so nemške čete pričele ofenzivo proti Lillehammerju, so se pripravile tudi za novo prodiranje v severovzhodni smeri od Elveruma ter proti mestecu Rena.
Borba m posest
Trondhjema
Stockholm, 26. aprila, j. (Havas). Dobro poučeni švedski vojaški opazovalci zatrjujejo, da se po današnjih dodatnih informacijah lahko presoja vojaški položaj
na Norveškem dokaj ugodno za zaveznike, čeprav je bila po včerajšnjih vesteh — zaradi njih nejasnosti upravičena bojazen, da se je položaj zanje nekoliko poslabšal.
Težišče vojnih operacij zaveznikov in Nemcev je sedaj borba za posest Trondhjema, ki je zmerom predstavljal enega izmed ključev za strateško obvladanje Norveške. Kar je doslej omogočilo nemškim četam priboriti si nekaj uspehov, je šlo v prvi vrsti na račun njihovega letalstva, ki je bilo v premoči. Seda,j pa se je posrečilo zaveznikom spraviti na Norveško obalo eno izmed svojih letalskih matičnih ladij in razen tega urediti novo letalsko oporišče na kopnem. Nadalje je kot ugodno okoliščino treba pripomniti, da je trdnjava Hegra še zmerom v zavezniških rokah, ter da od tod zavezniško letalstvo izvršuje silovite bombne napade na nemško letališče v Vaernesu, ki služi Nemcem kot eno glavnih izhodišč za njihove letalske akcije v Severni Norveški. Zavezniki prejemajo dan na dan nova letala ter novo protiletalsko orodje, tako da si tudi v zraku postopoma osvajajo nadvlado. Velike izgube nemškega letalstva v zadnjih dneh so enako stvaren dokaz za naraščajočo zavezniško moč v zraku.
Neka angleška križarka je obstreljevala trdnjavo Agdenes v trondhjemskem fjordu, eno izmed poglavitnih nemških oporišč, kar dokazuje, da se počasi organizira tudi sodelovanje zavezniške mornarice z zavezniškimi ekspedlcijskimi četami na kopnem.
Po najnovejših, v Stockholm dospelih informacijah, so angleške čete, ki prodirajo proti Rörosu zasedle danes že dolino Gau-de, čeprav nemški viri ta zavezniški napredek zanikajo. Danes ponoči so se na Norveškem izkrcali tudi novi kontingenti francoskih čet. Izkrcanje se je izvršilo v popolnem redu in sta navzlic zelo velikemu številu vojaštva pri tej težavni operaciji poginila samo dva moža. Kakor poroča dopisnik lista »Dagens Nyheter« so danes francoski oddelki zavezniške ekspe-dicijske armade na Norveškem že enako številčni, kakor angleški.
Silovit nemški napad
južno od Dombasa
ob sodelovanju topništva, oklopnih avtomobilov in tankov — Delni umik zaveznikov
London, 26. aprila, j. (Reuter.) Današnji komunike angleškega vonjega ministrstva pravi, da so izvedli Nemci južno od Dombasa silovit napad na zavezniške čete. Številčno zelo močne sovražnikove čete so napadle s podporo svojega topništva in ob sodelovanju oklopnih avtomobilov in tankov. Nizko leteča nemška letala so zavezniške čete obsipala z bombami in jih obstreljevala. Izkazala se je potreba, da so se zavezniške čete v omenjenem obsegu umaknile.
V	okrožju Steinkjer ni bilo večjih spopadov. vendar pa so bile tamkaj aktivne patrulje.
Z bojišča pri Narviku ni poročati ničesar posebnega.
London, 26. aprila, s. (Reuter.) Poleg današnjega uradnega angleškega poročila o bojih na Norveškem, ki se nanaša v glavnem na dogodke v Gudbrandsdalu. je na razpolago še nekaj neoficielnih vesti o bojih, predvsem iz švedskih virov. Tako javljajo, da so se morali Nemci zopet
prečile napredovanje nemških čet iz Osla. Zanje je trenutno najpomembnejša strateška točka železniški vozel pri Dombasu. od koder bi bilo mogoče ne le držati v šahu Nemce v Trondhjemu, temveč tudi potiskati nazaj one, ki prodirajo v smeri od juga proti severu iz Osla.
V	obeh vojnih taborih so seveda enako gotovi končne zmage. Nevtralni vojaški strokovnjaki, na primer švicarski (National Zeitung, Basler Nachrichten, Neue Zürcher Zeitung i. dr.), sodijo, da bodo zavezniške operacije sicer še dolgo trajale, ker se zavezniki sami zavedajo težav svojih akcij, da pa njih končni uspeh že zato ne more izostati, ker obvladujejo morje. Italijanski strokovnjaki so v formuliranju svojih mnenj zelo previdni, vendar svare pred utvarami o lahkih operacijah obe vojni stranki ter obenem napovedujejo dolgotrajne boje, ki utegnejo trajati tudi več mescev, preden bo položaj jasen.
Poglavje zase so seveda politični odmevi in politične posledice novega razvoja na evropskem severu. Na splošno bi jih lahko označili z dvema ugotovitvama: med nevtralci narašča obrambna samozavest in volja za pravočasno zavarovanje pred vsemi presenečenji; med velesilami izven vojne pa pozorno zasledovanje uspehov in neuspehov obeh vojnih taborov zaradi lastnih odločitev. Vsi pa smatrajo razvoj na skandinavskem severu za uvod k nadaljnjim zapletljajem, ki bodo gotovo sledili.
umakniti v Oesterdalu iz Rörosa. do koder so včeraj prodrli. Švedska poročila pravijo, da je dospela včeraj v Röros samo manjša nemška mehanizirana kolona, ki pa se je morala zaradi močnega angleškega in norveškega odpora danes umakniti 15 do 25 km nazaj proti jugu. Na teh položajih so pričeli Nemci kopati strelske jarke. Ta vest uradno še ni potrjena.
Istotako javljajo švedski listi, predvsem »Svenska Dagbladed«. da so dospele angleške vojne ladje mimo trdnjave Agda-nes v trondhjemski fjord ter so se tam spopadle z nemškimi rušilci.
Ta vest v Londonu ni potrjena in jo je treba sprejeti z veliko rezervo.
Kaj poroča norveški gluvni stan
Stockholm, 26. aprila, j. (Havas.) Dopoldanski komunike norveškega vrhovnega vojnega poveljstva pravi, da se je nemškim četam posrečilo napredovati na jugu Gudbrandsdalena. Norveške čete so se umaknile ter zavzele nove pozicije, ki so bile že v naprej pripravljene in utrjene. Tri nemška letala so bila sestreljena, četrto pa je moralo zasilno pristati.
London, 26. aprila, s. (Reuter.) Norveški vojni komunike, ki je bil izdan nocoj, pravi, da so norveške čete zadržale včeraj nemški napad pri Gulsviku na cesti iz Osla v Bergen.
V	srednji Norveški so bili Nemci zadržani pri Klamu in Gudbrandsdalu, 50 km južno od Dombasa.
V	Oesterdalu so nemške motorizirane in mehanizirane kolone nadalje napredovale proti Rörosu.
V	Gudbrandsdalu so Nemci napadli s podporo topništva, mehaniziranih oddelkov in letalstva. Angleži so uničili dva nemška tanka. V Oesterdalu je bilo sestreljeno eno nemško letalo za fronto.
Iz Bergena so nemške čete po železnici prodrle do Vossa. Preje so Nemci s topništvom in letali bombardirali Voss.
Nemško poročilo o vojnih operacijah
Berlin, 26. apr. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Britanske pomorske vojne sile so tudi včeraj popoldne obstreljevale narviško mesto in luko. V Trondhjem so prispela ojačenja nemških čet in vojnih potrebščin. Na področju okrog Bergena so nemške čete na tem, da očistijo ozemlje pred Vossom od posameznih norveških oddelkov. Odpor sovražnika je bil strt. Od Osla proti severu in severozapadu v več močnih kolonah prodirajoče nemške čete so tudi v te-
ku včerajšnjega dne s tesnim sodelovanjem letalstva zavzele nekaj predelov sovražnega ozemlja. Na posameznih točkah so boji še v teku.
Skupine bojnih letal so bombardirale zbiralne točke sovražne vojske, kolone na pohodu, prometne naprave, transporte in pristaniške naprave. Na nekem zasilnem letališču med Dombasom in Andalsnesom je bilo uničenih 11 sovražnih letal. Na morju pred Norveško je bilo napadenih in bombardiranih več angleških ladij. En angleški iskalec min in ena transportna ladja sta bila z bombami tako zadeta, da sta nasedla na peščino. Na nekem rušilcu je nastal požar in se je morala ladja ustaviti. Na neki petrolejski ladji je povzročila težka bomba tolikšno poškodbo, da je pričela voda naglo vdirati v ladjo, ki se je tako močno nagnila na stran, da jo je morala posadka zapustiti. Bombe so razdejale tudi strojne naprave na neki drugi transportni ladji.
Angleška bojna letala so napadla leta-
lišče pri Trondhjemu. Drobci bomb so poškodovali nekaj letal. V noči od včeraj na danes so angleška letala napadla in bombardirala tudi Oslo. Na letališčih bombe niso povzročile nikake škode. Bombardirano pa je bilo tudi mesto, a tam obseg povzročene škode še ni podrobno ugotovljen.
Nemci razpolagajo
s I.300 letali
Rim, 26. aprila. AA. (Stefani) Posebni dopisnik »Popolo di Roma« poroča z Norveškega, da razpolaga nemško poveljstvo na Norveškem s 1300 letali, med njimi z 800 težkimi bombniki, 200 lahkimi bombniki in lovskimi aparati in 300 čistimi lovskimi aparati. Moč in število nemških bombnikov presega vse, kar si je moči o tem misliti. Dopisnik pravi dalje, da je eden izmed činiteljev nemškega uspeha na Norveškem okoliščina, da zavezniki nimajo letal na Norveškem.
Ofenzivne akcije
angleškega letalstva
V boje na Norveškem posegafo tudi že angleška lovska letala — Zasilno letalsko oporišče na zamrznjenem
jezeru
London, 26. aprila, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo danes popoldne komunike o letalskih operacijah na Norveškem. Poročilo prvič omenja tudi udejstvo-vanje angleških lovskih letal, kar je zjutraj javil že norveški komunike. Letalsko ministrstvo poudarja, da so izvedla angleška lovska in bombna letala na Norveškem močne ofenzivne akcije. Šest sovražnih letal je bilo sestreljenih od angleških lovskih letal in protiletalskih topov, 8 pa jih je bilo hudo poškodovanih.
Ob Oskrfjoidu so napadli angleški bombniki petrolejska skladišča in povzročili velik ogenj. V fjordu samem je bil napaden večji nemški transport.
Druga formacija bombnikov je napadla oporišče nemških hidroplanov pri Stavan-gerju in tudi štiri velike nemške ladje v bližini. V nemškem letalskem oporišču je izbruhnilo več požarov.
Skupina angleških letal je nad Severnim morjem naletela na nemški hidroplan in ga sestrelila. Druga skupina angleških letal je v borbi z nemškimi letali sestrelila en bombnik ter napadla dva hidroplana, od katerih je bil eden težje poškodovan.
Z vseh teh poletov pogrešajo 5 angleških letal.
Dodatno k poročilu letalskega ministrstva o udejstvovanju angleških lovskih letal na Norveškem, javljajo današnji angleški listi, da so dobila angleška lovska letala na nekem zamrznjenem jezeru na Norveškem začasno letališče. Angleška letala so bila takoj izpostavljena hudim bombnim napadom nemških letal. Nemcem se je pri tem posrečilo poškodovati nekaj angleških letal na jezeru, švedski listi javljajo, da imajo Angleži celo že tri letalska oporišča na Norveškem.
Nova oporišča bodo lahko uspešno pa-rirala udejstvovanje nemškega letalstva, ki se je v dosedanjih bojih posluževalo iste taktike kakor na Poljskem. Nemška letala sedaj na Norveškem običajno spremljajo mehanizirane nemške kolone ter bombardirajo pred njimi mesta, ceste in železnice in obstreljujejo prebivalstvo tudi s strojnicami. Norveška vojska je doslej močno trpela zaradi teh napadov in ji bo prihod angleških lovskih letal v veliko pomoč.
Poluradna poročila tudi pravijo, da je dospelo na Norveško pravkar večje število angleških protiletalskih topov, ki bodo pomagali pri obrambi proti nemškim letalom.
Vojaški položaj
po angleški sodbi
Poizkus nemške vojske, da bi od juga prišla posadki v Trondjemu na pomoč, se po angleškem mnenju rcii
posrečil
London 26. aprila br (Reuter). Vesti iz Norveške pričajo, kakor ugotavlja agencija Reuter v svojem situacijskcm poročilu, da se obroč zaveznikov okrog Trondhjema zmerom bolj zožuje in da prihajajo na Norveško vedno nove zavezniške čete. Poskus nemške vojske, da bi od juga prodrla do Trondhjema in tako priskočila na pomoč nemškim četam v tej važni norveški luki, kjer postaja stiska vsak dan večja, ni uspel. Nemci so se morali po včerajšnjih začasnih uspehih zopet umakniti proti jugu.
Vrhovni poveljnik norveške armade general Riigge je izdal snoči proglas na norveško vojsko, v katerem naglaša, da ic doba umikanja končana. Sedaj mora norveška armada, ki jc do kraja organizirana, z vso silo udariti na sovražnika in ga pognati z norveških tal Zavezniška vojska na Norveškem se jc že združila z norveško in z njo najtesneje sodeluje tako na severu kakor tudi v srednji Norveški in na jugu. General Rüggc zaključuje svoj proglas s pozivom: Norvežani, strnite se, vzdržite v sedanjih bojih in zmaga bo naša!
Položaj v srednji Norveški jc bil včeraj za nekaj ur prcccj kočljiv. Ker so Nemci na področju okrog Trondhjema v veliki stiski, se jc nemško poveljstvo odločilo, da z bliskovitim sunkom po Oesterdalu vzpostavi po kopnem zvezo s trondhjcmsko posadko. Oklopni oddelki nemške vojske so dejansko včeraj na vse zgodaj prešli v napad. Pred Kopangcm se jim je posrečilo prodreti norveške postojanke. Ob 13. je bil oddelek motorizirane vojske, ki jc štel okrog 500 mož, žc v Rörosu. komaj 110 km daleč od Trondhjema Norvežani so sc morali umakniti tudi od tam na obe strani v hribe. Toda že nekaj ur pozneje so od Störcna na severnem koncu Oestcrdala pridrli močni motorizirani oddelki Angležev in Francozov, ki so po kratki, a izredno srditi borbi prisilili Nemce, da so se spet umaknili za 15 do 20 km proti jugu. Neposredna nevarnost nemškega prodora v Trondhjem je bila s tem odstranjena.
Zavezniške čete so se na več krajih močno utrdile, tako da je ves prostor med Ro-
rosom in Störcnom ter Trondhjemom trdno v njihovih rokah. Nemci so se v Oesterdalu pričeli utrjevati tik preo Tolgonom. Zanimivo jc, da njihovo včerajšnjo operacijo v Oesterdalu niso podpirala nemška letala, katerih akcijo so angleška vojna letala v teku včerajšnjega dne skoraj popolnoma paralizzala.
Tudi v Gudbrandsdalu je bil položaj včeraj zelo kritičen. Pri Lillehammerju se je razvila bitka, v teku katere so se morali Norvežani za nekaj kilometrov umakniti proti severu. Toda zavezniške čete so se medtem dodobra utrdile tako pri Otti, kakor pri Dombasu, tako da jc Nemcem zaprta pot tudi po Gudbrandsdalu proti Trondhjemu.
Končno so bili Nemci zadržani tudi na svojem prodiranju od Trondhjema proti severu. Sedaj so se morali utrditi v ožinah pri Steinkjeru. Vse do Steinkjcra so jih na njihovem pohodu podpirali trije nemški rušilci, ki so prepluli po trondhjemskem fjordu 50 milj vse do njegovega severovzhodnega konca. Ustavili so se tik pred steinkjerskimi ožinami.
O bojih Angležev pri Trondhjemu
London, 26. aprila, j. (Reuter). »Dailv Herald« objavlja na podlagi zanesljivih informacij naslednje podrobnosti o umiku angleških čet v trondhjemskem okrožju:
Izkrcanje zavezniških čet v Namsosu je našlo nemško vojsko popolnoma nepripravljeno. Vojno poveljstvo zavezniških sil j« hotelo to dejstvo čim bolj izkoristiti v svoj prid ter jc zaradi tega odredilo naglo napredovanje proti Trondhjemu, dasi zavezniške čete zato niso bile zadostno pripravljene. Namesto da bi najprej previdno pregledale neznano ozemlje z izvidniškimi četami, pa je zavezniško vojno poveljstvo naglo vrglo proti jugu dva bataljona angleške pehote, ki nista bila zaščitena z no-
Nodolievanfe na ML str.
benimi drugimi četami. Ta dva angleška bataljona sta napredovala brez ovir do neposredne bližine Steinkjerja.. kjer pa sta se iznenada znašla pred močnimi nemškimi odredi. Te nemške čete so bile proti Steinkjeru z vso naglico odposlane iz Trondhjema in so zasedle že vnaprej pripravljene postojanke. Prodiranje angleških bataljonov so nemške čete ustavile in še preden so mogli Angleži dobiti ojačenja, so jih pritisnile na njihovem desnem krilu nove sveže nemške čete, ki so jih nemški rušilci i/krcali v trondhjemskem fjordu. Ne «lede na ta pritisk pa so pričele na angleška bataljona streljati tudi nemške ladje z morske strani ter jih napadati nemška letala.
Navzlic temu, da so bili angleški pešači oboroženi samo s puškami in strojnicami, so krepko kljubovali nemškemu napadu. Šele ko je pričela naraščati nevarnost, da bi bili za hrbtom odrezani od svojega zaledja, so zapustili svoje pozicije ter se umaknili za nekaj milj proti severu Nemške čete so angleška bataljona nekaj časa zasledovale, nakar so se ustavile.
Francoska tujska legija na Norveškem
Stockholm, 26. aprila, z. Po poročilih, ki so danes popoldne prispela semkaj, so dobile zavezniške čete pri Steinkjeru znatna ojačenja. Na Norveško so prispeli tudi prvi oddelki francoske tujske legije ki so bili nriključeni zavezniškim četam.
Berlin, 26. aprila, br. (DNB). V Oslu se je življenje malone že povsem normal'zi-ra.lo. Na univerzi se predavanja normalno nadaljujejo, v gledališču sta bili v zadnjih dveh tednih poleg drugih predstav že dve premijeri in od nedelje se bodo obnovili tudi običajni redni koncerti v operi. Novi nemški guverner je izdal danes vrsto novih ukrepov, ki naj pospešijo normalizacijo tudi na gospodarskem področju. Ukre-
| pi so zelo strogi. Vse delavstvo se mora
zglasiti v tovarnah ter se vrniti na delo. Isto velja tudi za nameščence pri prevozniških in trgovinskih podjetjih.
Berlin, 26. aprila br. (DNB). Službeno se nocoj energično de-nantira vest, po kateri naj bi bila dva norveška oficirja v Oslu upijanila nemške letalce, se polastila njihovega hidroaviona in zbežala v Anglijo. Tudi niso resnične vesti, po katerih naj bi bil nemški trgovinski ataše pri poslaništvu v Oslu že lani prejel nalog, da organizira atentat na norveškega kralja Haakona, ki naj bi se izvršil, čim bi Nemci vdrli na Norveško.
Ogrožena švedska
Pariz, 26. aprila, z. Nocojšnji pariški listi poročajo, da je nemški vdor na švedsko morda samo še vprašanje časa. Večje število nemških transportnih ladij je preteklo noč že zapustilo severnonemške luke v smeri proti švedski, švedska javnost ne kaže nikakega posebnega vznemirjenja, ker je na to že pripravljena. Vsi obrambni ukrepi so do kraja izvršeni, a prav tako se na švedskem tudi zavedajo, da bodo zavezniki švedski nemudoma priskočili na pomoč, če bi postala žrtev nemškega napada.
Stockholm, 26. aprila, br. Preko meje je v pretekli noči pribežalo v švedsko pokrajino Heriedalen 650 norveških beguncev, ki so se prepeljali preko meje s 150 avtomobili. Med njimi je tudi sin predsednika norveške vlade.
te 23 nemških vojnih
poročevalcev padlo
Bcriin. 26. aprila, br. (DNB). Nocojšnji listi objavljajo, da je v dosedanji vojni padlo že 23 nemških vojnih poročevalcev agencije DNB in raznih večjih listov. Listi objavljajo tudi podrobnosti o njihovem delu na frontah, pri vojni mornarici in letalstvu.
o poScžafu na Merveškem in stališču zaveznikov do razvoja dogodkov v drugih predelih Evrope
Pariz, 26. apr. br. (Havas). Včeraj popoldne se ie sestal zunanjepol:! čni odbor francoske poslanske zbornice. Na seji je ministrski predsednik Paui Reynaud obširno poročal o položaju ter med drugim izjavil:
Nemčija je. ne da bi bila izzvana, napadla Dansko in Norveško. Izgovori, ki so se jih Nemci peslužili. da bi opravičili svoj vdor v obe nevtralni državi, so povsem brezpredmetni, če se pomisli, da se ie morala taka vojaška akcija, kakor so jo oni pričeli izvajati, že dolgo prej pripraviti in vsestransko proučiti. Občudujem pogum, s katerim so se norveški kralj, vlada in narod postavili proti vpadniku v obrambo svoje svobode in suverenosti. Strnjeni odpor vsega norveškega naroda postaja zmerom boli uspešen. Občudovanja, ki ga je ves svet dolžan Norveški, ki se ie postav i » premočnemu sovražniku v bran. čeprav jo je skrajno zahrbtno iznenadil ne more zasenčiti pojav izdajalske vlade v Oslu, ki zasluži obče zaničevanje.
Kljub velikim izgubam nemške vojne in trgovinske mornarice ie Nemcem v prvih dneh. ko ie lahko še učinkovalo njihovo iznenadenje. uspelo usidrati se na nekaterih točkah norveške obale. Toda sedaj je norveški odpor organiziran in zavezniške pomorske in letalske vojne sile. kakor tudi vojska, so Norvežanom prihiteli na pomoč in nastopajo sedaj v najtesnejšem sodelovanju z njimi proti skupnemu sovražniku. Poleg angleških so tudi franco-
! ake čete že na Norveškem in tudi one so se združile z norveško vojsko. Zavezniške sile prodirajo sedaj premišljeno, a neza-držano proti sovražniku.
V drugem delu svojega ekspozeja je Reynaud obeležil stališče zaveznikov do razvoja dogodkov v drugih predelih Evrope. Posebej je naglasil lojalno in zanesljivo zadržanje Turčije v zvezi z zavezniki. Kot članica Balkanske zveze si Turčija mnogo prizadeva, da bi vplivala na ohranitev miru na balkanskem področju.
Francoska vlada, ki je predlagala Italiji izmenjavo misli o položaju v Evropi in njenem nadaljnjem razvoju, ie slei ko rxrej prepričana, da ie mogoče spraviti italijanske interese in potrebe v sklad s francoskimi.
Sodelovanje zastopnikov Poljske in Norveške na zadnjem zasedanju zavezniškega vrhovnega vojnega sveta sta najboljši dokaz o neomajnem medsebojnem zaupanju in o trdni odločnosti zaveznikov, da se skupno z vsemi napadenimi narodi bore proti nemškemu narodnemu socializmu do njegovega uničenja. Francija se bo z vsemi sredstvi borila do končne zmage.
Na seji je govoril tudi mornanški minister Campinchi, ki ie objavil nekai podatkov o uspehih francoske vojne mornarice v borbah na Severnem morju, ob norveški obali in v Skageraku. Izjavil je. da so francoske vojne ladje v sredo v Skageraku potopile dve nemški stražni ladji, eno tor-pedovko in eno podmornico.
Görln
karešto ?
Sestal se b@ tudi s kraljem Ka?o!.em, kateremu bo ponudil posredovanje zaradi Besarabije
Berlin, 26. aprila, z. V berlinskih političnih krogih so razširjene vesti, da namerava maršal Göring sedaj, ko je prišlo do gospodarskega sporazuma z Run-.unijo, v kratkem obiskati rumunsko prestolnico in se pri tej priliki sestati tudi z rumunskim kraljem. Na merodainem mestu teh vesti niti ne potrjujejo, niti ne demantirajo. Zaradi tega smatrajo v berlinskih diplomatskih krogih, da gre pri vsej stvari za nov poskus Nemčije, pridobiti Rumun'jo na svojo stran in ji ponuditi posredovanje pri pogajanjih z Moskvo glede ureditve besarabskega vprašanja. Zatrjuje se, da je ta akcija v zvezi z novimi predlogi in sporočili. ki jih je prinesel sovjetski poslanik Škvarcov iz Moskve.
Rim, 26. aprila, j. (Havas). Kakor poroča list »Messaggero« iz Bukarešte, pričakujejo tamkaj, da bo maršal Göring v
kratkem obiskal rumunskega kralja Ka-
rola.
Dr. Clodius pride v Beograd
Budimpešta, 26 aprila. AA Predsednik madžarsko-nemške mešane gospodarske komisije Clodius se je danes pripeljal v Budimpešto, da se pogovori z madžarskimi oblastvi o raznih perečih vprašanjih v zvezi z gospodarskim razmerjem med Madžarsko in Nemčijo. Clodius bo ostal v Budimpešti dva dni.
Budimpešta, 26. aprila o Kakor se je izvedelo na dobro poučenem mestu, bo nemški gospodarski strokovnjak dr Clodius v torek 30. t. m. odpotoval v Beograd, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom dr. Cin-car Markovičem in trgovinskim ministrom dr. Andresom.
Danske In norveške ladje v zavezniških lukah
Blizu 450 ladij se je doslej zateklo v zavezniške luke ter se pridružilo zavezniškemu hrodovju
„MIRNO LAHKO GLEDAMO
V SY0JO EODOČNOST"
Izjava našega zunanjega ministra dr. Cincar-Maskovlca beograjski
»Politiki«
London. 26. aprila. A A (Feuter). Iz dozdaj zbranih podatkov sc lahko vidi, da sc danske in norveške ladje, ki plovejo po tujih vodah, v velikem številu odzivajo brez žičnemu apelu britanskega ministrstva za trgovinsko mornarico, da naj zaplovejo v najbližje zavezniške luke Po najnovejših statističnih podatkih je doslej pripiulo v kontrolna pristanišča v Veliki Britaniji okoli 150 norveških ladij, približno prav to-Jiko jih je pa priplulo v luke britanskih dominionov in kolonij. V francoske luke jc priplulo 25 norveških ladij, v luke francoskih kolonij in protektoratov pa 20. Danskih ladij je priplulo v britanske luke doslej 65, v luke britanskih dominionov in prekomorskih posesti pa 25 V francoske luke je priplulo doslej 9 danskih ladij, v Juke francoskih kolonij in protektoratov pa 6.
Statističnih podatkov c števiiu norveških in danskih ladij, ki »o se odz\aie nasvetu nemške vlade naj zap<>\ej( v italijanske ali španske luke, še ni; mislijo pa, da je
njihovo število silno majhno v primeri s številom ladij, ki so se odzvale pozivu zaveznikov.
Napad Srancosì 'h rušilcev na nemške ladje
Pariz. 26. aprila, j. (Havas). Francoski rušilci, ki so skupaj z edinicami angleške vojne mornance 24. aprila ponoči vršili stražno službo v Skageraku, so se zapletli v borbo z nemškimi stražnimi ladjami, ter so dve izmed njih potopili. Gre za nov tip izredno hitrih nemških pomožnih vojnih ladij, oboroženih s topovi in usmerjevalnimi cevmi za torpeda. Glavna naloga teh ladij je zasledovanje nasprotnikovih podmornic, V merodajnih francoskih pomorskih krogih odločno zanikujejo nemške vesti, da je bila v tem spopadu poškodovana tudi neka francoska vojna ladja.
London. 26. aprila br Vzdolž angleške vzhodne obale je 4800 tonska tovorna ladja »Cray« naletela na mino in se potopila.
Beograd, 26. aprila, p. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je dal za velikonočno številko »Politike«, ki izide jutri zjutraj, naslednjo izjavo:
»Koncu se bliža že osmi mesec, odkar je izbruhnila vojna med tremi velesilami v Evropi. Težke dneve, polne vznemirjenja preživljajo vsi evropski narodi, ki so v neposredni bližini vojnih po-zorišč, a tudi ves ostali svet. Dočim vodijo vojujoče se stranke ogorčeno borbo, skušajo nevtralne države z vso opreznostjo preprečiti, da ne bi bile tudi one potegnjene v spopad. To je naše glavno načelo, načelo vztrajne in dosledne politike nevtralnosti in neodvisnosti, ki se ga držimo od početka vojne.
Ker pa se vojna vodi tudi na gospodarskem področju, se težkoče današnjega mednarodnega življenja razširjajo
tudi na nevtralne države in tudi na nas same. Kr. vlada bedi vsak dan. da bi odstranila te težkoče. ki se na eni strani pojavljajo v notranjem gospodarskem življenju, a se na drugi strani tičejo odnosov z obema vojujočima se strankama. Pri tem ima stalno v vidu svoj glavni cilj, da bi država ne bila pritegnjena v spopad in da bi vzdrževala korektne in lojalne odnose z vsemi velikimi silami, prizadevajoč si. da tudi v gospodarskih vprašanjih ohrani v pol-ni meri svoje nevtraino stališče in da ne bi nastale ovire za naš lastni, neobhodno potrebni gospodarski razvoj.
V vrsti vprašanj, ki so se v današnjem mednarodnem položaju pojavila tudi na našem področju, zavzema zelo važno mesto vprašanje prometa na Dunavu, ki mu kr. vlada pripisuje posebno važnost. S sporazumom med obrežnimi državami in zainteresiranimi ve-
lesilami. ki je bil dosežen te dni. je bilo
to vprašanje srečno rešeno.
Stremeč po vzdrževanju čim boljših odnosov z vsemi velesilami, je kr. vlada sprejela v zadnjem času važno odločitev. Dosegla je namreč sporazum z viaiio Zveze sovjetskih republik glede pogajanj o zakijučitvi trgovinskega sporazuma.
Izvajajoč dosledno to politiko nevtralnosti, je Jugoslavija podvzela istočasno vse potrebne ukrepe opreznosti, ki jih je narekoval današnji položaj. Kar je kr. vlada ukrenila v poslednjih osmih mescih, v gospodarskem, finančnem in vojaškem pogledu, je ojačilo v največji meri položaj naše kraljevine ter nam dovoljuje, da gledamo mirno na bodočnost, naslanjajoč se na današnje popolno, močno moralno edinstvo vsega našega naroda.«
Južno od Farorskih otokov pa jc angleški tovorni parnik »Rawonia« brezžično pričel klicati na pomoč.
Angleške izgube
v norveških vodah
Berlin, 26. aprila. A A. (DNB) V toku včerajšnjega dneva so nemške zračne sile izvršile uspešen napad na Norveškem. Dve angleški prevozni ladji so zadele težke bombe. Pred zapadno norveško obalo je bila potopljena neka angleška ladja za lovljenje min. Neki angleški rušilec, ki ga je zadela bomba, je začel goreti. V srednji Norveški so nemška letala pri Ledjakofu zbila pet norveških lovskih letal vrste »Gloster Gladiator«, ki so bila na letališču. Pri Dombasu so nemška letala razpršila čete norveške glavne armade, ki se tamkaj zbira.
London, 26. aprila, s. (Reuter). Admi-raliteta objavlja listo izgub z angleškega rušilca »Hunter«, ki je bil potopljen pri napadu na Narvik 10. aprila. S »Hunter-ja« pogrešajo 8 častnikov, med njimi poveljnika ladje, dalje 147 mornarjev in nekega civilista.
Nič novega na zapadu
Berlin, 26. apr. br. (DNB) V svojem današnjem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske o dogodkih na zapadu:
Na zapadu ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Neko nemško izvidniško letalo je moralo pristati na belgijskih tleh. Posadka je nepoškodovana. Ponoči so sovražna letala spet prodrla nad Nemški zaliv. V bližini Sylta je bilo sestreljeno neko angleško letalo, ki je padlo v morje.
Pariz, 26. apr. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 471. vojno poročilo:
Topniško streljanje na področju vzdolž reke Saare.
Vojvoda K?*itski
v letalska službi
London, 26. aprila, s. (Reuter). Uradno javljajo, da je Kentski vojvoda opustil svojo funkcijo v admiraliteti ter prevzel mesto v letalskem poveljstvu v oddelku za vežbanje letalcev.
Danes bo govoril Ribbentrop
Berlin, 26. apr. s. (Ass. Press.) Nocoj je bilo uradno objavljeno, da bo jutri govoril v kancelarjevi palači pred diplomatskim zborom in tujimi novinarji zunanji minister Ribbentrop. Govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje.
Pogajanja v Moskvi
Moskva. 26. aprila. AA Včeraj popoldne je bil prvi sestanek jugoslovenske in ruske delegacije pod vodstvom ljudskega komisarja za zunanjo trgovino. Mikojana. Na sestanku so bili določeni procedura in predmeti pogajanj. Seje bodo vsak dan.
Sofija, 26. aprila, s .(Reuter). Tukajšnji sovjetski poslanik Lavrentijev in sovjetski vojaški ataše sta danes nepričakovano z letalom odpotovala v Moskvo.
Molotov na ameriškem poslaništvu
Moskva. 26. aprila. (DNB). Ameriški veleposlanik v Moskvi Steinhard, ki odpotuje v nedeljo v Zedinjene države, je priredil snoči sprejem na čast predsednika sovjetske vlade in komisarja za zunanje zadeve Molotova. Sprejemu so prisostvoval' tudi veleposlaniki in poslaniki držav, ki niso v vojni. Dalje sta bila prisotna zastopnika komisarja za zunanje zadeve Dekanozov in Lozovski ter šef protokola Berkov. Molotov je tokrat že drugič obiskal tuje diplomatično predstavništvo v Moskvi. Prvič se je predsednik sovjetske vlade odzval povabilu nemškega poslanika v Moskvi grofa Schulenburga.
Plerlot umaknil svojo ostavko
Bruselj, 26. aprila, s. (Reuter). Na željo kralja Leopolda je belgijska vlada umaknila ostavko, ki jo je podala zaradi včerajšnjega glasovanja o prosvetni politiki.
Bruselj. 26. apr. j. (Havas). Odstopivša Pierlotova vlada je danes izjavila, da se ie vlada odločila še nadalje nadaljevati vladne posle brez vsakršne spremembe v svojem sedanjem sestavu. Poseben službeni komunike, ki prinaša to iziavo. pravi, da se je na posebno željo, ki jo ie izrazil belgijski kralj, vlada odločila nadaljevati svoje posle. Belgijski zunanii minister je že imel danes ekspoze o trenotnem mednarodnem položaju.
Mani
Jugoslavije lit Mailar
Regent Korthy v Jugcsloveiiskern pavilfoisu na fcu&itn-
peštanskesn veics&jmu
Budimpešta, 26. aprila, a. Danes so otvo-rili jugoslovenski paviljon na madžarskem pomladanskem velesejmu. Slovesnosti so prisostvovali regent Horthy, člani madžarske vlade z grofom Telekyjem na čelu, jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres, njegov madžarski tovariš dr. Var-ga, naš poslanik Rašič in drugi člani diplomatskega zbora ter zastopniki madžarskega gospodarstva in novinarstva.
Malo pred otvoritvijo velesejma se je pripeljal na sejmišče minister dr. Andres s svojo soprogo v spremstvu poslanika Rašica in načelnika oddelka za izvozno trgovino trgovinskega ministrstva dr. Dra-goslava Mihajloviča. Pri vhodu ;e ministra Andresa sprejelo ravnateljstvo sejma s predsednikom na čelu. Navzoči so bili tud' še predsednik madžarske vlade in ministri.
Ob 9.45 se je na sejmišče pripeljal regent Nikola Horthv in po nagovoru predsednika sejma otvoril letošnji spomladanski velesejem. Nato je regent krenil v jugoslovenski paviljon, kjer ga je sprejel minister dr. Andres. V svojem pozdravnem nagovoru je naglasil pomen jugoslovanskega paviljona na budimpeštanskem velesejmu. Andresova soproga je izročila gospe Horthyjevi lep šopek cvetlic.
Nato so si regent Horthv s svojo soprogo, predsednik vlade grof Teleky in minister dr. Andres podrobno ogledali jugoslovenski paviljon. Vodil jih je dr To-dorovič, šef tujskoprometnega odseka trgovinskega ministrstva, skupaj z g. Grdji-čem. jugoslovanskim trgovinskim atašejem v Budimpešti. Regent je toplo čestital ministru Adresu k jugoslovenskemu paviljonu. Potem so si ogledali še ostale paviljone. Pri tej priložnosti so opazili, da je jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres celo uro govoril s predsednikom madžarske vlade Telekyjem. Andresova gospa se je pa med tem mudila v družbi ge. Horthyjeve.
Slavnostna otvoritev sejma se je končali ob 13. Ob 14. je predsednik madžar-sko-jugoslovenskega društva baron Lang crirecii svečano kosilo na čast jugoslovenskemu trgovinskemu ministru dr. Andre-su.
Ob 16. je minister dr. Andres sprejel •t i '/.si"n< trgovinskega ministra Var-:c o* l ° jc položil venec na grob madžarskega neznanega junaka, ob 18. pa je
pri.edila madžarsko-jugoslovanska gospo-. carska zbornica v hotelu »Ritzu« slav-j notno čajanko na čast jugoslovanskim gostom.
V avdienci pri regenti?
Budimpešta, 26. api ila. o. Smoči je ministra di-. An. i resa sprejel regent Horthy v posebni avdienci, ki je trajala 30 minut. Pri tej priliki mu je regent izročil najvišje madžarsko odlikovanje, lento velikega križa za zasluge.
Manifestacija pred sporne* rikom Neznanemu junaku
Budimpešta, 26 aprila a. Popoldne ob 16. je madžarski trgovinski minister dr. Varga vrnil v hotelu R'tz obisk svojemu jugoslovanskemu tovarišu dr Andrcsu. Obisk jc trajal dobre tričetrt ure in sta ministra razpravljala o vseh perečih vprašanjih, zlasti pa o uveljavljanju novega jugoslo-vansko-madžarskega trgovinskega sporazuma glede povečanja izmenjave blaga med obema državama.
Ob 17.15 :e minister dr Andres v spremstvu madžarskega trgovinskega ministra dr. Vargc zapustil hotel Ritz. Ta čas je bil promet skoro popolnoma ustavljen na ulicah. kjer se jc premikal sprevod. Na Mi-lenijskem trgu kjer je spomenik, se je zl-ra!o več ko 10.000 ljudi. Razvrščena je bila tudi častna četa z godbo, ki jc zaigrala jugoslovensko himno. Poveljnik častne čete je ministru Andrcsu podal raport, nato pa je minister odšel \ spremstvu dr. Varga častno četo. Pred spomenik jc položil velik vcncc s trakovi v naših državnih barvah. Množica je ves ta čas prirejala manifestacije Jugoslaviji in Madžarski.
^Italija pripravljena na bližnje usodne čase"
Poročilo državnega podtajmka BuSSarinija v parlamentu o italijanski notranji politiki
Rim, 26. aprila, br. V korporacijski zbornici sc jc danes nadaljevala proračunska razprava. Na dnevnem redu je bila debata o proračunu notranjega ministrstva. F.ks-poze je podal državni podtajnik Buffarini-Guidi. Za časa njegovega ekspozeja jc seji prisostvoval poleg Ciana in drugih članov vlade tudi ministrski predsednik Mussolini.
Državni podtajnik jc govoril o potrebi, da se posvetijo skrbi oblasti vedno bolj podeželskim krajem in demografski politiki, ki žc pričenja kazati svoje prve ugodne rezultate. V borbi proti urbanizmu se oblasti poslužujejo določb sedanjega zakona, čc pa ta nc bo zalegel. bo izdan nov zakon, katerega odredbe bodo naravnost drastične. Odnošaji med ccrkvenimi oblastmi in fašističnimi organizacijami so dobri tako v ccntru kakor na deželi. Ustvarilo se jc tesno sodelovanje med njimi Z odselitvijo Ncmcev iz Južne Tirolske so tudi italijanske etnografske meje spravljene v sklad z geografskimi, političnimi in vojaškimi mejami.
V drugem delu svojega govora jc Buffa-rini-Guidi obeležil duhovne priprave italijanskega naroda na usodne čase, ki se bližajo. Italijani vedo, da bodo uspeli v sedanji veliki borbi le oni narodi, ki so vojaško do kraja organizirani in imajo pred očmi točno določene cilje Italija ne bo mogla večno ostati izven današnjega oboroženega spopada. Fašistična Italija ve. kaj hoče. se točno zaveda pomena in daljno-sežnosti svoje politike, kakor tudi vloge, ki je odmerjena italijanskemu narodu, da v svetu uveljavi svojo civilizatorno moč in konsolidira svoj imperialni poležaj. Fašistična Italija hoče predvsem, da se bo mir
ustvarjal tudi v Rimu. Končni cilj fašistične Italije je. da se morajo vsi odločilni momenti svetovne zgodovine odigrati v večnem Rimu. Pod vodstvom Mussnlinija bo italijanski narod ostal nepremagljiv. Pod njim se bo lahko mirno posvetil svojemu delu in se zanesel na «svojo usodo.
Proračun notranjega ministrstva je bil soglasno sprejet, na kar je zbornica še v dopoldanskih urah absolvirala tudi razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Jutri bo proračunska razprava v korporacijski zbornici zaključena.
Rim, 26. aprila, j (Ha\as). Italijanski tisk z veliko pozornostjo spremlja angleško in francosko diplomatsko aktivnost v raznih evropskih državah. Zlasti veliko pozornost je vzbudil včerajšnqi zunanjepolitični ekspoze Paula Rcynauda. Italijanski listi objavljajo glavne misli tega ekspozeja, ne da bi se direktno spuščali v komentarje, vendar pa prinašajo pripombe k Rev-naudovim izvajanjem, tičočih se odnošajev med Francijo in Italijo. Tako n. pr. pravi »Telegrafo«, ki velja za glasilo italijanskega zunanjega ministra Ciana. Revnaud ponovno govori o odnošajih z Italijo, toda to pot so imele njegove besede mnogo bolj grenak prizvok, kakor pa običajno. Nato »Telegrafo« zlasti podčrtava tisti del Rev-naudovega ekspozeja. kjer je francoski premier dejal, da je francoska vlada slej ko prej prepričana, da bi bilo mogoče harmonično spraviti v sklad vse legalne potrebe in interese držav ob Sredozemskem morju.
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme z dažjem od časa do časa skoro v vsej Jugoslaviji. Ponekod utegnejo biti tudi nevihte. Temperatura bo še padla.
Oft ti z o b n a pasta
rte p e ne c a se

I
Časten iispch gledaliških prostovoljcev
Drevi bo 25, predstava „Uježa" pri Šentjakobčanih
Petindvajset predstav ene same igre na amaterskem odru je gotovo nenavaden rekord, ki ga doseže le redkokatera gledališka družina. Odveč je poudarjati da je v S'oveniji mogel to doseči le .šentjakobski gledališki oder Spravil jc na deske že obsežen repertoar. Bile so na vrsti drame, tragedije, operete, ljudske igre pa tudi čisto nove stvaritve mlajših slovenskih piscev. In če bi sc o njih vseh pisala podrobnejša zgodovina. bi nam nenavadno pestro in živahno pričevala o usodah posameznih gledaliških iger in o okusu tistega občinstva, ki je tako zvesto naklonjeno šentjakobski gledališki družini.
Ne ho trajalo dolgo in število predstavna šentjakobskem odru bo doseglo častno višino: tisočico. Vse to veliko delo. katero pozna le tisti, ki jc kdajkoli natančneje pogleda! za kulise h gledališkim prostovoljcem, pa jc bilo opravljeno v pičlih 20 i c t i h \ tisočici jc posebno izdatno vsebovana Nušičeva pekoča pri tem pa vseskozi vedra. duhovita satira »Ujež« ki se roga samovoljno tolmačeni ženski emancipaciji. Iz obsežne zapuščine Branislava Nu si ca jc režiser Petrovčič s srečno roko izbral to koti: io. ki ostane vsevdilj žgoče ak'ualna in ki bo po 25 jubilejni predstavi ter šc po predstavi v korist fondu za rešitev Aškerčeve domačije gotovo lc začasno stopila z odra. da bo čez čas nanovo zaživela in ka-k r dosici p. l»:!a dvorano v Mestnem domu.
Da, biio je 25 predstav, pa ne za silo za-J krpanih vse sg bile ne samo režijsko in igralsko polnokrvno izvedene, marveč jc tudi dvorana bila vselej nabito polna. In niso si »Ujcža« ogledovali in se ob njem hohotali lc Ljubljančani, marveč je šel sloves tudi daleč po deželi in so prihajali ob sobotnih ali nedeljskih večerih ljudje nalašč zaradi »Ujcža« v Ljubljano. Lavričev profesor Lazič, dominantna njegova žena gospa Meta Bučarjeva, emmentnu nušicev-ski činovnik glavne kontrole Plevclj in z njim Moser pa posrečeni ženski liki, ki so jih podale gospa Sancinova, Grgurevičeva in Marta šubičeva. so držali igro pokonci kakor čvrsti stebri. Z njimi vred pa so bile tudi vse manjše vloge krepka opora celotni izvedbi
Sodimo, tla se je prav pri letošnjih predstavah »Uieža« in pri ■»Pekovski« najvid-nejc pokazalo, česa si žcii občinstvo pri Šentjakobčanih. Nekaj ur prijetnega, duhovitega razvedrila, pri katerem se ne rešujejo svet pretresujoči problemi, živo izpričevan požrtvovalni idealizem sodelujočih, intimna domačnost in neposredni stik odra z naklonjenim občinstvom —- to so tiste gibalne sile. ki pomagajo Šentjakobskemu odru k vedno novim uspehom. Uspeh pa je vedno najlepša čestitka k opravljenemu delu In zato Šentjakočani ne potrebujejo šc posebej laskave pohvale, ko so si spričevalo podali sami s tem. da bo šel »L~jež« drevi petindv a'setič čez njihov oder.

srnizacIla državne ceste
Dela ^sdo stala 3 m psi milijona dinarjev In todo
končana konec junija
Kranj. 25. a orila
Modernizacija državne betonske ceste Ljubljana—Podkoren se sedaj vrši v glavnem v dveh odsekih. Manjša dela se vrše še na odseku Jeperca—Kranj, ki je bi! že lansko leto izročen prometu. V tem delu grade sedaj še robne trakove in urejajo obcestne jarke. Prav- tako je bila modernizacija ceste Kranj—Naklo v dolžini 3 km do Pivke končana že lani. Letos pa je v gradnji modernizacija cestišča od savskega mostu skozi mesto Kranj do Kranjskega polja in pa preostali odsek od Pivke do Nakla. Dela na obeh odsekih moraio biti končana do 1. oktobra.
Gradnja ceste skozi Kranj ie v polnem teku in bo cestišče izročeno prometu že konec junija. Trasa poteka vseskozi po stari cest:, po Jelenovem klancu in Vidov-danski cesti do Bekselna. tu pa zapusti pred dosedanjim klancem staro cestišče in jo ubere naravnost na Kranjsko polje, kjer se pred Berjakovo pristavo snide z odsekom Kranj—Naklo. Pred graditvijo ceste skozi Kranj so imeli predvidenih več načrtov. da b: se izognili strmini in obema ovinkoma na -Jelenovem klancu. Vsi načrti pa so bili združeni s preveliliimi stroški in tako je ostalo pri tem. da bo trasa novega cestišča tekla po starem z gotovimi popravami.
Z deli. ki jih vrši podjetje Slograd iz Ljubljane, so pričeli že lansko jesen; gradnja je zahtevala velike priprave. Tako so zaradi razširitve klanca morali podreti cestni obzidek. posekati na Šavnikovi poti kostanje in na tem mestu so nato zgradili ped perni zid za cestni nasip. V gornjem delu trase nad Bekselnom pa so morali izkopati prostor za novo črto. ki bo potekala premo. Na cestišču Vidovdanske ceste in Jelenovega klanca so dovršili kanalizacijo in s tem so bile glavne priprave zaključene. Sedaj so pričeli z brazdanjem starega cestišča, katerega bodo nato izravnali in zvaljali. Ko bo ustvarjena trdna in zravnana podlaga, bedo pričeli s polaganjem kock in sicer na vsem odseku v dcižini 1220 m. Novo cestišče bo imelo različne širine: in sicer bo širina cestišča na Jelenovem klancu 6 m. na ovinku oa B m. Na Vidovdanski cesti bo cestišče razširjeno na 9 m in sicer na željo mestne občine, ki bo tudi krila stroške razširjenja. Od
Bekselna naprej pa bo cestišče prešlo zopet v normalno širino 6 m. toda ob straneh bodo zgrajeni betonski robni trakovi v širini 75 cm.
Ker ie z razširjenjem Jelenovega klanca odpadla Šavnikova pot, katero so pešci uporabljal: za pot na kolodvor, bo sedaj na levi strani klanca zgrajen 2 m širok hodnik za pešce. Prav tako bo zgrajen enako širok hodnik za pešce na desni strani, toda to samo do drugih stopnic, ki vodijo s klanca v mesto.
Poleg glavnega cestišča pridejo kockane še nekatere ulice in ceste ki vodijo, oziro-mo se križajo s tem cestiščem. Tako bodo na križišču pred Staro pošto položene kocke do Merkurjeve trgovine in do vhoda v kavarniške prostore Stare pošte. Nadalje prideta kockani Poštna ulica in ulica, ki vodi od tiskarne »Save« do Sempenta. Pred Bekselnom. kjer se cepi od državne Jezerska cesta, pride slednja kockana vse do križišča pred Majdičevo hišo.
Proračun za vsa dela znaša 31-' milijona dinarjev. Trasa novega cestišča, ki bo stekla skozi Kranj, je izrazito mestna. To se pravi, da so ostali dosedanji strmci in zavoji nespremenjeni. Tako znaša strmec na Jelenovem klancu v dolžini 240 m 6.5%. v drugem delu. to ie v dolžini 35 m pa celo 9.58" n. Prav tako ostaneta oba ovinka nezmanjšana in znaša njihov radij okrog 30 m.
Zaradi del na Jelenovem klancu bo promet usmerjen sedaj po Stari cesti in Kopališki ulici, katero so v ta namen preuredili in razširili. Ko bodo izvršena vsa dela skozi Kranj in ona na odseku pri Naklem, bo dovršena prva polovica modernizacije ceste Ljubljana—Podkoren.
Naš prosvetni dan
Ljubljana, 25. aprila.
V ljubljanski Zvezi kulturnih društev so praznovale edinice pivi prosvetni dan že pred 11 leti in sicer na pivo majsko nedeljo. 5. maja 1929. Posebno značilno je uspela takiat prireditev v Ljubljani, kjer so se zbrali k skupnemu sestanku voditelji naš^h društev iz območja vse ljubljanske oblasti. Odtlej so se prosvetni dnevi obnavljali še vedno v majskem terminu in
IjlHlfC
tako, kakor so dovoljevale trenutne razmere. Po desedanjih izkušnjah bomo praznovali prosvetni dan tudi letos v maju. Datuma centrala ni določila, lahko si ga izbere vsak kraj po svojih prilikah in razmerah. Izrečena je bila le misel, raj bi se izvršile proslave prosvetnega dne po okrožjih. ker so potrdile vse dosedanje prireditve, da so tako najbolj uspešne.
Predstavniki posameznih društev naj skličejo v vsakem kraju — ponekod bodo pritegnili k sestanku tudi društvene edi-nice iz drugih bližnjih krajev — meddru-štveni sestanek, ki naj se ga zanesljivo udeleže zastopniki prav vseh v ZKD včlanjenih društev. Tam naj določijo datum prireditve in podroben razpored proslave. Glede podrobnosti je dano vsem na prosto, kaj bodo stavili v spored, želeti je le, da bi pri akademiji, pri izletu na sestanku ali kakršno obliko bo že imela prireditev, sodelovale vsaj s kako točko vse udeležene edinice. Os prireditve naj bo nagovor, ki naj ga spregovori vidnejši pro-
svetni delavec. Zveza kulturnih društev iz Ljubljane je dostavila že vsem svojim edinicam koncept, ki lahko služi našim predavateljem za vodilo. Temelj naj bo poudarek, da služImo s svojim p.osvet-nim delom narodu in domovini. Društvom, ki bodo dobro pripravila prosv etni dan. in želč govornika iz Ljubljane, ga bo ljubljanska centrala ZKD rade volje oskrbela.
Majski prosvetni dan naj dokaže enotno misel v vseh naših edinicah. Začnite s pripravami takoj in obvestite tajništvo Zveze o storjenih korakih. Po proslavi pa obvestite z izčrpnim referatom vodstvo ZKD o podrobnostih. Več društev je že začelo s pripravami takoj, ko so prejela zadevne okrožnice. Zatorej naj pohite s proslavami tudi ostale edinice. odnosno okrožni ali meddruštveni odbori. V večini krajev so se ugotovile podrobnosti za izvedbo prosvetnega dne na zimskih sestankih krajevnih činiteljev in odposlancev ZKD. Tam so bili storjeni sklepi na podlagi dosedanjih izkušenj. Zato j" pričakovati, da bodo letošnji prosvetni dnevi. ki naj bodo manifestacija za naša društva in za naše prosvetno delo. še prav posebno premišljeni in lepo izvedeni. Brez kulturnega napredka posameznika ni napredka naroda — to naj bo vodilo za naše majske prireditve.
Barvasti film o naših narodnih plesih
in običajih
Uspešno delo akad. slikarja Božidarja Jakca
Ljubljana, 26. aprila.
Sinoči si je peščica Ljubljančanov ogledala v prostorih Glasbene Matice prvi naš domači film v barvah. Bil je to dogodek. ki bi bil zasiužil več gledalcev. Film je kazal festival naših narodnih plesov in običajev, kakor ga je priredil lani na Mariborskem tednu Folklorni institut Glasbene Matice iz Ljubljane. To je prva naša filmska reportaža te vrste in zanjo se moramo zahvaliti ameriškim Slovencem. ki so daii denar, in pa akademskemu slikarju g. Jakcu in vodji instituta g. Ma-roltu, Ki sta se lotila težavnega dela in posnela festival na barvasti film.
V uvodni besedi pred predvajanjem filma je g. Marolt podal kratek pregled o prireditvah festivalov pri nas, ki so z lanskim nastopom v Mariboru dosegli, že lahko rečemo. 70" uspeha. Mnogi strokovnjaki iz tujine, ki so si ogledali ta festival, so morali priznati, da imamo Slovenci res pristne narodne običaje. Sredstva za film. ki stane več kakor 4000 din. so morali dati ameriški rojaki, kar meče dovolj slabo luč na naše domače razmere.
Povsod drugod, posebno v Nemčiji, kar mrgoli takih filmov in pouk se že v ljudski šoli vrši s pomočjo filma ...
Po teh uvocinih besedah je pokazal g. Marolt vrsto barvnih diapozitivov, ki so vsi predstavljali prizore s festivalov. Nato pa je g. Jakac začel predvajati film, ki je bil zelo posrečeno opremljen z ustreznim tekstom in razlago. Za uvod v program je bil posnel g. Jakac štajersko-pa-nonsko in prekmursko pokrajino z vsemi njenimi značilnostmi in lepoto.
Na platnu so se res s pravo f ilmsko brzino odvijali prizori, ki jim je v glavnem nedostajalo samo to. da so bili nemi. Nekaj tako pristno našega, tako lepega, tako dišečega po naših poljih, goricah, vaseh. po naši preteklosti je v teh prizorih, da jih človek, ki jih je enkrat videl — četudi samo na filmskem platnu — ne bo nikoli več pozabil. To je film, ki bi moral iti po vseh naših šolah, po vseh naših mestih in vaseh a bo šel v Ameriko, da bo pokazal slovenskim otiokom. ki mj se tam rodili, običaje in zemljo njih prave domovine.
Poroka Horthy—Pejačevič
Cerkvena svečanost bo danes v Budimpešti
Kakor smo poročali, ie v ponedeljek prispel na letališče v Borovem z lastnim športnim letalom sin madžarskega državnega upravnika gosp inž. Stefan Horthv s svoio zaročenko grofico Julijo Peačevi-čevo. Po prisrčnem sprejemu in zakuski na letališču sta mlada zaročenca nadaljevala pot v Našice, kjer ima družina Peja-čevičevih svoj dvorec. Po obisku sta se spet z letalom vrnila v Budimpešto, kjer bo poroka Po poroki poleti mlad: oar v Italijo, nato pa bo preživel medene tedne na dvorcu v Našicah.
Tako stopita v rodbinske zveze dve ugledni plemenitaški obitelji s te in one strani Drave. Obiteli Horthv de Nagybanva ie star protestantski aristokratski rod :z Er-delja. Pejačevič: pa imajo okoli Našic ogromno posestvo, ki je nekoč bilo last barona Trenka. Kot vojščaki pa tudi kot politiki so se Pejačeviči pogostokrat izkazal: in so bili vedno zvesti hrvatski rodoljubi. Dva izmed njih sta bila tudi hrvatska bana. Sedanji gospodar na dvorcu v Našicah. grof Marko Pejačevič. ie sin bivšega bana grofa Teodorja Pejačeviča in brat slavne violinistke Dorè. Julija, ki bo poročila Horthyja. je njeaova hčerka, razen nje oa je na domu sin Peter, bodoči dedič veleposestva.
Pretekli četrtek je bila opravljena civilna poroka v Budimpešti in sicer v kraljevskem dvoru. Poroko ie opravil budimpe-štanski župan Szendy. Zeninova priča je bil brat regenta Horthvja. nevestina pa stric grof Aleksander Teléky. Danes bo opravil cerkveno poroko škof dr. Ravaz po protestantskem obredu. Ženin in nevesta
stopita pred oltar vsak v svoji svečani narodni noši. K poroki je povabljenih okrog 700 svatov Takoi po kosilu poletita novo-poročenca z letalom v Benetke in za dalje časa v Rim. potem bosta nadaljevala polet še v Palermo in Tripolis Nevesta ie stara 22 let in ie katoličanka Kot navdušena sportistka bo v kratkem položila pilotski izpit. Ženin Da ie star 36 let Bil je dalje časa inženjer v Fordovih tovarnah v De-troitu. zdai pa vodi državne tehnične naprave v Budimpešti, kjer ie zaposlen h 24.000 delavcev. Po svetu ie mnogo potoval zlasti kot delavec, obiskal ie tudi Kenijo. Ugando in Kongo. Civilni pilot ie že cd leta 1926. Kot rezervni letalski polkovnik je sodeloval pri raznih mednarodnih poletih in je predsednik madžarskega Aero-kluba.
Gluhonemi gredo spet gostovat
Ljubljana. 26 aprila Društvo gluhonemih v Ljubljani se spet pripravlja na nastope. Doslei so nastopili že dvajsetkrat, poslednjič v Litiji. Zdaj pa poidejo v Mursko Soboto in Ptuj. Obe prireditvi bosta obsegal: obilen spored. Uvodno poročilo bo podal g. Ciril Sitar, ki bo javnost seznanil s položajem gluhonemih v Sloveniji in ostali Jugoslaviji. Sledili bosta dve enodejank: in sicer šaljivka »Zamorec« ter vojna tragedija >Oče«. Namen nastopov je. da si Društvo gluhonemih nabere novih sredstev za podpiranje
siromašnih članov. Dokazati hočejo, da ie delo v gluhonemnicah uspešno in da nesli-šeči postanejo s pomočjo vzgoje v gluhonemnici dostojni, enakovredni član! človeške družbe, sposobni tudi govora in udejstvovanja v različnih poklicih. Prizadevanje gluhonemih je vsega priznanja vredno: želijo le. da bi se vsi izobrazili vsaj toliko, da bi lahko živeli od dela lastnih rok in bi ne bili ostali družbi v breme.
Ljubljanska gluhonemnica kliče nu no po razširjenju. Bila ie zidana leta 1900 in sicer za 50 otrok. Zdai se jih gnete tamkaj 130. Vsako leto dospe na ravnateljstvo cikrog 40 prošenj, ali le deset do dvanajst je sprejetih. Tisti, ki ostanejo doma so v breme domačim in družbi.
Marsikod se odpirajo ljudske in druge šole. Zato se gluhonemi upravičeno sprašujejo: zkai tudi nam ne daste 'šol. ki iih prosimo? Tudi mi imamo ! ravico vsai do ljudskošolske izobrazbe. Državna t blast va bodo morala čim prej pri.-tcpiti k r;>zš'r-jenju gluhonemnic. V naši državi ie okrog 25.000 gluhonemih, ki m jo le 4 gluho-nemnice in sicer v Ljubljani, Zagrebu. Beogradu in Jagodini. Potrebno pli bi jih bilo vsaj 10. Tudi nastopa v Murski Sobili in Ptuju imata namen popularizirati težnje naših gluhonemih in pridobiti javnost na svojo stran.
— Vsi. ki mnogo jed«» in strino sed«' in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, nai pijejo vsak dan čnšo naravne »Franz-Josrfnve« grenke vode. ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Oc I ree S nt «W74-*2
Zlobna roka je sala
Mirna, 26. aprila
V noči 24. t. m. je začela nenadno goreti bivša Koprivčeva. po domače špankova domačija na Griču pri Mirni. Gasilski rog in plat zvona sta oznanjala požar. Mirnski gasilci so takoj prispeli z motorko na kraj požara. Ker sta bila gospodarsko poslopje in hiša po večini lesena, je bilo na mah vse v ognju. Opravo in razne diuge pritikline so po večini rešili, le domači zajci in pes, ki je bil na verigi, so poleg gospodarskega poslopja zgoreli, živina, ki jo je imel najemnik v hlevu, je bila rešena.
Pohvaliti moramo, da so v rekordnem času prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Mokronoga z avtomobilom in motorko ter nekaj časa pomagali Mirnčanom pri omejevanju požara. K sreči je bilo mirno vreme, zaradi česar je bila nevarnost za bližnje zgradbe manjša. Mirnski gasilci so ostali na požarišču do 4. zjutraj.
škode je kakih 20.000 do 25.000 dinarjev. Zavarovan je pa bil lastnik Ažnik baje za 30.000 din. Orožniki so kot osumljenega požiga arethali nekega posestnika in ga izročili sodišču.
HANS MOSER
v svoji najboljši in najduhovitejši filmski komediji
ANTO <4 POSLEDNJI
KINO SLOGA, tel. 27'30
DANES ob 16., 19. in 21. uri.
Slikar France Godec
Ne vem ali je le naključje, da smo ob proslavi 401ctnice prve slovenske umetnostne razstave dobili v Ljubljani nov razstavni prostor. Zdi se. da je pravkar otvorjeni umetnostni salon, ki se imenuje ^Galerija Obeisnel samo ena izmed razvojnih stopenj, ki so morale nujno slediti vse živahnejšemu udejstvovanju naših likovnikov. Razvijajo se novi talenti, pri-h iajo novi umetniki, ki so sposobni stopiti v tekmo s svojimi starejšimi tovariši.
Jakopičev paviljon žc dolgo več ne zadošča. ~ Oddan je za leto naprej, vendar samo umetnostnim skupinam in posameznikom. ki morejo tvegati izdatke za ta razstavni prostor. Kakor se v drugih mestih pole;-: vel:kih razstav prirejajo intimne' razstave v raznih umetnostnih salonih (kdo ne bi poznal n. pr. zagrebškega popularnega salona Ulrich), tako je bil skrajni čas. da smo prišli tudi v Ljubljani do podobnega lokala.
G. Obeisnel. ki je obenem lastnik tovarne za izdelovanje okvirnih letev, je znal svoj prostor opremiti z mikavno domačnostjo. že pivi lazstavni dnevi so pokazali. da je občinstvo kvitiralo ta podvig z velikim zanimanjem.
Tud: z izbiro prvega razstavljalca je zadel v črno Povabi! je mladega, naši javnosti doslej neznanega slikarja Franceta Godca, ki nam razkazuje nič manj kakor 86 svojih olj in gvaSev. Pri običajni razvrstitvi bi bilo dovolj za napolnitev vseh treh glavnih sob Jakopičevega pa-
viljona. V tem miniaturnem prostoru so seve stisnjene druga k drugi, kar pa za-čudo nič ne moti. Dela so si namreč med seboj tako v skladu, da prav lahko vise drugo ob drugem. So pač otroci enega očeta.
France Godec je prehodil pot od slikarstva preko kiparstva. A kdo bi to spoznal na njegovih delih? Po naravnem nagonu, ki ga občutiš v njegovih barvno tako bogatih slikah, je našel šele z barvami samega sebe. Kiparstvo, ki pozna samo obliko. mu ni zadoščalo. Godec ni prvi, ki je tako prestopil iz enega kraljestva umetnosti v drugo.
že obratljena je navada umetnostnih kritikov, da postavijo vsakega umetnika v zanj določeni predalček z napisom, ki mu je končnica -izem. Nič se ne zdi tako škodljivo, kakor taka mehanična opredelitev ki je v nasprotstvu z umetniško svobodo Vzgajati mnenje, da se mora umetnik podvreči nekaki strujarski zakonodaji, se pravi zavirati umetnika v onem načinu dela, ki ustreza ukazu njegove notranjosti.
Pri Godcu je taka opredelitev še posebno odveč, če upoštevamo, da kaže v dosedanjem hotenju vso sposobnost za individualni razvoj.
Kakor je razumljivo, se Je tudi Godec zagledal v ta ali oni vzor. vendar to le mimogrede. Tz njegovih del gleda več;no-j ma prav lepo izkristalizirana osebna nota. ki se izraža v krepkem podajanju bistve-
nega barvnega vtisa iz narave. Pri tem je vseeno, če stoji pred krajinskim ali figuralnim modelom. Solidna šola — zadnji učitelj mu je bil menda Becič — mu je dala ono podlago, ki preprečuje, da bi v naglici svojega dela iztiril. Zato je njegova risba brezhibna, če izvzamem nekaj površnosti, ki gredo na račun prehitrega dela. Predvsem pa vidiš na njegovih slikah barve. Barve, kakor jih zares vidiš v naravi, barve, ki niso po bogsigavedi kakšnih receptih umetno sordinirane ali pretirano kričeče.
V vrsti gvašev, ki so okusno montirani na polici, sestavljeni iz belih okvirjev, vidimo barvne skice, v katerih se umetnik izživlja zlasti v študiju ženskega modela v žanrskih pozah. Posebno sta med njimi uspeli številki 9. in 23. Te z velikim ela-nom navržene študije kažejo lepo umetnikovo sposobnost spontanega dojemanja glavnega oblikovanja barvnega učinka modela in njegovega okoliša. Niso to do kraja »izdelane« slike, a to tudi nočejo biti. Za poznavalčevo oko so prav taki skicirani osnutki najboljše merilo umetnikove sposobnosti apercepcije.
Podobno učinkujejo še nekatere druge študije v gvašu (prav za prav temperi!), n. pr. prav izvrstna »Cigareta« in kakor akvarel učinkujoča »Vsi sveti«. Mimogrede omenjeno: naslovi teh slik so posrečeni domisleki.
Med pokrajinskimi slikami, ki so večinoma izdelane v olju. bi stavil na prvo mesto živahno »Z gradu« (št. 43) s pristno zimskim, a kljub temu razkošnim in zelo realističnim koloritom. Ostala olja. posebno ona na levi strani (št. 67, 68. 73 in 81) kažejo realistično pojmovane ljubljanske motive, ki so naslikani preprosto, a s sigurno roko. Tudi »Most v Žabnici«. čeprav je v začetnem stanju — del platna
je ostal še nepokrit — učinkuje prav pre- i pričevalno in je tipičen primer poštene impresije pred naravo. Zelo lepa je številka 78 »V zimi« kjer je senčna luč izražena s stopnjevanimi kolobarji, ki s svojo pointilistično obdelavo dobro rešujejo sicer že preizkušeni problem izražanja bleščeče svetlobe.
Posebno skupino tvori več slik z železniškimi objekti v prevlada joči sivini. Tudi taki motivi iz modernega tehničnega življenja imajo svojo posebno lepoto, pri kateri sodeluje seveda v prvi vrsti narava, saj je ves barvni akord železja in kamenja v zvezi z zadimljenim ozračjem, eden izmed optičnih izrazov atmosfernih fenomenov. Med temi slikami bi dal štev. 77 prvenstvo.
Portretov na razstavi ni mnogo. A tudi, ti, ki jih vidimo, nam povedo, da obeta postati Godec dober portretist. Njegov lastni portret, kjer mu je obraz zavit v plastično učinkujočo meglo cigaretnega dima in portret gospoda Deržaja, sta prav dobra. Manj mi ugaja dvojni portret nad srednjo steno. V podobi gospe dr. B. pa zaslutimo vendar še nekdanjega kiparja.
Radi popolnosti naj končno še dodam, da je umetnik pokazal tudi nekaj uspelih kompozicijskih osnutkov.
V Godčevih slikah — če izvzamemo njegove portrete — prevladuje občutje — skoraj bi rekel muzikalno občutje — nad slikarsko tehniko. To daje vsej razstav: izraz odkritosrčnosti. Pri tem je posebno hvalevredno, da njegove slike niso mani-rirane in da na njih ni opažati receptne preračunanosti. ki gledalcu pri nekaterih sodobih slikarjih jemlje veselje do njihovih del.
S tem lepim začetkom vzbuja mladi umetnik vse nade za najlepši razvoj v bo-
——1.
Aktualna vprašanja
v „Misli in delu"
Pravkar izišla aprilska številka naše priznane kulturne in socialne revije x Misel in delo« prinaša na uvodnem mestu aktualna razglabljanja z naslovom »Politik in politika v malem narodu«. Članek je spisal Slovenicus in se v njem zavzema za politično strpnost med posameznimi svetovno nazorskimi ln političnimi skupinami v območju malega naroda, ker tako strpnost zahteva varovanje skupnih narodnih interesov pred skupnimi zunanjimi nevarnostmi, obenem pa preprečuje, da bi politična zagrizenost za ceno posebnih strankarskih interesov žrtvovala narodne interese, članek je v teh odločiln h časih vreden posebnega razmišljanja in uvaže-vapja.
Dr. Simon Dolar se v članku > Filozofija in srednja šola« bavi s pomenom filozofije za kulturno življenje človeštva ter z njenim značajem. Nato prehaja k vprašanju, kakšno mesto naj zavzema filozofski pouk v srednji šoli. Pisec zagovarja nasproti sedanji praksi in raznim drugim predlogom stališče, da naj se uvede v 7. in 8. razred srednjih šol tak pouk filozofske propedevtike, ki bi obravnaval tudi filozofske probleme. Nadalje predlaga metodo, način in sredstva uspešnejšega filozofskega pouka, ki ga je v teh zamotanih časih, ko se z vseh strani širita intelektualna in moralna zmeda, srednješolska mladina potrebna bolj kakor kdaj koli prej. Pisec si upravičeno obeta, da bi filozofsko izobražen in bolj značajen srednješolski rod prinašal v naše narodno življenje več kulture duha in srca. Menimo, da bo tudi v tem primeru zavisel uspeh filozofske vzgoje predvsem od onih profesorjev filozofije, ki bodo znali mlade
Domače vestii
Plačilo izdaialcu	I umetnosti pa tudi o zunanji politiki. Med i |
Plačilo izdajalcu
V nobeni vojni in pri nobenem narodu se ni manjkalo izdajalcev kakor se jih tudi danes ne manjka.	je imel svojega
klasičnega prednika in vzornika v Efialtu. Pa ne samo v Efialtu. V zajetni knjigi o starih Grkih je Anton Sovre snel lovorjev venec tudi Demostenu z glave, slavnemu Demostenu, klasičnemu vzorniku govorjene besede. Takorekoč razkrinkal nam ga je kot čisto navadnega izdajalca, demagoga, plačanca perzijskega vladarja. Poleg velikih izdajalcev, ki so se dali omajati za velike denarje in za goljufivo čast, je vselej in pri vseh narodih bil tudi dobršen kup malih izdajalcev, hlapčevskih duš. Kosovska epopeja preklinja Vuka Jiran-koviča. A male prigode, ki so nam ohranjene, pripovedujejo, kako je moral srbski narod obračunavati z majhnimi odpadniki, priliznjenci tujih gospodarjev, ki niso mogli dojeti velike ideje, za katero se je narod boril, in so lastno in narodovo svobodo žrtvovali za skromno nagrado in tujčevo naklonjenost.
Iz svoje nove, neobjavljene zbirke je Mi-čun Pavičevič pravkar priobčil nekaj drobnih zgodovinskih prigod o Srbijancih. Na uvodnem mestu stoji naslednja o Voždu Karadjortlju, ki je prvi sprožil puško za svobodo svojega rodu. Hiteč za svojimi vstaši, da zasede mesto Rudnik je Kara-djordje srečal kmetiča Raka iz vasi Rudnika. Rako je jahal osedlanega konja.
—	Kam pa kam? ga vpraša Karadjor-dje.
—	V Smederevo!
Karadjordje, ki je imel bistro oko in je poznal razmere in ljudi v svojih krajih, je dobro vedel, da je Rako uslužen prijatelj rudniških Turkov. Pa ga vpraša:
—	Rako povej po resnici in pravici, kam si se namenil pa ti bo sodba milejša.
—	Človek božji, res grem v Smederevo po sol! je odsekal Kako.
Tedaj je Karadjordje naročil svojim spremljevalcem, naj Raka preiščejo. V njegovi kučmi so našli pismo, katero je poslal rudniški nasilnik Sali-Aga beograjskemu oblastniku Kučuk-Aliju. In sodba? Karadjordje je naročil, naj Raku prebijejo noge in roke pod laktom. Potem je rekel :
—	Tako, Rako! Pa še nadalje nosi Turkom pisma!
Karadjordje je jadrno nadaljeval pot, da osvoji Rudnik. Kako pa je ostal na cesti in ječal.
Da bi Rakovo ječanje ostalo v opomin njegovim naslednikom, kolikor jih je med
I umetnosti pa tudi o zunanji politiki. Med dijaštvom je bil posebno priljubljen. Zadnje čase je bolehal na živcih in ko je šel v Zagreb iskat leka, ga je zatekla smrt.
*	Smrt veroučitelja v »nežnem metežu, Iz Nevesinja poročajo: že mesca januarja je na povratku iz službe izginil v planini Javoraku muslimanski veroučitelj Mujo Badnjevič iz Kruiševljanov. Vse iskanje je bilo zaman, šele zdaj, ko je prišla pomlad, so ga našli. In sicer so truplo odkrili 21. t. m. sredi velikega plazu. Našli so ga v klečečem stanju.
*	Slovenska poroka v Sarajevu. V nedeljo sta se v sarajevski katedrali poročila g. Joško Rotar, poslovodja »Pekove« podružnice v bosenski metropoli, in gdč. Ančka Brzinova, hčerka računskega inšpektorja rudarske direkcije. Mlademu slovenskemu paru v Bosni prisrčno čestitamo!
tovarna Lutz, Ljubljana VII.
*	\ starem gradu Zrinjskih v čakovcu
bodo uredili mestni muzej, v katerem bodo zbrali kar bo le mogoče zgodovinskih dokumentov iz čakovca in vsega Medmur-ja. Sedanji lastnik starega gradu Zrinjskih je Društvo hrvatskih obrtnikov. Društvo je voljno odstopiti grad v mestno last, organizacijo muzeja pa bo izvršilo medjimursko prosvetno društvo v Zagrebu.
*	Mladinsko-zaščitni odsek je, kakor nam sporoča Delavska zbornica v Ljubljani, ustanovljen v okviru njenih samoupravnih organov, v okviru njene uprave pa še poseben referat za vajeniško vprašanje. Mladinsko-zaščitni odsek bo začel delovati dne 25. t. m.
- APZ na Vrhniki. Koncert akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v dvorani Prosvetnega doma na Vrhniki bo jutri ob 20.30 pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Spored turnejski. Sežite takoj po vstopnicah, da bo dvorana polna tudi na Vrhniki!
*	Izpiti za »Cambridge certificate« bodo 19. in 20. junija. Prijave se sprejemajo v angleškem generalnem konzulatu v Zagrebu. Ilica 12/n. do 5. maja 1940.
*	Hudi dnevi v Kupresu. V Travnik je prispelo poročilo, da je v pasivnih krajih okrog Kuipresa zavladalo zadnje dni hudo pomanjkanje. Zaloge žita so bile v letošnji zimi popolnoma izčrpane. Za pomoč je biia zaprošena Gospodarska Sloga, ki je že 20. marca poslala v te kraje 14 vagonov turščice. Toda bog ve po čegavi krivdi še do danes niso prišli v Kupres in
9A vrst kolonjske vode — odlično parfumiranih — toči po nizkih cenah J«	PARFUMERIJA »VENUS« — Tyrseva 9.
- Smrt zgledne matere. V 70. letu je
včeraj dopoldne umrla pri svoji hčerki Veri in zetu dr. Francetu Podkoritniku na Grosupljem ga. Marija Z o r č e v a. Po-kojnica ,je bila vse življenje živ zgled delavnosti in požrtvovalnosti. Po rodu je bila Gorenjka poročila pa se je s finančnim uslužbencem, s katerim je ustvarila družinsko ognjišče v št. Vklu na Dolenjskem, življenje je dala 12 otrokom, od katerih jih je 8 spravila na najlepšo pot življenja. Prebila je nešteto noči in žrtvovala je vse. da. jim je omogočila čim bolj obstanek. Njen sin Adolf je znani zdravnik v Rušah, hčerke so poročene in blaga mati je kot vdova lahko prenesla svojo neizčrpno materinsko ljubezen in skrb tudi na svoje vnuke in vnukinje. Bila je nenavadno bistra žena, ki je živo zasledovala razplet dogodkov po svetu. Vse do zadnjega, ko je bila že priklenjena na bolniško posteljo, je vneto prebirala »Jutro«. Velika požrtvovalnost v teku življenja jo je izčrpala in včeraj je blaga mati v miru zasnula večni sen. Svoje materinsko srce pa je izpričala še s poslednjimi besedami: »Imejte se radi!« Zdaj počiva med pomladnim cvetjem na mrtvaškem odru v Grosupljem, od koder bo jutri zjutraj nastopila poslednjo pot v št. Vid pri Stični, kjer bo uživala zasluženi večni pokoj. Blaga mati je pač zaslužila, da ji vsi znanci ohranimo najčast-nejši spomin. Uglednim družinam naše iskreno sožalje!
*	Iz državne službe. Imenovan je z odlokom prosvetnega ministrstva za suplenta na gimnaziji v Podgorici Oto Wild-mann, član in tekmovalec Ljubljanskega Sokola.
*	Eden izmed najbolj znanih splitskih inteligentov prof. Ante Ivačič je umrl v Zagrebu. Poznal ga je ves Split, kjer je na klasični gimnaziji dolgo vrst« let poučeval zgodovino, zemljepisje in druge predmete. Po rodu iz Trogira je bil od nekdaj vnet za umetnine. Napisal je vrsto trogirskih legend, objavil pa je tudi večje število kulturno zgodovinskih študij in umetnostnih kritik. Zadnji čas je bil dodeljen arheološkemu muzeju v Splitu. S splitskimi novinarji je bil stalno v najožjem stiku in je rad prispeval članke o
je ljudstvo izpostavljeno gladovanju. Uvedena bo stroga preiskava, da se dožene, ali je dovoz izostal iz malomarnosti ali nagajivosti.
KO SO TRGOVINE ZAPRTE dob,ž
FILM V AVTOMATU DROGERIJE
I
Monumentalno filmsko delo o ljubezni, ki zmaga tudi v naj-burnejših dneh! Slika iz dobe krvave francoske revolucije. Film po romanu baronice Orczy »Dušica« o lepem in tajin-stvenem angleškem plemiču, ki je s pomočjo Tailleranda zrušil vsemogočnega Robespierra, da bi rešil svojo izvoljenko pred giljotino! Krasen film v stilu »Bednih« in »Marije Anto inette«! Preko 10.000 igralcev in statistov je nad 3 leta delalo na
a- • ______a__ • •	«	m. « wr___i	______ ________________- — ~ ^	.—. _ ^ ^ —	. ^k«	•
Robespierrov padec
tej umetnini pod režijo AL Korde!
IV. KANC LJUBLJANA
NEBOTIČNIK
*	901etnica prve državne pomorske šole v Kotom je bila te dni proslavljena brez posebnih svečanosti, šola je bila ustanovljena 22. aprila 1850 in je postala po prevratu pomorska akademija, leta 1932 pa državna pomorsko-trgovska akademija, ki uživa splošen ugled, saj ima za seboj slavne tradicije bokeljskih kapetanov, ki so bili uvaževani na samem carskem dvoru in so pluli z jadrnicami po prostranih morjih.
*	Brošuro »V boju za našo severno mejo« nad 300 naslovnikov nI plačalo, a tudi ne vrnilo avtorju dr. Ervinu Mejaku, advokatu v Gornjem Gradu. Ker je dobil avtor več naknadnih naročil, prosi dotične naslovnike, da brošuro nemudno vrnejo na avtorjev naslov, da jo lahko odda drugim interesentom.
*	vsakdanja živila in gurmansKa jedila. Zagrebški listi dan za dnem objavljajo tožbe, kako narašča draginja v Zagrebu. Meso se kar naprej draži. Tudi perutnina, ki je svoj čas bila v Zagrebu poceni, je zdaj nenavadno draga. Tudi kruh se je v Zagrebu podražil in je pristojno nadzorstvo določilo belemu kruhu v teži 0.80 kg ceno 4 din, polbelemu in domačemu kruhu pa je za isto ceno določena teža 1.09 kg. Poleg poročil o draginji navaja . »Jutarnji list« naslednji značilni drobec: |
Iz Ljubljane
u— Kako so pospravljena ali izpraznjena podstrešja ljubljanskih hiš, bo prihodnji teden pregledovala mestna komisija, da se prepriča, kako so se Ljubljančani ravnali po navodilih kr. banske uprave, ki so bila objavljena v dnevnikih. Zadeva je skrajno resna, zato spet opozarjamo na zahteve uredbe za zaščito pred letalskimi napadi.
u— Zadnja dneva jubilejne razstave. Samo še danes in jutri si morete ogledati dela naših likovnih umetnikov, ki so v tako velikem številu kakor še nikdar, nastopili v Jakopičevem paviljonu. Poleg naših najbolj znanih in priljubljenih umetnikov iz stare garde so nastopili skoraj vsi slovenski umetniki do najmlajših. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike, da se pouči o razvoju slovenske likovne umetnosti v zadnjih štiridesetih letih!
u— Gojenci zagrebške umetnostne akademije, ki so nameravali priti prejšnjo nedeljo v Ljubljano, so odložili prihod za teden dni. Pod vodstvom svojega profesorja Krsta Hegedušiča prispejo jutri ob 9. na glavni kolodvor, kjer jih sprejmejo
ljudi prepričati in jih navdušiti za filozofijo kot najvišjo disciplino kritično mislečega človeškega duha.
Dr. Svetozar 11 e š i č je prispeval članek z naslovom »Rumunski problem: Besarabija«. Pisec se podrobneje bavi s tem zemljepisno in politično zanimivim vprašanjem, ki ostaja še vedno sporna točka med Sovjetsko unijo in Rumunijo ter utegne morda že v bližnji bodočnosti imeti važno vlogo v zapletljajih sedanjega evropskega previranja. članek je zanimiv tudi kot prispevek k proučevanju današnjih manjšinskih vprašanj.
V Obzorniku glosira V e r k o v članku z naslovom »Kdo je odgovoren?« pojav apatičnosti nekega dela hrvatskega ljudstva v splošnih narodnih, zlasti obrambnih zadevah. V članku »Nova faza vojne« razglablja dr. Branko V r Č o n diplomatsko ozadje najnovejših vojnih dogodkov, zlasti še razširjenje vojne na Skandinavijo, ter se posebej bavi s problemom nevtralnosti. Kakor vsi zunanjepolitični pregledi tega publicista, se tudi ta odlikuje po sistematičnosti, preglednosti in jasno opredeljenem osnovnem gledanju. Verko se v kratkem članku spominja pokojnega Ljube Davidoviča, dr. L. č e r m e 1 j pa obsežno poroča o spominih bivšega avstrijskega političnega uradnika na Primorskem Alojzija Lasciaca. Ti spomini so v marsičem zanimivi za politično zgodovino primorskih Slovencev. Med Poročili zavzema največ prostora temeljita kritika zgodovinsko socialnega romana Mičuna Pavičeviča in dr. Mate Hanžekoviča »Na prelomu«. Kritiko, ki se odlikuje po temeljitosti in objektivnosti, je spisal dr. Fran
Ilešič. Njegova sodba o tem poskusu, da se v epični obliki prikaže politična zgodovina črne gore za časa kneza in kralja Nikite, je povsem negativna. Svojo sodbo pa je kritik tako utemeljil, da v glavnem ne more biti dvoma o pravilnosti njegovega stališča. V izjavi uredništva z naslovom »Sodobne metode« Je ugotovljeno, da je revija »Sodobnost« objavila plaglat političnega članka »Misli in dela«.
Mesečnik »Misel in delo« izhaja v redakciji dr. Lava čermelja, dr. Frana Spil-lerja-Muysa in dr. Alojzija Zalokarja. Stane na leto 60 dinarjev.
Zapiski
Siovenica v »Hrvatski Enciklopediji«. V
zvezi z našim člankom »Hrvatska enciklopedija« (Jutro, 25. t. m.) nam sporoča g. dr. Joža G1 o n a r, da sta on in g. dr. S 1 o k a r organizirala cel štab sodelavcev. G. dr. Slokar je prevzel skrb za gospodarska in druga gesla podobnega značaja, g. dr. Glonar pa za gradivo, ki sodi v področje duhovnih ved. — Sicer smo tudi mi omenili, da bosta omenjena gospoda uredila gradivo o Sloveniji in Slovencih, vendar zaradi večje jasnosti priobčujemo to pojasnilo in pristavljamo, da bomo ob prvi priliki objavili daljši pregled načrtov glede slovenskega gradiva v »Hrvatski Enciklopediji«. Izdajatelji pripravljajo tudi slovenski prospekt.
Zagrebška »Nova Evropa« priobčuje v zvezku z dne 26. aprila članek dr. M. Čur-čina »Rat i mali narodi«, dalje »Debato o j človeških pravicah« v zvezi z načrtom H. j G. Wellsa o novi deklaraciji človeških, ia i
narodnih pravic ter članek Bogdana Radice »Borba za čovekovo pravo«. Radica skuša z ideološko razčlembo položaja osvetliti bistvo današnje dramatične borbe v Evropi; borbo, ki v nji gre bolj kakor za vse druge za zmago in ostvaritev človeških pravic sploh. Ta razmišljanja enega najbolj razgledanih jugoslov. publicistov se končujejo z umestno pripombo, da bodo sedanje težke preizkušnje vzdržali samo oni narodi, pri katerih bodo »zemlja i narod sbliženi i šljubljeni u jednoj nerazdvoj-noj zajednici sa svojim vodjstvom i sa svo-jom inteligeneijom.« Dr. Aleksander Licht objavlja zanimive podatke o pisanju Karla Krausa v zvezi s Friedjungovim procesom L 1909. V ekonomskem pregledu je objavljen članek J. Zuboviča o našem narodnem premoženju, v rubriki. Knjige i li-stovi pa poročilo o knjigi Bogdana Radice »Agonija Evrope« in o nekaterih tujih knjigah, ki so v zvezi s sedanjo vojno. Tako je nova številka »Nove Evrope« vse-skoz aktualna.
Griša Koritnik Izpod m°je polhovke. V
pravkar izišli, nad 70 strani obsegajoči knjigi znanega pesnika in pisatelja je objavljenih šestnajst mladinskih črtic in pesmi. Menjavanje poezije in proze daje knjigi že na zunaj pestrost in živahnost. V slovenski mladinski književnosti bo ta ljubka knjižica zavzela svoje mesto med pomembnejšimi novitetami. Opremljena je z originalno risbo Hinka Smrekarja. Pisatelj jo je izdal v lastni založbi, in ker je g. Griša Koritnik eden redkih, ki žive samo od literarnega dela, je njegova knjižica tem hoii vredna nriDosočila.
Neki židovski trgovec je bil obsojen na 7 dni zapora in 300 din globe, ker je za 70 dkg gosjih jeter zahteval 75 din, torej, ker je zahteval višjo ceno cd one, ki zagotavlja običajno dopuščeni čisti dobiček. Žid pa je vlažil pritožbo in vzklicno sodišče ga je popolnoma oprostilo, navajajoč, da uživajo premožni sloji gosja jetra zaradi posebno pikantnega okusa in da torej gre za stvar, ki se uživa samo zaradi gurmanskega užitka. Ker jetra pitane goske niso živila širokih slojev naroda in ker ne spadajo med nujno potrebna živila, se uredba o pobijanju draginje ne more nanašati na gosja jetra in na trgovca, ki jih prodaja.
Na poti s sejma je umoril soseda. Pred dnevi smo poročali, da sta pri rasi Farkaševcu napadla dva razbojnika kmeta Joakima Popoviča in Djura Stojanče-viča iz Srbske Kapele. Orožniki so našli Popoviča zadavljenega in utopljenega v mlaki v gozdu, Stojančevič pa je trdil, da je razbojnikoma komaj ušel. Ker pa je Stojančevič star zločinec in je že sedel zaradi ponarejanja denarja, so orožniki uvedli strogo preiskavo in kmalu dognali, da Popoviča ni nihče drugi spravil s sveta kakor Stojančevič. Ko sta šla s sejma, sta pila v raznih krčmah, in tu .je Stojančevič lahko videl, koliko ima njegov sosed papirnatega denarja pri sebi. Stojančevič, ki je star šele 32 let in zelo krepak, je nato v gozdu pograbil Popoviča Ln zahteval od njega denar. Ko se je ta branil, ga je Stojančevič zadavil in položil v mlako, in mu vzel 150 din. Zdaj je priznal v celoti svoj zločin in so ga izročili okrožnemu sodišču v Bjelovaru.
♦	Brezumno početje pijanega posestnika. Iz Varaždina poročajo: V vasi Odošu se je zgodila velika družinska žaloigra. 60-letni bogati posestnik Josip Schönfeld je zaklal svojega 20-letnega sina Draguti-na, drugega sina je nevarno ranil, nato pa je samega sebe usmrtil. Do krvolitja je baje prišlo zaradi tega, ker se je Dragutin želel poročiti z nekim starejšim dekletom. Nedavni večer se je oče vrnil iz vinograda popolnoma pijan. Najbrž se je nalokal šmamice. Takoj se je začel prepirati s sinom Dragutinom in naenkrat segel po velikem nožu pa ga zasadil Dra-gutinu v prsi, da je na mestu izkrvavel. Nato je nevarno usekal še svojega drugega sina, ki je prihitel na pomoč, a ko je videl, kaj je storil, si je še sam prerezal trebuh.
♦	Majniškl Izlet v Logarsko dolino dne 5. maja! Za Binkošti v Benetke! V začetku junija na kolonijalno razstavo v Neapelj! Prijave in informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. tel. 22-50. (—)
*	Kreditna zadruga zasebnih nameščencev. Pod okriljem Zveze društev privatnih nameščencev je bila že pred dobrim letom ustanovljena Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, ki ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, palača Delavske zbornice, drugi vhod iz Čopove ulice. Kreditna zadruga sprejema hranilne vloge na vezan račun po 4% na nevezan račun po 3%%. Kreditna zadruga podeljuje kratkoročna posojila nameščencem in drugim interesentom proti zadostnemu jamstvu po ugodni obrestni meri 6%. (—)
*	Starši, ki nameravajo svoje otroke vpisati v srednjo šolo, se opozarjajo na »Slovnično in računsko snov za sprejemni izpit v srednjo šolo« od prof. Pavla Kozine in Ljudevita Mlakarja. (—i
KINO UNION, tel. 22-21 — Ob IG., 19. in 21. urL
VELEFILM V NARAVNIH BARVAH.
SEVERNA BRIGADA
DICK F O R A N
Kanadska kraljevska konjenica v borbi za pravico, red in mir. Film o herojih, ki so prezirali smrt.
KINO MATICA, tel. 21-24
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
—I
ljubljanski likovni umetniki in prijatelji umetnosti. Ogledali si bodo jubilejno razstavo v Jakopičevem paviljonu, Narodno galerijo in druge umetnostne znamenitosti ljubljanske.
u— Polovična voznina za občni zbor TiijsKoprometne zveze v Mariboru, železniška uprava je s svojim rešenjem GD št. 28724 odobrila vsem udeležencem letošnjega rednega občnega zbora Tujskopro-metne zveze v Mariboru, ki bo v torek dne 30. aprila, ugodnost polovične vozni-ne do Maribora na podlagi železniške legitimacije K-13. Ugodnost velja za lopo-tovanje v Maribor od 28. do 30. aprila in za povratek od 30. aprila do 2. maja.
u— Nove bronaste zvonove dobi cerkev sv. Florijana. Blagoslovljeni bodo jutrišnjo nedeljo popoldne ob 16. Dopoldne okrog pol 12. bodo slovesno pripeljani iz Št. Vida. Prevoz izvrši s svojimi krasnimi konji ugleccia tvrdka Anžič-Pengov. Ob 16 bo blagoslovil zvenove na trgu sv. Jakoba g. župnik Janko Barle. Pred blagoslovom bodo zapeli pevci, nakar bo kratek govor in blagoslov. Po zadnji pesmi bodo zvenove takoj prepeljali k cerkvi sv. Fiorijana. kjer jih bo mladina potegnila v zvonik. Kakor zvemo, je naročil zvonove g. župnik Janko Barle sam v zahvalo Bogu za štiridesetletnico mašništva in tridesetletnico župnikovanja pri sv. Jakobu v Ljubljani, kateri obletnici je že v tihem veselju obhajal sam s svojim Bogom v letu 1939.
Lepo darilo za birmatica ali pridnega dijaka je:
Balda fotoaparat vel. 6X9 z optiko 1:6.3, 2 filmom in lepo torbico
za din 350.—
Sveži filmi pa še vedno po stari ceni pri
Foto Touristu, Lojze Šmucu
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Kompozicije iz slovenske zgodovine
v sliki in plastiki bodo razstavljene v Jakopičevem paviljonu od ponedeljka, 29. t. m. dalje. Kompozicije so rezultat natečaja, ki ga je razpisala kr. banska uprava z namenom, da se naša zgodovina utrdi tudi z deli likovne umetnosti.
u— Petindvajseta 'n zadnja ponovitev izvrstne Nušičeve veselo'gre »Ujež« bo v šentjakobskem gledališču drevi ob 20.15. Igra je bila sprejeta z velikim navdušenjem in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. Jutri ob 20.15 pa bo štirinajsta ponovitev zabavne in prav tako vedno razprodane »Pekovske«. Ker je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice v naprej, ker jih zvečer ne boste več dobili.
u— Društvo profesorskih kandidatov bo imelo občni zbor jutri ob 10. na I. državni realni gimnaziji.
u— Mladinski odsek Sokola I. Tabor priredi jutršnjo nedeljo ob 15. uri svoj tradicionalni mladinski popoldan s pestrim sporedom. Vabljeni vsi starši mladine, brate in sestre, ki se zanimajo za vzgojo sokolske dece, da prireditev posetijo. Zdravo!
u— Pojasnilo natakarjem. Od upravnega odbora natakarske organizacije smo prejeli: Na notico, katero so objavili brezposelni natakarji v nedeljskem »Jutru« od 21. t. m. ter na ta način zahtevali javno pojasnilo, kako je s čistim dobičkom na-takarskega plesa, pojasniuiemo. da smo na občnem zboru dne 16. aprila ooisali med ostalim tudi finančno poslovanje sekcije, kar je imel vsakdo priliko slišati Na občni zbor je imel vstop vsak gostinski nameščenec ter je za vsa pojasnila na razpolago tudi društvena pisarna. Brezposelno podporo so tudi dobili vsi brezposelni natakarji, člani naše zveze, katerim pripada podpora oo saveznih pravilih. Ker pa čisti dobiček, ki je v notici pretiran, ni namenjen in nikjer poudarjen za podporo brezposelnim natakarjem, ie določen predvsem za strokovno delovanje društva. Vsem brezposelnim natakarjem nečlanom priporočamo, da se javno ne oglašajo, ker jim po tei Poti ne bomo dajali in tudi nismo dolžni dajati nikaka pojasnila.
u— V vednost! Uprava policije razglaša, da je na vojaškem vežbališču strogo prepovedano prodajati vsakršna živila brez posebnega dovoljenja vojaških oblasti. .
u— Najcenejša stavbna parcela na ljubljanskem p°lju. Marsikdo želi, da bi si zgradil lastno hišico in vrtiček, pa kaj, ko bi moral leta in leta štedlti, da zbere potrebne novčiče za samo stavbišče. Zato opozarjamo, da se nudi sedaj vsakomur izjemna prilika, da si pribori za bore 5 din. če ima le srečo, 644 m2 veliko parcelo, pri tomboli Rdečega križa, ki bo 2. maja ob 15. ur* na Kongresnem trgu v Ljubljani. V ta namen prodajajo po mestu tombolske karte samarjani in odborniki, nadalje trafike in pisarna Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2/II. Segajte pridno po njih!
u— S. O. Preporoda vabi svoje članstvo, da se udeleži v nedeljo 28. t. m. ob 11. dopoldne odkritja spominske plošče velikemu poborniku preporodovske ideje in vojnemu dobrovoljcu Mihi čopu na njegovi rojstni hiši na Blejski Dobravi. Odhod udeležencev iz Ljubljane v nedeljo ob 7.05 z gl. kolodvora. Odbor.
u— Filozofsko društvo priredi drevi redno predavanje. Predaval bo g. dr. H. Lešanc o temi: Stvarnost in zavest. Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo.
n— Meje ob Glinščici v katastralitfi občinah Zg. šiška in Dravlje bo določila komisija v ponedeljek 29. t. m. Vsi obrežni posestniki so vabljeni, da se udeleže določitve meja sami ali njih pooblaščeni zastopniki. Poznejši ugovori ne bodo uvaževani, $ neudeležba j« smatrana aa odpoved
strank vsem poznejšim ugovorom proti komisijskim ugotovitvam. Posestniki naj počakajo pri svojih parcelah ob Glinščici, komisija bo pa začela poslovati ob 9. dopoldne pri mostu čez Glinščico na cesti VI. ob viškem - Stanu in Oomu« ter bo določala meje proti Dravi jam.
u— Gledališče mladih bo v ponedeljek ob 20. ponovilo v frančiškanski dvorani Cankarjevo »Lepo Vido«, ki jo je na svojstven način zrežiral Zvonimlr Sintič. Predstava je imela zaradi svojevrstnega tolmačenja tudi po igralski strani velik uspeh. Govorilni zbor je pripravil Jože Borko. Vstopnice si nabavite v prodaji, ki bo na dan predstave od 10. do pol 13. in od 15. do 18.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal v soboto od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ci-ber Fran, Srbska ulica 7 1, telefon 36-41.
u— Podružnica SVD v šiški priredi v torek- 30. aprila ob osmih v šoli v Spodnji šiški predavanje o porabi zelenjadi v kuhinji in njenem konserviianju. Predavala bo učiteljica gospodinjstva gospa II. Kel-har. K temu zadnjemu predavanju v tej sezoni se vabijo posebno gospodinje in dekleta!
u— Na ponedeljkovi produkciji šole Glasbene Matice ljubljanske bosta nastopila tudi šolski zbor in orkester. Pripomniti moramo, da v šolskem zboru niso morda izbrani mladi pevci, temveč mora mladinsko petje posečati vsak začetnik glasbene šole, ki poseča tudi glasbeno teorijo. Ta dva predmeta sta združena, že veliko let vodi mladinski zbor prof. Viktor Šonc, priznan zborovodja in skladatelj. V ponedeljek bodo peli v šolskem zboru njegovo skladbo »Oče naš« z basovskim solom, katerega bo pel iz prijaznosti operai pevec g. Lupša. V ostalem bo pei mladinski zbor naslednje skladbe: Lipovšek »Ko smo spali« Premrl »Pojdimo spat« in V hiši naza-renski« Lipovšek Večer«, Cvetko »Naš psi ček« in Sattner »Mica putica«. Deloma so ti zbori s spremijevanjem klavirja ali a capella. Pri klaviiju bo slušateljica akademije Bradač Zorka. Spored pro iukcije pa bo zaključil mladinski orkester, ki ga vodi Karel Jeraj ter bo zaigral štiri skladbe iz nordijske literature, katere je priredil za godalni orkester prof. Jeraj. Ostale točke sporeda produkcije bomo priobčili jutri. Produkcija bo v ponedeljek 29. t. m. ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Marice. (—)
u— »Robespierrov pa<Je<-« v filmu, ki je na sporedu v kinu Unionu. V produkciji slovitega pioducenta Aleksandra Korde, ki je ustvaril že mnogo filmskih umetnin in si z njimi pridobil po vsem svetu prizna nje enega najsposobnejših pionirjev filma sedanjega časa in v režiji velikega umetnika Hansa Schwartza, ki je svojčas pri UFI režiral najlepše nemške filme, je ameriška produkcijska družba United Artists nad 3 leta delala film. ki je te dni pri nas doživel svojo krstno predstavo, to je veliki film »Robespierrov padec . Film je izdelan po romanu baronice Orczy »Dušica« in nam prikazuje dobo francoske revolucije, dobo krvavega terorja in giljotine. Napravljen je v slogu nepozabnih, menumen-talnih filmskih del kakor »Les Miserables«, »Maria Antoinette« in postavlja gledalca' v tedanjo dobo, ki jo slika z brezobzirno realnostjo in stvarnostjo. Na izvrsten način nam kaže Robespierra samega, njegovo strahovlado, ki se je zrušila pod isto silo, s katero je bila ves čas vzdrževana. Film ima poleg zunanjega obeležja tudi romantično fabulo o veliki ljubezni tajinstvenega angleškega plemiča, ki je zrušil Robespierra s pomočjo Talleygranda samo da bi rešil Francozinjo, v katero se je bil zaljubil, pred smrtjo pod giljotino. Najburnejši dnevi človeške zgodovine so prikazani v filmu tako, da gledalec z največjo napetostjo sledi dejanju. Prepričani smo, da bo film ugajal najširšim množicam, ki si ga bodo te dni ogledale v kinu Unionu. (—)
u— Po nerodnosti jo je ob^trelil. Mestni reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 60-letnc Terezijo Godčevo. DO-sestnico v Gradičku ob Krki. V r.jeno hišo je prišel neki bosanski krošnjar, in ko je na omari zagledal revolver, se je začel igrati ž njim. Po nesreči se mu je orožje sprožilo, ko je pravkar gospodinja stopila preden j, in krogla jo je zadela v trebuh. Stanje Godčeve je precej resno.
u— Policijska racija je spet zalotila nekaj trdovratnih potepuhov, k: se na noben način nočejo oprijeti kakršnegakoli posla, marveč se preživljajo s prosjačeniem in raznimi sumljivimi opravki. Predstavljajo se ljudem kot žrtve brezposelnosti, policijski anali pa vedo povedat:, da j-m delo sploh ne diši in iim ie potepanje oči idno že kar v krvi. Takšno brezciljno življenje vodi zmerom v kriminal in kazn'lnice. kolikor ni v breme javnemu skrbstvu, ter tako odjeda pomoč resnično potrebnim. Prisilno delo bi bilo edini učinkoviti lek za taikšno potepuško. vlačufiarsko razvado,
ki se zmerom bol i širi
u— Nedeljski Putnikovi izleti: 1. županova jama — Turjak. 2. Polhov Grade? — Sv. Lovrenc — Lučine — Poljanska dolina — škof ja Loka. (—)
o— Društvo posestnikov novih hiš v Ljubljani vljudno vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri dopoldne, v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Odbor. (—)
u— Ekskurzijski odsek Zveze gospodinj javlja, da bo danes ob 15. uri skupen ogled razstave slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Znižana vstopnina. Vabimo k mnogoštevilni udeležbi. (—i
Z Jesenic
Sokolsko društvo ponovi četrtič narodno igro »MIKLOVA ZALA« v nedeljo 28. aprila ob pol 3. To je zadnja popoldanska predstava. — Večerna vprizoritev bo še prvega maja.
Iz Maribora
a— Da bi bilo magdalensko predmestje čim lepše. Predsnočnjim je bil v Mariborskem dvoru redni občni zbor Olepševalnega društva za magdalenski mestni okraj. Vcdil ga je zaslužni predsednik g. Hoch-miiller. Klena poročila predsednika g. Hoehmiillerja, tajnika g. Novaka, blagajnika g. F. špesa in gospodarja g. Tičarja razodevajo vneto skrb društvenega odbora za olepšavo magdalenskega predmestja. Društvo ima med drugim v načrtu ureditev primernega bazena v magdalenskem parku ter novega otroškega igrišča, žal se mora društvo boriti s finančnimi težavami in je upati, da bodo pristojni činite-Iji podprli društvena prizadevanja. Volitev novega odbora letos ni bilo.
a— Za čim vestne.jšo proučitev nenadomestljivosti. Pri »Novem svetu« so zborovali predsnočnjim člani Kluba absolventov trgovske akademije v Mariboru. Poročali so predsednik Preatoni, tajnik A. Murko, blagajnik F. Orel, M. Lorger za socialno zaščitni odsek in Ivo šoštarič za nadzorstvo. Zborovalci so se rned drugim izrekli za to. da se preko pristojnih oblasti najvestneje prouči nenadomestljivost številnih inozemskih pisarniško komercialnih moči, ki so zaposlene po naših trgovinah ter industrijah. Obenem so se izrekli tudi proti naraščajoči draginji ter za priznanje elraginjskih doklad. Tudi novi odbor vodi g. Preatoni.
nogavice najugodneje pri »LAMA«, Maribor.
a—- Zlat0 poroko slavita pri Sv. Marjeti ob Pernici Janez in Jožefa Koletnik v krogu številne dece in sorodstva. Oba izhajata iz delavske družine, toda s pridnim delom sta si ustvarila lep domek na pesniškem hribčku. Od njunih otrok, ki sta jih vzgojila v strogo naiodnem duhu, živi sedem sinov in tri hčerke. Do biserne in železne poroke!
a— Xaše obmejno ueiteljstvo, organizirano v sreskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg, se zbere v soboto 4. maja na Pesnici in sicer ob 10. pri Ke-renčiču. Ob devetih bo odborova seja in sestanki odsekov. Prijave za udeležbo in obed je poslati do 1. maja društvenemu predsedniku. Tovariši pevci naj vzamejo s seboj pesmarice.
a— Nedeljski izlet Zgodovinskega društva se zaradi nestalnega vremena preloži na kasnejši termin.
a— 40.000 dinarjev vredne dragocenosti vrnjene lastnici. V zvezi z veliko tatvino dragocenosti v Maistrovi ulici št. 6, vrednih okoli 40.000 din je mariborska policija takoj izsledila storilca ter odkrila dragocenosti. ki jih je vrnila lastnici. Zadava je bila v rekordnem času pojasnjena.
Iz Celja
e— Celjski kulturni teden bo otvorjen jutri dopoldne v mali dvorani Celjskega doma z razstavo ccljskih slik mojstra Rihar-da Jakopiča in kipov Franca Bernekerja.
e— Koncert Roberta Soetensa. Sloviti francoski violinski virtuoz Robert Soetens bo ob zaključku svoje koncertne turneje po Balkanu na pobudo Celjskega kulturnega tedna in Francoskega krožka nastopil tudi v Celju in priredil v torek 30. t. m. ob 20. konccrt v malli dvorani Celjskega doma. Na klavirju ga bo spremljala ga. Suzana Roche. Robert Soetens jc pred leti že nastopil v Celju in je vsem tedanjim obiskovalcem v najprijetnejšem spominu zaradi svoje izredne čiste igre in globokega pojmovanja podanih skladb. Kot virtuoz je ponovno prepotoval žc vsa najvidnejša evropska kulturna mesta, kamor ga ponovno vabijo. Za Celje si jc izbral francoski in jugoslovenski spored (Škerjanca in Štolcer-ja Slavenskega), hoteč celjsko občinstvo seznaniti s serioznimi delli teh dveh narodov. Vstopnice so v prodaji v Goričarjevi knjigarni.
"~FIXO ČAJNO PECIVO IN DESERTI PRI BONBONIERI R U F F
Celje	Prešernova 1
c— Velikonočno bogoslužje v pravoslavni cerkvi sv Save v Celju. Danes, na pravoslavno soboto, bo ob 10. večernja z li-turgijo. Jutri, na veliko noč (Voskresenije), ho ob 4. jutrenje, ob 10. liturgija. Na drugI dan Voskrescnija 29. t. m. bo ob 10. 'liturgija.
c— Izbirne tekme najboljših sokolskih tekmovalcev. Sokolsko društvo Celje-mati-ca sporoča, da se bodo jutri ob 9.30 dopoldne pričele v Celju izbirne tekme vrhunskih telovadcev iz dravske banovine in sicer ob lepem vremenu na dvorišču mestne osnovne šole, ob deževnem vremenu pa istotam v telovadnici. Kot sodnika bosta sodelovala brata Leon Štukclj in Antosie-wiez. K tekmi so sc med drugimi priglasili tudi mednarodni tekmovalci bratje Janez Pristov z Jescnic ter Forte, Wildman in Malnerič iz Ljubljanc-matice. Tekme bodo gotovo zanimale občinstvo, saj je redka prilika. da bi imeli v svoji sredi tako odlične telovadce. Oglejte si tc zanimive tekme v čim večjem številu!
e,— Nov razpored ordinacijskega časa v ambulatoriju OUZD v Celju velja od 1. maja in sicer: zdravniki za splošno prakso ordinirajo: dr Josip Čerin od 7.30 do 10.30, dr. Drago Hočevar od 10 do 13., dr. Drago Mušič od 15. do 18. Dr. Viktor Tomin-šek, spccialist za oči, nos grlo in ušesa, ordinira v ambulatoriju OUZD v Celju od lj. do 1430. V ambulatoriju OUZD v tovarni Westen v Gabcrju ordinira dr. Franc Premšak, zdravnik za splošne prakso, od 8 do 11. in na svojem domu na Cankarjevi cesti 6 od 16. do 16.30.
c— Društvo Rejec malih živali priredi jutri ob 9. v okoliški osnovni šoli važno predavanje o produktivnem vrtnarstvu in o umni reji kuncev. O vrtnarstvu bo predava! g. Martin Omerman. o reji kuncev pa g. Franc Aljančič. Poleg članov so vabljeni vsi ki se zanimajo za napredek teh panog malesa gospodarstva. Predavanje je brezplačno.
e— Glavno cepljenje proti osepnicam bo v petek 3. in soboto 4 maja od 8. do 11. ure na mestnem poglavarstvu. Pregledovanje "pliencev in pri cepljcnju izostalih otrok bo teden dni pozneje Cepljenju in pregledu so obvezni vsi otroci, ki so bili rojeni 1939 dalje vsi otroci, ki so pri lanskem cepljenju ali pri prejšnjih cepitvah katerega koli vzroka iz-jstali.
e— Predavanje v Slovenskih Konjicah. Drevi ob 20. prične Sokolsko društvo v Slovenskih Konjicah s serijo predavanj o raznih sodobnih vprašanjih. Društvo si jc zagotovilo večje število odličnih predavateljev. Prvo predavanje bo imel dr. Vrčon: O mednarodnih problemih današnjosti. Po predavanju bo običajni sobotni družabni večer v dvorani Narodnega doma.
e— Dijaški kuhinji v Celju je daroval veletrgovec g. Rudolf Stermecki 100 din namesto venca na grob ge. Ane Natkove. Moški podružnici CMD v Celju je darovala Cinkarna d. d. 300 din namesto venca na grob ge. Natkove. Gosp. Jarh, ravnatelj glavnega zastopstva zavarovalnice »Dunav«
v	Celju, je daroval šolski kuhinji drž. dekliške meščanske šole 100 din namesto venca na grob g. Ivana Blagotinška.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici, na praznik 2. maja pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolcnčc-
vi	ulici.
Iz Kamnika
ka— Poroka sokolskega para. Danes popoldne ob 17. bosta v šentpetrski cerkvi v Ljubljani stopila pred oltar g. Jifi Némec, družabnik tvrdke »Jugopamuk« iz Kamnika in gdč. mr. ph. Olga Senekovičeva. Oba sta že več let v Kamniku in sta tudi zavedna člana tukajšnjega Sokola. Sestra Olga je bila še nedavno načelnica. brat Jiri, ki je češki rojak iz Pribyslava, pa je že dolgo vaditelj in obenem podnačelnik kamniškega sokolskega okrožja. Za priči bosta nevestin stric g. banski svetnik Miroslav Senekovič in tajnik Sokolskega društva v Kamniku br. France Kumer. Ob poroki jima želimo mnogo sreče v novem življenju, prav tako pa tudi. da še nadalje ostaneta zvesta sodelavca kamniškega Sokola. Zdravo!
ka— Osebna vest. Po službeni potrebi je premeščen od kamniške davkarije g. Anton Hlede k davčni upravi v Ptuj. Novo službeno mesto nastopi 1. maja. Želimo, da bi se na novem službenem mestu počutil kar najbolje.
Iz Novega mesta
n— Protituberkulozna Bga v Novem mestu ima svoj redni občni zbor danes ob pol 13. uri v mestni posvetovalnici v Novem mestu. Vsi člani, kakor tudi nečlani so vljudno vabljeni, da pridejo polnoštevil-no na občni zbor. Odbor. (—)
Iz Ptuja
j— Velika sokolska tombola bo 2. maja ob 15. uri. Razdelilo se bo 20 krasnih tombol in še 1000 drugih dobitkov. Ker je čisti dobiček namenjen za Sokolski dom, pridno kupujte karte.
j— Pazite na ponarejeni denar. V mestu in okolici kroži mnogo ponarejenega denarja, kovanega in papirnatega. Zaplenili so že več ponarejenih petstotakov.
j— Strelska družina začne streljanje na strelišču pri Babuseku v nedeljo 5. maja. Vabljeni!
Iz Gornjega grada
gg— Na našem sodišču vlada že dolgo časa pomanjkanje uradniških moči. Skrajni čas je, da dobimo že drugega uradnika in da se uredi tudi vprašanje stalnega sodnika. Tako ne bodo trpeli posli pri sodišču in ne bo tako zelo obremenjeno maloštevilno sodno osebje.
gg— Pogreb gornjegrajske rojakinje ge. Natkove se je izvršili ob spremstvu lepega števila domačinov 24. t. m na tukajšnje pokopališče. Pokojnico so položili v grob poleg njenega prvega moža Mikuža. Iz Celja se je pripeljalo na pogreb s posebnim avtobusom večje število prijateljev in znancev drage pokojnice. Gornjegrajsko pevsko društvo je zapelo pred pokopališčem in na pokopališču žalostinke, domači župnik g. Šlander Maks pa je imel ob grobu lep nagovor s patriotičnim zaključkom.
gg— Popoldanski vlak, ki je odhajal iz Šmartnega ob 15. in prihajal v Celje ob 15.45, je bil lani ukinjen na veliko nevoljo vsega prebivalstva iz Gornje Savinjske in Savinjske doline. Prebivalstvo zahteva, da se ob uvedbi novega voznega reda 15. maja uvede spet ta vlak.
Iz Gornje Radgone
gr— Osebne vesti. Iz Gornje Radgone je bil premeščen sodnik okrajnega sodišča g. dr. Gorup k okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici, zdravnik g. dr. Rudolf Rožič pa se je preselil na Dobrno pri Celju. Obema želimo na novih mestih obilo uspeha. Na mesto g. dT. Gorupa je bil začasno imenovan sodni pripravnik g. Jerman Mihael, ki je službo že nastopil.
gr— Dve tatvini železja. V strojno žago tesarskega mojstra in župana radenske občine g. Hinka Streicherja v Hrastju-Moti je bil te dni izvršen vlom in z žage so bili odneseni razni železni deli strojev. Orožnikom iz Radincev se je kmalu posrečilo izslediti storilce v osebah dveh mladoletnih posestnikovih sinov iz Hrastja-Mcte. Pri posestniku Jakobu Roškarju v Zbigov-cih pri Gornji Radgoni so zlikovci v starosti 17 do 19 let ukradli železen kotel in ga nato za malenkostno ceno prodali neki osebi v Orehovskem vrhu. Obe tatvini ste prijavljeni sodišču.
Kinematografi
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) krasni pevski velefilm »Pesem sreče« z Deanno Durbinovo. Med dodatki risana šala, kulturni film in zvočni tednik. Sledi za prvi maj velefilm »Njen prvi ples«. (—) Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal drevi ob 20. in jutri ob 16. in ob 20. film »Heidi«. Naslednji film dne 4. in 5. maja 1940. (—)
Sevnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri velefilm o herojstvu češkega legio-narja: »Poručnik Rjepkin. (—)
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer ob običajnih urah film »Demon vasi«. Za dodatek Foxov zvočni tednik.
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. češki velefilm »Skušnjavo« z Dohnalom in Glaserovo v glavnih vlogah. Za dodatek filmski žurnal.
Narodno-obrambna kreditna zadruga Celju kliče narodne može in žene v svoj fcrog!
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 16. XII. 1S33
©darsSvö
Primanjkljaj ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev
Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani ie nedavno razpravljalo o računskem zaključku za leto 1939. Iz obsežnega finančnega gozdarskega porečia navajamo nas.ednje zanimive podatke:
Znano je, da vrši okrožni urad v Ljubljani povsem samostojno zavarovanje za primer bolezni. Kot krajevni organ osrednjega urada v Zagrebu pa posreduje v zavarovanju za primer nezgode in v zavarovanju za onemoglost, starost in smrt Pravtako vrši razne posle za delavsko zbornico in borzo dela. Tako predpisuje in pobira okrožni urad nezgodne in starostne prispevke ter vrši v prenešenem delokrogu posle v zvezi z izvajanjem nezgodnega in starostnega zavarovanja v dravski banovini, za kar dobi posebne odškodnine, ki so v zaključnem računu že upoštevane.
Gospodarske perturbacije preteklega leta, ki so bile posledica zunanjepolitičnih dogodkov, se ostro odražajo v poslovanju okrožnega urada, za katerega ie bilo lansko leto eno najbolj neugodnih. Računski zaključek, ki se tiče samo bolniškega zavarovanja, izkazuje primanjkljaj v višini 1.33 milijona din. medtem ko ie okrožni urad prejšnje leto izkazal prebitek v višini 0.32 milijona din. Ze v poročilu za prejšnje leto je bilo navedeno, da lahko najmanjša sprememba v zdravstvenem oziru povzroči prav občutni primanjkljaj, ki je za preteklo leto v resnici izkazan.
Skupni dohodki so znašali lani 54.8 milijona din (prejšnje leto 52.5). od tega predpisani bolniški prispevki 53.3 milijona din. Skupni izdatki pa so dosegli 56.1 milijona din (52.2); med temi izdatki so najvažnejši hranarina 16.57 milijona din (15.10) ali 30.3% (28.8n/n), porodniške dajatve 3.29 milijona din (3.14). pogrebnine 0.34 milijona din (0.34). zdravniški stroški 6.05 milj. din (5.67), zdravila 5.86 milijona din (5.89), oskrbnine v bolnišnicah 6.72 miliiona din (5.93), zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 3.24 milijona din (3.27), zdravljenje zob 1.20 milj. din (0.88) in vzdrževanje ambu-latorijev 1.44 milijona din (1.31).
Upravni stroški so lani pravtako nekoliko narasli na 6,97 milijona din (6.44) to je 12.7% vseh dohodkov (12.3%). Nadalje so znašali stroški samouprave 0.11 milj. din (0.05), izdatki za laično kontrolo bolnikov 0.82 mili. din (0.75), stroški za odpise in vzdrževanje inventarja 0.41 milj. din (0.47) in obresti 0.36 (0.30).
Med izdatki tvori veliko postavko prispevek, ki ga mora plačevati okrožni urad v sklad za odpis neizterljivih prispevkov (2.5% od predpisanih bolniških prispevkov) Ta sklad upravlja okrožni urad in ga mora dopolniti do višine neplačanih prispevkov za primer bolezni, to ie do približno 15 milijonov din. V lanskem letu je moral okrožni urad prispevati v ta sklad 1.33 milijona din.
Prispevek osrednjemu uradu
Najtežje breme pa predstavlja za okrožni urad prispevek v enaki višini (2.5°/o od predpisanih prispevkov), ki ga mora plačati v sklad za pokritje primanjkljaja pri Osrednjem uradu v Zagrebu. Iz tega sklada pokriva osrednji urad primanjkljaj posameznih okrožnih uradov, kolikor jih ti ne morejo pokriti iz svojih prihrankov. Prispevek temu skladu je znašal lani prav
tako 1.33 milijona din. Dotacija tema dvema skladoma ie povzrcčila okmitev rednih
dohodkov okiožnega urada za 5%. to je za 2.66 milijona din.
Zaostanki neporavnanih prispevkov
Največja postavka v bilanci so zaostanki neporavnanih pri" pevkov v višini 25 5 milijona din. Lansko leto ie bilo zlasti neugodno. kar se tiče likvidnosti urada, ki je prišel v veliko zadrego prvikrat v maju. drugič pa v septembru lanskega leta. Prisiljen je bil obakrat prositi za predujem pri osrednjem uradu. Osrednji urad je pristal na to. da sme urad zadržati potrebne zneske iz naslova pobranih nezgodnih in starostnih prispevkov do višine 2 milijona din. Izbruh vojne v jeseni je skrajno neugodno vplival na poslovanje urada. Plačila prispevkov so skoro izostala. Urad je bil prisiljen uvesti izterjavo potom mestnih načelstev v LJubljani, Mariboru in Celju in zaposlujejo odslej mestna načelstva v ta namen posebne izvršilne organe na breme okrožnega urada. Prav tako se je obmil na apelacijsko sodišče in na ban-sko upravo, da se tudi pri sresk'h sodiščih odnosno pri sreskih načelstvih nastavijo na račun okrožnega urada posebni izvršilni organi. Urad ie moral lani opominiati ali uvajati prisilno izterjavo v 91.773 primerih; od tega je bilo 24.079 opominov za preko 28 milijonov din. 13.728 izterjav po političnih oblastvih za 5.6 milijona din in 8.59 iterjav preko sodišča za 17.7 milijona din. Nič čudno tedaj, da znašajo stroški izterjave 1.2 milijona din, pri čemer so všteti samo upravni stroški okrožnega urada, brez stroškov v zvezi z izterjavo sodišč. političnih oblastev in občin.
Obveznosti okrožnega urada
Po bilanci dolguje okrožni urad osrednjemu uradu na prispevkih za nezgodno in starostno zavarovanje ter na ostankih iz raznih medsebojnih računov 16.8 milijona d:n. Od tega odpade na predpisane in odpisane nezgode in bolniške prispevke 9.7 milijona din. na pobrane nezgodne in starostne prispevke pa 7.2 milijona din. Borzi dela dolguje urad za predpisane in pobrane doklade 3.2 milijona din Delavski zbornici pa 0.6 milijona din. Končno dolguje urad lekarnarjem, bolnišnicam, zdravnikom in raznim dobaviteljem 6.7 milijona din. Okrožni urad bo pokril lanski primanjkljaj iz prihranka za pokritje iz rednih izdatkov, od katerih oa sme porabit: v enem letu največ 75%. Ta prihranek znaša 1.3 milijona din. V bilanci vodi okrožni urad med drugim tudi dubiozne prispevke in doklade v višini 4.4 milijona din. vendar le kot evidenčne postavke.
Omeniti je še. da so upravni stroški v celoti znašali 9.75 milijona din. oo obračunu bonifikacij pa 6.98 milijona din. Stroški samouprave so se lani podvojili od 57.000 na 112.000 din. To so izdatki za seje samouprave in nadzornega odbora ter potni stroški in dnevnice članov samouprave.
Urad je lani izplačeval podpore za dobo nad 26 tednov bolezni iz likvidacijske imovine, ki pa je bila v septembru docela izčrpana, nakar je pričel uporabljati v ta namen sklad za dajanje večjih podpor. Iz likvidacijske imovine je v ta namen porabil 628.000 din. iz sklada za dajanje večjih podpor pa 405.000 din.
Sprememba uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami
Ministrski svet je pravkar izdal uredbo s spremembah in dopolnitvah uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami, ki pravi, da smejo zavarovalne posle vršiti le delniške družbe, zadruge in zadružne poslovne zveze. Delniške družbe-zavaroval-nice morajo imeti 3 milijone din glavnice, zadruge in poslovne zveze kl vršijo zavarovalne posle pa morajo imeti najmanj 500.000 din deležne glavnice, jamstvo zadružnikov pa mora biti v enaki višini. Zavarovalna zadruga ne more imeti manj kakor 100 zadružnikov.
Po novem besedilu 2. odstavka § 8. uredbe morajo delniške zavarovalnice nalagati v notranje državne papirje najmanj 25% celotnega zneska matematičnih rezerv na dan 30. junija 1938, zmanjšanega za znesek odobrenih posojil na lastne zavarovalne police; od prirastka teh rezerv po 30. juniju 1938, (po odbitke posojil na police) pa 40%.
Zadružne zavarovalnice morajo nalagati v notranje državne papirje ter banovinska in mestna posojila, ki notirajo na borzi, najmanj 10% celotnega zneska matematičnih rezerv, zmanjšanih za znesek odobrenih posojil na lastne police.
Delniške m zadružne zavarovalnice smejo od matematičnih rezerv po odbitku posojil na police naložiti v hipotekama posojila in poslopja največ 50%, v kratkoročne naložbe pri hranilnicah, bankah in zadrugah pa največ 15% (naložbe pri bankah in zadrugah ne smejo presegati 10%).
Zadružne zavarovalnice smejo največ 20% matematičnih rezerv vložiti v menična posojila.
Cena pšenici in koruzi popušča
V zadnjih dneh je cena pšenici in koruzi občutneje nazadovala, ker se je pojavilo več blaga na trgu, kar priča, da je doslej špekulacija zadrževala blago. Tudi v beograjskih listih se je razvila polemika o tem, ali je v interesu kmeta, da se cena koruzi dviga brez meje. Tako opozarja beograjsko »Vreme«, da kmetje nimajo več presežkov, ki bi jih lahko prodali. nasprotno mora danes 90% kmetov kupovati koruzo, predvsem za setev, če se novosadska kmetijska zbornica bori za to, da se ne maksimira cena koruzi, in da se koruza ne uvozi iz inozemstva potem je treba opozoriti, da je danes vsa razpoložljiva koruza v rokah malega števila špekulantov, ki imajo na skladiščih tudi po
1000 vagonov koruze. To koruzo so kupili takoj po končani žetvi in jo hočejo danes prodati za dvojno ceno. Cena koruzi je doslej popustila v Novem Sadu od 205 na 188 din za metrski stot. Do te oslabitve je prišlo zlasti pod vtisom vesti o nakupu 5000 vagonov bolgarske koruze. Oslabitev cene pšenici, ki je v Novem Sadu popustila doslej od 266 na 254 din, pa pripisujejo informacijam o bližnjem maksimiranju cen žitu. Kakor poroča beograjska »Politika« je točno, da vlada resno razmišlja o maksimiranju cen žitu. Uredba o carine prostem uvozu koruze pa bo v kratkem objavljena. Beograjski Jugoslovenski kurir je mnenja, da se poborniki nadaljnega dviganja cen žitu očitno ne zavedajo, da mora tako dviganje privesti do inflacije, ki pa kmetu ne more koristiti. To potrjuje tudi najnovejša spomenica, ki jo je poslala novosadska kmetijska zbornica direkciji za prehrano v kateri postavlja zbornica novo zahtevo, da mora država zaradi visoke cene koruze intervenirati tudi na trgu svinj. Današnje cene svinjam res niso v skladu s ceno koruze, toda le zaradi pretirane cene koruzi. Bati se, da ne bomo imeli pitanih svinj za izvoz. Visoka cena koruzi je povzročila nerentabilnost pitanja svinj. Cene pi-tanim svinjam so že prekoračile izvozne cene. Ustavil se je izvoz, direkcija za zunanjo trgovino pa je morala začasno uvesti izvozno premijo na izvoz masti in slanine, da bomo lahko izpolnili naše obveznosti iz trgovinskega sporazuma z Nemčijo. Ker pa takih premij ni mogoče stalno plačevati in v inozemstvu ne moremo doseči boljših cen, je možno le dvoje: ali pocenitev koruze ali pa oslabitev dinarja.
(Jredba o gradnji in razširjenju telefonskih central in omrežja
Kakor smo že včeraj kratko poročali, je ministrski svet na predlog poštnega ministra predpisal uredbo o gradnji novih in razširjenju obstoječih avtomatskih telefonskih central, omrežja medkrajevnih telefonskih linij in poštnih zgradb. Ta uredba, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 25. t. m., pooblašča poštnega ministra, da najame posojilo pri Poštni hranilnici do najvišjega zneska 75 milijonov din, in sicer za naslednje investicije: 1) v letu 1940/41 nakup in montaža visokofrekvenčne ureditve Zagreb — Trst; razširjenje telefonske centrale in omrežja v Sarajevu in Ilidži (I. del); postavitev novih zgradb v Slavonskem Brodu in Karlovcu; 2) v letu 1940/41: razširjenje tel. central v Zagrebu in v Sarajevu (II. del); nakup in montaža
telefonskih central in aparatov ter rekonstrukcija omrežja v Slavonskem in Bosanskem Broiu, Borovem, Vinkovcih, Va-raždinu, Mladenovcu, Kragujevcu in ča-kovcu; gradnja novih telefonskih linij in rekonstrukcija obstoječih linij Beograd — Cetinje, Beograd — Niš. Andrijevica — Podgorica, Zagreb — čakovec, Zagreb — Osijek, Zagreb -- Virovitica, Skopi je — Debar — Ohrid; postavitev novih zgradb v Zagrebu. Ivanjici. Nišu. Prijepolju. Skoplju Sjenici. Kotom. Kumanovem in Hercegno-vem; v letu 1941 42: nakup in montaža telefonskih central in aparatov ter rekonstrukcija omrežja v Vukovarju. Zagiebu, Karlovcu. Dugi Resi. Mostarju, Nišu, Sisku in Petrinji; izgraditev novih telefonskih linij Beograd — Cetinje <11. del). Skopi je — Dehar — Ohrid (II. del). Skoplje — Kosovska Mitrovica; postavitev novih zgiadb v Biogradu na moru, Vukovarju, Korčuli. Mostarju. Novem Pazaru, Rabu, Podgorici. Sarajevu na železniški postaji, v Užicah in v Crikvenici.
Investicijski program ministrstva za pošte, telegraf in telefon ne obsega torej za tekoče leto in za piihornji dve proračunski leti nobenih investicij za zboljšanje te-lefonskega prometa v Sloveniji, (če izvzamemo telefonsko linijo Zagreb — Trst) čeprav so investicije v dravski banovini enako potrebne kakor drugod in čeprav ima poštna uprava ravno iz Slovenije sorazmerno največ dohodkov7.
Uredba nadalje določa, da se bodo predvidena dela izvršila v letu 1940'41 do zneska 7 milijonov dir., v naslednjem letu do zneska 35 milijonov din in v letu 1942/43 do zneska 33 milijonov din (od tega odpade na nabavko in montažo visokofrekvenčne proge Zagreb — Trst 5 milijonov din).
Končno določa uredba, da se ministrstvo za pošte, telegraf in telefon opr«šča «d plačila carine, »kupnega in poslovnega davka ter luksuznega davka in drugih državnih in samoupravnih dajatev (razen ležnine in poslovne dajatve! za vse predmete in material, ki se uvozi iz inozei.v» stva in se uporablja neposrednjo za izgraditev novih in za razširjenje obstoječih avtomatskih telefonskih central, mestnih telefonskih omrežij in medkrajevnih telefonatili linij, kolikor se ta material koti celota ne izdeluje v naši državi.
Borze
26. aprila
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 29.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je pri nekoliko prijaznejši tendenci Vojna škoda nudila po 429. Do zaključka je prišlo ie v deklicah Trfeov aijsfce po 236—240.
Devize
LJoM^na. Oficielni tečaji: London 154.80
—	158, Pariz 87.45 — 89.75, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 745—757. Tečaji na svobodnem trgu: London 191.26
—	194.46, Pariz 108.10 — 1.10.40, New York 5480—5520. Curih 1228.18—1238 18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 920.11 — 932.11.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.87, London 15.6550. New Yoik 446, Bruselj 75.10. Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178.37, Stockholm 106, Sofija 5.50, Budimpešta 97.50- Atene 3.20, Carigrad 3.20, Bukarešta 2.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 429 bi., 4"/o agrarne 50 den., 6" n begluške 74 den., 6<V0 dalm. agrarne 66 den., 7°/n stabiliz. 95 bi., 7°/„ invest. 97 den.. 7% Seligman 101 den., 7»/„ Blair 89 — 30. 8«/n Blair 99 — 100; delnice: Narodna banka 3700 bi., PAB 176 bi., Trboveljska 238 — 240 (236 — 240), Gutmann 52 — SO. šečerana Osijek 200 den., Oceania 600 den., Jadranska 380 den.
Beograd. Zaradi pravoslavnih praznikov borza danes ni poslovala.
Blagovna tržišča
Žito
+ Chicago. 26. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 109, za julij 108.50, za sept. 107.625; koruza: za maj 65, za julij 65.625.
+ Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca lahka. Pšenica: baška okolica Novi Sad 250 — 252; sremska 250 _ 252; slav. 250 — 252; ban. 250 — 252; baška ladja Tisa 252 — 254. Rž: baška 202 — 204. Oves: sremski 194 — 196: slavonski 196 — 198. Ječmen: baški tn sremski 64/65 kg 204 - 206. Koruza: baška 186 — 188; par. Indjija 186 — 188. Moka: baška in ban. »Og« in »0gg« 365 — 375; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; »7« 275 — 285; »8« 275 — 185. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. F'-zol; sremski beli brez vreč 435 — 440.
Koroški drobiž
Oblasti so odredile, da morajo vsi delavci in delavke iz Poljske nositi na desni prsni strani vsake obleke posebno znamenje. Ta znak jc po 5 cm visok in širok kvadrat rumene barve z violetnim robom in violct-no črko »P« Dclavci in delavke iz Poljske morajo nositi ta znak, da sc po njem žc od daleč razločijo od ostalih delavcev. Prestopki se kaznujejo z denarno globo 150 mark ali z zaporom do 6 tednov. Vojni ujetniki za čas bolezni ne dobivajo nobene plače v gotovini. Posestniki, ki zaposlujejo vojne ujetnike, smejo od plače, ki jo pre-nakazujejo vojaški oblasti, odtegniti za vsak bolezenski dan po 54 pfenigov. Hrano in stanovanje dobijo oboleli ujetniki tudi med boleznijo.
Izšla je naredba, ki pravi da je vsak posestnik s posestvom nad 5 ha dolžan dovoliti preiskavo svoje obdc'anc zemlje. Posebni strokovnjaki bodo preiskovali sestavino tal vsaj na vsakem hektarju obdelane zemlje. Namen preiskave je, da se določijo pomanjkljive sestavine zemlie in da se bo pozneje lahko odredila primerna pomoč.
Kovinski zbirki za Hitlerjev rojstni dan so v Celovcu pri'1- " 'i tu l1 spomenik Bernarda šp; nhnjmca.
UKca v Malmöju
Najčešče ime
Ugotovili so, da je Ana v civiliziranem svetu najčešče ime. Razširjeno je enako v slovanskih, kakor germanskih in romanskih deželah. Izračunali so. da je nič manj nego 94 milijonov žensk, ki se tako imenujejo. Drugo najčešče krstno ime je Marija. Marij so našteli kakšnih 91 milijonov.
A N E K D 0 T A
Tiran Dioniz iz Sirakuze je vprašal modrijana Aristipa. zakaj se filozofi tako pogostoma poklanjajo knezom, knezi filozofom pa ne.
»To je zavoljo tega. ker so filozofi lačni, knezi pa ne«, je odgovoril Aristip.
VSAK DAN ENA
MICHEL ZftVAOO:	98
Den Juan
ROMAN.
In še nekaj je videla deklina:
Don Juan se je s spretnim, drznim skokom zapodil proti vrancu, ga z eno roko ujel za uzdo, z drugo pa stisnil pobesnelo žival za nozdrvi, da je na pol zadušena obstala in trepetaj e klecnila k tlom...
Kakor hitro je nosilnica obmirovala, je gospa planila iz nje; opotekla se je, vsa bleda od strahu in razburjenja, in videti je bilo, da se bo vsak čas sesedla in padla v nezavest. .. Don Juan je priskočil, jo prestregel in jo na krepkih rokah odnesel v dvorec.
Vlačuga se je obrnila proč, kakor da bi jo bila prešinila kdo ve kakšna slutnja, in odšla.
V dvorcu je nastala zmešnjava. Služinčad se je zgrnila na kup, vse je hotelo pomagati. Don Juan pa ni hotel predati dragocenega bremena nikomur drugemu. Med vriščem in prestrašenim vzklika-njem se je vzpenjal po širokih stopnicah in ko so mu pokazali pot v sobo gospe vojvodinje de Ru-nes, rahlo posadil nezavestno mlado ženo v naslanjač. Nato se je spustil pred njo na koleno, se sklonil in ujel vojvodinjo za roko. ki jo je strastno poljubil. Ob dotiku njegovih ustnic se je mlada žena zdrznila ... odprla je oči in se nasmehnila ...
»Vstanite, gospod,« je dejala, »in izvolite mi povedati, komu bo moj soprog, gospod vojvoda de Runes, dolžnik za veselje, da me vidi živo ...
Bistra Parižanka je bila na prvi pogled presodila dona Juana ter uganila, da si obeta za svojo uslugo preveliko hvaležnost; zato mu je hotela takoj povedati, da velja njena prva misel možu. Don Juan je imel tenak posluh in jo je dobro razumel. Toda pametni obziri so mu bili za malo, in kakor zmerom, se je tudi to pot na vrat na nos vrgel v pustolovščino.
»Gospa,« je odvrnil, »pred vami stoji don Juan Tenorio, španski plemič in član seviljske štiriin-dvajsetorice, ki ga je srečna usoda privedla v Pariz, da vas tu vidi in spozna; najsrečnejši vseh ljudi, ker mu je bilo dano prihraniti tem božanskim ročicam, da jih ni ranilo cestno kamenje, in najnesrečnejši, odkar ve, da je ta, ki jo obožuje, žena drugega moža.«
To rekši se je don Juan priklonil in globoko zavzdihnil.
Njegov odgovor je bil čista španščina. Tenorio je kvasil, kakor da bi bil v Sevilji. Vse okolnosti so bile na moč po njegovem okusu: nezgoda, ki jo je bil odvrnil s svojim pogumnim nastopom, lepota mlade žene, soprogova odsotnost in neogibno priznanje ljubezni, zavito v nabuhle besede... Na tihem mu je bilo kar žal, da nima s seboj godcev, ki bi brenkali na kitare.
Vojvodinja Runska je pogledala rešitelja, kakor da jo njegove besede osupljajo in zabavajo, nato pa rekla:
»Po tem takem me ... ljubite, gospod?«
Don Juan se je od veselja zdrznil. Bolzše soigralke si ne bi bil mogel želeti.
»Mar dvomite o tem?« je vprašal. »Torej sem vse dni zaman koprnel pred vrati vašega dvorca in vas sledil, kadar ste odšli v mesto? Še prejle. ko me je stanovitnost znova privedla pred to hišo, sem se drznil pomisliti, da ste nemara vendar že blagovolili opaziti spoštljivega oboževalca, ki bi rad dal življenje za en sam vaš nasmeh, za en sam vaš pogled. Vidim, da sem se motil... vaše besede mi pričajo, da niste nikoli ustavili oči na meni... da me ne poznate, gospa ... in to je okrutna kazen za mojo prevzetnost... Juan Tenorio, tu je konec najlepših sanj tvojega življenja: ona, ki jo ljubiš z vso močjo svoje duše. vobče ni vedela, da si na svetu, in ne pozna tvojega srca, zakaj drugače te pač ne bi vpraševala, ali jo ljubiš!...«
Obličje vojvodinje Runske je dobilo tisti izraz mile resnobe. ki se lepim ženskam zmerom prilega; vstala je in ponudila roko donu Juanu, ki je vzneseno zgrabil zanjo.
»Senor Juan Tenorio,« je dejala, »vedite, da niste samo prihranili mojim rokam rane od cestnega kamenja. Rešili ste mi življenje in ste pri tem tvegali glavo. Adelajda de Runes bo iskala priložnosti — in jo bo, upam, tudi našla — da vam dokaže svojo iskreno hvaležnost. Oh. gospod, niti pomisliti ne smem, kako strašno žalost bi bila novica o moji smrti prizadejala mojemu ljubljenemu vojvodi; blagoslavljam vas, da ste mu pri-
zanesli bol, ki bi bila ubila tudi njega...«
In ko je krasna mlada žena v naslednjem trenutku od presunjenosti vzhlipnila. je don Juan malone odrevenel. Kaj! Vojvodinja Runska je vojvodo tolikanj ljubila, da je videla v svoji lastni smrti samo bol, ki bi jo prizadejala soprogu? Don Juan se je začutil majhnega in ponižanega. Srdito ljubosumje se je dvignilo v njem na moža te žene, ki jo je ljubil šele deset minut. Videl je, kako je vojvodinja uprla oči v lepo sliko, edino, ki je krasila njeno sobo. Slika je predstavljala mladega, zalega plemiča v razkošni dvorjanski obleki. Adelajda de Runes se je tiho jokaje zagledala vanj. Nato se je obrnila k donu Juanu, rekoč:
»Vojvoda Runski vas bo sprejel kakor brat brata, ko zve. za kaj vam je dolžnik. Dokler pa ne prispe iz Chantillyja, kjer se mudi v francoskem spremstvu španskega kralja, vam je njegov dvorec odprt. Veliko radost mi pripravite, ako mi hočete že nocoj drugovati pri večerji.«
O pravkaršnjem priznanju dona Juana, da jo ljubi, ni črhnila niti besede.
Tenorio se s takšnim ponižanjem ni mogel zadovoljiti.
»Gospa,« je dejal, »drznem se sprejeti vaše milostno povabilo. Moje ubogo srce terja to odškocV nino za svoje dolgo trpljenje. Tolikokrat sem sa njal o tem, kako naj se vam približam, da ne morem odbiti sreče, ki me bo navdajala, ko vas bom gledal iz oči v oči in vam ponavljal, da vas ljubim ...«
Nemška vojska na Norveškem
»Sen kresne noči«
pripravlja
Leni snubač
v obliki jazza
Čeprav je Walt Disney ustvaril dekoracije, je ameriško občinstvo odločno odkkv nilo poskus, da bi se Shakespearejev »Sen kresne noč« uprizoril v obliki jazza. Kraj dejanja v tej predelavi niso bile več Atene, temveč poletni sedež louisianskega guvernerja. New Orleans, okrog leta 1890. To naj bi omogočilo uvesti zamorce kot komični element.
Uporabili so slovite zamorske igralce in pevce, ki so prepevali jazzovske pesmi v vseh mogočih primernih in neprimernih prizorih. Veliki sijaj in izdatki pa so bili zaman, po 11. predstavi so morali z uprizoritvami končati in skupna izguba je znašala najmanj 90.000 dolarjev.
• •••	......------j.......	..-..•.. • -:•:>:• .;•:«;:.' -•■•■• .....
Oddelki nemške vojske na poti skozi zasneženo ozemlje na severu Osla
Lsfdtska železnica
Prevozov železne rude preko Narvika je konec
Mesto Narvik, ki je bilo prošle dni in je še danes v središču svetovnega zanimanja, je otrok moderne železarske industrije. Živi od rude in železnice, ki to rudo prevaža iz železnih gora okrog Kirune proti atlantski obali. Tako je umljivo, da obstoji mesto prav za prav šele od 1. 1902., kajti od tistega leta prihaja lofotska železnica z mnogimi tovori preko mostov in skozi predore z gora, da bi slovito rudo iz švedske in norveške Laponske iztovorila v Narviku.
Druga končna postaja te železnice je mesto Lulea ob Botniškem zalivu. Ta veja obstoji že od 1. 1S87. Da so zvezo z Nar-vikom zgradili šele petnajst let pozneje, ni čudno, kajti rešiti je bilo treba mnogo težkih tehničnih vprašanj. Z večnim ledom pokriti gorski masiv Fegernesfjell ji je bil glavna in skoraj nepremagljiva ovira. Navzlic temu je bilo treba to vprašanje rešiti, kajti narviška luka po zaslugi Zalivskega toka tudi pozimi ne pozna ledu. med tem ko je dosti južnejše pristanišče Lulea po navadi zaledenelo še daleč v april. Meseci od septembra do maja so zato veliki čas Narvika. Vsak dan se pripelje v tem času 17 do 18 vlakov z železno rudo. Vlaki
se vijejo skozi predore in nad pogostoma previsnimi stenami do konca Lofotskega fjorda. Vsak teh vlakov ima 38 ali 39 vozov, a vsak takšen voz pelje po 35 ton rude. Od 1. 1934. dalje so ti prevozi rude stalno naraščali. Dotlej so znašali še 2,5 milijona ton. 1. 1936. že 5,7 milijona ton, na zadnje celo 6,5 milijona ton.
Po zadnjih poročilih so Norvežani lofot-sko železniško progo, ob kateri se Nemci iz Narvika umikajo proti švedski, na različnih mestih razdejali. V sedanjih razmerah ni upati, da bi jo bilo mogoče v dogled-nem času popraviti, zato je prevozov železne rude preko Narvika konec. To je v ostalem neprijetno tako za Nemce, ki so od tod dobivali glavno množino rude. kakor za zaveznike. ki pa imajo pač še druge možnosti, da se založijo z njo. Za Nemce prihajajo v poštev sedaj samo prevozi preko Lulee, vendar pa le v zelo omejenem obsegu, če niti ne upoštevamo ovire, ki so jim jo postavili zavezniki z minskimi zaporami v Baltskem morju samem. Tudi švedska sama v sedanjem položaju bržkone ne bo hotela preveč pospeševati izvažanja svoje rude v Nemčijo.
Mož s 24imi zaročenkami
n
Iztaknite mu oči !"
Ponarejena srečka
V neko loterijsko kolekturo v Anversi je prišel neki tujec. Pokazal jc srečko in vprašal, ali jc kaj zadela.
Kolektor je pogledal v seznam, ugotovil, da je srečka zadela 10.000 frankov in se ni pomišljal tujcu, ki se je v redu izkazal, izplačati 10.000 frankov. Ko je mož odšel, je dobil kolektor pomisleke. Pogledal si je srečko natančneje in je z žalostjo ugotovil, da je ponarejena Hitro jc zaprl lokal in stekel proti policiji Nu, po poti je zagledal tujca, ki jc m rno sedel v neki kavarni. Tujcc je bil videti nemilo presenečen, ko je čul, kako jc s stvarjo. Rekel je, da jc srečko na ccsti kupil od nekega reveža, ki je trdil, da ic v denarni zadregi. Ker jc takoj vrnil dobitek, so mu to razlago verjeli.
Mornarica Zedinjenih držav v San Pedru (Kalifornija), kjer se vršijo taca* veliki
manevri
Avtomatični tanki za bencin
Udobnosti za avtomobiliste v Ameriki
te šs ne v«ž. vdal izveš?
da ceni pariški »Petit Parisien« nemške izgube na Norveškem doslej na 17.000 mrtvih, od tega števila je našlo 14.000 vojakov smrt baje v morju:
da so angleški mornarji v borbah pri Narviku zajeli ncnvkega kapitana Otona Scharfa, poveljnika znanega prekomornika »Europa«:
da razpolaga turška vojska s 40-imi divizijami;
da pripravlja madžarska vlada uredbo, ki bo določila vsak mesec dva dneva za zbiranje starega železa;
da jc angleška vojna mornarica naročila v Avstraliji 12.000 reševalnih čolnov najmočnejšega tipa;
da se je draginja zaradi vojne med nev-tralci najbolj povečala v Belgiji, kjer so cene poskočile povprečno za 40 odstotkov;
da je Botniški zaliv šc vedno pokrit z ledom in da bo po njem letos mogoča plovba tri tedne pozneje kakor običajno.
V Zedinjenih državah uvajajo novo vrsto tankovnih postaj za bencin. Na prvi pogled se ne razlikujejo dosti od običajnih tankov za to dragoceno tekočino. Na sprednji j strani pa imajo celo vrsto odprtin, v katere mečeš denar kakor v druge avtomate.
Za oddajo bencina in olja ima naprava dve cevi, čim vržeš kovanec v to ali ono odprtino, se cev s tekočino, ki jo želiš, od-
pre in iztoči ustrezajočo množino tekočine. Obrniti je treba samo pipo. Razen tega se avtomatično odpreta tudi cevi za vodo in zrak. ki ju dobi odjemalec na ta način brezplačno na razpolago, in sicer zrak za polnitev gumastih obročev na kolesih. Končno se odpre tudi omara, ki vsebuje vse potrebno orodje za popravila. Seveda je vsako orodje pritrjeno na verigo.
Gledališke vabe v Ameriki
Ne vesela igra ne drama ne napolnita hiše ...
Gledališče je v Zedinjenih državah v hudi krizi. Niti vesela igra in še manj seveda kakšna resna drama ne privabljata občinstva v zadostni meri. Gledališki ravnatelji si belijo glave, kako bi temu zlu odpomogli. Ne skrbijo pa za dobre igre in dobre izvedbe, temveč si izmišljajo najbolj nenavadne vabe.
V nekem ne\vyorškem gledališču je ravnatelj sporočil, da bo dvanajst obiskovalcev parterja, ki bodo kupih v naprej določene karte, smelo v garderobi osebno
obiskati svojega najljubšega igralca ali svojo najljubšo igralko. V nekem drugem gledališču so imeli vsi imetniki parternih sedežev glavnega igralca pobarati za av-togram in so ga tudi dobili. To veselje pa ni trajalo dolgo, kajti končno se je igralec naveličal in je izjavil, da ne bo dajal nobenih avtogramov več. V nekoliko dneh je prepotil. kakor je povedal, štiri srajce, da je lahko dovolj hitro izpolnil vse želje glede avtogramov.
Košček Švedske
Pred nekoliko leti ie v Budimpešti umrl baron Evgen Scotti, ki se ie ponašal, da ie imel 31 zaročenk, ne da bi se pri tem sorl s paragrafi. Sedai je dobil učenca, ki ie bil na najboljši poti. da prekosi n.iegov rekord. Morda ga bo nekoč pozneje.
Navzlic svo.ii mladosti se ie neki Julij Molnar ponašal namreč že s 24 zaročenkami. toda štiri in dvajseta ie njegovi karieri napravila za dolgo časa nenaden konec. Stvar je umljiva, kajti med tem ko is Scotti svoie zaročenke povedel pred poročnega uradnika in iim za dobro odškodnino priskrbel zveneče ime. je imel Molnar navado, da ie svoia dekleta nezvesto zapuščal, potem seveda, ko iih ie pošteno obral.
Sodna razprava, ki se ie vršila pred nekoliko dnevi in na katero ie prišlo samo osem njegovih žrtev, se je končala s svojevrstnim prizorom. Ko ie državni tožilec naštel seznam Molnarjevih grehov in zahteval trdo kazen, se ie obrnil predsednik, ki menda dobro pozna žensko maščeval-
nost, do neutolažljivih zaročenk in lih vprašal, kakšno kazen si želijo za brezvestnega zapeljivca in tatu. Komai ie izrekel svoje vprašanje, se je oglasil iz kopice obupanih žensk klic: »Da.ite mu iztakn ti oči!«
Sodnik ie menil, da te kazni madžarska zakonodaja že 900 let ne pozna več Končno so se osleparjene zaročenke zadovoliile s tem. da je moža obsodil na štiri leta premišljevanja v neprijazni sobici, koliko bolje bi bil stouil, če bi se b:l v redu peročil.
Manj nesreč zaradi kratkih kril
Prometna statisrtika ki so jo pred kratkim objavili v Washingtons ugotavlja nepričakovano zvezo med žensko modo in številom prometnih nesreč. Odkar nosiio ženske krajša krila število teh nesreč nazaduje. in sicer tem bolj. čim krajša so krila.
Barvne simfonije na ognjišču
Kuhinja po optičnih načelih
Ameriška igralka Helen Menkenova, lei ima s svoiimi radijskimi predavanji velik vpliv na ameriške gospodinje, je nastopila z zahtevo, da bi se morale jedi oriprav-
Norveška priroda
Ijati ne samo z ozirom na okus. temveč tudi po »optičnih načelih«.
»Najprvo ied pogledamo, potem jemo in okušamo.« pravi Menkenova. »Zato ie za tečnost neke iedi nad vse važno, da so ludi očem prijetne. Za ta namen ie potrebno v prvi vrsti, da so oo barvi dobro sestavljene.«
Miss Menkenova misli, da šoinače z laici mnogi ljudie samo zavolio tega nimaio radi. ker zveza zelene in rumene barve ni tečna. Tega se ljudje sami niti ne zavedajo. a vendar ie tako. Dobra kombinaciia ie n. pr. zeleno - rdeča jed.
Kako se vedejo zaljubljene sipe
Sonje-fjord. ena najglobljih morskih zajed v norveško kopnino. Ta fjord obvladujejo
zdaj zavezniške čete
Znanost o življenju v morju je rešila pred kratkim zanimivo skrivnost. Doslej namreč ni vedela, kako se vedejo sipe, kadar so zaljubljene. Dolgo so si raziskovalci o tem belili glave, končno so prejeli odgovor, ki jih je precej presenetil: sipe se v zaljubljenosti namreč sploh nič ne »vedejo«.
Gospod sipec je tako len. da se za dame sploh ne briga. Nekega dne. ko ga obide občutek nekakšne pomladi ali maja. izgubi eno svojih lovk, kakor da bi bila rokavica. Ta lovka gre potem sama na potovanje in ta ali ona sipa ženskega spola jo ujame
! ter uporabi, kakor ji veleva nagon. Potem 1 izgrebe v tla jamo in varuje 50 dni jajca, ! ki jih je izlegla ter pokrila z lovko. Kon-j čno se iz vsakega jajca izvali zelo majhna sipa. ki pa hitro rase. Gospod oče o vsem tem ničesar ne ve, ne zanima se in mu je jedina skrb ta, da bi kmalu dobil spet kaj pod zobe«.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
»Prosim vas, pazite na moje nogavice!«
( »Söndagsnisse Strix«)
Bivanje in prijavljanje inozemcev
Banska uprava v Ljubljani razglaša:
Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940. sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bi- I vanje. Vsi oni inozemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, smejo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske uprave premenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl 3. navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1.500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije.
S čl. 2. zgoraj navedene uredbe ministrskega sveta ie predpisano, da se mora tuj državljan v roku 12 ur po dohodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36 urah po prehodu državne meje osebno javiti prj pristojni krajevni policijski oblati. ki ji mora pokazati svoje listine. V is+em roku se mora osebno priiaviti tudi. kadar spremeni kraj stanovanja. V me-
stih, kjer so posebna policijska oblastva, se mora prijaviti pri teh oblastvih. v drugih krajih pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 36urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhodne postaje do kraja bivališča dolga pot. Ce inozemec med potjo kje izstopi za dalj kakor 12 ur ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti.
Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodni vizum in samo dokler velja dohodni vizum. Bivanje preko roka dohodnega vizuma odobrava po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijavljati tudi inozemec, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja.
Vsak inozemec, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil, ali ki bi bival v kraljevini preko roka vizuma in ni dobil za podaljšanje bivanja nobenega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom 30 dni ali z denarno kaznijo 1.500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine.
Stanodajalci naj inozemca onozore na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani.
ELE2KE
Pffirežltve JNS v Konjicah I£2 Mariboru
Iz banovinskega tajništva JNS nam poročajo:
V	nedeljo, 28 t. m. bo ob 8. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Konjicah po-Tticno zborovanje pristašev in prijateljev Jugoslovenske nacionalne stranke. Kot de-
;ti banovinskega odbora JNS in OJNS iz Ljubljane bodo govorili gg. dr. Branko > rčon. Andrej Uršič in inž. Boris Sanein. Na zborovanje vabimo vse pristaše stranke iz konjiškega sreza.
Po zborovanju se bo začel enodnevni polli 5eni tečaj za mladino JNS iz konjiškega sreza. na tečaju bodo poleg delegatov iz Ljubljane govorili tudi domači predavatelji-
Vse pristaš-1 mladine JNS iz sreza še po-sebej vabimo, da se zanesljivo udeležijo zborovanja in tečaja.
Danes, v soboto bo ob i/2 20. uri v prostorih restavracije Narodnega doma v Mariboru občni zbor mestne organizacije mki'ünc JNS. Na občnem zboru bo podal političen referat banovinski tajnik OJNS g. Andrej Uršič. Vse člane vabimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo, vabimo pa tudi starejše pristaše stranke.
Muslimzm ln avtonomija
Eosne
V	Sarajevu ie bi] sestanek delegatov muslimanske organizacije Hrvatske sellati ke si ranke. Profesor Hakiia Hadžič je p. št Cai o svo jih nedavnih razgovorih z min ,-trom dr Kulenovičem. Sestala sta se 17. aprila v Kulenovičevem kabinetu v
iradu Dr Kulenovič kliub intervencij; m z vseh mogočih strani vztrajno in ne- maino zagovarja potrebo avtonomije B ;ne in Hercegovine Pripravlien pa ie : . i na nekatere meine korekture Iz-— •••di. da bo o=tal «e naprej v JRZ. <".-•••• >• pa muslimani, ki pripadajo HSS ne mo'eio razumeti
Z"'cai muslimani tega ne morejo razu-meti. je pojasnil prof. Hadžič takole: »JRZ ie v svoji osnovi nast.roiena proti avtonomiji in ni misliti na to. da bi bilo mogoče avtonomijo dobiti s sodelovanjem ljudi, ki so v vsem svojem političnem udejstvova-niu nokazali. da so hegemonistično razpoloženi.«
Prsi Lmar Fcpovic
se preseli v Beograd
Kakor poročajo zagrebške »Novosti« se je presolil znani zagrebški zdravnik in vsoučiliški profesor dr. Lazar Popovič v Beograd. Dr. Popovič je bil dolga leta ugleden sokolski delavec na Hrvatskem ter se je posvetil posebno vzgoji in orga-liziranju akademske mladine v prostovoljnih delovnih četah. Po podpisu spora-zu: ia se je dr. Popovič pridružil tkzv. ?:• skemu pokietu. Pred mesci je bil sku-pa; z dr. Mačkom imenovan za senatorja.
Proga Karlsves—Bsafessjarci pride pod Zagreb
Hrvatski dnevnik« poroča, da bo železniška proga Karlovac—Bubnjarci, kije sedaj v upravi ljubljanske železniške direkcije. v kratkem izročena zagrebški direkciji. List pravi, da bo ta korak ustreza" v polni meri položaju, ki ie nastal po ustanovitvi banovine Hrvatske. Slovenski uradniki in železničarji, ki so bili zaposleni na tej progi, bodo stavljeni na razpolago ljubljanski železniški direkciji.
Hrvatski dnevnik« še pristavlja, da bo sedaj zagrebško ravnateljstvo pričelo s točno preiskavo ozemlja ob progi pri Oz-Iji in začelo odstranjevati vsa opasna mesta
Slovenski Jugoras In pogajanja v Moskvi
•Slovenski delavec«, glasilo slovenskega Jugorasa. objavlja članek o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in sov-k -ko Rusijo. Pravi, da je ta »nepričako-v ia novica kaipada po raznih evropskih dr-.-ivah pa tudi pri nas vzbudila mnogo pozorrnst; in raznovrstnega ugibanja. Potrebno je zato. da pogledamo, kakšne so razmere, v katerih je prišlo do teh po-: janj. in kaj imamo od njih pričakovati. N;.'insneiši odgovor nam v tem oziru da-jp vatikanski »Osservatore Romano«.
Nato citira »Slovenski delavec«, kaj ve povedati o jugoslovensko-sovjetskih po-g: ■ ? n j: h vatikanski organ. Svojega ni nič duini. dasi bi bil njegov komentar zelo zanimiv, če se pomisli, da se v sleherni šte - :1ki trudi dokazati, kako ie boljševizem zastrupil celo krščansko socialno Jugoslovansko strokovno zvezo.
mestni svet v čakoveu
Kakor poročajo iz Zagreba, je bil včeraj z cnlokom bana imenovan rtov mestni svet v čakoveu. Za župana je bil imenovan lekarnar Notik. za podžupana pa čevljarski mnister Rudolf Krepek, oba iz Čakovca. Prav tako je bil imenovan mestni svet v Slavonskem Brodu, kjer je bil za župana postavljen dosedanji komisar mestne uprave Franc Marinič.
Enotni voditelj vseh
Nemcev v Jugoslaviji
»Slawonischer Volksbote« razpravlia o voditeljih nemških narodnih manjšin v raznih pedunavskih državah Glede nemške narodne manjšine v Jugoslaviji pravi list, da ie bila določitev voditelja združena z največjimi težavami. Prebroditi je bilo treba celo vrsto notraniih sporov. Pravega voditelja ie dobila nemška narodna skupina v Jugoslaviji končno v osebi odvetnika dr. Josefa Janka, ki je danes edini opolnomočeni in od vseh priznani voditelj Nemcev v Jugoslaviji. On lahko govori danes v imenu Nemcev, ki prebivaio tako v banovini Hrvatski kakor v vseh estalih delih države.
Krneta, Kutljač,
Kutljač, Krneta
»Narodni list«, glasilo jugoslovenskih nacionalistov za banovino Hrvatsko, objavlja beležko »Uspehi g. senatorja Save Kosanoviča«. V beležki čitamo med drugim:
»Samostojni demokratski stranki v banovini Hrvatski je prepuščeno, da postavlja komisarje v občinah z večino srbskega prebivalstva, in to brez ozira na število njenih pristašev v teh občinah. Pri imenovanju komisarja za občino Kistanje je prišlo do spora med g. Ilijo Zečevičem, predsednikom občine Benkovac, in glavnim tajnikom SDS senatorjem g. Savo Kosanovičem. Ko je javnost zvedela za ta spor, je tudi z nemalim začudenjem do-znala, da so bili v občini Kistanju postavljeni v enem dnevu kar štirje različni komisarji. Z aktom oblasti v Zagrebu je bil izmenjan predsednik občine Kistanje g. Laza Krneta. Namesto njega je bil postavljen za komisarja občine upokojeni šolski nadzornik Ilija Kutljač. Predaja poslov je bila ob 10. dopoldne ob navzočnosti sreskega načelnika. Uro kasneje pa je prispela nova brzojavka, s katero je bil razrešen g. Kutljač, ki je takoj predal komisarske posle mehaniku g. Krneti, ki je bil kandidat g. Ilije Zečeviča. Minulo je dobro poldne, ko je prispel iz Zagreba nov telegram, ki je razrešil komisarskih poslov g. Krneto s pozivom, naj jih vrne g. Kutljaču, ki jih bo opravljal do nadaljnjega.«
Tako se je zgodilo. Toda g. Zečevič je izvajal konsekvence. Odložil je svoje mesto v vodstvu SDS in izstopil iz stranke.
švicarski list o Reynaudovem položaju
»Neue Zürcher Zeitung« objavlja od svojega pariškega poročevalca daljši prikaz trenutnega položaja Reynaudove vlade. Vse mogoče stvari, pravi dopisnik, so v parlamentarnih krogih očitali Reynau-du, ko je sestavil svojo vlado. Vsi ti očitki pa so se spričo zavezniške akcije na Norveškem razblinili v nič »kakor sneg na soncu«. Debate v parlamentu se niso raz-vlekle na vsa vprašanja splošnega vodstva vladne politike, kakor bi bilo mogoče sklepati po prvotno vloženih interpelacijah, temveč so se omejile le na najnujnejše zadeve v neposredni zvezi z vodstvom vojne pri čemer je vlada v podrobni razpravi v pariamentarnih komisijah dobila nešteto
dragocenih nasvetov. Seveda je k temu pri
pomogla tudi edino mogoča oblika teh kočljivih razprav — tajna seja. Reynaud v estalem prav dobro ve, da je dosegel zaupanje predvsem zaradi srečnega preokre-ta vojne. Spada pa seveda v okvir vojnega dogajanja, da sreča ni vedno naklonjena samo eni stranki. Zato je treba že v naprej računat1, da se bodo spet pojavile kritike politikov.
, Plin v bodoči vojni"
Pod tem naslovom je izšla pred dnevi v zbirki znanega angleškega vojaškega strokovnjaka Liddella Harta knjiga angleškega oficirja sira Henrvja Thuilliera. ki velja za strokovnjaka v vorašanjih plinske voine. Kot štabni oficir angleške ekspedicijske voiske v Franciji je Thuillier v svetovni vojni organiz ral prve plinske oddelke na zapadnem bojišču. V dveh poglavjih svoje knjige po'aja izčrpno sliko o plinski vojni v svetovnem konfliktu 1014-1918. Avtor prihaia do zaključka, da se ie že takrat izkazala uporaba plinov kot zelo dvorezno orežje. kl je močno odvisno od atmosferskih prilik. Razen tega ne more vojni tabor, ki se ga posluži nikdar v naprej vedeti, kakšnih sredstev se aa tem področju lahko pos i.ži nasprotnik lzna..db i plinske maske učinkovitost plinske vojne tudi močno oi->=jlla Avtor na splošno sodi, da je plinska vojna bolj sredstvo ustrahovanja nasprotnika kakor pa zares učinkovito bojno sredstvo ki bi mu bilo mogoče pripisati značaj od-ločilnsti v bodoč:h bojih.
Nemrki obrtsik! se uče tujih jezikov
Nemški listi poročajo o uspešnem delovanju internatov nem;kc delovne fronte za učenje tujih jezikov. Ti internati so v najlepših krajih Nemčije ter nudijo nemškim dclavccm, zlasti pa obrtnikom poleg prijetnega in koristnega odmora tudi izredno priliko za nagle kurze tujih jezikov, ki trajajo okoli tri tedne. Kakor pišejo nemški listi, je za nemške obrtnike poznavanje kakega tujega jezik »že zaradi tega važno, ker odhajajo na osnovi izmenjav v tuje države, kjer jim takšno poznavanje domačega jezika zelo Olajšuje njihovo tamkajšnje delo.« Obrtniki se zlasti uče — tudi sedaj, med vojno — angleškega, francoskega in ruskega jezika.
Razlogi za iztrebljenje komunizma v Franciji
Tajnik francoske socialistične stranke Paul Faure je poslal angleški laburistični stranki pismo, v katerem razlaga in brani ukrepe francoske vlade proti komunistom. Faure ne taji, da so francoski pro-tikomunistični ukrepi zelo ostri, toda pojasnjuje obenem nevarnost, ki jo je za Francijo predstavljal komunizem. Med drugim piše:
»Ako bi bili naši komunisti stranka, ki bi delovala v imenu naše nacionalne obrambe in bi sama določala svojo politiko in svoje zadržanje, bi soglasnih odločitev francoske vlade in obeh zbornic ne bilo mogoče zagovarjati, ne glede na socialne doktrine in revolucionarna načela komunizma. Toda naš komunizem je postal glaenik tuje vlade, ki je postala sokrivka države, proti kateri je Francija v vojni. V teh razmerah je bilo to vprašanje povsem jasno postavljeno, šlo je enostavno za odločitev, ali se more udeleževati dela, razprav, glasovanj in zakonodajnih naporov v vojnem času stranka. Iti jo vodi in plačuje inozemska sila. Zlasti je šlo za to, ali more biti taka stranka v parlamentarnih komisijah in na tajnih sejah parlamenta obveščena o vojaškem in diplomatskem položaju države ter o vseh oniih tajnostih, ki se tičejo državne obrambe. V Rusiji bi bili člani take stranke prav gotovo »en bloc« postreljeni, brez procesa in brez pojasnil. Pa tudi vsakdo, ki bi jih skušal kakorkoli braniti ali samo opravičevati, bi doživel isto, Francoska republika je vedela, kaj mora storiti.«
Nova ustava na Kubi
V torek je ustavotvorna skupščina republike Kube v načelu sprejela novo ustavo in takoj nato prešla k razpravi o posameznih členih. Sprejet je bil med drugim paragraf, da ne sme republika skleniti nobene pogodbe, ki bi nasprotovala državni suverenosti ali teritorialni nedotakljivosti. Nova ustava uvaja napol parlamentarni sistem. Vsakokratni predsednik republike je predsednik kubanske vlade. Vendar pa ta določba ni še definitiv-na, čeprav je bila v načelu, kakor rečeno, že sprejeta. Prav ta del nove ustave utegne biti v podrobni razpravi nekoliko spremenjen.
Gg. Vilder in Kasanovic v Ljubljani
V četrtek zvečer je bil v kolodvorski restavraciji v Ljubljani »širši sestanek«, za katerega je razposlal »Akcijski odbor SDS za Slovenijo« na stotine vabil pristašem raznih strank. Tako se je nabralo v restavracijskem salonu ne. kolodvoru okoli 50 oseb, ki so prišle predvsem, da slišijo napovedane govornike gg. Vilderja, Kosanoviča in dr. Krizmana. Sestanek je vodil predsednik Akcijskega odbora, odvetnik dr. Vladimir Šuklje, ki je uvodoma ostro nastopil proti »Jutrovi« diktaturi (?) ter je poveličeval borbo za demokracijo. (Ko se je vodila ta borba proti dr. Stojadino-vičevemu načrtu fašiziranja naše države in so decembrske volitve zahtevale resničnega poguma, je bil dr. Šuklje še v rezervi in se volitev ni udeležil... Op. ur.)
Zanimiva so bila izvajanja g. senatorja Vilderja, ki ni govoril o današnjih prilikah, temveč je podal sliko političnega razvodja Jugoslavije od njene ustanovitve. G. Vilder je povedal mnogo pravilnega, nekatere njegove navedbe pa so bile pomanjkljive,druge netočne, in je le škoda, da prireditelji niso omogočili diskusije, v kateri bi se izvestne stvari sigurno postavile na svoje mesto. Kar se posebej stališča po-konjega dr. Žerjava tiče, smo v »Jutru« že svoj čas objavili iz njegovih pisem dokaze, da ni odobraval vedno ostrejše taktike, ki se je vodila iz Zagreba proti Beogradu, da je bil odločno za politiko približanja in g. Vilderju smemo reči, da so prijatelji pokojnega dr. Žerjava postopali natančno v njegovem smislu in v duhu njegovega gledanja na takratne prilike. G. Vilder tudi nima prav, ko očita svojim nekdanjim političnim prijateljem, da so pustili njega pregnati v internacijo, sami pa so sedli na ministrske fotelje. G. Vilder je bil konfini-ran takrat, ko se je tudi njegovim slo-
venskim prijateljem obetala ista usoda. Rešen pa je bil konfinacije prvenstveno na stalno insistiranje baš teh prijateljev. Tudi ni prav, da se g. Vilder norčuje iz »generala z dežnikom«, ki je danes predsednik JNS in mu odreka vsako politično važnost. Tega istega generala sta že leta 1928 pokojna predsednika Kmetsko demokratske koalicije Radič in Pribičevič v skupni avdienci predlagala pokojnemu kralju za predsednika vlade, v kateri je bila pripravljena sodelovati KDK. Da ima JNS Petra Zivkoviča za predsednika, ker pričakuje, da bo zopet postal diktator in da bo stranka na ta način zopet zavladala v Jugoslaviji, to je pa celo za poslušalce, ki so se zbrali, nekoliko predebela. Tega si še »blagopočivši« njegov intimni prijatelj Šimrak, ki se sedaj »odmara« v Rimu, ni upal trditi. G. Vilder je dalje pravilno povedal, da sta edini dve resni politični organizaciji v Sloveniji JRZ in JNS in podčrtaval veliki pomen sporazuma, za katerega je tudi JNS v najtežji borbi dala svoj skromen toda ne nevažen prispevek. Hvaležni smo mu tudi, da je s tako odločnostjo poudaril jugoslovensko idejo in s tem usmeril, upamo, tudi politično mišljenje svojih novih ljubljanskih prijateljev iz ozkega domačega okvira v široko jugoslovensko obzorje.
Za g. Vilderjem je govoril še g. senator Sava Kosanovič. G. dr. Krizman ni prišel. Govorila sta še gg. Lubienski in Kirn, končno pa je prečital g. Möderndorfer programski referat, ki zahteva odpravo neposrednih davkov, popularizacijo prosvete, organizacijo produkcije in konzuma, vrnitev kapitala in industrije v Slovenijo, ustanovitev narodne kontrole nad poslanci, ministri in vsemi javnimi funkcionarji ter ukinitev senata.
Splitsko gledališče
Načrti upravnika Tijardovica — živahne razprave o vprašanju: ali samo drama, ali drama in opera
Split, 22. aprila. Dne 1. aprila je bil razpisan natečaj za esebje narodnega gledališča v Splitu, ki se pravkar ustanavlja in ki bi imelo dati v jeseni svojo prvo predstavo. Upravnik nsvega gledalšča g. Ivo Tijardovič, skladatelj priljubljene eperete Mala Flora-n-.y , se pogaja v Zagrebu za angažmaje z m'adimi ljudmi, ki niso bili še nikdar angažirani. Dcsedaj je bil imenovan po-eg upravnika Tijardovica. ki je prstaš sedanjega režima v banovini Hrvatski, kot direktor drame mladi, nadarjeni zagrebški režiser g. Mat ko Fotez, znan v širši jrvnosti kot avtor uspele dramatske pie-delave stare dubiovn:ške komedije Marna Držiča »Dundo Maroje«.
Ko se je zvedelo, da namerava upravnik ustanoviti poleg ("rame tudi c reto, se je v splitskega ti£ku pojavila vest, ki je bila takoj simpatično sprejeta, da "r.i zi-scdel mesto ravnatelja fpl tske opere dolgoletni ravnatelj opere v Ljubljani g. Mirko Polič. Ta vest pa doslej še ni bila potrjena. Kakor poroča zagrebški tisk. je gotovo samo to. da se za sedaj pripravlja zgolj angažma mladih igralcev in mladih pevcev, ki so še v šoli in ki niso nikjer nastopili ter bi šele v Splitu dobili pravo šc'o in tu začeli svejo kariero. Je to podoben pojav, kakor na primer v ljubljanskem opernem gledališču, ki mu je tako rekoč sojeno, da pripravlja mlade pevske talente za kariero v večjih gledališčih naše države in v tujini. Razlika je samo v tem. da gre v primeru splitskega gledališča za ustanovitev novega teatra z mladeniči in dekleti, ki naj bi se šele v tem teatru spremenili v igralce in pevce, kar pač ne daje zadostnih jamstev za uspeh, kakor je dobro poudaril že splitski tisk.
Prav za prav novo gledališče še ni ustanovljeno in že se je pojavila v tisku in v občinstvu močna struja — in v nji ie najboljši öel splitske gledališke javnosti, — ki nasprotuje poizkusu upravnika g. Ti-jardoviča, da se ustanovi sočasno drama in opera. G. Tijardovič je namreč sam nedavno obljubil, da bo najprej -jstanovil dramo, čez nekaj let, ko se bo dramsko gledališče dovolj razvilo in ustalilo, pa bo skušal v mejah možnosti, ki jih nudi Split, ustanoviti tudi opero. Ker je g. Tijardovič operetni avtor in je že ponovno pokazal ne samo simpatije za glasbeno gledališče, marveč celo nekako a verzi jo nasproti drami, česar v prijateljski družbi niti malo ne prikriva, je pričakovati, da se bo zavzemal za ustanovitev opernega in operetnega gledališča poleg dramskega. To potrjujejo tudi zagrebški listi. Ob vesteh glede ustanovitve opere z dijaki, ki so še v pevski šoli. je splitska t>Nova doba« odkrito zahtevala, da se najprej ustvari solidna drama, namesto da se delajo poizkusi, za katere je že v naprej jasno, da nam bodo sicer dali dramo in opero, vendar pa s slabo plačanim osebjem, kar dejansko pomeni: slabo gledališče.
Splitsko gledališče je bilo dekrotirano že lansko leto. V državnem budžetu 1. aprila 1939. mu je bilo odmerjenih mdijon dinarjev, znesek, ki je bil sprejet in investiran v stavbo, za oder itd. Od 1. aprila 1940 teče budžet banovine Hrvatske, ki daje splitskemu gledališču milijon tristo tisoč dinarjev, vendar je iz te subvencije treba plačevati tudi osebje, četudi upoštevamo, da utegne dobiti splitsko gledališče poleg tega zneska še kakšno subvencijo, je vendar jasno, da stroški za dramo in opero daleč nad kril ju jej o take subvencije, ki bi mogle vzdrževati samo dramo. Znano je, da naša »Londra« — Split — mnogo zahteva v gledališču, da je r.i tako lahko zadovoljiti in da ji je treba nuditi res dobre predstave, zlasti še glasbene. Slabo plačano osebje pa ne bo moglo dajati takih predstav, zakaj boljše moči ne delajo za majhno plačo. To mnenje je v Splitu precej splošno in ga vsak dan bolj potrjujejo glasovi s strani zagrebških igralcev, pevcev in glasbenikov, katerih imena so javnosti znana.
Po vsem tem bi se dalo misliti, da se je upravnik g. Tijardovič znašel v zadnjem času v dilemi: ali storiti to, kar si je sam zamislil, ali pa uvaževati nasprotne razloge. Od njega, od njegovih sklepov in dela bo vsekakor zavisel uspeh splitskega gledališča in rešitev zapletenega, delikat-nega Vprašanja na terenu in v času, ki nikakor nista ugodna.
Edino, v čemer je g. Tijardovič že sedaj nedvomno uspel, je to, da je dosegel pri banu g. dr. šubašiču razveljavljenje zasebnega lastništva lož v gledališkem poslopju. Skoraj vse lože so bile še do včeraj zasebna last in vsi gledališki upravniki, ki so privedli v Split svoje ansamble, so bili zaradi tega v nepriliki, in kar je najtežje: gledališče ni moglo voditi samostojne repertoarne in blagajniške politike. Sedaj je že veljavna zakonska odredba, po kateri je gledališka uprava edin faktor v gledališkem poslopju in dosedanji zasebni lastniki lož dobe po nekaj tisoč dinarjev odškodnine za izgubljeno lastništvo. Po tej preosnovi g. Tijardovič res lahko prevzame odgovornost za uspeh gledališča, kakor je ondan sam priznal v svoji izjavi.
Pričakovati je, da se bo sedaj začelo še pred skušnjami tehnično delo v gledališkem poslopju, predvsem na odru. Tega dela nikakor ni malo. Splitsko gledališko poslopje je staromodno, primemo za staggicele«, zato je potrebno, da se dvorana, oder in drugi prostori temeljito restavri-rajo za stvarne potrebe. Ti nedostatki so najbolj znani članom ljubljanske opere, ki so bili pod vodstvom g. ravnatelja Poliča večkrat na gostovanje v Splitu. Električna naprava na odru je kar najprimitiv-nejša in ne dopušča možnosti nobenih efektov, gledališče sploh nima ne kulis, ne rekvizitov, ne garderobe in ne knjižnice razen tega, kar so mu nedavno izročili diletanti, ki jih je vodil g. Tijardovič.
Dokler je tako, smo še daleč od resnih razgovorov o repertoarju in o posebni umetniški funkciji novega gledališča. Vse bo za viselo od serioznosti tega gledališča in od možnosti njegovega materialnega obstoja. Ravnatelj drame g. Fotez je bil nekaj časa v Italiji, kjer je študiral gledališče, zlasti še repertoar, da bi svoje izkušnje kar se da apliciral v Splitu. To prizadevanje je bilo sprejeto s simpatijami. Ce pa g. Fotez ne bo našel tiovolj pod- je
pore. da bi ustvaril to, kar hoče in more, marveč se bodo razpoložljiva sredstva in moči drobil", tedaj bo močno prizadeta zlasti drama, in drama je temelj gledališča. O tem smo brali v tukajšnjem tisku dobro opombo: Naj se ne zgodi nekega dne. da bi gledaHšče šlo namesto naprej nazaj; namesto da bi se zagotnvil uspeh drame, bi imeli slabo dramo in bi morali nekega dr.e likvidirati še opero«.
Med onimi, ki so se njega čini največ zavzemali za stalno gledališče v Splitu, je vsa kako režiser in igraler. gledališki avtor g. Rado Pregare, urednik časopisa Mi in Vi«, čeprav je Slovenec, je temeljito spoznal Split in problem splitskega gledališča. Pi-znati moramo, '.a so njegovi nasveti splitskemu gledališču nemara najboljši, kai iih je bilo kdaj izrečenih. Te nasvete bi bilo tie-ba upoštevati. Pregare se je zavzemal samo za dramo, ki pa naj bo umetniško dobra, dalmatinsko tipična v smislu rcperto;*ria. jezika, igre. režije, torej atrakcija za boljšo in širšo splitsko publiko. Taka drama bo pestala penos Dalmacije in izraziti plus v gledališkem življenju ne samo H: va tov, marveč tudi južnih Slovanov splch. Sicer pa stoji na tem stališču morda najboljši e'el splitske glcdal:ške publike, podzavestno je zanj tudi širši krog prijateljev 'kma-čega gledališča. Naj se začne kakorkoli, čez nekaj let delovanja bo treba polagati račune o tem. kar je bilo ustvarjeno. Občinstvo in kritika pa bosta napravila to bilar.co samo z enega stal šča. namreč s stališča, koliko pozitivnega je storilo gledališče v smislu serioznega teatra.
Stanko.
N

• <•> w v
• f i
DRAMA
Sobota. 27.: Partija šaha. Red A. Nedelja. 28.: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 29.: zapito. Torek, 30.: zaprto.
Sreda, 1. maja: Strahopetec. Red sreda.
Franceta Bevka tridejan*ka komedija »Partija šaha« se odlikuje s tehtnejšo miselno vsebino, kot smo jih vajeni pri te vrste igrah in ima močno moralno noto. Vseskozi zanimivo dejanje, ki slika konflikt v okviru zakonskega trikotn:ka, daje igralcem zanimive naloge. Igra je na gostovanjih po Sloveniji zelo ugajala. Igrali bodo Mira Danilova. Bratina. Dienovec in Slavčeva. Režija je Bratinova.
Velik uspeh pri kritiki in občMistvu je dosegla Mauriaeova igra »A s m o d e j«. Družabna psihološka igra, ki razkriva tragedije. ki jih povzročajo značaj in življenjske prilike, je našla v naših igralcih, na čelu jim šaričeva, Sever in Jan. odlične oblikovalce. Na uprizoritev »Asmodeja . ki bo v nedeljo zvečer pri znižanih cenah opozarjamo!
OPERA
Sobota. 27.: Modra roža. Premiera. Pre-
miersk: abonma. Nedelja, 28.: Modra roža. Izven. Ponedeljek. 29.: zaprto.
Slovaška oj»ereta »Modra roža«, ki pride na naš oder v Zupanovi režiji in pod Si-monitijevo taktirko, je zelo prikupno elelo. za katerega je napisal dober, vesel libreto dr. Braxatoris. lahkotno in temperamentno glasbo pa mladi komponist Gejza Dušik. V naši uprizoritvi bodo nastopili v glavnih partijah Ribičeva, Barbičeva, Poliče-va, B. Sanein, M. Sancin. Zupan. Anžlo-var. Frelih in Pianecki. Na sobotno premiere bo priEpel verjetno tudi sam avtor. Prva repriza bo v nedeljo zvečer in bo veljala predsW=ia kot izven abonmaja.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE SHota. 27.: Ujež. (Udruženje jugoslov,
emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 28. Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 27.: Ana Christie. Red B. Nedelja, 28. ob 15.: Gejša. Zn žane cene. Ob 20.: Konto X. Znižane cene. Zadnjič.
Razmejitev starokatcliških župnij v Sloveniji
Naprošeni smo za objavo naslednjega opozorila:
»Podpisani predstavniki staro-katoliške cerkve za dravsko banovino čutimo nujno potrebo, da ponovno objavljamo sledeče: Z odlokom ministrstva za pravosodje v Beogradu, ki je pristojno za cerkvene zadeve, z dne 14. marca 1940 št. 11.913/40-XV je odobrena ustanovitev samostojnih župnij v Mariboru in v Celju. Sicer sta bili ti dve župniji po odloku vrhovne cerkvene uprave z dne 5. XI. 1936 št. 2020/36 za cerkveno področje že piej popolnoma samostojni in neodvisni od kakšnega drugega župnega urada ter podrejeni izključno škofijski pisarni v Zagrebu.
Pod župnijo Maribor spada obme>čje sre-zov: Maribor levi in desni breg. Ptuj. Ljutomer, Dolnja Lendava. Murska Sobota in Dravograd. Pod župnijo Celje spada območje srezov: Celje. Laško. Brežice. Šmarje pri jelšah. Slovenske Konjice. Slovenj Gradec in Gornji grad. Ostaii °el dravske banovine spada pod župnijo Ljubljana,
Da ne bi bilo v bodoče še zmešnjav, se javnost opozarja na dejstvo, da ni nikdo od podpisanih upraviteljev župnij upravičen za katerokoli cerkveno funkcijo izven svojih mej.
Dr. T. Povše, župni upravitelj v Ljubljani. R. Jošt. župni upravitelj v Celiu. Fr. šegula, župni upravitelj v Mariboru.«
1. maj v Nemčiiji
in v protektoratu
Berlin, 26. apr. br. Davi je bi: izdan zakonski odlok s katerim se prvi maj proglaša za dižavni praznik tudi na podreč-ju Avstrije, sudetskih krajev in v zapadni Poljski. Kar se tiče češke in Moravske, določa zakonski odlok, da prvi maj za obe deželi sicer ni proglašen za državni praznik, pač pa se mora proslaviti kot praznik nacionalnega dela.
Rumuniji groze poplave
Bukarešta, 26. apr. br. Spodnji Dunav se je pričel neva;no dvigati. Vesti iz Ga-laca in Braile kažejo, da je vsak čas računati s tem, da se bo razlila čez bregove. Ob nasipu med Brailo in Galacem ar voda dvignila že do roba.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
f« 50 par za besedo, Dli» 3.— davka za vsaK oglas ln enkratno pristojbino Dtn S.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, id Iščejo
«luži». Najmanjši znesek «a enkratno objavo oglasa Din 12__. Dopisi
ln ženitve «e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dtn 3.— davka ta vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostal) oglasi «e zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka ta vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek e» enkratno objavo t glasa Din 17-—.
LsSa \a Kurešček
pc ;p v nedeljo Kralič. telefon 36-98.
11551-18
Pri Putrichu
danes in lutri zabava s plesom do 1. ure. Vsi vabljeni!.	11340-18
hrtiiiiJu
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali datarne naslova 5 din. Najmaniš znesek 17 din.
Artistična zadruga
7 Zagrebu, Ilica br. 31 — sprejema v tzobraževame v artistično clesn. umetnosti talentirane začetnice m ar-tistke. posreduje namestitve in ikrbi za niiho* napredek in socialno sigurnost Za podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo. Zagreb. Ilice 31.
110 1
Brivskega
pomočnika
spreme za ob sobotah in nedeljah 2erj.iv. Kram.
11272-1
Žagovodjo
spreimem. Ponudbe < pre ; pis; spričeval na ogl. odd. Jut'a pod »Žagovodja«.
11210 1
Dva krojaška
pomočnika
dobro izurjena za velike kose takoj sprejme splošno modno krojaštvo Alojzij Jordan. D. M. v Pol]u 146 pri Ljubljani.
11300-1
F.rivfkega
pomočnika
takoi spreime Zaje. Devica Marija v Polju.
11350-1
Kopališkega mojstra
išče uprava kopališča Ilirije. Pismene ponudbe na poštni predal 175.
113S5-1
Apipiirtoto
Besedi 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Kupim tovorni avto
znamke Blitz, nosilnost 1000 kg. malo rabljen ali nov. Slavko Suša, Kranj.
11266-10
Skladišče
Za mesec oktober oddam večje poslovne prostore na Bleiwiesovi cesti. Več se izve pri Gregorec 46a. Ljubljana.	11281-19
Stavbno parcelo
v izmeri 5.000 kv. m prodam v Vižmariih. Naiide-alneiši prostor za letne hišice. teren pripraven za gradnjo zaklonišča, krasni izprehodi v bližini Save. — Poiasnila daje v Vižmariih štev. 33.	11236-20
Velika hiša
s trgovskim lokali v mestu Celju naprodaj. Ponudbe je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prilika«.
11198 20
SPORT
Med borbami za točke
Glavne tekme bodo na Jesenicah ter v LJubljani, Celju
in Mariboru
Travniki in gozdovi
14 km od Ljubljane ugodno naprodaj. iNTaslov v vseh posloval. Jutra.
11306-20
Beseda 50 par. cL ter 3 din za šifro ali daja nje naslova. — Najmanjši znesek dni 15.
Brivski pomočnik
starejši, oženjen, išče stalno n-,, estitev .o<v »no-st. v bf.ljšem salonu. Ponudbe s pogoji na šipoš Ljudevit. Novi Sad. Ruz marinska 4.	11310-2
Inteligentna
gospodična
vsestransko izobražena, stara 40 let, 'šče službo v Ljubljani. Govori nemško, srbohrvaško in slovensko. Im.i dolgoletno prakso kale, r odgojiteljica, razume se v gospodinjstvu in v trgovi-r. Cenjene dopise na ogl. odd lutra pod »Zanesljiva in resna«.	11282-2
Mlinarja
sta r : :š prakse ra n ; u irai.i. Oskrb
moč. z večletno pri strojih in sorti-inokc se spreime 1. Plača po dogovoru, v hiši. Naslov: Zu-
2unc. Sevnica
11259-1
Brivskega
pomočnika
dobrega in stalnega prej-rciem takoj ali po dogovoru. Vyborny Vekoslav, Slo venj Gradec.
11305-1
Bi ivskega
pomočnika
dob cca delavca takoj sprej me salon Feri Podržaj, na Sv. Jakoba trgu 9.
11342'!
Gospodinja
dobra kuharica, srednjih let išče službo pri samostojnem gospodu, ločencu ali vdovcu brez otrok. Nastop po dovoru. Ponudbe na oglas, odd. lutra pod »Snažna«.
11332-2
Prodajalka
išče službe v trgovini z mešanim blagom. Nastop s 15. maiem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10207-2
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Moško in
damsko kolo
novi, lahki, krasni, znamke »Allright« naprodaj po din 1370. Cesta 29- oktobra 13, pritličje, levo.
11224-11
Pohištva
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Zemljišče
za užitek ali stavb, parcele, bližina Ljubliane kupim. Po izve se na Celovški c. 54.
11339-20
Hišo v Celju
štiri-stanovanjsko v lepem delu mesta, 5 minut od kolodvora prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11293-20
Samsko spalnico
dobro ohranjeno, čisto, tudi starejšo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica«.	11330-12
Malo posestvo
na Brezovici prodam. Po-'zve se pri Kavčič, Celovška c. 180.	11169-20
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali datarne naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Cepljeno tr^je
prvorazredno, dinar komad, divjake korenjake nudi — ZlHER Franio, Zamušani, Sv. Marjeta Moškanjci, — Zahtevajte seznam sort.
10730-6
Dve novi blagajni
National register. 100 stojal za note, ponikljanih, vse po polovični ceni prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.
11329-6
14- do 161etno dekle
pridno in pošteno iščem za pomoč v trgovini. Ponudbe na ogl. odd. futra pod šifro »Pošteno dekle«.
11277-1
HALO! Za bir-
mance in botre
j nudi primerno blago v ve-liki izbiri tvrdka Goričar, j Sv. Petra cesta, j 11208-6
Parcelo
! cca 1000 kv. m v Ljubljani I (tudi z hišo) kupim. Naj-i raje v severnem delu. Po-1 nudbe na ogl. odd. Jutra j pod »Gotovina 66«. I	11358-6
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate pri Bančno Kom. Za-vodu, Maribor,
Aleksandrova 40.
6916-16
Hranilne knjižice
Kmečkega hranilnega in posojilnega doma, Ljubljanske kreditne banke, Prve hrvatske štcdionice in 3 odst. obveznice prodaja komanditni zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40.	11378-16
Sobo
s posebnim vhodom, mirno in čisto oddam s 1. majem solidni osebi. Mestni trg 17, II. nadstr., vrata 8.
11337-23
Elegantno sobo
oddam samo boljšemu gospodu, s strogo posebnim vhodom v najlepšem centru mesta takoj ali poznele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobna soba«.
11325-23
Sostanovalca
sprejmem v sobo s posebnim vhodom. Vidovdanska 1, levo pritličje.
11299-23
	
	33SG8!
Beseda 1 za šifro 5 din.	din, davek 3 din, ali daianie naslov Najmanjši znesek 17 din.
Kmetsko posestvo
kupim, zidana hiša, aron-dirano, velikost 15 do 20 hektarov, njive, travniki, gozd, vinograd, lega oko- ' lica Sevnica, Brežice, Vi- j dem Krško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upokojenec«.
11265-20
Opremljeno sobo
s strogo posebnim vhodom takoj oddam v Sp. Šiški. Drenikova ul. 34. poleg Sokolskega doma.
11357-23
Beseda 50 par, davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni 15.
Garconiero
ali opremljeno sobo. z vhodom s stopnišča iščem za 15. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
11320-23a
RUD AE SKI INŽENJER
mlajša moč — po možnosti s prakso v rudnikih lignita DOBI NA7*1 KščENJF. V poštev pridejo samo resni reflektanti, ki ljubijo svoj poklic in najdejo v delu zadovoljstvo, ljudje inicijative in komercijalnega duha. — Mesto je velike bodočnosti za delovnega ln sposobnega človeka. — Pismene ponudbe na »Publicitas« a. d., Beograd, poštni pretinac 60, pod »Dobra sreča«.
		
		
t
Umrl jc naš srčno ljubljeni soprog, očka, stric in
svak, gospod
d:
AN BELLE
BIVŠI TRGOVEC IN TRAFIKANT
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne I 27. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na frančiškansko
pokopališče.
MARIBOR, dne 26. aprila 1940.
Žalujoče rodbine:
Belle, Eohrman, Sever in Gruden

Piazno sončno sobo
išče nedaleč od centra ves dan odsotna gospa s hčerko dijakinjo, s prehrano samo za hčerko. Sem zelo mirna in poštena stranka ter točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa s hčerko«.
Kakor smo opozorili žc včeraj, bo jutrišnja nedelja prinesla spet šest prvorazrednih tekem za točke SNZ, od katerih je seveda — ker gre tekmovanje polagoma h koncu — druga važnejša od druge. Pri tem pa je le treba razlikovati med moštvi, ki jim udeležba v slovenski ligi ne more več uiti, dalje med onimi, ki se vsaj na tihem še potegujejo za to čast in slednjič med onimi, Ki so že opustili vsako nado na to udeležbo, pa si vendar prizadevajo. da bi zasedli čim častnejše mesto v tabelah.
O jutrišnjih nastopih na kratko tole:
Bratstvo—Kranj
To bo prvenstvena tekma ob 16. na igrišču Bratstva na Jesenicah, v kateri se bosta srečala trenutno najboljši klub ljubljanske skupine in njegov večni tekmec — SK Kranj. Kranjčani bodo jutri gotovo napeli vse sile, da jih Bratstvo ne bi prehitelo, toda prav tako bodo tudi Jeseničani poskusili vse, da bi to dosegli.
Kranj pride na Jesenice s svojo pomlajeno ekipo, domačini pa bodo poslali v borbo svojo staro gardo, ki je največ vredna takrat, kadar gre res zares. Vsi znaki kažejo, da bo jutri na Jesenicah na tej tekmi precej »vroče«. Kranjčani bodo pripeljali s seboj precej svojih prijateljev, ki pa bodo imeli opravka še z bolj temperamentnimi Jeseničani, ki znajo tudi dobro povzdigniti svoj glas ob takih prilikah.
Predtekmo bosta igrali rezervi obeh moštev ob pol 15.
Mars—Jadran
Popoldne ob 16. bo na igrišču Ljubljane prvenstvena tekma med tema dvema starima nasprotnikoma z nogometnih igrišč. Proti odličnim Jadranašem bodo morali Marsovci napeti vse sile, če bodo hoteli spraviti obe točki. Ta prvenstvena tekma bo spričo dejstva, da se simpatični Trnov-čani popravljajo od tekme do tekme, prav lepa in privlačna. Marsu bo morebitna zmaga pomagala do boljšega mesta v tabeli, Jadran pa bi si z njo utrdil mesto v sredini.
V predtekmi bodo ob 15. nastopili juniorji Marsa in Most.
Reka—Svoboda
Jutri ob 10.15 se bosta na Jadranovem igrišču udarili Svoboda in Reka. Prerokovati zmago enemu ali drugemu bi bilo težko. Po zadnjih rezultatih sodeč ima Reka nekaj več izgledov za uspeh. Za Svobodo pa je to zadnja prilika, da se reši zadnjega mesta. Zato bo ta tekma prav gotovo nad vse zanimiva in napeta.
Hermes—Disk
Disk bi bil preteklo nedeljo skoraj poskrbel za presenečenje v tekmi z močnim Marsom. To pomeni, da so Domžalčani moštvo, ki jim ni oporekati znanja, požrtvovalnosti, in ambicioznosti.
Hermes, skoraj vsa prejšnja leta prvak ljubljanske skupine, mora letos deliti uso-
Vsaka beseda 2 din : davek 3 din. Za dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din.
Simpatična
gospodična
z malim posestvom iščem državnega uslužbenca. Resne ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Bodočnost«.
11345-25
□□□□□□□□□□□□□□ MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
E. RADOVAN
tapetnik Al e s t n i trg 13.
do srednjih, je pa jasno pokazal v pomladanskem tekmovanju, da zasluži od vseh prvoplasiranih najboljše mesto. Zmage, ki jih je dosegel niso zgolj slučajne in je videti, da so v moštvu igralci, katerim je uspeh kluba najdražji. Bili so zmagoviti proti vsem onim, ki bodo v bodoče zastopali slovenski nogomet. Zato bodo šiškarji tudi jutri napeli vse sile in porabili vse znanje, da ostanejo tudi v tej tekmi zmagoviti.
Pričetek tekme ob 9.30 na igrišču SK Ljubljane; po glavni tekmi bodo ob 11. igrali juniorji Hermesa in Slavije.
CELJSKI SPORED
Jutri bodo v Celju tri prvenstvene tekme. Ob 9.15 se bo pričela na Glaziji prvenstvena tekma niladin SR Celja in SK Jugoslavije. Ob 10.30 se bo pričela isto-tam drugorazredna prvenstvena tekma med SK Laškim in SK štorami.
Na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju se bo pričela ob 16.30 prvorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in
SK Amaterjem iz Trbovelj.
★
Slednjič se bosta za točke v I. razredu mariborske skupine merili še dve enajsto-rici, in sicer železničar in Mura iz Murske Sobote. Tekma se bo začela ob 15.30 na igrišču železničarja v Mariboru.
PRVENSTVO H. RAZREDA
V ljubljanski skupini II. razreda se bije ogorčena borba za drugo mesto med Mladiko, Korotanom in Mostami. Teoretično imajo še vsi trije klubi možnost doseči prvo mesto, toda to je zelo malo verjetno, ker je Grafika s prednostjo 4 točk skoraj siguren prvak.
Jutri bodo v tej skupini tri tekme, in sicer:
Grafika—Mladika ob 16.30 na igrišču Jadrana,
Korotan—Adrija ob 16.30 na igrišču Ko-rotana in
Moste—Slavija ob 15.45 na igrišču Mladike.
Vse te tekme obetajo biti zaradi važnosti prav zanimive.
*
Razen tega bo jutri še več juniorskih tekem za točke v Ljubljani in pa prvenstvena tekma v trboveljski skupini med Trbovljami in Svobodo v Trbovljah. Podrobni pregled vsega jutrišnjega sporeda bomo objavili v nedeljski številki.
IZA VSAKO PRILIKO
ìajboljsa m aaj cenejša oblačila si nabavite pri
Preske^ju,
Sv. PETKA C. 14
Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih
DKW motociklih
MODEL 1940
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču.
Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW> motocikli, Ljubljana, Miklošičeva 30.
V nekaj vrstili
Pred ustanovitvijo Slovenske teniške zveze
Na nedavnem občnem zboru JTS v Zagrebu so sklenili, da se jugoslov. teniški sport reorganizira. V Beogradu so že ustanovili Srbski teniški savez, prav tako tudi v Zagrebu, kjer so hrvatski teniški klubi ustanovili svoj lasten savez. Jasno je torej, da si tudi Slovenci moramo ustanoviti svoj teniški savez in se je sedaj v Mariboru formiral poseben akcijski odbor, ki mu načeluje znani in uspešni pro-pngator teniškega sporta g. Radovan še-pec, da ukrene vse potrebno za ustanovitev Slovenske teniške zveze. Iniciativo za ustanovitev Slovenske teniške zveze so sedaj vzeli v roke Mariborčani in to zaradi tega, ker razpolaga Maribor z najštevilnejšim kadrom teniških igralcev v Sloveniji. Omenjeni akcijski odbor bo v soglasju z vsemi teniškimi klubi in po navodilih JTS v dogledni bodočnosti pospešil ustanovitev Slovenske teniške zveze. Akcijski odbor je povabil k sodelovanju vse klube v Sloveniji z željo, da sporazumno z vsemi ustanovi organizacijo, ki bo nudila jamstvo za uspešen napredek teniškega sporta v Sloveniji.
Sport v Litiji
V naši dolini se je zanimanje za sport močno dvignilo. K temu so mnogo pripomogli rezultati v letošnji pomladi, kjer so
zrak
Tovarna kompresorjev in orodja na
FM A (Pokorny, Frankfurter Maschinenbau A G., vorm. Pokorny <fc Wittekind, Frankfurt/Main)
ima razstavljeno
v pogonu
ZAGREBŠKEM SEJMU od 27. IV. do 6. V
4 KOMADE PRENOSLJIVIH KOMPRESORJEV
na
Obiščite nas!
in orodja na zrak
Obiščite nas!
INSERIRAJ V „JUTRU"!
f
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je zapustila naša predobra, do zadnjega požrtvovalna mamica in stara mamica, gospa
arila Zoreč
K večnemu počitku jo bomo položili v nedeljo 28. t. m. dopoldne na pokopališču v št. Vidu pri Stični.
št. Vid—Grosuplje, Ruše, dne 26. aprila 1940.
Žalujoče družine:
dr. ZORČEVA, dr. PODKORITNIKOVA, dr. TERSEGLAVOVA, RACICEVA in SIVKOVA
se naši fantje res že večkrat prav lepo odrezali.
Prvenstvena tekma SK Litije proti DASK-u v Trbovljah je bila na našem igrišču. Naša enajstorica je vodila že v prvem polčasu 2:0. V drugi polovici so naši fantje še močneje pritisnili in dvignili rezultat na 5:0. Gole so zabili Eltrin Jože, Vrhovec in Šuler. Naša enajstorica pa je v prvenstvenih tekmah gostovala že tudi v Trbovljah, in sicer proti Retjii. Tudi proti temu moštvu smo zmagali, in sicer s končnim rezultatom 3:1. dočim je bil konec prvega polčasa izravnan 1:1.
SK Litija je utrpel v zadnjem času težak udarec. Načelnik nogometne sekcije in duša našega kluba g. Avgust špat je premeščen od litijskega cestnega odbora v Mokronog. Prav po njegovih vzgojnih navodilih se je stanje v našem klubu zelo popravilo. G. špatu smo priredili prisrčno odhodnico. ki so se je udeležili aktivni športniki in člani uprave. V teku je akcija. da bi tega vrlega javnega delavca premestili spet nazaj v Litijo. Saj je bil spoštovan v vseh krogih in tudi v uradnem poslu je bil odlično ocenjen in se je ves posvetil službi. Verjetno je. da bodo akcijo za vrnitev v Litijo razumeli tudi na merodajnih mestih. G. Špat se je marljivo udejstvoval tudi pri litijskem Sokolu, kjer je bil režiser in prvi igralec.
V	nedeljo 28. t. m. bodo prišli v Litijo člani SK Kamnika, ki bodo odigrali proti Litiji prijateljsko tekmo. Za prireditev vlada živahno zanimanje.
Zanimiva in častna
statistica
Beograjsko »Vreme« je sestavilo pregled mednarodnih nogometnih tekem v prvem četrtletju letošnjega leta, pri čemer je ugotovilo dve presenetljivi in za naš nogomet nadvse častni dejstvi. Jugoslovenska nogometna reprezentanca — skupno s hrvatsko — je v tej dobi odigrala največ mednarodnih tekem, pri vsem tem pa je v vseh nastopala tako uspešno, da je med 14 državami, ki so se v tej dobi tudi pojavile z nogometom v mednarodni areni, dosegla najboljše in prvo mesto.
V	tem pregledu vodi torej Jugoslavija s štirimi tekmami, od katerih je tri dobila. eno pa odigrala neodločeno s skupno razliko golov 10:4. Če bi po doseženih izidih razvrstili tudi ostale države, bi v tem času sledile Jugoslaviji po naslednjem vrstnem redu: Madžarska. Italija. Francija. Argentinija, Holandska itd. še bolj zadaj so še Rumuni, Nemci in Švicarji. To je vsekakor velik uspeh za naš mladi nogomet. saj je bila dozdaj Jugoslavija v takšnih statistikah večinoma skoraj na
koncu ali pa ne daleč od njega.
★
Jutri dopoldne ob 10 bodo juniorji SK Ljubljane nastopili v Zagrebu in menda sploh prvič izven območja domače nogometne zveze. Na tekmo jih je povabil hrvatski nogometni savez z juniorsno itr-prezentanco, ki bo na praznik dne 2. maja v Pečuhu nastopila v reprezentančni ju-niorski tekmi z Madžari, in sicer istočasno, ko bosta reprezentanci Hrvatske in Madžarske igrali glavno tekmo v Budimpešti. Mladinsko moštvo HNS vodi znani reprezentativni igralec Gradjanskega Hügl.
Pri HNS rešujejo trenutno dva neljuba spora za zeleno mizo. Varaždinska Slavi ja ni zadovoljna z odločitvijo v korist Splita v zadevi neodržane ligaške tekme, ves splitski podsavez pa se upira, da bi izvedel preiskavo zaradi znanih dogodkov na ligaški tekmi med Hajdukom in Grad.jan-skim. Ko bo odigrano jutrišnje zadnje kolo v ligi, bo vsekakor urejanje teh zamer že mnogo lažje.
»Motoklul» Ilirija«. V nedeljo dne 28. t. m. članski izlet mirno Grosuplja. Krke na Muljavo (Jurčičev dom J, kjer bo sestanek s člani novomeške sekcije. Povratek preko Stične in Višnje gore. Reditelja Janko šiška in Franc Polak. Zbirališče in odhod točno ob 13. izpred kavarne »Evrope . — Zaradi občnega zbora še članstvo nujno naproša, da v prihodnjih dneh poravna zaostalo članarino. Drevi obvezni članski sestanek pri Slamiču. Upravni odbor.
Celjska teniška sozena se je pričela. Teniška sekcija SK Celja sporoča, da so igrišča v mestnem parku spet otvorjena. Igrišča so posuta z novim peskom in pripravljena za igranje. Vse cenj. dame in gospode, ki so doslej igrali, vabimo, da pričnejo spet igrati, nove interesente pa vabimo, da se vpišejo v sekcijo. Tenis je priljubljena družabna igra za starejše in mlajše, posebno je pa vabljena mladina, da goji to lepo športno panogo. Vsakdo se lahko prijavi oskrbniku na igrišču, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije.
III. redna seja Slovenske plavalne zveze bo v torek, v dne 30. t. m. ob 18. v klubski sobi kavarne Union. Dnevni red: 1) Tekoči posli; 2) Prvenstvo LPZ v Mariboru. Predsednik.
Načelstvo plavalne sekcije SR Tliri.jc, opozarja članstvo, da je kopališče odprto v torek, sredo, četrtek in petek, ne pa v soboto kakor je bilo pomotoma objavljeno v časopisju!
SK Reka. Vsi igralci ki so določeni za. tekmo s Svobodo, naj bodo ob 9. v naši garderobi, kjer je tudi razvidna postava. Ravš—Tremel sigurno! Tajnik.
Ustanovni občni zbor Zveze slovenskih motoklubov bo v soboto 4. maja s pričet-kom ob 20. v restavraciji hotela štrukel v Ljubljani, Dalmatinova ulica.
R A D I O
Sobota. 27. aprila
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče).— 12.00: Vesele plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška uia: Slovenske narodne pravljice bere ga. M. Boltar-Uk-marjeva, nato igra Lažon in njegovi družici«. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. -— 19. Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Novi Vinodol in njegova vloga na Jadranu. — 19.40: Objave. — 20: Zur.anjejx>litični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel spored za konec mesca. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za vesel kc.nec tedna.
Beograd 19.40: Nabožna glasba. — 20.10: Zborovsko petje. — 20.40: Biblijska poezija. — 24 : Prenos vstajenja. - - Zagreb 17.15: Mali orkester. — 20: Pevski zbor Lisinskega. — 20.30: Zabaven spored. — 22.30: Ples. — Praga 19.25: Lahka godba. — 20.30: Operetni večer. — 22.20: Pester spored. — 24: Pravoslavna velika noč. -
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno c*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran —
Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.
— Vsi v Ljubljani.