OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 13, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 73
^ovi GROBOVI
'OHN PRIMOŽIČ
kt trajajoči mučni bo-' ]e preminil na svojemu do-čal' smo že včeraj poro-Primožič, star 78 let. je na 1386 E. 41 St. je bil iz vasi Hrib št. 36, zapj.	pri Ribnici, kjer
Sor ^^3,ta Lovrenca in več Ca,°	Bil Je član društva
"j°la Tent št. 1288 TM. ^ari ^^Pušča dve hčeri, Mrs. le^ Heidemann in Mrs. He-^idemann, vnuka Charles sorodnikov. Soproga j® umrla leta 1935. Po-8-^5 7^ši v petek zjutraj ob PofrAk" Joseph Želetovega %t A^ zavoda, 6502 St. Wj. v cerkev Brezmadež-
E. 43 8t. in to _ ob 9:30 uri ter na-dhi«; ^, pokopališče Calvary v b.jgrobnico.
>LPH C. NOVINC
Pfeniin^j zjutraj ob 2:35 uri je ci Ji ' ^ Huron Rd. bolnišni-
%iphk'/r p-
Ha 72f. ' 'star 46 let, stanujoč trjj . 163 St. V torek zju-lo v kot ponavadi na de-liela , Corp., ko ga je za-■^nico	je bil v bol-
^ela, '. P& na vide? se .¥>• bolezen tako ne-I'iojejj' . ^ slutili, da bo umrl. ^Hčev ^ Clevelandu. No-^ ružina je bilg, med pio-^ nad ^^^^^^^oodski naselbini, ^ko >j. ^ ^et je vodil gasolin-'0 B. np "a St. Clair Ave.
St. Med vojnim ča-delat v tovarno Cle-\ Cor '"^'^'or Co. (sedaj Oli-P-), za katero družbo je
Solistinja nastopi na Zarjinem koncertu
Miss Josephine Klun
let.
'S'ti, Zapušča soprogo Caro-° Breskvar, ki je hči ho	Breskvarja,
?	Mae in Ca-
f^^ard' brata Charles in I P®^-brata Joseph Te-^ To' 2"^ sestre Mrs. Fran-o	Heintz in
^ zjutv • se vrši v sobo-10:30 uri iz Gr-zavnri ® Shore pogrebne-.Ve	171 St. in Lake
7*^'" ^ cerkev Marije '^^to ^ Holmes Ave. ter pokopališče Calvaiy.
>^I>UNC
»	svojem do-
^iiUjo/5	star 73 let,
>ie til°^"30E. 41St. Do-je Šmarja sap, odko-0%. P^'^sel v Ameriko leta
iv'^ka"
če^. ^ ^apuggg^ dva sinova in Sfc n?'' Mrs. Anna in	brata John in
gg	sorodnike. Po-
Uri	petek zjutraj ob
pogreb-
>4ve^'' & 47 St. in Supe-J^^išgg ^ Highland Park po-
h svojemu domu
;>	E. 26 St. Doma
iN ^ /Njivice, odkoder je dr,T^'ko leta 1909. Bil št. 21 HBZ. brata Johna
Z	"Gkaj
^ v Mbdk
iti ^	Golubovega
»liiVS
% oh o .5^®"' ^ cerkev sv •30 uri.
V	nedeljo, 16. aprila bo pevski zbor Zarja podal svoj spomladanski koncert na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Ob tej priliki bo prvič nastopila v Clevelandu poznana slovenska pevka iz Pittsburgha, Pa., Miss Josephine Klun.
Miss Klun je že neštetokrat nastopila na priredbah naših društev v pittsburški naselbini. Vuseduje ixvisten sopran. Glasbo študira že več let pod imenitnimi dirigenti. Njen cilj je povzpeti se na mesto operne pevke, kar bo s svojim vztrajnim delom prav sigurno dosegla.
Nedeljski vzpored Zarjinega koncerta vsebuje zelo bogate pevske točke. Mešan zbor bo otvoril program točno ob 3.30 uri popoldne, ko bo zapel: "Piknik v gozdu" in "Vrbsko jezero."
V	duetu boste Sophie Elersich in Alice Tekavec zapeli "Home Coming" in "Treba ni," nakar bo kvartet Albert Fatur, Andy Turkman, Frank Elersich in
Frank Kokal zapel "Pastirček" in "Z veselim srcem voščim."
Lepo koroško narodno pesem "Da b' biva liepa ura" in "Mati piše" bosta podala Josephine Turk in Tony Perušek. Frank Kokal bo pa zapel "Tebi le se glasi."
Miss Josephine Klun bo v prvem nastopu zapela "Tam, kjer teče bistra Žila," "Vilia" in "Ko lani	mimo šel," zatem
bo njena spremljevalka na klavir zaigrala "Polonaise" in Miss Klim bo zaključila prvi del programa s tremi klasičnimi skladbami.
Kakor lahko razvidite iz prvega dela programa, bo Zarja podala v nedeljo nekaj izrednega. Tudi drugi del programa bodo posetniki z užitkom poslušali, saj vsebuje lepe narodne in znane klasične skladbe. Po koncertu se razvije prosta zabava v prizidku, kjer bo prevladovala domačnost in dobro razpoloženje. Javnost je prijazno vabljena na udeležbo.
Lattimore pravi, da ne pozna Budenza, ki bo v ponedeljek nastopil kot priča McCarthya
WASHINGTON, 12. aprila—Visoki svetovalec Državnega oddelka Owen Lattimore, katerega senator McCarthy obtožuje, da je vodilni "sovjetski vohun v Državnem oddelku," je včeraj izjavil, da ne pozna bivšega spreobrnjenega komunista Louisa Budenza, ki bo v ponedeljek nastopil pred senatnim pododborom kot McCarthy jeva priča. Senator McCarthy je že zad
nji teden naznanil, da bo razkril ime "tajinstvene priče," ki bo njegove obtožbe proti Lattimoru podprla. Ta priča je Budenz, ki je nekoč bil v uredniškem štabu glasila ameriške Komunistične partije Daily Worker.
Budenz pa medtem ni hotel podati nobenih izjav proti Lattimoru. V Midlandu, Mich., kjer poučuje na neki katoliški univerzi in se mimogrede ukvarja s pričanjem proti svojim bivšim tovarišem, je Budenz rekel, da pričakuje poziv senatnega pododbora. Toda izjavil je, da ni nikoli ne videl in ne govoril s senatorjem McCarthyjem.
Budenz je podal le izjave, tikajoče se ameriške zimanje politike. Med ostalim je rekel, da je ameriška politika na Kitaj-
skem bila katastrofalen polom."
(Lattimore je eden od svetovalcev Državnega oddelka, kar se tiče ameriške politike na Daljnem vzhodu).
Obtoženi svetovalec Lattimore, ki menda pričakuje, da bo Budenz pričal proti njemu, je včeraj rekel:
"Želim izjaviti, da ne poznam Mr. Budenza in kolikor pomnim, ga nisem nikoli srečal in nisem imel nobenih direktnih, ali pa indirektnih stikov z njim."
Italija je dobila prvo pošiljko ameriškega orožja
NEAPELJ, 12. aprila. — Danes je v strogi tajnosti bila iz-tovorjena prva pošiljka ameriškega orožja, ki je dospela v tukajšnje vojaško pristanišče ponoči.
De Gasperijeva krščansko-de-mokratska vlada ni hotela razkriti, v katero pristanišče bo priplula ameriška ladja "Exilo-na," ker se je bala, da bodo delavci po navodilu komunistov in socialistov vrgli orožje v morje. Komunisti so oklicali splošno stavko v Neapolju, toda orožje je že bilo iztovorjeno in poslano v vojaška skladišča, predno se je stavka dejansko začela.
Močni oddelki vojaštva in policije so zavarovali pristanišče "Vojvodinje Aosta", ko je tekom noči bilo iztovorjenih 319 ton artilerije, manjšega orožja in municije. Kljub vsem meram previdnosti, se veruje, da se bodo komunisti in socialisti zoper-iStavili oboroževanju Italije in storili vse kar bo v njihovi mo či, da bi oboroževanje ovirali.
Zedinjene države preiskujejo, če je ameriško letalo bilo nad sovjetskim ozemljem, ko se je pripetil incident
NOVA ODVETNICA

EMMA SKOFF
Miss Emma Skoff, hči obče poznane družine Mr. in Mrs. John Skoff iz 19301 South Lake Shore Blvd., Euclid, O., ki je prošlega februarja meseca z odliko prestala preizkušnjo v odvetništvu, je bila sprejeta v prakso 31. marca v Allerton hotelu.
Nova odvetnica je graduirala iz Shore High šole, kjer je bila častna govornica pri gradu-aciji, nakar se je vpisala v Flora Stone Mather kolegij, odvetniške študije pa je dovršila v Western Reserve odvetniški šoli, kjer je dobila za odlične študije plačano šolnino (Ranney scholarship) v odvetništvu.
Miss Skoff, kot njenim staršem, izrekamo naše iskrene čestitke, ter ji želimo mnogo uspeha v njeni karijeri!
linijski voditelji Bodo šli v zapor zaradi piketiranja
WARREN, O., 12. aprila — Common Pleas sodnik ashland-skega okrožja H. E. Culbertson je danes potrdil obsodbo unij-skih voditeljev in članov unije, ki so v zvezi s stavko pri Taylor-Winfield Corp. prezrli sodnijski ukaz, po katerem je piketiranje pied tovarno bilo prepovedano.
Vkupno je bilo obsojenih 18 članov United Electrical Workers unije na zaporne kazni od 10 do 12 dni in globo od $50 do $100.
Sodnik je dal na izbiro obsojenim unijskim članom, da lahko gredo v zapor čez nedeljo, ali pa naenkrat prestanejo celo kazen. V prvem primeru bi se obsojeni morali javiti v okrajni jetnišni-ci v soboto zjutraj ob 7, izpuščeni pa bi zopet bili ob 7. zjutraj v ponedeljek.
URADNIKI ZA KONTROLO RENTOV ODSLOVUENI
WASHINGTON, 12. aprila.— Blizu 1,100 federalnih uradnikov za kontrolo rentov bo s 1, majem odslovi jenih v treh zveznih državah.
ŽITO POSLANO ZA JUŽNO KITAJSKO
TOKIO, 11. aprila—Komunistična radio postaja v Peipingu je danes naznanila, da je vlada poslala iz Mandžurije 600,000 ton žita za področja južne in centralne Kitajske, kjer vlada huda lakota. Obenem je vlada olajšala težak položaj prizadetega prebivalstva z delen jem druge hrane.
PREDSEDNIK CILEJA PRIDE V AMERIKO
WASHINGTON, 10. aprila — Prihodnjo sredo bo prišel v Zedinjene države predsednik Cile-ja Gonzales Videa. Vladni uradniki so naznanili, da bo Gonzales dočakan v Washintgon z vsemi častmi.
Glavni tajnik ZN bo ver jetno šel na pogovore v Moskvo
LAKE SUCCESS, 12. aprila— Glavni tajnik organizacije Združenih narodov Trygve Lie je danes izjavil, da ni izključeno, da se bo koncem meseca podal v Moskvo na pogovore, katerih cilj je, da se konča krizo, ki je izbruhnila zaradi kitajskih nacionalističnih delegatov v organizaciji Združenih narodov.
Liie bo odpotoval 22. aprila v Evropo in meni, da bi ob tej priliki lahko šel tudi v Moskvo. Pred in tekom sestanka zunanjih ministrov treh zapadnih sil se bo glavni tajnik nahajal v Londonu.
Glavni tajnik ZN je nedavno priporočil, da se v okviru Varnostnega sveta skliče konferenco zunanjih ministrov štirih velikih sil, vključno Sovjetske zveze, da bi se omililo sedanjo napetost. Priporočil je tudi, da Ze-dinjen države in Sovjetska zveza sprejmeta mirovni program, katerega naj izvajata v teku dobe dvajsetih let.
Senator Bridges predlaga, da se na mejo Rusije pošlje "do zob oborožena" letala
WASHINGTON, 12. aprila—Državni tajnik Dean Acheson je danes izjavil, da bodo Zedinjene države izvršile polno preiskavo v zvezi z ameriškim letalom, zaradi katerega je sovjetska vlada poslala ostro protestno noto, ker da je baje vdrlo globoko nad sovjetskim ozemljem in streljalo na sovjetska letala, ki so na streljanje odgovorila. Acheson je naznanil, da"
Uradniki ameriške službe v Pragi na zatožni klopi
PRAGA, 12. aprila—Jutri se bo na sodni ji Partkraca začela obravnava proti skupini češkoslovaških uposlencev ameriškega urada v Pragi.
Češko ministrstvo za informacije je povabilo na obravnavo časnikarje zapadnih časopisov. Toda dosedaj še ni bilo objavljeno proti kakšnim obtožbam se bodo zagovarjali aretirani uradniki in uposlenci.
Pred naznanilom o obravnavi je češkoslovaška časnikarska agencija naznanila, da je že drugi češkoslovaški državljan pustil svoje delo pri ameriškemu uradu, ki da kaže "naraščajočo sovražnost proti Češkoslovaški."
je
Obramben! oddelek zbira podatke, ki so v zvezi z incidentom. Veruje se, da ameriška vlada ne bo odgovorila na sovjetsko protestno noto, dokler ne bo zbrala vse podatke, ki so v zvezi z ameriškim letalom, ki je izginilo nekje na Baltiškem morju.
V Beli hiši je Trumanov tiskovni načelnik Charles G. Ross izjavil, da Državni oddelek verjetno ni prišel v stike s predsednikom v zvezi s to zadevo. Pristavil je, da bo Truman v celoti obveščen o incidentu.
Medtem pa je senator Styles Bridges izjavil, da bi se na mejo Sovjetske zveze moralo poslati do "zob oborožena" letala, ki bi patrolirala nad Baltiškim morjem. Čeprav okolščine, pod katerimi je prišlo do incidenta, še niso znane in je v sovjetskem protestu rečeno, da je ameriško letalo vdrlo 13 milj v Sovjetsko zvezo ter streljalo na sovjetska letala, je Bridges rekel, da bi se "Jožefu Stalinu moralo dati vedeti, da če bo streljal na ameriška letala, bodo slednja na streljanje odgovorila."
Bridges je viharno napadel Sovjetsko zvezo, ki da je odgovorna za incident. Okrcal je že vnaprej tudi vse one uradnike, ki bi mogoče predlagali, da se preneha s poleti v bližini sovjetskih mej.
Bridges je dalje rekel, da so obtožbe sovjetske vlade "fantastične," ker da kolikor je njemu znano, ameriško letalo ni bilo oboroženo.
"Pravim, naj se naši patrolni poleti nadaljujejo. Uporabi naj s(: naše najnovejše modele letal. Piloti teh letal naj bodo naši najboljši ljudje. Pravim tudi, naj se ta letala oboroži do zob," je izjavil Bridges.
Senator je pristavil, da so gornje izjave njegovo osebno stališče, ki sloni na informacijah, katere je dobil v zvezi z incidentom.
ITALIJANI SO SE STEPLI ZAKADISPAGHETTOV
PARIZ, 12. aprila—Dve skupini italijanskih izletnikov sta se danes spopadli zaradi krožnika špagetov. Do splošnega pretepa, pri katerem je sodelovalo 100 izletnikov, je prišlo, ko je neki izletnik po nesreči spustil krožnik špagetov na glavo nekega drugega izletnika.
DEMONSTRACIJE PROTI OBOROŽEVANJU FRANCIJE
CHERBOURG, Francija, 12. aprila — Tukajšnja organizacija "Partizanov miru" je danes objavila poziv za množične demonstracije proti oboroževanju Francije. Demonstracije bodo jutri, ko se pričakuje, da bo ame-i-iška ladja v okviru programa za oboroževanje zunanjih dežel pripeljale prvo pošiljko orožja.
Dodatek
Dodatno v zahvali za pokojno Jennie Kristoff bi se moi;a-lo glasiti, da se prizadeta družina iskreno zahvaljuje pevskemu zboru Jadran za krasne, v srce segajoče zapete žalostinke ob krsti blagopokojnice.
Izredna seja
V	petek zvečer ob 7;30 uri se vrši izredna seja direktorija in Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. Ukrepalo se bo o proslavi slavnostne otvoritve nove dvorane in prosi se vse druge rojake in rojakinje, ki so pri volji pomagati na ta dan, da pridejo na to sejo-
Unijski vodilelj bo deportiran
Imigracijske oblasti so včeraj ukazale deportacijo cleve-landskega unijskega voditelja in samopriznanega komunista Davida Balinta, ki je živel v Zedi-njenih državah od leta 1920. Ba-lint je že sam naznanil, da bo odpotoval iz dežele s poljsko ladjo Batory. V Clevelandu ima ženo in dva otroka, ki pa bodo ostali v deželi. Njegov brat, ki je bil tudi znan unijski voditelj, je umrl lani, tik pred zasliševanjih za njegovo deportacijo.
Himen
V	soboto zjutraj ob 10. uri se bosta poročila v cerkvi Our Lady of Angels, 3644 Rocky River Dr., Miss Rose Marie Pennow, hči Mr. in Mrs. W. A. Pennow, in Mr. Joseph C. Mi-klus, sin Mr. in Mrs. Joseph Miklus iz 3479 W. 63 St.
Prihodnjo soboto se bosta poročila Miss Betty Jane Kla-mert, hčerka Mr. in Mrs. James Klamert iz 13126 Bellaire Ave., in Mr. Joseph M. Mirtich, sin Mr. in Mrs. Andrew Mirtich st., 12815 Kirton Ave. Poroka bo zjutraj ob 10. uri v cerkvi Annunciation na W. 130 St., poročna slavnost po zvečer v JDN domu na W. 130 St.
Novoporočencem čestitamo in jim želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Neslana šala
Včeraj si je neka ženska privoščila prav grdo šalo, ko je potom telefona naročila in poslala ambulanco na dom Mr. in Mrs. Gasper Bashel na Cherokee Ave., češ, da se tam nahaja bolnik, ki ga je treba takoj odpeljati v bolnišnico. Pri Bashel-ovih nimajo nobenega bolnika in prihod ambulance je povzročil dokaj razburjenja, ko so skozi okno zagledali ambulanco in videli, da gresta voznik in njegov pomočnik z bolniškim vozom proti vratom.
Taka šala je netaktna, lahko povzroči zle posledice in končno je tako početje kaznjivo.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. S231 ST. CLAIR AVENUE •	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) '
Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) __________________________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________________ 5.00
Fpr Three Months—(Za tri mesece) ______________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Counti'ies:
For One Year—(Za eno leto) ________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________
For Three Months—(Za tri mesece)__________________
..$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TEŽAVE Z OVADUHI
Liberalni new-yorški tednik "The Nation" se je spomnil, da obstojajo "nevarne misli." Da zaščiti posamezne sotrudnike in druge znane literate, ki v večji ali pa manjši meri še vedno v tej deželi demokracije in svobode gojijo tako zvane "nevarne misli," toda jih rajši držijo zase, je "The Nation" zdčela objavljati članke podpisane s pseudo-nimi (lažnimi imeni).
Verjetno je, da je več znanih pisateljev in komentatorjev, ki pod svojim polnim imenom pišejo članke in knjige, v katerih niso izražene nobene "nevarne misli." Ampak kaj se dejansko dogaja v njihovih možganih, ko se zaklenejo v sobe, prižgejo cigareto, ali cigaro in zastrmijo v strop? Nemara v njihovih možganih začenjajo delovati te "nevarne misli." Današnji časi so pač taki, da je težko zaupati človeku, ki navidez izgleda, da ne goji nobenih "nevarnih misli," ali pa celo izgleda kot povprečen, lojalen, dobrodušen in popolnoma nemisleč državljan. Skratka, kot se spodobi. Toda, ali mu se lahko zaupa? Kaj se skriva v njegovih možganih, kakšne subverzivne misli ga mučijo? To je uganka.
Imena anonimnih pisateljev najnovejše serije člankov tednika "The Nation" ne bodo objavljena. Javnost na primer nikoli ne bo vedelo, kdo je za tednik od 8. aprila napisal pod pseudonimom "The Observer" poučni članek o ovaduhih. To so ljudje/ ki igrajo veliko vlogo; eni jih predstavljajo za heroje in rodoljube, drugi pa menijo, da se ukvarjajo le z delom, ki ni posebno častno, kakor ni bilo na primer častno niti delo Judeža Iškarijota, ki je svoje-časno ovadil Jezusa Kristusa tedanji O VRI, GPU, FBI, ali kakor se je že imenovala ustanova, ki je skrbela za lojalnost državljanov.
No, kaj pa pravi "Observer" o tej sorti ljudi? Naj podamo v prostem prevodu njegove "nevarne misli." Tako je povedal:	$ 4*, ,
Prvič se je v političnem življenju Amerike pojavila nekakšna sorta človeka, ki povsod drugoh predstavlja simbol razpada družbe. Ovaduh je kar naenkrat bil sprejet kot temeljni kamen v vladnih tožbah, ko se preganja liberalce in radikalce; kot izgleda na poroto nič drugega ne ustvarja tako globok vtis, kot pa takšen odpadli zaveznik obtoženega, ki je z njim delal v stranki, uniji, ali pa v kateri koli organizaciji, h kateri je nekoč pripadal. Uporaba takšnih spreobrnjenih "villainov" bi lahko definitivno bila nevarna in vsled najbolj bojevitega rodoljublja bom tu podal nekaj sugestij, kako naj se za njih skrbi in jih hrani.
Največje težave, ki jih neka vlada ima z ovaduhi, je; na. kakšen način jih bo plačala? Sef italijanske policije Mario Schelba na primer plačuje samo za sporočene ovadbe. Agent X pride v urad in zapriseže, da mu je Dominik povedal, da je snoči bil na nekem podtalnem sestanku.
^ Cena za to je 500 lir. Vse je lično, čisto in zadovoljivo. Agent X medtem spozna, da minevajo dnevi, on pa nima kaj za sporočiti. Uboga zakon spodbujevanja, se zopet napoti v urad in sporoči, da je Salvatore rekel, da je skupaj z Dominikom šel na podtalni sestanek. Zopet 500 lir. Kje se bo to ustavilo? Kaj bo ubogega človeka preprečilo, da si ne bi začel domišljati razne reči o aktivnosti svojega soseda?
V Ameriki se je razvila druga metoda plačevanja. Glavni ovaduh proti Harry Bridgesu je bil na plačilni listi. To ni neobičajno v deželi, ki zaničuje "piecework." Končno so tu pogoji delavcev boljši kot pa so v Italiji. Toda zopet je tu problem. Ovaduh na plačilni listi lahko zavzame eno od dveh stališč. Lahko se kar mirno vsede v foteljo in sploh ne ukvarja z ovaduštvom, ali pa v strahu, da ne bo izgubil službo, lahko stori, kar je storil Y pred majhnim re-ameri-škim odborom v državi Washington. Y je izjavil, da je neki univerzitetni profesor določenega datuma bil skupaj z njim v sobi v New Yorku, in da so snovali komunistične smernice. Rekordi na univerzi pa izkazujejo, da se je tega datuma profesor nahajal v svojem razredu. Oblasti v Wash-ingtonu sedaj obtožujejo Y-a zaradi krive prisege.
Jasno, če vlada želi biti prepričana o naši lojalnosti k tem, da plačuje našim sosedom, naj na nas špijonirajo, bi bile potrebne drastične spremembe pri pogojih vposlitve. Svetujem, naj kongres sprejme zakonsko predlogo, na osnovi katere bi vsak od nas postal vohun. Vsakega prvega v mesecu greste, recimo, v lokalni urad za kontrolo rentov, ki že itak nič ne dela, in zahtevate svoj ovaduški denar. Končno, ovaduhi skrbijo za varnost vlade in več kot je
IZ URADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA (SANS)
Četrta konvencija SANSa
Zadnje dni je bil razposlan podružnicam SANSa in drugim poziv za izvolitev delegatov 4. konvencije SANSa, ki se vrši 27. in 28. maja 1950 v Clevelandu, Ohio.
Vsaka podružnica ali organi-i zacija, je upravičena do enega delegata, ako je od zadnje konvencije prispevala najmanj $50 v upravni sklad SANSa. Podružnice ali organizacije, ki so v ta sklad prispevale več, so upravičene do sorazmerno večjega števila delegatov.
Do enega ali več delegatov so upravičene tudi tiste organizacije, narodni domovi, centralne organizacije, kulturne skupine ter časopisi, ki so direktno ali indirektno materialno ali moralno nudile SANSu svojo podporo v omenjeni dobi.
Ako katera zgoraj imenova^ nih podružnic, organizacij ali skupin ni prejela takega poziva, pa se smatra, da je upravičena do zastopstva na tej kon-veiciji, naj se nemudoma javi na glavni urad SANSa in zadevo se bo skušalo kar najbolje mogoče urediti.
Predavanja o Jugoslaviji
Kot znano, sta bila Mirko G. Kuhel, tajnik, in Milan Medve-šek, blagajnik SANSa, dalj ča-
sa na obisku v Sloveniji in Jugoslaviji. Vkljub temu, da Milan Medvešek v "Prosveti" opisuje to potovanje, so iz mnogih slovenskih naselbin izrazili že-/ Ijo, da se priredi predavanje, na katerem bi govornik ustmeno in po domače povedal o svojih vtisih in doživljajih za časa potovanja in bivanja v Jugoslaviji. Dosedaj so se taka predavanja vršila v Chicagu, 111., Clevelandu, O., Springfieldu in Wauke-ganu, 111., ki so bila silno zanimiva in poučna.
Prihodnja predavanja, na katerih bo nastopil Milan Medvešek bodo: 30. aprila 1950 v Detroitu, Mich., pod avspicijo podružnice štev. 1 SANS, in 12. maja 1950, v Sheboyganu, Wis., pod pokroviteljstvom društva štev 344 SNPJ.
Naselbine, ki bi želele imeti tako predavanje, naj se za pojasnila obrnejo na glavni urad SANSa. (Naslov spodaj).
Filmi iz Slovenije
SANS ima lepe in zanimive filme, med katerimi je najbolj zanimiv film "Na svoji zemlji". To je prvi slovenski umetniški film, katerega je izdelal Tri-glav-Film v Ljubljani. V tem filmu se izraža silna volja, hrabrost in trpljenje našega naroda v borbi za osvoboditev izpod jarma krutega okupatorja.
Predvajan je bil že v mnogih krajih širom Amerike, kjer Slovenci žive in povsod je bil z odobravanjem in zadovoljstvom sprejet. V mnogih krajih so rojaki izrazili željo, da bi ta film radi še enkrat videli in slišali.
Tako na primer, nam piše br. J. Goršek, tajnik društva štev. 47 SNPJ, in podružnice štev. 15 SANSa, Springfield, 111., kjer je bil ta film predvajan 26. marca, t. 1., v izčrpku sledeče: " . . . . . Kar se pa tiče shk ali filma (Na svoji zemlji), je v vseh ozirih prvovrsten, tako se je vsakdo — katerega sem po programu vprašal — povoljno izrazil. In mnogo jih je bilo, ki so želeli ta film še enkrat videti in med temi sem tudi jaz."
Prihodnja, do sedaj priglašena predvajanja tega filma bodo: 16. aprila -v Pueblu, Colo., (podružnica štev. 109 SANS, 30. aprila, Fontana, Calif., Društvi štev. 569 in 723 SNUJ), ter 3. junija v Sharonu, Pa., (podružnica štev. 30 SANS).
Rojakom v onih naselbinah, kjer ta film še ni bil predvajan, pa bi ga želeli videti, se priporoča, da skušajo tudi v njihovem kraju tako predvajanje prirediti. Za nadaljna pojasnila in pogoje, pišite na: Slovenski ameriški narodni svet, 3854 W. 26th St., Chicago 23. 111.
Tajništvo SANSa.
Nekaj mojih spominov
Piše John Lokar, Si.
(Nadaljevanje)
Ampak nekateri ljudje bodo vedno kaj našli, se prepirali in bojevali za to ali pa ono reč. Takrat j e nastal velik prepir med farayi sv. Vida in župnikom. V ta boj se nisem hotel vmešati, bil sem rajši neutra-len, ampak sem le opazoval te dve stranki. Tako se spominjam ko sem nekega dne stal na tisti strani, kjer se sedaj nahaja SND. Zbralo se je lepo število ljudi na eni strani ulice, na drugi pa zopet precejšnje število nasprotnikov. Pa so se kar čez cesto zmerjali. Na strani, kjer je sedaj SND so bili "kozli" na drugi strani pa "backi", oziroma "ovčice". Tako so se nekaj časa zmerjali, "backi" so kričali na "kozle", "kozli pa na bac-ke."
Te zgodnje prepire in boje omenjam, ker se še danes ni dosti spremenilo. Razlika je le ta, da ta omenjeni boj niso začeli komunisti, socialisti ali pa progresivci.
No, pa se je kljub vsemu tudi dosti koristnega naredilo. V Collinwoodu so se počasi pa sigurno ustanavljale razne podporne organizacije, podporna društva, kulturne ustanove, pevski zbori itd. Nekatera društva so v začetku imela navade, ki bi se nam danes zdele čudne in smešne, tiste čase pa smo vse vzeli zelo resno. Naj na primer omenim, kako smo ustanovili neko podporno društvo, pri katerem smo nosili uniforme, sablje in puške. V teh uniformah smo kakor vojaki paradirali po ulicah z godbo, ki je igrala koračnice. Iz Avstrije so nam preskrbeli tiste velike žnore, ki so jih imeli vojaki pri artileriji. Kadar so bili veliki prazniki, smo tako marširali tudi v cer-
I kev. Spominjam se, ko smo proslavili rojstni dan "našega ljubega" cesarja Franc Jožefa.
Med nami smo imeli tudi dva bivša avstrijska kaprala, ki sta si domislila in nam na kapo pripela po tri hrastova lista. Pa to ni bil samo špas. Rojstni dan Franca Jožefa smo res slavili pri tisti organizaciji. To je bilo leta 1902.
Nekaj let pozneje je bila ustanovljena Slovenska narodna podporna jednota. Takrat sem tudi jaz pristopil v društvo "V boj", leto dni pozneje pa moja žena. Ko je bil ustanovljen Mladinski oddelek sem bil eden prvih, ki sem dal v društvo otroke, ki so še vedno zvesti člani društva št. 614. Vsi so poročeni in imajo tudi svoje otroke in žene pri SNPJ. Tako nas je sedaj članov te velike in napredne podporne organizacije 12 Lo-karjev.
V Collinwoodu so naši ljudje največ pridobili, ko sta bila zgrajena 2 slovenska domova.
Za napredne je posebno važen Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., kjer se vedno vršijo fazne kulturne prireditve,
koncerti, igre, predavanja itd.
Ta dom ima tudi svojo čitalnico kjer imajo člani za majhno članarino 10 centov mesečno na razpolago veliko poučnih in zabavnih knjig. Ta dom je obenem kulturna trdnjava Collinwooda,
kajti v njem se udejstvujejo pevski zbor Jadran, dramsko društvo Anton Verovšek, Mladinski pevski zbor. Ženski odsek SDD, prav tako Progresivne Slovenke, ki so pridne kot čebelice. Dalje tudi podružnica p redni ljudje, opisali kaj iz svo-SANSa št. 48 od vsega začetka jega življenja. Navadno misli-zboruje v tem domu ter Socia- mo, da se ni z nami nič poseb-listični klub št. 49. Prav tako je | nega zgodilo, ampak v resnici vredno, da se omeni tudi dru- ima vsak svojo življensko pot
štvo V boj št. 53 SNPJ, ki je največje društvo SNPJ in vedno podpira vse napredne stvari.
Res, veliko se je tega ustvarilo zadnjih 50 let. To ni tako dolga doba, posebno če vpošte-vamo, da je vse to bilo ustvarjeno takorekoč iz nič. Imeli smo požrtvovalne pionirje, ki so se žrtvovali, delali in organizirali. Če danes pogledamo okrog, vidimo sadove povsod, na vseh straneh našega širnega' Cleve-landa.
Naj mimo grede omenim, da so naši ljudje pokazali razume vanje tudi na zadružnem polju in tako imamo zdaj še tri trgovine Slovenske zadružne zveze. Dalje je v naselbini bila usta novi jena "Enakopravnost", pri kateri je moj starejši sin bil prvi raznašalec. Nesmemo po zabiti, da nam je list dosti pomagal, ko smo gradili SDD. Naši nasprotniki so nas takrat močna napadali, za njih smo že takrat bili boljševiki, rdečkami in socialisti. Danes pa nam pravijo, da smo komunisti. No, tako je bilo .in tako bo nemara do konca
Po svojih močeh sem tudi pomagal in se udejstvoval pri raznih organizacijah, za katere sem bil prepričan, da so v korist našemu delavstvu. Pri takšnem delu mora človek prestati marsikaj in trpeti krivice. Tudi jaz nisem bil izjema, ampak vse to me ni razočaralo in ne ubilo volje za dobro in napredno delo.
Veliko bi še lahko pisal o svojih spominih, saj se je v življenju toliko tega zgodilo. Toda že sedaj, ko sem omenil le nekatere stvari, se je to opisovanje dosti razvleklo. Končal bom z upanjem, da bodo tudi drugi, posebno starejši in na-
UREDNIKOVA POŠTA
Vabilo na skupni koncert Zarje in Miss Klun
Popisani sem že naznanil in povabil vse prijatelje lepega slovenskega delavskega petja na skupni koncert Miss Josephine Klun in pevskega zbora Zarja, mislim pa, da ne bo škodovalo, če tem potom zopet opozorim na to lepo in užitka polno priredi tev.
Torej v nedeljo 16. aprila bo mo zopet imeli priliko udeležiti se koncerta. Pevski zbor Zarja menda že vsi poznate zaradi njegove vztrajnosti in odlično podanih koncertov v preteklosti. Zarja je že mnogim različnim organizacijam in društvom pomagala po svojih močeh.
S tem zborom Zarja bo v nedeljo sodelovala priznana sopra-nistinja Miss Josephine Klun iz Pittsburgha, Pa., ki je že nastopila na mnogih proslavah različnih društev in organizacij. Dokazala je na vseh teh nastopih in gostovanjih, posebno v Ohiju in Pennsylvaniji, da je mnogo obetajoča pevka.
Zaradi teh mnogoštevilnih njenih in Zarjinih zaslug ni nič odveč, če vas zopet povabim na koncert, ki bo prihodnjo nedeljo. Vršil se bo v velikem in lepem Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Koncert se bo pričel ob 3.30 popoldne. Takoj po koncertu se bo pričelo servirati okusno večerjo, ki jo bodo pripra^vile naše izkušene kuharice. Občinstvu bodo postregle mlade in pridne pevke ter prijateljice zbora Zarja. Ko pa boste po dobri večerji žejni, se nič ne bojte, kajti naši točaji vam bodo postregli z okrepčilom. Lahko pa se boste tudi pri dobri godbi do mile volje zavrteli.	'
Za koncert, prosto zabavo in ples je vstopnina prav nizka. Pri blagajni je $1, v predprodaji pa 85 centov. Vstopnice dobite v Slovenskem narodnem domu, pri pevcih in pevkah Zarje, ali pa pri podpisanemu. Torej, še enkrat: pridite vsi v nedeljo 16. aprila v Slovenski narodni dom na St. Clairju na koncert Zarje in Miss Josephine Klun!
Anton Jankovich.
sestavili iz posameznih delov vozilo, ki bi segalo čez vseh 12 tirov in bi bilo široko 33 metrov, dolgo pa po potrebi. Na takem vozilu bi postavili potrebne opo re za ladje. V dok bi spustili vo do in vanj zapeljali ladjo na ena način, kakor to delajo, kadar je treba v doku dvigniti ladjo %% radi popravila. Ko bi bila, la ? na mestu, bi zaprli zapornico m izčrpali vodo iz doka. Tako ladjo postavili na pripravljeno velikansko vozilo.
Na drugi strani ožine bi zapeljali v drug dok in vanj spu stili vodo, ki bi dvignila ladjo vozila. Tako bi ladja zopet zap 8^ vala. Po proračunih bi lahko P^ taki železnici prevažali ladje 34,000 brutoregistrskih ton z zino okrog 30 kilometrov na uro^ Za prevoz pa bi potrebovali ve likanske električne lokomotiv'
ki bi vsaka imela po 30,000 kon skih moči. Stroške celotiieg projekta cenijo na 300 mi iJ ^ nov dolarjev, gradbeno dobo P na štiri leta.
ki jo je vredno opisati. Poseb-ovaduhov, bolj varna bo vlada. Seveda, otrokom pod šest j no zdaj, ko se naš .krog krči Jet starosti, bi se moralo dati le polovico plače.	| in stopajo nove generacije na
Prednosti takšnega sistema so očividne. Prvič, sistem j n*ša mesta.
je demokratičen, ker nihče ni izvzet in če že hočemo imeti |	(Konec)
ovaduško državo, bi ne bilo v soglasju z ameriško vestjo,
ako ne bi imeli demokratično ovaduško državo. Drugič,
odpravilo bi se ozračje suma, ki kot izgleda objema deželo.
Ko enkrat že veste, da bo vsak, s katerim govorite, sporočil FBI-ju kaj ste govorili, ne boste sploh več govorili.
Doslej so se rodoljubni državljani sramovali, ko so videli kakšne ljudi vlada rabi. Ampak ko se bo enkrat ovaduštvo
KOMUNISTKNA STRANKA PREPOVEDANA V BOLIVtM
WASHINGTON, 11. aprila. —Bolivijski predsednik Urrilo-gaitia je danes podpisal ukaz, s katerim je prepovedano delo-
vanje komunistični stranki in odprlo za vsakega, bo to prenehalo biti sramotno in bolj; vsem njej podrejenim oi'gani-
spoštovani ljudje bi to sprejeli kot svojo karijero.	' zacijam.
ŽELEZNICA ZA PREVOZ LADIJ IZ ATLANTSKEGA V TIHI OCEAN
Vlada Zedinjenih držav se je že pred leti obrnila na Vlado Kolumbije, naj dovoli ameriškim inženirjem terenski študij v zvezi s projektom novega plovnega prekopa okrog 400 kilometrov jugovzhodno od Panamskega prekopa med Atlantskim in Tihim oceanom, ki bi bila potrebna zaradi tega, ker lahko v primeru vojne postane panamski prekop za dolgo časa neuporaben, če bi sovražni bombniki poškodovali zapornice.
Medtem pa so začeli ameriški inženirji proučevati drug projekt, ki se zdi na prvi pogled fantastičen, vendar s z njim prav resno ukvarjajo. Gre za prevoz prekooceanskih ladij, po suhem čez mehiško ozemlje, in sicer čez ožino Tehautepec od Mehiškega zaliva do luke Sali-na Cruz. Zemeljska ožina Tehu-antepec je približno 2,500 kilometrov bližja Zedinjenim državam kakor panamski prekop, široka pa je tudi le 240 kilometrov. Cez to ožino, ki je skoraj brez vzpetin, hočejo zgraditi železniško progo s 12 vzporednimi tiri, ki bi bili enako oddaljeni drug od drugega. Železnica bi bila torej podobna velikanskemu ranžirnemu kolodvoru z 12 tiri, ki bi segali od Mehiškega zaliva do Tihega oceana.
Za prevoz velike prekoocean-ske ladje bi v suhem doku na cucm ali drugem koncu želcznice
ŽIVLJENJE alberta EINSTEINA
Skoraj ob istem času, ko se J pojavila vest o novi gravitaC Siki teoriji Alberta Einsteina^ izšla prva avtobiografija ve i ^ ga učenjaka. Objavljena J®
n-WkV»V» 1 Irll
nstve-f8l
ameriškem zborniku Einstein—filozof in zna nik." Celotna zbirka obsega strani in vsebuje prispevke učenjakov, med katerimi je pet nagrajencev z Nobelovo grado. Avtobiografija pi"0 ja Einsteina obsega 47 str® ^ toda ne vsebuje niti bese K' profesorjevi osebni usodi
Einstein ne navaja rodbine niti svojega za Prav tako Einstein ne preganjanja s strani nacis ga režima v Nerričiji, bega . glijo in odhoda v Ameri^ ni "povedal, kako je dobiL^ vo'nagrado. Profesor Bm® razlaga v svoji avtobiograW,.^
glavnem osnove svoje "	vHiičke-
lahko
niti svoj® Icon«' enj^
in svoje znanstvene zaključk® Samo en sam podatek
smatramo za oseben v tej
avto'
biografiji, ki jo je pisal samo na ponovno P svojih prijateljev, in	ju
kjer pravi: "Bistveno v ziv J človeka mojega kova	"
misli, ne pa, kar počne ah Na kraju svojega spisa fesor opravičuje, ker je preoster v razpravljanjih jimi kritiki in simpatično P "Človek se dejansko lahko^ pira samo z brati ali ozji jatelji, kajti vsi ostali so # tuji!"
'Naročajte, širite 'Enakopravnost!"

V blag spomii* ^
sedme obletnice p'®'® smrti ljubljene
Johanne
za vedno dne 13. ap'-
ki je svoje mile oči ^$43
rila
Lelo za letom še v s prahom pozabe ljubezen do Tebe. ms*" pa še vedno živi
laltijoči sin
Phoenix, Ariz

dne 13. »P
aprila 1950
ENAKOPRAVNOST
OGROMNA NARAVNA BOGASTVA JUGOSLAVIJE
STRAN 3
® površini je Jugoslavija v Ev-na enajstem mestu p o ® vilu prebivalstva na dese-po naravnih bogastvih Je med prvimi evropskimi "ezelami
„1.	1877 je sloveči an-
Ijj ^''heolog Arthur Evans, J^udil v Bosni in Herce-zapisal sledeče:
bosanskih planin, v minulih stoletjih ]anom in Dubrovčanom to-Ijj ^°Sastva, odlični rudni-uj b	veliki premogov-
"doline Bosne, rudniki žiyjJ'® v Fojnici, rudniki ti ]j f	v Krešovu, boga-
Vsg °5 kateri koli v Evropi, deljijo	zapuščeno, neob-
Gra,)u' ^^'^etično zapečateno.
sljfbg gozdov, ki bi lahko preje ^ stotine ladjedelnic, kef letom gnil samo zato, vili Di	jih lahko napra-
'Zgubljajo svojo vo-^Povih in plitvinah."
^ • ^®koliko sentimental-pa- je še dodal svoje bro mnenje, "kako do-""sšiti	anglečki in
liogjgtvj	izkoriščala ta
So ftHJ •. Po d . ^ rudosledna dela g '^Si svetovni vojni?
% strat^^ znanost meni, da je gg ®®kih surovin, po kate-^le, ^udno bogastvo de-železo, mangan, mo-^Uftijjji.	volfram, nikel,
"•on^ J' °^ker, cin, cink, anti-
!^'Pcen%
žveplo, pirit, kalij, n, '	in inri
§rafit, magnezit, az-
Iny*i4- y
Od
tJa in jod.
'd v, v	— J"".
pridobiva Jugo-Se ^^''^teških rudi, s če-?" dežgf ^ inore pohvaliti mno^ Sla svetu. Tolikšnega S %8kih rud nima no
So '	i uu luma no-
država Jugosla-
vije, nobena dežela v Evropi, za-zen Sovjetske zveze.
Ne zadostuje pa imeti samo vse strateške rude. Važno je, kolikšne so rezerve teh rud. Tudi v tem pogledu je položaj Jugoslavije odličen. Prvi je premog, brez katerega ni industrije in prometa. Že po starih, nepopolnih cenitvah leži v jugo slovanski zemlji 12 milijard ton premoga. Z osvoboditvijo Istre je pridobila Jugoslavija tudi ve lik rudnik črnega premoga Raso. Z novim tehnološkim procesom, mešanjem črnega in rjavega premoga z lignitom pa bodo kmalu tudi lahko pridobivali domač koks.
Neizčrpna so tudi ležišča železa. V tem pogledu je Jugoslavija daleč pred evropskimi deželami, na pr. pred Italijo, ki nima ne dovolj premoga, ne železa.
Koliko pa ima Jugoslavija aluminija in drugih važnih kovin, ki v moderni industriji čedalje bolj zamenjujejo železo in jeklo. Glede na ležišča boksita je mesto Jugoslavije prvo v Evropi in peto na svetu, kroma prvo v Evropi, šesto na svetu, antimona — prvo v Evropi, četrto na svetu, živega srebra — drugo v Evropi, drugo na svetu, bakra — drugo v Evropi, osmo na svetu, cinka — drugo v Evropi, osmo na svetu.
Molibden, ena najdragocenejših kovin, ki opolemeniti jeklene plošče na vojnih ladjah in tankih, pridobivata v Evropi Jugoslavija in Norveška, drugod na svetu pa samo še v Zed. državah in Kanadi.
Okupator je povzročil rudnikom
barvnih kovin neprecenljivo
škodo
Ne le, da je rudnike opustošil in poškodoval, marveč je zlasti izropal rude, rudosledna dela je
»..^Euclid poultry
ST., KE 1-8187
Jerry Petkovšek, lastnik
Ih "Salr	«3 1., jvjCj 1-
flPt®	perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-
PocT^r.^® perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. lahk	. Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose
o nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
FINE SVETLIKE
(7-way floor lamp), ki se vžiga jo na sedem različne načine, dobite zdaj kompletno s senčnikom za samo

aino i
$7.95
Jih le.
omejeno zalogo—požurile se, ker to je v resnici dober nakup.
%KI(H FURNITURE CO.
Qucflity at a Price — Easy Terms
1-8288—James D.'Stakich—16305 Waterloo Road
popolnoma zanemaril, pač pa je izkoristil vse rezerve. Najbolj so trpeli največji rudniki, kakor sta Bor in Trepča.
Naloga ljudske oblasti je bila takoj p o osvoboditvi obnoviti stare zmogljivosti, proizvodnjo pa usmeriti tako, da bi dosegla in presegla predvojno. Le ustvarjalni iniciativi delovnih ljudi Jugoslavije je treba pripisati, da se je proizvodnja bakrene rude že leta 1946 dvignila na 650,000 ton, leta 1948 pa je dosegla 1,050,000 ton in tako presegla predvojno za 14 odst. To pomeni, da je bila proizvodnja bakrene rude v treh letih povečana za 395 odst.
Vladajoča svetovna trusta sta prepovedala odpiranje novih vrelcev nafte v stari Jugoslaviji
Pridobivanje nafte v stari Jugoslaviji se ni razvijalo zato, ker ni bilo vrelcev nafte, marveč zaradi kartelnih sporazumov med svetovnima trustoma, ameriškim Standard Oil in nemškim I. S. Farbenindustri. Na podlagi teh sporazumov v Jugoslaviji niso smeli odpirati novih vrelcev nafte. Zato je bila v proizvodnji nafta tudi na zadnjem mestu med evropskimi državami.
Pred vojno je Jugoslavija pridobivala samo 100 ton nafte, za razliko od Romunije, ki jo je pridobivala 6,000,000 ton in SSSR 30,000,000 tonami.
Jugoslavija ima doma tudi vse poljedelske surovine za industrijo in prehrano prebivalstva
Ker ima Jugoslavija vse osnovne surovine doma in jih ni treba uvažati iz drugih deželj ima vse pogoje za razvoj industrije. V nasprotju z mnogimi evropskimi deželami, Jugoslavija ne prideluje samo dveh, treh tipov živil, kakor Romunija in Ukrajina, marveč uspevajo v Jugoslaviji tudi subtropične rastline. Jugoslavija je glede
pšenice na šestem "mestu v Ev ropi, glede pridelovanja koruze pa na drugem mestu v Evropi, za Romunijo in pred ZSSR, ali na šestem mestu v svetu. Na drugi strani pa odlično uspevajo tudi subtropične kulture, bombaž, olive, limone, pomaranče. Glede pridelovanja konoplje ja na tretjem mestu na svetu za Italijo in ZSSR.
Glede sadjarstva je med bogatimi evropskimi deželami. Nobena dežela na svetu, niti ZDA, ne prideluje toliko sliv, kakor Jugoslavija, in sicer 70,000 vagonov letno.
Glede gozdov je med prvimi evropskimi deželami.
Skozi stoletja so osvajalni tujci gospodarili po jugoslovanskih pokrajinah ter izkoriščali bogastvo in znoj njenih prebivalcev.
Narodi Jugoslavije niso nikdar živeli v miru in sami izkoriščali bogastev svoje domovine. Najprej so se morali boriti proti osvajalnim Turkom, ki so pustošili po vzhodnih in srednjih predelih sedanje države. Benečani so se dokopali do Dalmacije, pozneje so se pojavili osvajalci s severa, Avstrijci in Madžari.
Benetke so zgrajene na hrastih z Velebita in s suženjskim delom Dalmatincev.
Palače na Dunaju in v Budimpešti so gradili z izkupičkom od jugoslovanskih pridelkov in živine.
Samo v Srbiji, črni gori ter Bosni in Hercegovini je bilo 28 velikih vstaj in puntov ter 10 vojn proti raznim osvajalcem.
V stari Jugoslaviji so ropali bogate rudnike angleški, nemški in francoski kapitalisti, med drugo svetovno vojno tudi italijanski, madžarski in nemški okupatorji in šele iz narodno osvobodilne vojne je s svojo trdo, vztrajno borbo in z velikanskimi žrtvami izšel jugoslovanski narod kot zmagovalec.
DOBRA NOVICA IZ JUGOSLAVIJE
Vsem našim mnogim prijateljem tem potom sporočamo, da smo pretekli teden dobili okrog 12 ameriških potnih listov za potovanje v Jugoslavijo in Italijo., Nekateri potniki bodo potovali z letalom, nekateri bodo šli s ladjo, in nekateri bodo s seboj vzeli tudi svoje avte. To je v resnici razveseljiva novica . ..
Če ste vi eden izmed onih, ki bi radi obiskali staro domovino letošnje leto, pridite v dotiko z nami takoj, fmamo še nekaj kabin na razpolago za potovanje v avgustu.
Za podatke o potovanju v Evropo ter za jugoslovanske vile, se obrnite na dobro poznanega Mr. Marrati Mihaljevich.
Mihaljevich Bros. Travel Bureau
6424 ST. CLAIR AVE.
Kljub neizmernim naravnim bogastvom so ljudje v stari Jugoslaviji živeli v največji revščini
V stari Jugoslaviji je bil nacionalni dohodek na prebivalca najnižji v Evropi. Za Jugoslavijo so bili samo še Bolgari in Albanci.
Jugoslavija je eden največjih pridelovalcev sladkorne pese v Evropi, toda pred vdjno je porabil en Jugoslovan na leto samo 4 kg sladkorja. Celo v Albaniji je bila potrošnje sladkorja večja — 4.1 kg.
Glede proizvodnje jekla in železa, podlaga industrializacije je bila Jugoslavija v Evropi na predzadnjem mestu.
Izredno nizek življenski standard se je zrcalil na kulturnem področju. Po številu nepismenih je bila za Jugoslavijo samo še Albanija. V Jugoslaviji je prišel en radijski aparat na 65 prebivalcev, v Albaniji na 37, v Avstriji na 6.8, v Vel. Britaniji na 4.2, na Islandu na 3.8, na Danskem 3.7 prebivalcev.
Stara Jugoslavija je imela v, Evropi največjo umrljivost dojenčkov.
Nizek življenski standard—posledica izkoriščanja s strani industrijskih držav
Stara Jugoslavija je bila industrijskim državam samo agrarni privesek. Iz dežele so črpale le surovine in zavirale razvoj predelovalne industrije.
Pred vojno je bila Jugoslavija četrti proizvajalec boksita, iz
GOSTILNA NAPRODAJ!
Nahaja se na prav prometnem kraju. Žganje, pivo in vino. Za podrobnosti se obrnite na
JOHN KOVAČ I č
6603 ST. CLAIR AVE EX 1-1494
katerega se izdeluje aluminij, izvažala pa ga je letno nad 400.-000 ton, glede proizvodnje aluminija pa je bila predzadnja dežela v Evropi, saj ga je izdelovala samo 800 ton.
Tuj kapital je imel v rokah ključne pozicije jugoslovanskega gospodarstva. V njegovih rokah je bilo 100% pridobivanje bakra in svinca, 100 odstotno pridobivanje boksita, 76.1 odst. pridelovanja sladkorja 55.5 odst. pridobivanja črnega premoga, 60.3 odst. jugoslovanske zmogljivosti elektroenergi-je, 70 odst. jugoslovanske pomorske tonaže,, 100 odst. proizvodnje vžigalic, itd.
Ne samo za izgon okupatorja, marveč tudi, da bi premagali "balkansko" zaostalost in ustvarili pogoje za srečnejše življenje, za industrializacijo dežele, za socializem — se se borili narodi Jugoslavije v narodno osvobodilni vojni
Šele v zadnji vojni so narodi Jugoslavije dosegli končno zmago, ker je bil na čelu narodne osvobodilne borbe delavski raz-
"Society načrt" vam pomaga hraniti!
Pridite. Poučite se o 3-vrstnem načrtu, ki vam bo pomagal graditi hranilno vlogo, ali pa pišite za
PROSTO KNJIŽICO
s podatki le osebne posluge.
red s svojo avantgardo Komunistično partijo.
Revolucija se ni končana. Delovno ljudstvo z izrednim poletom gradi socializem, da bi enkrat za vselej izginili leseni plugi in blatni kolovozi, da bodo izkoristili ogromna naravna bogastva. ,
V	nobeni sosednji deželi ni bilo po zadnji vojni takšnega delovnega poleta, kakršnega imajo zdaj v Jugoslaviji.
217 tisoč mladincev in mladink je v sedmih mesecih zgradilo 242 km dolgo železnico Ša-mac—Sarajevo!
Od konca leta 1947 so obnovili po vaseh 317,148 poslopij, ki jih je bil okupator med vojno požgal in uničil.
V	pridobivanju premoga so v marcu 1949 že dosegli po-
(Dalje na 4. strani)

Prosto parkanje ko ste v bančnem uradu, zadaj poslopja, 127 Public Square
Članica Federal Deposit Insurance Corporation
LEPA FARMA NAPRODAJ
Radi bolezni se poceni proda lepa farma 22 akrov polja in 5 akrov sadovnjaka v Trumbull, Ohio, ne daleč od Thonlpwn ali Geneve. Na posestvu se nahaja lepa in moderna hiša z 7 sobAfii, nov hliev, hišica za kokoši ter gospodarsko poslopje.
Za ceno in druga pojasnila se obrnite na:
JOSEPH KOPINA
546 E. 152nd St., Cleveland 10, O. Liberty 1-9584
NOVOPOROČENCA
iščeta stanovanje s 3 ali 4 sobami. Sta oba zaposlena ter mirna. Ako ima kdo za oddati stanovanje, je prošen, da pokliče
EN 1-2065
POHIŠTVO NAPRODAJ
2-komadni set za družabno sobo, v zelo dobrem stanju. Modre barve Pullman tapetirano.
Za podrobnosti pokličite EXpress 1-6718
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, DokliCite
IV 1-7646
REALTOR
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razno popravilo po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
^^tqn
INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST

'Nadal
jevanje)
dnevih se je po gozdovih in 1) ' in -J,. premišljevala o k.,"^3%	In nič ni našla
takega, kar bi
JO
voljo. Vse je
Da,
on JO ima
da §a f topel in nežen.
popolnoma, ra-»li	'"^3- moči, da bo
0^*^'j'g	bo krivičen z
\	da bo kon-
spoznal njeno Ijube-11 srečen ob njej. ■"J »Mde, da „e bo sa-
ma, da je ne bo več groza pred Jeričinim in Tončkovim obrazom, ki ju še vedno vidi pred sabo. Ppsebno ponoči. Vso noč gori luč in Barija mora spati na Tinetovi postelji, toda njo je še strah. Saj razume, da mora »sedaj ostati doma, toda vsaj za dva ali tri dni naj pride, potem pa lahko spet odide domov!
O, ko bi ne imela Martice, bi ji bilo še težje! Kako rada jo ima! Ko bo prišel Tine in jo bo videl, jo bo moral imeti tudi on rad! Ne samo včasih kakor doslej, ampak vedno.
Samo naj pride sedaj in jo
vidi, kako je razumna in pridna! L^otovo kakor lansko leto. In polagoma je popolnoma pozabila.
In zadnje dneve je k temu prišlo še nekaj drugega.
Ni dobila mesečnega perila.
Vsa zbegana je bila.
Ali je nosna?
Toda lansko leto, ko se je nekaj prehladila, ji je tudi enkrat izostalo, a naslednji mesec ga je dobila in nič ni bilo. S tem se je potolažila za nekaj časa, toda vedno bolj in bolj je bila zbegana.
Kaj pa, če je nosna?
Kaj naj napravi?
Naj gre k zdravniku? Ali pa naj počaka?
O, rada bi imela otroka, a ne sedaj! Potem, ko bi Tine imel službo in bi ne bila več učiteljica, ko bi se mu mogla vsa posvetiti! Kako lepo bi bilo! Toda sedaj, ko živijo v taki revščini, ko je Tine že itak ves obupan, sedaj pa se ga boji!
Ko je prišel Tine, mu prve dni ni omenila nič o tem, pozneje pa ji ni bilo nič več slabo, jed ji je dišala kakor običajno in vedno bolj je bila prepričana, da bo
Nič je ni moglo spraviti v slabo voljo. Sama nežnost in ljubeznivost jo je bila.
Ko je zjutraj Tine še spal, dasi jo izza vseh špranj že sililo sonce v sobo, je vzela k sebi Mar-tico, ki je navadno zgodaj začela žlabrodati, in ji natihoma kaj pripovedovala, da je utihnila. Ali pa ji je prinesla knjigo s slikami in sta jo obe gledali. Najčešče pa je vstala in odšla z Martico v kuhinjo.
Potem pa je od časa do časa odprla vrata v sobo, in ko je videla, da Tine že bedi, mu je prinesla zajtrk.
Marta pa je sedla na njegovo posteljo in ga gledala.
Cez čas je prišla še Martica, ga ujela za roko in ga vlekla s postelje.
"Očo, gleva po gobe in jage!"
Tako sta sedeli ali stali tam ob njem in ga gledali z veseljem in ljubeznijo, on pa ni imel za njiju drugega ko, rahel, komaj viden nasmeh.
Toda Marta ni obupala. Vedela je, da je Tineta zadela Jeri-čina in Tončkova smrt, žalost, ki vlada doma, in potem to večno brezdelje in brezupnost, v kateri živi že vse leto. Zdel se ji je kakor težak bolnik, s katerim mora ravnati oprezno in nežno.
Vse je storila po njegovi volji in kljub temu, da je bil Tine tako zaprt in mrk, kakor da niti ne vidi ljubezni, s katero ga obdaja, ji je bilo vendar lepo.
Včasih pa se kar ni mogla premagati, planila je k Tinetu in ga objela.
O, Tine! Tine I Kako ga ima rada!
Naj pozabi na vse in naj vidi, da je spet tista Marta kakor nekoč!
Tine pa se je samo smehljal, jo pobožal po laseh in ji rekel kako besedo.
V njem je bilo vse zmedeno, da se ni mogel najti. Da bi mogel nekam daleč in bi vse premislil!
Zadnje tedne ni več mislil, ker
je bil ves zaposlen z delom in ves prevzet od groze. Toda sedaj, ko je bil že nekaj dni na Oglenšaku, se je vse to premaknilo nekam daleč od njega in je stopilo pre-denj spet tisto, kar ga je vsa leta natihem vznemirjalo in ga je nedavno popolnoma prevzelo.
Dora!
Sedaj, k« je Marta tako dobra z njim, mu je še težje. Včasih si kar želi, da bi bila kakor pred meseci, da bi se sprla in bi se lahko ves predal svojim mislim. O, sedaj ve, da res ne bo mogel nikoli iz tesnega kroga, v katerem živi, da si ga ne bo nikoli upal razkleniti in oditi! Marta se mu bo smilila, njena vdanost in ljubezen ga bo pridrževala, a popolnoma pridobiti ga ne bo več mogla. Vedno in vedno bo nekaj v njem, česar si Marta nikoli ne bo mogla osvojiti.
Poleg tega pa ne bo šel od nje, ker si ne bo upal materi in očetu povzročiti novega gorja.
Nima volje, nima moči.
Knjige so mu oboje ubile.
Zakaj pa je bil kot deček po
gumen in odločen! Kar občudovali so ga, posebno ker je bil telesno slaboten. Ko je šel v šole, pa je začela njegova volja kopneti, začel se je vdajati brezplodnemu sanjarjenju in hipnim svojim čustvom, ki so ga privedla v najbolj brezumna stanja, )Z katerih ni si mogel pomagati, dokler ga ni prevzelo drugo čuv-stvo in ga vrglo v nasprotno skrajnost.
Vse šole in vse knjige mu niso mogle dati nikake trdnosti. Vedno je visel nekje izven pravega življenja. In tudi nikake zado-voljnosti mu niso dale. Samo hlepenje in hlastanje za nečim novim. A kljub temu je bilo prazno v njem. Saj nikoli ni bil trajno srečen in zadovoljen. Vsa učenost, ki jo je sprejemal, je šla brez sledu skozi njega. Kaj zato, da je v šoli dobival same odlične in prav dobre ocene, v njem vendar ni ostalo ničesar, na kar bi se sedaj lahko uprl in živel. Kamorkoli potipa, povsod sama praznina. Življenje se mu zdi brez smisla in pomena.
FERDO GODINA:


BELE TULPIKE
ROMAN
(Roman je bil spisan lela 1941)
(Nadaljevanje)
"Reba je vaši materi pomagala, ko ste imeli obisk. Stopila je z juho v hišo. Mati so sedeli pri peči in jokali. Ženska je pa ženska. Pri vratih namreč je potlej prisluškovala. To grdo navado ima že od nekdaj," se je opravičeval Štef.
"Prav je imela," sem mu dal poguma.
"Cotlin so o vas govorili. 'Mislim, da bo dobro zdaj, sp rekli, take družbe ne bo imel v Turnišču. V Lendavi so ga pa popolnoma pokvarili. Krampač ni nič dobrega. Dekan je imel z njim velike spore. Žide brani, ta človek, žide. Celo židovsko sinagago je pomagal zidati'."
"Ko je bil majhen, je bil tako priden. Bil je pri vas več kot doma,' je rekla vaša mati."
Štefu se je vodelo, da nekaj skriva, kajti ni me pogledal, le sopel je pred sebe in si od časa do časa ponepotrebnem stresel predpasnik.
"Mene bi Cotlin živega zakopal." Rekel sem to, čeprav mi je očitala vest, da pred laikom tega ne bi smel povedati. Toda skrivnost Cotlinovega obiska sem moral poznati, štef je trdovratno molčal.
Sonce je sijalo skozi odprta vrata, prah se je dvigal od tal. Polena so enakomerno padala na oslico, mimo hiše pa so dr-drala kola. Naš dom je bil prazen in pust. Nič življenja ni bilo več tu.
"Še dobro, da Cotlin ni nič drugega rekel," sem vlekel iz njega.
"Da," je dejal težko. "Brun-nerjevo židovko ste imeli radi."
"To jc rekel Cotlin?" sem vzdrhtel. Vsa kri mi je šinila v lice. "Kaj pa mati, kaj so rekli?" sem hlastal.
"'Ne morem verjeti, da bi se Arpad spozabil tako daleč', so menili po dolgem molčanju. 'Mati, res je', je dejal Cotlin. 'Mi vse dobro vemo. škof ga je po božji previdnosti rešil nesr eče, ki mu je grozila'."
V hlevu je nastalo mučno ozračje.
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št, 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A, Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 East 66th Place., Telefon: UT 1-8387.
Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND.
'"Bomo videli', je govoril Cotlin materi. 'Potrebno je, da to veste, vendar mu tega ne smete pokazati. Arpad je svojeglav. Sam bo najbolj gotovo prišel zopet na pravo pot. Neprijetno mi je, da je v Tumišču začel zahajati v gostilno in kar je še slabše, da tudi Lendave ni pozabil. Obiskuje še svoje prijatelje'. Mati mu je dejala: 'Pa ne da W hodil k židovki —'.
Glas ji je pretrgal jok."
Štef je umolknil. Ne da bi me pogledal, se je pripognil za poleni. Sklonil sem glavo.
Zakaj sem te kdaj srečal, Ra-hela? Stopila si mi na pot — in prav je, da si mi stopila. Nihče naju ne bo nikdar ločil.
Ves prevzet sem zapustil hlev.
Nedelja popoldne. Sedel sem pri Rata ju za svojo mizo. Ljudi je bilo v gostilni več kot po navadi. Zatohel zrak je polnil sobo. Gledal sem skozi okno. Preganjal me je strah pred materjo. Bil sem, kakor da ne bi imel niti doma niti človeka, ki bi se mu zaupal. Gledal sem skozi okno. Mladina je s kolesi divjala iz vasi in v vas. Cerkvi sta stali nepremično. Drevje je štrlelo v meglo, ki se ni razkadila ves dan.
Pogovor pivcev je bil vedno glasnejši. Glasovi so se mešali, nekateri so vpili, drugi so se smejali; vino jih je razgibalo. Tudi take sem videl v gostilni, za katere sem mislil, da ne premorejo niti dinarja.
Kadar je odprl kdo vrata in vstopil, me je pozdravil. Nato sem zrl zopet v megleni dan. Vedno se mi dozdeva, da mi nekaj manjka, da je moje ravnanje pomanjkljivo.
Lepa, črna kočija se je ustavila pred gostilno. Koči jaza sem takoj spoznal; bil je grofovski. Kapa s podolgovatim črnim perjem mu je sedela prilepljena na
glavi. Visok, lep človek, ki je sedel zadaj, je z lahkoto vstal ter vrgel odejo z nog. Stopil je s kočije, škomji so se mu svetili. Zapel si je suknjič, ki se mu je prilegal k telesu. Bil je to človek mojih let. Kočijaž ga je, nagnjen s svojega kozla, napeto gledal.
Ko je neznanec odprl vrata v sobo, je obstal na pragu, za hip zgubal čelo in šel z očmi po gobi. Zavidal sem ga za njegovo vedenje, za zdravje, za vse, kar je bilo na njem. Nisem mogel odtrgati oči od njega, čeprav sem vedel, da se bova s pogledi srečala. Za hip je osupnil, ko me je zagledal, nato je vstopil v sobo, zaloputnil z vrati, ne da bi pri tem pazil, kako bodo počila. Šel je med mizami proti meni. Pred menoj se je ustavil, nalahko počil s petami in trg-nil s telesom. Vzel je športno kapo z glave, jo držal v roki in sklonil glavo. Dal mi je prostor, da vstanem in da mu odzdravim tako, kakor se spodobi.
To sem storil.
"V en del Karol, upravitelj grofovskih posestev."
"Kaplan Zrim," sem dejal kratko. Segla sva si v roke. Prijel je stol. "Saj dovolite," je dejal in me pogledal.
"Slišal sem o vas," je rekel vljudno, ko je sedel. Opazil sem, da pri govoru vleče desno obrv više nego levo. Opazovala sva se med pogovorom, ki se je začel tako iznenada. |
Priročno je potegnil svetlo dozo iz gornjega žepa na suknjiču, jo odprl in mi ponudil cigarete. Rataj se je počasi približal.
(Dalje prihodnjič)
Ogromna naravna
bogastva
Jugoslavije
(Nadaljevanje s 3. strani)
vprečje 12 milijonov ton za razliko od predvojnega 6,068,000 ton.
V	pridobivanju premogli so v marcu 1949 že dosegli po-vpreje 12 milijonov ton za razliko od predvojnega 6,068,000 ton.
V	proizvodnji železa in surovega jekla so dosegli žs 450,-000 ton letno, to je dva in pol krat več kakor pred vojno.
Prijazno vabilo na
Koncert
Pevskega zbora 'Zar ja' in Josephine Klun
IZ PITTSBURGH, PA.
V NEDELJO, 16. APRILA 1950
v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
PRIČETEK OB 3.30 URI POPOLDNE
Zvečer ples in pros+a zabava IGRA PINTAR'S ORCHESTRA
Vstopnina v predprodaji 85c, pri blagajni $1, za ples 75c
ZA SPLOŠNO POSTREŽBO BO PRESKRBLJENO
ZA VSE.
ZARJA VAS VABI NA OBILNO UDELEŽBO.
Kmalu bo končana graditev šestih velikih sistemov hidro-central. Največji sistem na sektorju Jablanica—Lana bo imel 400,000 HP in bo med največjimi hidrocentralnimi v Evropi. Z električno energijo bo preskrboval, veliki aluminijski kombinat pri Mostaru.
Celotna proizvodnja električne energije je znašala 1939 leta 1,137,530,000 kilovatov, 1. 1948 pa že 2,007,305,000 kilovatov.
Bitka za nafto že rodi prve sadove. Našli so nove vrelce, znatno bogatejše, kakor so dosedanji. Prihodnje leto bodo pridobivali iz domačih vrelcev že dovolj nafte za svoje potrebe.
S proizvodnjo rafiniranega svinca so dosegli že 70,000 ton, to je, količino, ki je predvidena že za zadnje leto petletnega plana. Tako je zdaj Jugoslavija glede pridobivanju svinca prva država v Evropi, in pred njo so na svetu samo še ZDA, Avstralija, Mehika in Kanada.
Zgradili so več velikih tovarn, med katerimi so največje tovarne hidravličnih strojev "Litostroj" v Ljubljani, tovarna generatorjev "Rade Končar" v Zagrebu in tovarna orodnih strojev v Železniku.
Od leta 1946 do konca leta 1948 so zgradili v Jugoslaviji
1041 km novih železniških prog, na leto pa povprečno 347 km. Dočim so v stari Jugoslaviji ogradili v 32 letih samo 1102 km novih prog, oziroma 30 km letno. Torej so v novi Jugoslaviji zgradili v treh letih toliko novih železnic, kakor v stari Jugoslaviji povprečno v 23 letih.
Industralizacija tako popolnoma izpreminja lice jugoslovanske dežele.
Že zdaj jo v Jugoslaviji v socialističnem sektorju 20 odstotkov zemlje
Do druge svetovne vojne se je v Jugoslaviji ukvarjalo s poljedelstvom več prebivalcev kakor v kateri koli drugi evropski deželi. To razmerje pa se hitro izpreminja. V Sloveniji se je število industrijskih delavcev v treh letih povečalo na 367,427. Pred vojno je bilo v Sloveniji zaposlenih v industriji 45% prebivalcev, v kmetijstvu pa 55% po vojni pa je Slovenija to razmerje obrnila, da je v industriji zaposlenih 55 prebivalcev.
Jugoslovansko vas je zajelo široko zadružno gibanje in preko zadrug splošnega tipa se na stotisoče siromašnih in srednjih kmetov vključuje v zadruge viš-
jega tipa: ti kmetje izročajo svojo zemljo socialističnemu sektorju kmetijstva, že zdaj je v Jugoslaviji v socialističnem sektorju 20%, zemlje.
Hitro se jo dvignila tudi kulturna. raven življenja v Jugoslaviji
Medtem ko je bilo pred vojno nepismenih 45% celotnega števila prebivalstva, jih je zdaj samo še 15%.
Celotna naklada dnevnikov v stari Jugoslaviji je znašala 384,900 izvodov, 1. maja 1949 pa je bilo v Jugoslaviji v prodaji 1,350,000 izvodov dnevnikov, torej tri in pol krat več kakor pred vojno.
Predvojno v Jugoslaviji umetniških filmov sploh niso izdelovali, zdaj pa so jih izdelali že osem in nad 120 dokumentarnih.
Kinematografov je bilo pred vojno v Jugoslaviji 440, zdaj pa jih imajo že 713.
Prvi sadovi petletke neneho-ma vzpodbujajo jugoslovanske delovne ljudi, da čimprej privedejo Jugoslavijo iz "balkanske" zaostalosti na pot socializma, na pot popolne neodvisnosti in svobode!
POSLANO (SANSu—CHICAGO)
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement Razprodaja! ČRNI NORZON
ŽENSKI CASUAL
čevlji, vredni veliko več!
Prava vrednost za samo 1.59! Norzon, čudežno blargo kot sukno, se sko-ro ne obrabi. Bogato, bleščeča črna barva-s širokim pasom. Lopo izrezljani robi. Narejeni potom California procesa, ki zagotavlja udobno nošo. Izvrsinl za hojo ali stojo. Mere 4 do 9, srednje široke.
Basement oddelek s čevlji
':.fT

Poštna in telefonska naročila sprejeta dokler zaloga traja— Pokličite CHerry 1-3000
SEDAJ.NOVO
Rsano Rayon-Spomladansko Crepe blago
C
jarda
v novih spomladanskih in
poletnih vzorcih
64
Na slehernemu jardu tega blaga, ki se tako lepo pere, imate velike prihranke. Dobite ga v novih spomladanskih in poletnili vzorcih in barvah. Je zelo primeren za obleke, bluze itd. Vse blago je 39 inčev široko.
žal—ne iprejemamo poštnih in telefonskih naročil
Baiement oddelek t blagom na jarde
Kandidatinja za državno zakonodajo
I
Edyihe F". Lineker
Pri primarnih volitvah, ki vršijo v Clevelandu dne 2. 1950, bo kandidirala na kratski listi Edythe F. Li"® za državno zakonodajo.
Kandidatinja Lineker i® ^ va in živi na 1798 Crawfor V Cleveland je prišla iz Ann bor, Mich., kjer je graduir^ & ta 1927 iz michiganske Tu je prevzela službo v Shaker Heights High šoh.^^ je čez leto dni zapustila to s ^ bo, je sprejela važno slu^ oddelku za izdelovanje risb ^ ^ karni Corday & Gross ^ službi te duržbe po 22 le i nahaja še danes. Vsled kanja delavskih moči, j® ^ vojno vršila tudi razna pos dela v uradu poleg pri risanju. Odkar se je leta 1945 re-organizirala, službo upraviteljice.	^
Mrs. Lineker je poročila ^ ert J. Lineker 29. maja 1 , drugi svetovni vojni je slu zračni sili ter je tekom ^oP' dobil težke poškodbe, ki s pustile onemoglega iu ra terih je umrl 21. oktobra
Dasiravno je bila kan nja Lineker zaposlena	gg,'
d61i, se je vedno zaninaal® cialne probleme in koristno ^ ^ no delo. Po smrti moža se ločila kandidirati za zbornico v 20. vardi, ker J ^ tila, da njena varda nujno bu je dobro zastopstvo v z o ki bi nudilo vsaj nekaj P° jj sti in koristi. Kandidira ®
demokratski listi ter je

bitko pri primarnih
Njena prizadevanja na strani onih, ki so v P gg. Kot kandidatinja za konodajo, kandidira na sledečih točk, ki jih	d'
Za povečanje aprop'^^j^^vo se omogoči gradnjo in večjega števila javnih
z dovoljšnjim štabom za
slaboumnih.
UČI'
te't
Za minimalne stvu in za povečanje izo nega programa.
L prLlč.0 uposl.«"
vsakršnih diskriminacij-
Za spremembo čih se služb pod civilno^ I*
Kot vdova člana A-Steamfitters unije, se zanima tudi za P'^^^ ^+al(0' \ žave delavstva. Ravno je bil njen pokojni m°
druge svetovne vojne« ^jed® da so težkoče veter^^^^g, t« zaposlitve, itd., zelo ^
da bi se jim moralo ^ čim večjo pozornost jfž*,
Priporoča se cenjei^ P Ijanom in državljanka" ^ primarnih volitvah d" #0 1950 oddaste vaš gl^s THE F. LINEKER ^
zakonodajo.	j
Napravite križ Pj®J imenom X EDYTHE j}
w - jjjji -
proti ognju i» " avtomobilskimi
AOENTUB^n 15813 WATEBl-y KE 11934