/Primorski
Št. 95 (15.197) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-Ul Montecchi 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored24moggio 1 -Tel. 0181/533382 ČEDAD - Ul. Rtstorl 28 - Tel. 0432/731190_
sSBCISALPINA
GESTIONL
vsticiiski skladi
l H vv
Br'liVb BANCA Dl CREDJTO Dl trieste dvJKd tržaška kreditna banka
7500 ur	PETEK, 7. APRILA 1995
Jedk
jekst
vseh
Sbvencev
Breda Pahor
Ustavljene deložacije. Tako je na prvi strani zapisal dnevnik Republika -za primer vzamemo raj Si tega, da nam ne bi kdo za-fadi jezikovne opazke naprtil kakšen drug namen. Takoj smo vsi, -tudi pri-Oiorski Slovenci, zaslutUi, 'ia je bilo zelo pomembno Ustaviti deložacije. Vendar, kaj neki so deložacije? Ali ne bi morda lahko uporabili bolj do-mae izraz »izgon iz stanovanja«? Za tem vprašanjem se vsiljuje novo: 8Ali so deložacije tuje (kot izraz seveda) samo Primorcem, medtem ko Vsi ostali Slovenci, “matični” in “zamejski”, takoj Vedo, za kaj gre?«
Ne samo iz primorskega ponosa, dvomim, da je teko. Bolj verjetna je razlaga, da je z vseh vidikov Ueprijetna deložacija eden rznied številnih jezikovnih »davkov«, ki jih cen-tealistično odločanje in ljubljanska zagledanost nalagata vsem »periferijam«.
Na Primorskih sloveni-
stičnih dnevih, ki so se zaceli včeraj na Opčinah, 0 deložacijah ne bodo govorili. Vendar pa ta droben primer iz vsakodnevnega vseslovenskega medijskega poročanja daje dodaten pomen pobudi, za katero nosi tokrat glavno organizacijsko breme Slavistično društvo Trst-
Gorica-Videm. Današnji slovenski jezik, knjižni in
Pogovorni, nikakor ne Uiore biti ozka domena »centra«, saj je prav jezik eden glavnih temeljev narodove identitete. Vendar Pa mora rasti in se utrjevati v vseh okoljih in državah, v katerih živijo Slovenci kot skupnost.
Vrednotenju in utrjevanju slovenščine so orga-nizatorji letošnjega srebanja namenili enega od dveh vsebinskih sklopov, ti so ga poimenovah Slovenščina ob zahodni meji (ua obeh straneh) danes. Drugi, ki je Se izraziteje narodnostno zaznamovan, Pa je pod naslovom Fašizem in primorska književnost uravnan tudi na proslavljanje 50-letnice osvoboditve.
V včerajšnjem pozdravu zbranim je predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Majda Kaučič BaSa med drugim dejala, da je bilo ob nastanku srečanje pomemb-Uo predvsem za Slovence v Italiji, danes pa je vse Pomembnejše za Primorce v Sloveniji. Na tej strani nieje se morda znamo raznim deložacijam (besed-tthn in ne) upreti z večjo samozavestjo.
Petan pri Drnovšku I zaradi TV frekvenc
LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je včeraj sprejel generalnega direktorja RTV Slovenija Žarka Petana s sodelavci, ki so premiera.seznanih z aktualno problematiko, predvsem tisto, M zadeva medijske in komunikacijske odnose z javnima televizijama Italije in Avstrije - RAI in ORF, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno Cimprej najti rešitve za zagotovitev vidnosti programa RTV Slovenija za slovensko manjšino v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Predstavniki RTV so podprli današnji sklep slovenske vla-de za včlanitev Slovenije v satehtsko organizacijo Eutelsat.
I
Dini pričakuje od Slovenije rešitev nepremičninskega voda
RIM - Ko je Italija privolila, da Evropska zveza začne pogajanja s Slovenijo o pridruženem članstvu, je hotela poudariti zaupanje v Ljubljano, obenem pa jo opozoriti na njene odgovornosti. Tako je elanom zunanjepolitične komisije senata povedal ita- , lijanski premier Lamberto Dini v okviru ekspozeja o mednarodnih odnosih po svetovni konferenci o družbenih odnosih v Kdbenhavnu.
Pini je poudaril, da je Italija ob tem
upoštevala tudi Se nerešena bilateralna vprašanja in izpostavil zlasti vprašanje vrnitve nepremičnin istrskih optantov. Slovenija bo dokazala, da ravna odgovorno, če se bo prilagodila načelom Evropske zveze, v katero bi rada pristopila, je rekel Dini. To naj bi med drugim 6. marca poudarila tudi evropska komisja in ministrski svet.
Premiera sta zaradi njegovega odnosa do Slovenije kritizirala senatorja
Livio Caputo (Forza Italia) in Porcari (Nacionalno zavezništvo). Ljubljano sta obtožila, da spet zaostruje odnose.
Dini s takim izvajanjem ni soglašal. Pri tem je povedal, da je bila zaradi zaostrovanja odnosov s Slovenijo Itabja v Evropski zvezi osamljena, medtem ko je po umiku veta pridobila na ugledu in lahko računa na solidarnost evropskih partnerjev, da pripravi Slovenijo na »pozitivne odgovore tudi dede bilaterale«. ______
ŠOLSTVO / ŠOLI F. ERJAVCA IN F. LEVSTIKA
Minister za šolstvo »združil« slovenski šoli
Predstavniki uslužbencev naših kulturnih ustanov obiskali Jožefa Školča
LJUBLJANA - Predstavniki usluž- Slovenije in Jožefe SkolCa in ga sezna-bencev Glasbene matice, Slovenskega nili s kritičnim stanjem teh ustanov (fo-raziskovalnega inštituta, Narodne in to Bojan Velikonja), nato pa so oproble-Studijske knjizmee in dvojezične Sole v mih teh ustanov spregovorili na dobro Spetru Slovenov so včeraj obiskali obiskani tiskovni konferenci, predsednika državnega zbora republike	Na 10. strani
RIM, TRST - Minister za šolstvo Lombardi je podpisal odlok o združitvi nižjih srednjih Sol F. Erjavca in F. Levstika s šolama L Cankarja, oziroma S. Kosovela. S prihodnjim Šolskim letom Soli ne bosta veC delovali samostojno: ravnateljstvi in tajništvi bosta ukinjeni. Morebitna ukinitev razredov je v pristojnosti tržaškega šolskega skrbnika, tako je izjavil sef kabineta ministra za Šolstvo dr. Guicciardi.
Povedal je tudi, da je ministrstvo ob presoji naCrta za racionalizacijo Šolske mreže preverilo tudi določila Osimskega sporazuma, ki SCiti slovenske šole v Italiji, in ugotovilo, da »nobeno določilo ne prepoveduje racionalizacije Sol. Na vprašanje, ah bi lahko v bodoče racionalizirah tudi druge Sole, na primer osnovne in višje srednje, je odgovoril pritrdilno.
Rimski ukrep je izzval v naSi skupnosti nekaj reakcij. Podpredsednik deželnega sveta je poslal ministru za šolstvo nekaj reakcij, svoje mnenje pa sta izrekla tudi ravnatelja »združenih šol« Pangerc in Peterlinova.
Na 3. strani
Zaradi razčlenjene stavke novinarjev jutri ne bodo izšli časopisi v severovzhodni Italiji.
Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla v nedeljo na 40 straneh.
V Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Prišla je Kristina!
Kristina Martelanc je mlada psihologinja, ki pogosto obiskuje slovenske višje srednje šole na Tržaškem. Na razumevanje ravnateljev je naletela takoj, s profesorji je bilo nekoliko težje, med dijaki pa je zelo priljubljena. Z njo se je pogovarjal Matjan Kemperle.
Sergij Premru se tokrat loteva tehničnih aspektov slovenske televizije, predvsem vprašanja, kje jo vidimo in kje jo bomo morda videli v prihodnje.
O zadnji papeževi encikliki o življenju, kontracepciji splavu in drugih temah z različnih zornih kotov razmišljata Joško Stmbelj in Ace M ermolja.
Bližnjim volitvam namenjamo tri strani: Rudi Pavšič podaja sliko v vseh občinah videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, poleg tega pa objavljamo seznam kandidatov za predsednike vseh dežel v Italiji.
Vendar se ne bližajo samo volitve, ampak tudi velikonočni čas. Mario Magajna je pobrskal po svojih spominih in arhivih ter piše o velikonočnih običajih v Španiji.
Objavili bomo tudi zapise o dveh razstavah: Bojan Brezigar si je v Bruslju ogledal razstavo o 50. obletnici osvoboditve Belgije, Ivan Fischer pa v Rimu razstavo o Ebli, starodavnemu mestu v Siriji.
Naslovnica pa je tokrat namenjena temu dneva: sklepu ministrstva za šolstvo, da »racionalizira« tudi slovenske šole na Tržaškem.
OPČINE / OD VČERAJ DO SOBOTE
Primorski slovenistični dnevi
OPČINE - Narodnostno vprašanje in jezik v meddisciplinskem obravnavanju - tako je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vsebinsko zasnovalo Primorske slovenistične dneve, ki so se zaCeh včeraj v prostorih Za-
družne kraške banke na Opčinah (foto KROMA). Po včerajšnjem uvodnem delu, na katerem so dah posvetili pozornost predvsem predstavitvi novejših slovenističnih del, bodo danes z več vidikov osvetliti temo Faši-
zem in primorska književnost. Razvijanje narodne zavesti v Soh. V soboto dopoldne pa se bo razprava osredotočila na temo Slovenščina ob zahodni meji danes.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
D’Ambrosio zapušča Milan
Koordinator sodnijskega tima Ciste roke Gerardo D’Ambrosio je včeraj povedal novinarjem, da bo zapustil milansko tožilstvo in sodeloval na natečaju za neapeljskega generalnega pravdnika.	Stran 2
Dobri obeti za gospodarstvo
Po poročilu proračunskega ministra Rainera Mašere so obeti za realno ekonomijo dobri, kljub krizi lire na denarnem trgu.
Stran 2
Posvet o reformi zdravstva
Učinkovitejše delovanje zdravstvenih okrajev mora nadomestiti storitve, ki jih danes krčijo v bolnišnicah, so včeraj poudariti na posvetu o zdravstvu v Kr-minu.
Stran 9
CRT-Banka v Budimpešti
V Budimpešti bodo danes odprli predstavništvo tržaškega bančnega zavoda CRT-Banke.
Pogovor z Edinom Avdičem
Ko so v Sarajevu zaceli postavljati po uticah barikade je pesnik Edin Avdič zapustil rodno mesto in se preselil v Trst.
Stran 13
VLADA / POROČILO MINISTRA MAŠERE
Spodbudni obeti realne ekonomije
Pozitivno gibanje izvoza in bruto proizvoda, stagnacija zaposlitvene ravni in rast inflacije
RIM - Italijanska lira je Se vedno izpostavljena muhavosti denarnih trgov. Tudi včeraj je nihala in se zlasti v odnosu do nemške marke ni uspela okrepiti. Kljub težavam lire, ki je po splošnem mnenju izvedencev podcenjena, pa so rezultati italijanske realne ekonomije spodbudni in tudi perpsektive dokaj pozitivne.
Tako vsaj izhaja iz poročila, ki ga je proračunski minister Rainer Mašera pripravil za včerajšnjo vladno sejo. Po njegovi napovedi naj bi v letošnjem letu državni bruto proizvod narasel, izboljšalo naj bi se razmerje med' primanjkljajem in kosmatim proizvodom, narasle naj bi naložbe. Ta napor ne bo imel velikega odraza
RIM - Afarski gverilci so včeraj osvobodili italijanske turiste, ki so jih pred dobrim tednom ugrabili v Dankalski puščavi. Novico o osvoboditvi devetih turistov je sporočilo italijansko zunanje ministrstvo.
Zaenkrat ni znano, ali je kdo za ugrabljene turiste plačal odkupnino. Za osvoboditev turistov so se zavzeli vplivni priletni člani plemena Afar, ki so na prošnjo italijanske
na zaposlitveno raven, inflacija pa naj bi bila znatno višja od previđene. Napoved pa bo seveda držala, je dodal Mašera, če ne bo novih napetosti in hudih pretresov na denarnih trgih.
Po oceni proračunskega ministra bo bruto proizvod narasel za okrogle 3 odstotke (lani 2, 2%) in naložbe za dobrih 6 odstotkov. Pozitiven naj bi bil trend izvozov (približali naj bi se lanskoletnemu rekordnemu prirastku 10 odstotkov), vse to pa naj bi pozitivno vplivalo tudi na odnos med bruto proizvodom in primanjkljajem, ki naj bi letos dosegel 134 tisoč milijard lir ali 7, 63 odstotka bruto proizvoda proti 9, 46% lani. Znan-
vlade stopili stik z gverilci. Včeraj naj bi ugrabljene turiste izročili etiopskim oblastem. Turisti bodo - tako trdi sporočilo ministrstva -danes v Adis Abebi, od koder bodo odpotovali v Italijo.
Ob osvoboditvi ugrabljenih turistov se je italijanski zunanji minister Susan-na Agnelli zahvalila etiopski vladi za njeno prizadevanje. Podobno zahvalo je naslovila* tudi eritrejski vladi.
to manj pozitivne so napovedi za zaposlitveno raven. Dvignila naj bi se komaj za 0, 6 odstotka kar pomeni okoli 150 tisoč delovnim' mest več (od tega 45 tisoč v industriji in 107 v storive-nem sektorju). Inflacija pa naj bi pristala pri 4, 2 odstotka proti 2, 5% načrtovane inflacije in lanskoletni ravni 3, 9%. K temu je prispevala vlada sama z gospodarskimi ukrepi za uravno-vešenje proračuna. Toda Mašera je, nekoliko evfemistično trdil, da »ne gre za višjo inflacijo, ampak bi govoril le o povišanju cen«.
Gospodarska slika je bila glavna tema včerajšnje vladne seje. Vlada je podaljšala do 31. maja rok za skrbstveni odpust in do 31. oktobra rok za izplačevanje davkov na področju, ki ga je lani prizadela vodna ujma.
Kljub pritisku strank, ki podpirajo njegovo vlado, pa Dini ni dal na dnevni red spremembe odloka o »par condicio«. Ugotovil je namreč, da politične sile o tem vprašanju niso dosegle skupnega jezika, zato vlada ni ukrepala. Za volilno kampanjo za deželne volitve bodo očitno veljala sedanja določila. Parlament jih ne bo uspel spremeniti, ker bo danes prekinil z delom in se spet sestal 26. t.m. Tedaj pa bo za razmislek o enakih izhodiščnih možnostih in tudi o drugih žgočih problemih že drugačno vzdušje, ker bodo deželne volitve izmerile »težo« vsake stranke in odmevnost koalicij med volilci.
r RIM / ZUNANJE MINISTRSTVO
Turisti osvobojeni
Ugrabili so jih v Danakilski puščavi
r TIM ČISTE ROKE / POTEGOVAL NAJ BI SE ZA SLUŽBOVANJE V NEAPLJU h
D’Ambrosio zapušča milansko tožilstvo
Berlusconi je včeraj spet napadel sodnika
MILAN - Ali je zadnja polemika z bivšim premierom Silviom Berlusconijem izbila sodu dno in tudi koordinatorja sodnij skega tima čiste roke Gerarda D’Ambrosia prepričala, da se umakne? To je vprašanje, ki si ga je zastavil marsikdo ob napovedi, da D’Ambrosio namerava odstopiti in sodelovati na natečaju za načelnika generalnega tožilstva v Neaplju.
Novico je včeraj v pogovoru z novinarji potrdil osebno D’Ambrosio, ki je kot drugi človek milanskega državnega tožilstva doslej koordiniral delo tima čiste roke. V triletnem obdobju preiskave je bil D’Ambrosio skupaj s šefom tožilstva Francescom Sa-veriom Borrellijem večkrat na okopih, da bi branil preiskavo in ščitil sodnike, ki so jo vodili. Včekrat je bil vpleten tudi v polemiko in je bil ena od stalnih tarč napadov tistih, ki so hoteli zavreti preiskavo o podkupnin-
ski aferi. V zadnjih mesecih so tatovi kar dvakrat obiskali njegovo stanovanje.
Novinarjem je sodnik, ki je pred 20 leti razkril marsikatero zakulisno plat pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana in ki je nato kot drugi človek v tožilstvu bil na okopih s preiskavo o podkupninski aferi, dejal, da je utrujen. K razmišljanju o premestitvi pa ga sili tudi dejatvo, da je v lombardijskem glavnem mestu sam, ker hči živi v Rimu, drugi sorodniki pa živijo med Rimom in Neapljem. Zato bi rad sodeloval na natečaju za generalnega pravdnika v Neaplju. K temu ga sili tudi želja, da bi napredoval v karieri, ker »nočem ostati vse življenje drugi človek na tožilstvu«.
V polemiki s Silviom Berlusconijem, ki je sodnike milanskega tožilstva obtožil, da so »tim rdečih tog«, je D’Ambrosio rekel, da bi »rad oblekel rdečo togo« in sicer tisto, ki je odraz sarže generalnega pravdnika. Kljub sklepu, da sodeluje na natečaju, je D’Ambrosio novinarjem rekel, da najbrž nima dosti možnosti, da bi dosegel cilj. Toda v Neapeljskih krogih so nasprotnega mnenja.
Pred dobrim letom je tudi šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli nameraval sodelovati na natečaju za predsednika milanskega sodišča in je napovedal odstop. Po nekaj tednih pa se je zaradi ofenzive politikov na milansko tožilstvo premislil in ostal za krmilom tožilstva. V pogovoru z novinarji je Borrelli dejal, da so razlogi, ki jih je D’Ambrosio navedel za odhod, izrazito osebnega značaja. Dodal pa je, da ga bo skušal prepričati, naj ne odide in pripomnil, da sam ne bo odšel, čeprav je priznal, da bi rad tudi sam pogledal, ali obstaja kak natečaj.
Kljub utrujenosti sondikov pa preiskava o podkupninski aferi napreduje in po hodnikih mi-
lanske sodne palače se širijo govorice, da so na tožilstvu že tretjič vpisal ime Silvia Berlusconija v register preiskovanih oseb.
Berlusconi je včeraj nadaljeval z ofenziv proti tožilstvu in napad osredotočil na dve osebi: Gerarda D’Ambrosia in Gherar-da Colomba, ki ga je ostro napadal že lani med volilno kampanjo in takoj po volitvah. »Vsa Italija ve, na kateri strani je D’Ambrosio in kakšne cilje zasleduje Colombo,« je rekel Berlusconi. Dodal je, da ni hotel napasti Antonia Di Pietra, ki »je že zapustil sodstvo«, čeprav je ravno Di Pietro kot tožilec raziskoval morebitna kazniva dejanja Fininvesta in njegovega vodstva. Prav tako se Berlusconi ni dotaknil Piercamilla Daviga, ki je prevzel Di Pietrovo mesto in ki je med drugim sodeloval pri zasliševanju medijskega magnata, ko je bil še premier.
CALTANISSETTA / IZSLEDKI POLICIJE
VSEDRŽAVNA STAVKA NOVINARJEV
Riina odredil umor sodnika Saelte in njegovega sina
Maščeval se mu je, ker je obsodil mafijske morilce
CALTANISSETTA - Pritisk na sodstvo z zahtevo, naj »popravi« procese proti mafijcem, je bila stalnica v politiki Totoja Riine. Vodja mafijske kupole je mandator umorov dveh »smrtnih« nasprotnikov »hobotnice« kot sta bila sodnika Giovanni Falcone in Giuseppe Borsellino, odredil je umor - tako trdi palermsko tožilstvo - evropskega parlamentarca Salva Lime, da bi se maščeval Giuliu Andreottiju, ker bivšemu premiera ni uspelo doseči od ka-sacijskega sodišča milejše obtožbe za mafijce, obsojene na takoime-novanem maksiprocesu.
Dokaz te Riinove politike so tudi izsledki preiskave o umoru sodnika Antonia Saette in njegovega sina Stefana, ki sta bila umorjena 25. septembra 1988 v Palermu. Proces sta - tako menijo agenti letečega oddelka iz Caltani-sette in protimafijsko tožilstvo, Toto Riina in njegov zaveznik, boss catanijskih mafijskih družin
Francesco Madonia, umor pa naj bi izvršil Pietro Ribisi skupaj s tremi pajdaši, ki so že umrli.
Antonino Saetta je predsedoval prizivnemu porotnemu sodišču, ki je sodilo morilcem karabinjer-
skega kapitana Antonia Basileja, ki ga je mafija ubila, ker ji je postajal nevaren. Riina in Madonia sta pritiskala na priletnega sodnika, da bi bile obsodbe morilcev milejše kot med prvostopensjkim procesom, toda očitno nista dosegla, kar sta hotela, ker so prizivni sodniki potrdili stroge zaporne kazni prvostopenbjskih. Zaradi tega sta kolovodji obsodila sodnika Saetto na smrt, v zasedi pa je bil poleg sodnika ubit tudi njegov sin Stefano.
Včerajšnji izsledki so dodatna kocka v mozaiku protidržavne dejavnosti Totoja Riine. Mafijski boss iz Corleoneja je očitno hotel obračunati z vsemi, ki so bili lahko ovira mafijski oblasti na Siciliji. Na otoku je mafija pod Rii-novim vplivom postala prava država v državi, protioblast, ki je državo priznavala samo, dokler je bila za organiziran kriminal lahko vir dohodkov (na primer z javnimi deli).
Dežele vzhodne Italije bodo jutri brez dnevikov
Pogajanja za delovno pogodbo na mrtvi točki Stališče sindikalne skupščine novinarjev PD
TRST - Zaradi vsedržavne stavke novinarjev bodo jutri Tridentinska-Južna Tirolska, Veneto in Furlanija-Julijska krajina brez dnevnikov. Izšli bodo le nekateri časopisi, ki jih izdajajo zadruge novinarjev in tiskarjev. Današnja protestna akcija sodi v sklop razčlenjenih stavk, ki jih je novinarski sindikat FNSI oklical zaradi popolnega zastoja pri pogajanjih za obnovo delovne pogodbe novinarjev.
FNSI v tiskovni noti utemeljuje razloge za stavko in kritizira združenje založnikov FIEG, češ da si prizadeva za krčenje osebnih dohodkov novinarjev, za okrnitev poklicne samostojnosti v uredništvih ter za poplitvitev informacijskega sistema v državi. Novinarski sindikat je nadalje zelo zaskrbljen tudi zaradi stalnih napadov na račun finančne avtonomije pokojninskega in skrbstvenega zavoda italijanskih novinarjev INPGI.
Današnji stavki se pridružujejo tudi novinarji Primorskega dnevnika,
ki so se včeraj v ta namen zbrali na sindikalni skupščini. Novinarji sicer popolnoma podpirajo razloge za sindikalni protest, ne soglašajo pa z načinom razčlenjenih stavkov, za katere se je odločilo vodstvo FNSI. Podobni pomisleki se pojavljajo tudi v drugih časopisnih, televizijskih ter radijskih redakcijah.
V ponedeljek in v torek bodo stavkali novinarji RAI, Fininvesta in vseh zasebnih televizijskih ter radijskih postaj. V novinarskem sindikatu pa je medtem izbruhnila manjša polemika, ki so jo povzročili novinarji dnevnika »II Giornale«. Slednji namreč niso spoštovali odločitve vsedržavnega vodstva FNSI, po kateri naj bi milanski dnevnik stavkal isti dan kot »Unita«.
Novinarji »II Giornale«, ki bodo sicer stavkali v prihodnjih dneh, so namreč mnenja, da bi stavka skupno z »Unita« ustvarila v javnem mnenju vtis, da je tudi Feltrijev dnevnik strankarsko oziroma politično glasilo.	____
RIM /V BRK OSIMSKEMU SPORAZUMU, KI ŠČITI SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI
Minister podpisal odlok o združitvi srednjih šol F. Erjavca in F. Levstika
Šoli bosta tudi ob lastno ime
RIM - Minister za šolstvo Giancarlo Lombardi je v sredo zvečer podpisal odlok o združitvi slovenske nižje srednje Sole Frana Erjavca iz Rojana s šolo Ivana Cankarja od Sv. Jakoba in nižjo srednjo Solo Frana Levstika s Proseka s šolo Srečka Kosovela z Opčin. Tako je včeraj v intervjuju za Primorski dnevnik (ki ga objavljamo na drugem mestu) izjavil šef kabineta ministra dr. Francesco Guicciar-di. V prihodnjem šolskem letu slovenski nižji srednji šoli v Rojanu in na Proseku ne bosta vec delovali z lastnim imenom, Rac pa z imenom nove »matične šole«.
Minister je sprejel svoj ukrep kljub dejstvu, da slovenske šole v Italiji ščiti
mednarodni dogovor - Osimski sporazum. Visoki ministrski funkcionar je izjavil, da so na ministrstvu preverili določila sporazuma, in ugotovili, da nobeno določilo ne prepoveduje racionalizacije šolske mreže. Dodal je še, da bi lahko po istem principu racionalizirali tudi šole drugih stopenj: osnovne in višje srednje.
O nadaljnji ureditvi obeh združenih šol bo sedaj odločal tržaški šolski skrbnik. Od njega bo odvisno, ali bodo tri razrede rojanske srednje šole neposredno »preselili« na šentjakobsko šolo, ali pa bodo še naprej delovali v sedanjem šolskem poslopju v Rojanu.
RIM - Dr. Guicdardi, šef kabineta ministra za šolstvo, kaj ste odločili vCeraj (v sredo, op. ur.) o slovenskih nižjih srednjih šolah Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka?
»Odločili smo tako, kot sem vam napovedal: tiste tri sekcije bomo pridružili "matični šoli".«
Kateri? Cankarju?
»Da«
Ali to pomeni, da šola Frana Erjavca ne bo sploh več obstajala?
»Ne bo veC obstajala z lastnim imenom, ne bo se veC tako imenovala. Obstajale pa bodo tri sekcije. Sola bo še opravljala svoje funkcije. Gotovo ste seznanjeni s tem, kaj pomeni racionalizacija. Ko postane šola premajhna, se ravnatelja in tajnika tiste šole ukine, šolo
pa združijo (accorpamento) z drugo, veCjo. Tista šola nima veC avtonomnih razredov. Ravnatelj in tajnik večje šole bosta odtlej opravljala tudi funkcijo ravnatelja in tajnika manjše, združene šole.«
Ah to pomeni, da bodo tisti trije razredi še delovali v dosedanjem šolskem poslopju?
»Mislim, da bo tako. A to ni od nas odvisno. O tem mora odločati tržaški šolski skrbnik. Ministrstvo je le odločilo o združitvi tistih razredov. Mislim, da bodo še delovale v sedanjem poslopju, a tega ne morem zajamčiti, ker to ni vec ukrep, za katerega je pristojno ministrstvo. O tem vam bo lahko vec povedal tržaški šolski skrbnik.«
Kar pa se tiče mednarodnega sporazuma, Osimskega sporazuma, ki ščiti slovenske šole v Itahji, ah ste preverih njegova določila?
»Preverili smo jih: v Osimskem sporazumu ni nobenega določila (disposi-zione), ki bi prepovedalo ra-
Reakcije o ukrepu: Budin brzojavil ministru, izjavi ravnateljev obeh šol
TRST - Včerajšnja napoved o združitvi, oziroma ukinitvi nižjih srednjih šol Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka je izzvala takojšnen poseg podpredsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloša Budina pri ministru za šolstvo. Giancarlu Lombardiju je poslal brzojavko, v katerem ga sprašuje, ah je res, da namerava ministrstvo združiti tisti dve šoli s šolama Ivana Cankarja, oziroma Srečka Kosovela. Ministra je povabil, naj tega ne stori, ker bi sicer ne upošteval negativnega mnenja, ki sta ga o združitvi izrekla Pokrajinski šolski svet in Deželna komisija za slovenske šole v Itahji. Ukrep tudi bi ne upošteval specifičnosti in potreb slo-
venske manjšine, za katere ne gre uporabljati običajnih vsedržavnih meril.
Miloš Budin je tudi kot predstavnik slovenske manjšine menil, da bi bilo mnogo bolj primemo in učinkovito, ko bi bila sama manjšina predhodno seznanjena o vsebini in morebitnih novih določilih, ki bi zadevala šole s slovenskim učnim jezikom. Podpredsednik deželnega sveta je poslal brzojavko v vednost tudi predsednici deželnega odbora Alessandri Guerra in deželnemu odborniku za šolstvo in kulturo Albertu To-matu.
Včerajšnje izjave šefa ministrovega kabineta so izzvale vrsto reakcij tudi v šolskem svetu,
predvsem s strani neposredno prizadetih. Ravnatelj proseške nižje srednje šole Frana Levstika Boris Pangerc res nima sreCe. V letošnjem šolskem letu je postal ravnatelj, v prihodnjem bo ravnateljstvo ukinjeno.
»Taka racionalizacija je povsem neracionalna,« je povedal. »Proseška šola je pravcato središče, ne le v pedagoškem in didaktičnem smislu, pač pa v širšem kulturnem. Domačini Čutijo šolo kot svojo. Sola je stkala plodne stike s starši, z domačimi društvi in organizacijami. S priključitvijo šole openski obstaja nevarnost, da se bodo vse te Čustvene zrahljale na škodo sedanje bogate vsebine. Obstaja pa še drugo vprašanje:
naša sola je Črpala svoje dijake z določenega teritorija. Obiskovali so jo in jo še obiskujejo dijaki z obeh domačih vasi, Proseka in Kontovela, pa tudi z zgoniškega Krasa in iz tistega predela Barko-velj, skozi katerega se vije Furlanska cesta. Prej so se starši obračali na naše ravnateljstvo za vse prošnje, pojasnila, sestanke. Sedaj bodo morali na OpCine. To bo zanje gotovo nova obremenitev.«
Ravnateljica nižje srednje šole Frana Erjavca Lučka Peterlin Su-sic je popoldne, ko se še ni izvedelo, da je minister podpisal odlok o združitvi, takole menila: »Predvsem upam, da se bo zadeva ustavila na ministrstvu, in da minister odloka ne bo podpisal.
Ce se lotijo teh dveh zaščitenih šol, se bodo lahko v bodoCe lotili še drugih. Združitev šole bi obubožala okolje, v katerem deluje. Poleg ostalega tudi kombinacija združevanja ni najbolj posrečena: med obema šolama, rojansko in šentjakobsko, ni neposrednih avtobusnih povezav. Naša šola deluje v predmestju, šentjakobska takorekoC v središču. Opozorila pa bi še na en aspekt: pred leti so se starši že pritožili na Deželno upravno sodišče TAR proti združevanju naše šole z drugo. Sedaj še Čakamo na razsodbo. Dokler ne bo sodišče razsodilo o tisti združitvi, je vsak govor o drugih združevanjih brezpredmeten.«
cionalizacijo šol. Po tej plati nimamo torej nobenih problemov.«
To pomeni, da bi lahko jutri racionalizirah tudi druge slovenske šole, na primer osnovne in višje srednje šole.
»Vse šole je mogoče racionalizirati. Naj ponovim: racionalizacija ne pomeni še, da neko šolo eliminiramo' Ko bomo izpeljali šolsko avtonomijo, bo prišlo do združitev šol. Najmanjše šole ne morejo namreč delovati samostojno, ker ne razpolagajo z zadostnim številom osebja, nimajo ustrezne organizacije. Te šole bodo ostale, a bodo delovale v sklopu večjih. To velja za osnovne šole, za nižje šole, za višje šole, za vse šole. To je princip, ki izvira iz finančnega zakona, je del državnega zakona.«
Oprostite: v tej zvezi bi želel tudi izjavo italijanskega ministra za šolstvo. Ah je to mogoče?
»Ne, to ni mogoče, ker je minister sedaj zaseden na sestankih na naj višji ravni. Jaz sem šef njegovega kabineta in ga torej zastopam. Skušajte me razumeti: minister je en sam za vso Italijo; mora v vsak kotiček Italije, da bi predstavljal državo.«
Tudi mi smo del italijanske države, in ta šolska zadeva je za našo skupnost življenjskega pomena.
»Minister bo gotovo prispel tudi v Trst, kot je že bil v Kalabriji nedavno tega, in kot bo v prihodnjih dneh v Bologni. Minister namerava obiskati vso Italijo. Sedaj pa ga ni mogoče odtegniti od njegovih poslov. Ukrep o racionalizaciji šol je bila ministrova odločitev, pod katero je seveda tudi njegov podpis.«
Marjan Kemperle
OPČINE / V ORGANIZACIJI SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA TRST-GORICA-VIDEM
Primorski slovenistični dnevi tokrat o narodnosti in jeziku
OPČINE - Po šestih letih Primor-ski slovenistični dnevi ostajajo zve-sh prvotni zamisli odkrivanja in °zavešCanja slovenske kulture Primorske. Kot je podčrtala predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-”idem Majda Kaučič Baša, ki je organizator tokratnega tridnevnega aroCanja slavistov v prostorih Za-oružne kraške banke na Opčinah, ^oa pobuda še vedno tri poglavitne Barnene, ob prvem, že omenjenem, Se vlog0 strokovnega izpopolnje-vanja in povezovanja slovenistov z obeh strani meje.
Z vsebinskega vidika so letošnji Primorski slovenistični dnevi, ki jih Prireja SD Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in SD Nova Dorica pod pokroviteljstvom Deželnega zavoda IKRSAE, Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije ln Slavističnega društva Slovenije, Razdeljeni v dva sklopa. V prvem, ki 0 8 številnimi referati o Fašizmu in Primorski književnosti, okroglo mi-z° na zelo aktualno temo Razvijanje narodne zavesti v šoli in predstavit-Vami publikacij na sporedu .dahba/
bo prišla do izraza narodnostna problematika. Drugi sklop, ki bo zapolnil sobotno dopoldne, pa nosi naslov Slovenščina ob zahodni meji danes.
Na včerajšnjem uvodnem delu so veliko pozornost namenih novejšim slovenističnim delom, ki so izšla v Itahji. Kot je povedala Vera Tuta, so tokrat dali prednost predvsem publikacijam namenjenim italijanskim bralcem. Janko Jež in Paolo Parovel sta predstavila Monumenta Frisigen-sia, Pavle Merku je povedal, zakaj se je lotil analize starih zapisov zemljiških meritev (Libro di Pertica-zioni ...), Lojzka Bratuž je osvetlila pomen pridig prvega goriškega nadškoga Attemsa (Manoscritti sloveni del Settecento) in Liliana Spi-nozzi Monai je prikazala pomen pisem furlanskih znancev slavistu Janu Bauduinu de Courtenayju (Dal Friuli aha Russia). Knjige je ocenila tudi Breda Pogorelec z ljubljanske univerze, Ivanka Hergold pa je morala v izredno zgošCeni obliki predstaviti štiri nadvse pomembne slo-.varje. Za‘dva -JDva muhLria'en_mah,‘
slovensko-italijanski frazeološki slovar, in za slovensko-italijanski in ita-lijansko-slovenski slovar paronimov Lažni prijatelji - je zelo strokovno poskrbela Diomira Fabjan Bajc. Ilustrirani slvar Stanovanjska hiša je uredila Vanda Husu, medtem ko so avtorji priročnega slovarja o bančnem poslovanju Jožko Baša, Majda Kaučič in Aldo Rupel, po naročilu goriške Kmečke banke ga je pripravil goriški sedež Slorija.
Otvoritveni dan, ki so se ga med drugimi udeležili generalni konzul Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, predsednik SKGZ Klavdij Palčič in podpredsednik SSO Ric-cardo Ruttar, je obogatil še literarni večer, ki ga je pripravil režiser Marko Sosič. Odlomke iz svojih del sta brala pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula, z izborom Kosovelovih poezij je nastopil Vladimir Jurc, pod vodstvom Janka Bana pa je zapel zbor »Jacobus Gallus«. Ob zaključku so odprli še razstavo Izdaje izvirnega slovenskega leposlovja v Italiji 1918-1941, ki jo je pri-, pravila NSK.
Včerajšnjega odprtja seje udeležilo veliko strokovnjakov' in gjtišttiv '(foto KROMA)
DOLINA / STALIŠČE LISTE »SKUPAJ-INSIEME«
»Etnično soočanje nam je povsem tuje«
Drevi srečanje v Borštu, nato še po drugih vaseh
Predstavitev kandidatov dolinske liste »Skupaj« (f. KROMA)
Nova volilna zakonodaja je tudi v Dolini prisilila tradicionalne stranke, da poiščejo in najdejo novo pot za volilni nastop. Komponente, ki se prepoznavajo v dosedanji napredni upravi, so se -sicer ne brez težav -združile v enotno listo »Skupaj-Insieme«, z novim županskim kandidatom in z mnogimi mladimi in novimi obrazi, ki sestavljajo kandidatno listo za občinski svet. Te novosti so izstopale tudi na predsinočnji prvi javni predstavitvi Borisa Pangerca in ostalih kandidatov.
Pangerc, ki je predstavil obširni upravni program svoje liste, se je navezal tudi na nekatere predvolilne polemike, ki jih po njegovem umetno in po nepotrebnem napihujejo nekatere skupine, posebno Zelena lista. Poudaril je, da lista, ki jo zastopa ni etnična lista in da ji je načelo narodnostne konfrontacije popolnoma tuje. Pangerc je tudi povedal, da je njegovo kandidaturo prva predlagala Stranka komunistične prenove, je pa v resni-
ci kandidat celotne liste in tudi civilne družbe. S tem v zvezi je pristal na predlog po oblikovanju posvetovalne skupine (odbora modrecev), ki bo v primeru izvolitve z nasveti in spodbudami pomagal novi občinski upravi.
V	debati, ki je sledila Pangerčevi predstavitvi, sta vsekakor izstopali dve stališči. Nekateri so bili mnenja, da bi morala lista »Skupaj« odločno in javno odgovarjati na vse časopisne polemike in napade, drugi pa so pozvali županskega kandidata naj ne naseda neplodnim polemikam, v katere ga silijo nekateri volilni tekmeci. »Mi bomo šli naprej svojo pot, pošteno in brez slepomišenj, saj nimamo nikomur nič skrivati«, je glede tega poudaril Pangerc.
V	razpravi, ki je bila v slovenščini in italijanščini, so prišle do izraza tudi politične novosti, ki jih prinašajo te upravne volitve. Pangerčeva volilna lista je res sestavljena iz različnih strankarskih in političnih komponent - je med drugim dejal Ed-
vin Švab - ki pa so se zelo potrudile, da bo zavezništvo ne samo novo, a tudi skupno. Tudi v Dolini bo treba zato po njegovem premostiti dosedanjo politično miselnost, lista »Skupaj« predstavlja edinstveno priložnost za uveljavitev nove mentalitete. Pomlajena kandidatna lista jamči po
Švabovem mnenju, da se bo to res zgodilo.
Po mnenju nekaterih se tudi v dolinski občini širi malodušje nad politično zmedo na vsedržavni ravni in nekateri občani so celo izrazili željo po bojkotu teh volitev. Zastopniki Pangerčeve liste so prepričani, da bi bilo to zelo škodljivo, saj predstavljajo volitve bistveno demokratično sredstvo za slehernega občana.
Na srečanju v Domu Jakoba Ukmarja pri Domju je bilo slišati tudi nekatere predloge in dopolnila k programu, ki ga je predstavil Pangerc. Lista« Skupaj« se bo drevi ob 20.uri predstavila v srenjski hiši v Borštu, v ponedeljek, 10.aprila ob 20.30 bo v hotelu Sonja pri Domju predvolilno srečanje s prebivalci Frankovca.
Jutri predstavitev zelenih in sredinskega zavezništva
Volilna kampanja v dolinski občini prihaja počasi v živo. Jutri bodo tako na sporedu dve uradni predstavitvi županskih kandidatov in kandidatov za občinski svet. Predstavili se bodo zeleni in kandidati sredinskega zavezništva »S.Dorligo-Doli-na«.
Sredinska lista, ki je za županskega kandidata izbrala zastopnika Ljudske stranke Roberta Raffaeleja, vabi na javno predstavitev jutri ob
10.30 v gledališče France Prešeren v Boljuncu. Srečanje bo uvedel županski kandidat.
Zelena lista pa bo svoje dolinske kandidate in program predstavila na novinarski konferenci tudi jutri ob 10.uri na sedežu deželnega sveta. Navzoči bodo županski kandidat Maria Peresa Zivic, deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina in njen pokrajinski glasnik Sergio Zuc-chi.
r SKEDENJ / 2ELEZARJI PRIPRAVLJENI NA BOJ
Čas obračuna se naglo bliža
Danes znana nova ekspertiza?
V menzi škedenjske železarne je bila včeraj napovedana skupščina, ki so se je poleg delavcev in članov tovarniškega sveta udeležili predstavniki pokrajinskih vodstev CGEL, CISL, UIL ter nekaterih avtonomnih sindikatov in njihovih kovinarskih organizacij. Ozračje je bilo po pričakovanju na moč razgibano, saj bo zapadel drugo soboto, 15. aprila, veljavnostni rok odkupnih ponudb, ki sta ju svojega dne predložila jeklar Luigi Lucchini iz Brescie in družba Bobnat.
Lahko se kajpak zgodi, da bosta kandidata za prevzem tovarne rok podaljšala; to utegne biti odvisno tudi od okoliščine, ali bodo komisarji Franco Asquini, Giampaolo de Ferra in Pino Fanchiotti danes dobili drugo ekspertizo o vrednosti obrata in njegovih posameznih objektov, kakor je bilo to napovedano. Če bo res tako, bodo komisarji listino izročili prihodnji ponedeljek, 10. aprila, ministru za industrijo Albertu Goju, s katerim bi se tako in tako morali sestati, to pa bi tudi pomenilo uradni
začetek dvostranskih privatnih pogajanj za odkup železarne med Luc-chinijem na eni strani ter Brunom Bolfom in Vittoriom Malacalzo na drugi strani.
Sicer pa so bili delavci in sindikalisti včeraj jezni tudi zaradi tega, ker je bilo prvotno predvideno, da bo minister Cio sprejel deželnega odbornika za industrijo Gianfranca Morettona in tržaškega občinskega odbornika za gospodarstvo Eugenia Del Piera še pred današnjim dnem, kar se seveda ni zgodilo. Sestanek naj bi torej bil prihodnji teden, morebiti v sredo.
Na vsak način eno drži: to, da hočejo sindikati najpozneje do ponedeljka kakšen spodbuden odgovor; v nasprotnem primeru se bodo odločili za ponoven javen protest s pouličnimi demonstracijami in morda še čim. Edina spodbudna vest je menda ta, da so delavcem zagotovili izplačilo zneskov na račun letošnje januarske dopolnilne blagajne, in sicer v dneh med 10. in 14. aprilom, (dg)
H	SESTANEK NA ŽUPANSTVU	>
Sv.lvan: Še težave z bazenom
Krožki in društva hočejo sodelovati z občinsko upravo
Vprašanje gradnje občinskega bazena pri Sv.Ivanu, ki se žal še ni premaknilo z mrtve točke, je bilo v središču pozornosti včerajšnjega sestanka na županstvu, ki se ga je udeležil tudi odbornik za šport Franco Degrassi. Navzoči so bili tudi predsednika svetovalskih komisij za javna dela Jacopo Venier in za šport Stefa-nia Jacope ter predstavniki številnih svetoivanskih organizacij in društev. Seje se je udeležil tudi predstavnik plavalnega kluba Bor Bogdan Petelin.
Odbornik Degrassi je prisotne seznanil s hudimi težavami, ki spremljajo gradnjo tega prepotrebnega in tolikokrat obljubljenega športnega in rekreacijskega objekta. Dejal je tudi, da bo Illyjeva uprava - kljub znanim težavam - vztrajala na poti izvedbe tega projekta, na katerega Svetoi-
vančani potrpežljivo čakajo že dolgo vrsto let. Izrazil je tudi upanje, da bo Občina v dostojnem času času ugodno rešila vsaj vprašanje nakupa zemljišča bivše konjušnice, ki je še vedno državna last.
Predstavniki krožkov in svetoivanskih društev so pokazali pripravljenost za sodelovanje z občinsko upravo in to tudi pri upravljanju bodočega občinskega bazena. Predsednika komisij Venier in Japocejeva sta se obvezala, da bosta pristojni občinski komisiji naredili vse, da bo postopek za izvedbo tega načrta res kmalu konkretno stekel.
Vsi so tudi soglašali, da svetoivan-sko področje krvavo potrebuje struktur in ustreznih prostorov za športno in družbeno udejstvovanje, predvsem mladine.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zli d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 . Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V sredo Romano Prodi v Trstu
V sredo, 12.aprila pride v Trst Romano Prodi, levosredinski kandidat za ministrskega predsednika. Prodi bo nastopil na javnem zborovanju, ki bo ob 18.uri v konferenčni dvorani nekdanje Pomorske postaje. Nekdanji predsednik družbe IRI bo gost tržaškega odbora »Italija, kakršno si želimo«, ki po vsej državi podpira oziroma politično promovira Prodijevo kandidaturo.
Tržaška sekcija odbora »Italija, kakršno si želimo« pa bo svoje delovanje predstavila na javni skupščini, ki bo v torek. Prodijevo kandidaturo so na Tržaškem že podprle razne politične in družbene komponente. Med drugim tudi Demokrati in združenja ter krožki (med njimi tudi ACLI), ki se prepoznavajo v tradiciji in v idejah demokratičnih in naprednih katoličanov.
DSL / JAVNO ZBOROVANJE O BOLNIŠNICAH
Premostiti nasprotstva
“Vsi skupaj moramo premostiti logiko kontra-pozicij in videti, katera rešitev je najboljša za mesto": iz tega prepričanja je izhajal pokrajinski tajnik DSL Steljo Spadaro, ko je včeraj odprl javno razpravo, ki jo je stranka priredila o preureditvi mestne bolnisniške mreže. Zaradi tega se ne smemo zaustaviti le ob vprašanju, ali je glavna bolnišnica še potrebna ali pa ne, govoriti in prizadevati pa si je treba, je dodal, da bodo razne službe učinkovite za vsakega bolnika.
Na javni razpravi so sodelovali občinski odbornik za zdravstvo in skrbstvo Gianni Pecol Cominotto, kardiolog Gianfranco Sinagra, tajnik CGIL za javne službe Adriano Sincovich in arhitekt Gigetta Tamaro Semerani. Vsekakor je bilo poudarjeno, da je treba v celoti preurediti zdravstvene in socialne struk-
ture in pri tem ločevati med preureditvijo bolniš-niškega sistema in prenovitvijo poslopij; gre za važno vprašanje, katerega ne gre nikakor reševati z referendumi; ravno tako so zelo nevarne -je bilo poudarjeno- razne politične kampanje o teh vprašanjih, ki bodo prav gotovo povzročile le škodo. Bolnišniški sistem je treba vsekakor racionalizirati in koordinirati: v tem primeru je vprašanje, v kateri strukturi, ali v mestu ali pa na Katinari, naj deluje ta ali oni oddelek, prav gotovo drugorazrednega pomena. Potrebna je torej koordinacija: le v tem primeru bodo lahko bolniki razpolagali s takimi strukturami in službami, ki bodo najbolj učinkovite. Vsekakor pa je bilo ponovno potrjeno, da imata obe bolnišnici, glavna v središču mesta in na Katinari, več pomanjkljivosti, ki jih bo treba vsekakor odpraviti.
Na veliko povpraševanje bo nocoj ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev ka-bereta Vaje v slogu, ki ga je po delu R. Queneauja za gledališko skupino SKD Tabor režiserka Edita Frančeškin dramaturško obdelala, napisala besedilo songov in realizirala plese na originalno glasbo Nevia Miklavčiča. Preizkušenemu receptu so igralci dodali še izdatno mero humorja in skuhali tako nadvse užitno in zabavno predstavo. Čeprav se vse dogajanje vrti okoli »štorije, ki je ni« in se ista ponavlja v mnogih variantah, jezikih, žargonih, situacijah, »je kabe-rejska oblika izpeljave (odrskega dela) nudila možnosti za briljantno
in dinamično postavitev... nekateri nastopajoči so svoje pričevanje... podali tako prepričljivo, da so dejansko prekoračih meje amaterskega gledališča... prišel je na dan njihov čut za glasbo, ritem, ples in petje« (M. Grgič - Primorski dnevnik). »... radoživi in temperamentni igralci... so bili imenitni, sproščeno igrivi, govorili so tekoče, prijetno in razgibano plesali in peh, skratka se veselili življenja in svoje igre. Bil je kabaret v pravem pomenu besede, ki je navduševal mlade in tudi starejše občinstvo« (Z. Lovec - Primorske novice). Tako se je po premieri izrazila kritika. Pridite pa povejte svoje še vi!
Drevi ponovitev Vaj v slogu
KROŽEK V.ŠCEK / PROF. CHRISTOPH PAN
JUTRI V TRSTU
NOVICE
Manjšine: dolga pot do evropskih standardov
Pon se je tudi srečal z deželnim vodstvom SSk
Vprašanje narodnih in jezikovnih manjšin se ne omejuje na notranjo zakono-‘fejo države, v kateri manjšina ^vi. ampak ima mnogo širše Iazseznosti, še zlasti glede na Premike zadnjih let v Evropi. T° je bilo izhodišče preda-^nja profesorja Christopha "toa, predsednika federali-^Cne unije evropskih narod-Bjosti, oiganizadje manjšin v Evropi, ki je nastala že v pr-^ih povojnih letih in je v teh desetletjih opravljala nadvse Pomembno funkcijo: bila je namrac dolga leta edina, nato Pa najglasnejša zagovornica ^'anjšinskih pravic na mednarodni ravni, ko je bila Evropska zveza samo vprašanje prihodnosti in ko je Pila manjšinska problematika ?6 mnogo bolj nepopularno 111 odvratno vprašanje na mizah ali v predalih ministrstev Posameznih držav.
Profesor Pan je te misli razdal predsinocnjim v novih Prostorih društva Vhgil Scek v Trstu. V naše mesto je prišel Pa vabilo SSk ter se pred predavanjem še sestal z dežel-Phn vodstvom stranke. Go-v°r je bil predvsem o delo-yanju FUEN-a, katerega dan )e tudi SSk, ter o prizade-vanjih za vzpostavitev evropskih standardov, ki bi zajamčili zaščito manjšin in ffl bili obvezujoči za vse diža-Ve danice Evropske zveze.
O teh temah je Pan govoril htdi na predavanju, kjer je Uvodoma dejal, da sestavlja Pvropo 750 milijonov Evro-Pajcev, Id so razdeljeni v 70 dtilih in velikih narodov ter organizirani v 45 držav, od katerih 9 ne dosega pol mi-ajona prebivalcev. Od ostalih OjZav jih je 31 nastalo kot na-Oonalne države, samo 5 pa kot vecnarodnostne države. Jendar je pojem nacionalne države v skoraj vseh državah akcija, kajti v večini držav
Predavanje prot Christopha Rana v krožku Virgii Šček
pripada vec kot 10 odstotkov prebivalstva narodom, ki se ne istovetijo z državo.
Evropa je torej celina jezikovnih veCin in manjšin. Tu je profesor Pan navedel vrsto podatkov o stanju v posameznih državah in ugotovil, da več kot sto milijonov Evropejcev pripada skupno skoraj 300 etničnim, jezikovnim ali narodnim manjšinam v državi, v kateri živijo. Samo v nekaterih državah so te manjšine, njihov jezik in njihova kultura polnopravno priznani.
Vprašanje je pravzaprav postalo aktualno šele v zadnjih letih in o manjšinah je v Evropi intenzivno govor po letu 1990, torej po spremembah v odnosih med državami v Evropi in po prvih znakih vzpona novih nacionalnih držav. Čeprav je torej vprašanje manjšin že desetletja na dnevnem redu mednarodnih organizacij in konferenc, se ga resno lotevajo še-
le v zadnjih nekaj letih.
V zvezi s tem so že dosegli nekaj konkretnih rezultatov: junija 1992 je Svet Evrope odobril evropsko listino o deželnih in manjšinskih jezikih, leta 1994 je prav tako Svet Evrope odobril okvirno listino o zaščiti narodnih manjšin. Lansko leto so podobno listino odobrile tudi države srednjeevropske pobude, končno pa je novembra 1994 komite ekspertov za zaštito jezikovnih manjšin Sveta Evrope začel z deli za izdelavo protokola, ki bi kot dodatek k evropski konvenciji o Človekovih pravicah vseboval določila o zaštiti manjšin. Gre šele za prve rezultate, ki dajejo upati, da bodo to vprašanje zaceli resneje obravnavati, vendar zaenkrat konkretnih posledic za manjšinsko zaštito šeni.
Evropska listina o deželnih in manjšinskih jezikih namreč še ni v veljavi, ker sta
jo ratificirali samo dve državi. Ge se bo postopek za ratifikacijo vlekel tako počasi tudi v ostalih državah, ta listina ne bo v veljavi pred koncem stoletja.
Okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin je podpisalo veliko število držav, vendar ta konvencija ne vsebuje definicije pojma narodna manjšina, kar seveda omogoča državam dokaj ohlapno interpretacijo. Poleg tega ta konvencija vsebuje dokaj omejene pravice.
Listina srednjeevropske pobude je nekoliko natančnejša, vsebuje vse potrebne definicije, vendar pa ni listina z mednarodnimi jamstvi, kar pomeni, da proti kršitvam ni dovoljen priziv na evropsko sodišče.
Skratka postopek za izdelavo evropskih standardov o zaštiti manjšin bo še dolg in vsekakor zelo težaven, je ob koncu poudaril profesor Pan
Ženske
skupaj
proti
nasilju
Na pobudo ženskih zastopstev združenj VZ-PI/ANPI, FIVL, FIAP in ANED ter pod pokroviteljstvom predsednika republike, tržaške občinske uprave in vsedržavnega odbora za počastitev 50-letnice odporništva in NOV bosta jutri in pojutrišnjem v Trstu prireditvi pod geslom »Proti nasilju in rasizmu -včerajšnje ženske z današnjimi«.
Jutrišnjo prireditev v dvorani Vulcania znotraj Pomorske postaje bo ob 9.30 uvedla Jelka Gerbec, sledili bodo pozdravi oblasti, nakar bodo spregovorile in pričale o preteklih tragedijah An-na Maria Bruzzone, Olga Stefani, Chiara Valentini, Miuccia Gigante, Margherita Hack, Franca Donaggio in Sura Duma-niC; po 15. uri pa bodo nastopile Saša Rupena, Carol Beebe Taranteli!, Liana Millu, Marina Rossi, Lidia Rolfi, Jolanda Marchesich Šema, Marta Ascoli, Slavenka Draku-liC in Rossanna Cuffaro, a zaključke bo povzela Tina Anselmi.
Nedeljska prireditev bo s pričetkom ob 11. uri v Rižarni pri Sv. Soboti, kjer bodo sodelovali pesnica Ketty Daneo, igralka SSG Lučka Počkaj in igralka gledališča La Contrada Paola Bonesi. Ob tej priložnosti bo navzoč tudi vojaški Častni vod s trobentačem, ki bo odigral Tišino, sicer pa bodo na sporedu blagoslovitev tega muCe-niškega kraja po katoliškem, židovskem in pravoslavnem obredu ter skupinsko in posamično polaganje vencev.
Deželni svetovalci SKR v obrambo pribežnikov
Izhajajoč iz nedavnega dramatičnega primera 38 Kurdov, ki so jih našh zaprte v tovornjaku znotraj tržaške luke v nečloveških razmerah, so deželni svetovalci Stranke komunistične prenove Fausto Monfalcon, Roberto Antonaz, Elena Gobbi in Gianluigi Pegolo vložili vprašanje, v katerem želijo zvedeti od predsednice deželne vlade Alessandre Guerra, Ce in kako namerava ukrepati za človeško ravnanje z ilegalnimi priseljenci. Svetovalci uvodoma ugotavljajo, da je italijanska zakonodaja na tem področju zelo pomanjkljiva, in to celo po neprestanih pritiskih iz mednarodnih forumov, saj mnoge konvencije - začenši z ženevsko iz leta 1951 - izrecno opredeljujejo status pribežnika in prepovedujejo njegov izgon. Največkrat se ta problematika razrešuje z ministrskimi okrožnicami in še te je pogosto težko raztolmačiti. Odgovornost za dane razmere pa omenjeni svetovalci pripisujejo tudi deželni upravi Furlanije-Julijske krajine in tržaški občinski vladi, ki bi si morali za usodo pribežnikov še toliko bolj prizadevati, ker delujeta na ključnem in od balkanskega konfliktnega ozemlja ter drugih kriznih predelov malo oddaljenem območju.
Uporaba psov
proti razpečevanju mamil
Jutri ob 16. uri bodo enote finančnih stražnikov v skavtskem domu “Alpe-Adria“ na Božjem polju prikazale, kako uporabljajo posebej izurjene pse v boju proti razpečevanju mamil. Sledila bo razprava o problemu uporabe mamil.
Ljudska stranka
se bo poklonila Paolu Retiju
Danes poteka obletnica muCeniške smrti katohške-ga partizana Paola Retlja, ki je pred 50 leti umrl v Rižarni. Obletnico bo obeležila Ljudska stranka, ki bo ob 18. uri položila venec pred plošCo, ki v palači Diana na Trgu San Giovanni spominja na njegovo muCeniško smrt. V dvorani palače, ki mu je posvečena, se bosta Retlja spomnila prof. Dario Grop-pi in msgr. Edoardo Marzari.
V dolinski občini prekinjena dobava vode
Uprava dolinske občine sporoča, da bo danes prekinjena dobava vode od 8. do 12. me za Log, Pulje, Domjo in Lakotišče zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju.
Sporočilo Pokrajine
Pokrajinska uprava sporoCa, da 15. t.m. zapade rok za predstavitev prošenj za prejem prispevkov, ki jih morajo vložiti občine, institucije, ustanove in združenja, ki sprejemajo mladoletnike v morske in gorske kolonije ter v vzgojne institute. Okrožnica z vsemi pojasnili je na razpolago na sedežih Pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4 in v Ul. S. Anastasio 3 od 7.40 do 19. ure od ponedeljka do petka. Za podrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na pristojno službo Pokrajine (tel. 3798465, 3798422, 3798544), in sicer vsak delovni dan, razen ob sobotah, od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure.
Skal: lani uspešna turistična bera v NK
Skal je organizacija, ki zuruzuje v 80 državah jjkoro 25 tisoC turističnih “elavcev zasebnega in Javnega sektorja. Člani te Organizacije iz Furlanije -Julijske krajine so se si-U°Ci zbrali na posvetu z uezelnim odbornikom za iurizem Cristianom De-ganom in drugimi zasto-Pniki ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom. Pregledali so rezultate lan-fke poletne in pravkar yoncane zimske sezone. Obračun je zelo poziti-Ven v vsej deželi predv-Sern iz dveh razlogov: ker Se je turistična ponudba ^boljšala in specializira-a’ predvsem pa zaradi Padca vrednosti lire, ki Privablja v naše kraje naraščajoče število turistov s Področja moCnih valut, V prvi vrsti z Nemčije in Avstrije. Treba pa bo še Ujarsikaj storiti, so ugoto-U’ predvsem zato, da bi Se turistični pritok ne uruejil na prekratko po-etn° in zimsko obdobje.
Hzborovska MANIFESTACIJAH
Revija Primorska poje v nedeljo še na Proseku
Jutri in v nedeljo se bodo na tej in oni strani meje zvrstili še zadnji štirje koncerti letošnje zborovske revije Primorska poje: mednarodna prireditev, ki je letos v ljubezni do lepega petja združila 113 slovenskih zborov, se zaključuje s koncerti v Gorici in Dornberku jutri zveCer, nato še v Idriji in na Proseku v nedeljo popoldne. Na zadnjem zamejskem koncertu, ki ga v pro-seškem kulturnem domu prireja ZCPZ, bosta nastopila tudi dva naša zbora, in sicer moški zbor lovcev Doberdob in MePZ Rupa-PeC.
Kot napovedano, je 26. Primorska poje s posebnim koncertom počastila letošnje proslavljanje 50-letnice osvoboditve izpod naci-fašizma. Prejšnjo nedeljo je bil namreč tako v kulturnem domu v Sežani nastop petih zborov, ki so v svoj spo-
red uvrstih partizanske in sploh borbene pesmi. Pomembno zgodovinsko obletnico so tako slavnostno počastili ženski zbor Društva upokojencev iz Nove Gorice, mešani zbor Društva upokojencev iz Kopra, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Primorsko iz MaCkolj in TPPZ Finko Tomažič. Se posebno trije tržaški zbori so s svojim nastopom uspeh v tematsko oblikovanem sporedu pesmi posredovati občinstvu tudi kakovostno pevsko podajanje. S koncertom v Sežani je tudi revija Primorska poje, ki se v vztrajnem delu svojih pobudnikov od vsega začetka zavzema za uveljavljanje dobrososedskih odnosov in prijateljskega spoštovanja, podala svoj dostojanstveni doprinos k letošnjim proslavam osvoboditve.
Damiana Ota
= DOLINA / SKD VODNIK
Koncertni recital ob SOtetnici osvobvoditve
V hvaležen spomin na vse, ki so pred 50 in vec leti darovali svoje življenje za svobodo naših dni, s prepričanjem, da je danes še potrebno - sicer du-gace - boriti se za lastim zemljo in kulturo, nastaja pod okriljem dolinskega KD Valentin Vodnik zanimiva predstava: koncertni recital, ki ga bodo po rezijski zasnovi Neri-ne Švab uprizorili jutri zvečer, ob 20.30, v občinskem gledališču v Boljuncu, ni običajna proslava osvoboditve. Prav tako kot pred desetimi in Se prej dvajsetimi leti bo dolinsko društvo obeležilo ta pomemben zgodovinski mejnik s posebnim kulturnim dogodkom. V njem bodo glavno vlogo imeli pevci moškega zbora, ki ga vodi Ignacij Ota, ob njih pa bodo zapela še dekleta pred tremi
leti nastale skupine, koncertni spored pa bo obogatila beseda: odlomki pričevanj, književne ustvarjalnosti, prizori iz preteklosti in sedanjosti.
Že sam naslov veliko pove: povzet je po stihu iz Kajuhove slovenske pesmi - O Ce ljudi ne bi bilo pri nas. Poudarja pa prav dragoceno vlogo ljudi, vsakega posameznika, ki se v Času in prostoru hoče zavzemati za pravice in obstoj lastnega naroda. Ob pesmi se bodo prepletali prizori iz različnih zgodovinskih trenutkov, ki smo jih doživljali na naših tleh. Pogovori med Slovenkama in njuna noša, nekdaj dovoljeni, nato zatirani simbol bitnosti in slovenstva. bodo ustvarih vzdušje raznih dob, od začetka stoletja vse do današnjih dni. (dam)
Ttiaški pust: danes nagrajevanje
V Avditoriju mestnega muzeja Revoltella bo danes ob 18. uri nagrajevanje zmagovalcev pustnega sprevoda ter najlepših mask. Tokrat jih bomo videli v civilni obleki, potem ko so nam ostah v spominu oblečeni v raznovrstne kostume. Levji delež bodo, kot znano, odnesli Bazovci, ki so s svojim alegoričnim vozom Faraon Berluscon po zmagi na Kraškem pustu zasedb prvo mesto ter si zagotovih prehodni »palio« tudi na osrednji mestni pustni manifestaciji. Celotno ceremonijo bo seveda spremljalo predvajanje diapozitivov s pustnega sprevoda. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi zmagovalce foto natečaja. Prvo mesto za diapozitive je zasedla Magda Sturman.
Pojasnilo ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev ni bila - kot pomotoma navaja včeraj objavljeni članek - prireditelj literarnega večera, ki je bil prejšnji torek v dvorani muzeja Revoltella. Pobuda je namreč sodila v sklop prireditev, ki jih je z naslovom Dualita-Dvojnosti organizirala Občina Trst z namenom, da italijansko govorečim someščanom predstavi slovensko ustvarjalnost na likovnem in književnem področju. ZSKD je v jesesnki sezoni ustvarila literarni veCer z naslovom »E tu concih 1’italio e lo slavo...« in ga uspešno predstavila najprej v gledališču Miela preteklega decembra, nato pa še na Goriškem gradu pred kakim tednom. Lastno pobudo je na uradnem srečanju z odbornikom Damianijem tudi predlagala Občini Trst z namenom, da jo priredi pod njenim pokroviteljstvom, predlog pa je ostal brez pravega odgovora. Krajevna javna uprava je literarni večer ZSKD pozneje vključila v niz - kot rečeno - lastnih pobud, posvečenih slovenski prisotnosti v mestu, pri Čemer je z Občino Trst sodeloval priložnosten odbor slovenskih predstavnikov.
PREDAVANJE / PROF. J. TOPORIŠIČ
r DANES IN JUTRI NA PESKU n
TEČAJ VZGOJE ZA RAZVOJ
Razvojna pot slovenskega jezika
Predavatelja je predstavila prof. M. Pirjevec
Mas in Luna na ogled
Opazovanje planetov prireja krožek ljubiteljev astronomije
Nerazvitost: stara pojmovanja in nove perspektive
Predaval je prof. GuidoBarbinO
Prof. Toporišič med predavanjem (Foto KROMA)
Včeraj je bilo na visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače prvo predavanje iz sklopa treh srečanj s slovenskimi jezikoslovci. Studentom je tokrat spregovoril prof. Jože Toporišič. Tema predavanja je bil slovenski jezik dvajsetega stoletja. Predavatelja je najprej uvodoma predstavila prof. Marija Pirjevec.
Prof. Toporišič je razvojno pot slovenskega jezika v našem stoletju razdelil na štiri obdobja, ki nekako sovpadajo z zgodovinskimi mejniki od avstroogrskega obdobja do osamosvojitve slovenske države, ko je slovenski jezik dobil državni status. S posebnim poudarkom je bila prikazana izvenjezikov-
Jutri na Opčinah odprtje razstave lovskih trofej
Tržaška sekcija Italijanske lovske federacije prireja tudi letos skupno z ravnatelji lovskih revirjev razstavo lovskih trofej, ki so bile uplenjene s selekcijskim lovom v lovski sezoni 1994-1995.
Razstavo bodo odprli jutri ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah-, odprta pa bo v soboto od 18. do 20. ure ter v nedeljo od 9. do 20. ure.
Otvoritve se bo udeležil tudi predsednik deželne sekcije lovske federacije Alido Per-toldi.
na (predvsem politično ekonomska) stvarnost, ki je vpivala na razvoj jezika. Podčrtani pa so bili tudi aktualni problemi.
Predavanju so sledili predvsem študenti visoke šole za prevajalce in tolmače in filozofske fakultete, (ag)
S prostim očesom oz. brez teleskopa lahko vidimo samo pet planetov. Ti so Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn. Zaradi svojih gibanj niso vedno vidni. Lahko se zgodi, da je kakšen planet skrit za Soncem (konjunkcija) in takrat ni vidljiv. Obratno pa je najboljši položaj za opazovanje, ko je planet ravno na nasprotni strani Sonca, to je v opoziciji. V opoziciji je planet na najmanjši razdalji od nas. Zato izkoriščamo opozicije za najjasnejša opazovanja površin planetov. Merkur in Venera ne prideta nikoh v opozicijo, ker sta njihova tira med Zemljo in Soncem. Zato Venero in Merkur lako vidimo samo ob zarji ali zatonu, saj se ne oddalji-
ta nikoli od Sonca.
Sedaj je Mars edini planet (skoraj) v opoziciji. Jupiter se nam približuje in bo letos poleti v opoziciji, kot tudi Saturn. Za Venero bo treba čakati do januarja naslednjega leta, kajti sedaj se skriva za Soncem.
Tržaški krožek ljubiteljev astronomije vabi na ogled Marsa, lunine pokrajine in drugih nebesnih zanimivosti. Ogled danes in jutri ob 20.30 na našem opazova-lišču na Pesku (za osnovno šolo). Vstop prost.
Umik za obiskovalce: 7. - 8. april po 20.30; 8. -9. maj po 20.30; 8. - 9. junij po 21.00; 6. - 7. julij po 21.00; 4. - 5. avgust po 21.00; 5. - 6. september po 20.30; 3. - 4. oktober po 20.30.
V SREDO NA POVABILO STALNEGA GLEDALIŠČA FJK n
Matvejević pride v Trst
Znani pisatelj in esejist Predrag Matvejević, ki se je rodil v Bosni, a prebiva v inozemstvu, bo v sredo, 12. aprila, v gosteh pri Stalnem gledališču za Furlanijo-Julijsko krajino. V Rossettijevi dvorani se bo namreč ob 18. uri začela javna debata s prostim vstopom, med katero bo ugledni književnik spregovoril na temo »Trst, Jadran križišče narodov - Za novo geografijo Sredozemlja«.
Pubuda spada v okvir mednarodnega niza prireditev pod geslom »Od Donave do Sredozemlja«, ki si sledijo v Trstu že nekaj mesecev. Namen tovrstnih prireditev je poudariti vlogo teh krajev kot »mostu« do dramaturgije in kulture srednjeevropskega območja, ob ka-
terih se je deželno gledališče pogostokrat navdihovalo. Toda ta funkcija je spričo razvoja evropskih političnih in ekonomskih scenarijev, zemljepisne lege, same razvojne strategije Trsta in temeljne vloge, ki jo kultura more in mora odigrati v tem sklopu, danes še prav posebno pomembna.
Lik in delo Predraga Matvejeviča sta v tem pogledu toliko bolj pomenljiva, saj izpričujeta izredne in strašne premike, ki so prizadeli tudi kulturno geografijo Balkana in ozemlja ob Sredozemlju. Predavatelj se bo zaustavil še predvsem pri Trstu kot »laboratoriju« multietnič-ne preteklosti in pri ključni vlogi, ki bi jo lahko zaigral v novi, zaenkrat še neopredeljeni panorami.
Predrag Matvejević je bil rojen v Mostarju, oče mu je bil Rus, mati pa Hrvatica. Kot bosanski Hrvat (z rusko krvjo v žilah) je neposredno doživljal protislovja obdobja, v katerem so se etnični konflikti navidezno razreševali v okviru nadna-cionalnosti, do katere pa je bil kritičen in je zaradi tega izbral izgnanstvo: zdaj živi deloma v Parizu, kjer poučuje na Sorboni, in deloma v Rimu, kjer je docent slavistike na univerzi La Sapienza.
Med Matvejevičeva dela gre poleg izjemnega »Mediterana - novega brevirja« uvrstiti še zlasti »Pisma iz druge Evrope«, ravno zdaj pa piše knjigo z naslovom »Bivši svet,« ki bo izšla malo pred koncem tega leta v Parizu.
SPORED LETOVANJ IN POLETNEGA SREDIŠČA
Poletni program Dijaškega doma
Dijaški dom Srečko Kosovel pripravlja tudi letos zanimivo ponudbo letovanj za naše mlade od 6. do 17. leta starosti. Letovanja, ki potekajo vsako leto, so vedno lepo uspela in mladi so se vedno vračali dobro razpoloženi in zdravi v veliko veselje svojih staršev. Vpis za letošnja letovanja in poletna središča se je začel in se bo nadaljeval vse dotlej, dokler ne bodo oddana še zadnja mesta.
Letos nudi Dijaški dom naslednja letovanja: že tradicionalno Poletno središče za slovenske in italijanske otroke v prostorih doma (na sliki prizor z lanskega središča), ki se bo začelo 12. junija in nadaljevalo do 1. septembra. Mladi bodo lahko tu preživljali svoj prosti čas (najkrajša doba bivanja je en teden) se naigrali, nazabavali, se udeležili raznih izletov in sprehodov in se seveda med seboj spoznavali.
Dve letovanji bosta letos na Medvedjem Brdu nad Logatcem (uro in pol z avtom od Trsta).

Prvo je na programu od 3. do 13. julija za otroke od 6. do 12. leta starosti, drugo od 13. do 23. julija za mlade od 12. do 17. leta starosti. Sledilo bo še letovanje v Portorožu, v tamkajšnjem Dijaškem domu (letos na programu že drugič). Potekalo bo od 31. julija do 10. avgusta, namenjeno pa je mladim od 6. do 17. leta starosti.
Naj mlajše bo na letovapjih
vodila in spremljala vzgojiteljica Marija Senica, ostale pa vzgojitelj Tomo Kraševec. Oba sta nam navdušeno opisala letošnja letovanja, ki bodo resnično v razvedrilo mladim, predvsem pa v korist njihovemu zdravju. »Letos smo izbrali Medvedje Brdo, ker je to kraj nad Logatcem, ki nudi mladim predvsem bivanje v zdravem okolju. Poleg tega pa bodo imeli udeleženci
priložnost številnih zanimivih izletov, na primer v Idrijo z ogledom bolnice Franja, izleti v živalski vrt v Ljubljani, v Bistro, v Cankarjev rojstni kraj, pa še druge krajše izlete. Imeli bodo možnost, da se tudi športno izživljajo, in sicer z vožnjo s kolesi, s plezalnimi podvigi na steni doma Medved, z lokostrelstvom, s tekmovanjem v ping pongu, z obiskom raznih izletniških točk in še drugim.«
Tako sta nam povedala oba vzgojitelja, ki sta nam opisala tudi kraj Medvedje Brdo, kjer so dom »Medved« uredili tako, da lahko sprejme mlade ter da jim nudi možnost številnih razvedrilnih, športnih in drugih dejanvosti skozi vse leto.
Potem je tu še Portorož, s katerim so bili naši mladi lanske počitnice zelo zadovoljni. Ostaja seveda še vedno na razpolago Zeleni center na Vrhpolju, ki pa bo na razpolago za razna srečanja in skupinam, ki bi prišle na obisk.
Neva Lukeš
»Nerazvitost: stara pojmovanja in nove perspektive« ' to je bila tema drugega srečanja Unicefovega tečaja vzgoje za razvoj, ki poteka na tržaški ekonomski fakulteti. Predaval je profesor antropološke geografije na univerzi v Vidmu Guido Barbina; V kratkem bo izšlo njegovo delo Geografija nerazvitosti, trideset let po delu prof. Yvesa Laco-ste, ki je leta 1965 z istim naslovom objavil eno prvih znanstvenih del na to temo.
Med pojmi, ki jih moramo na novo premisliti, ko se p° letu 1989 ustvarjajo nova ravnovesja, je tudi pojem nerazvitost. Izraz »nerazvitost« se je začel uporabljati v času po drugi svetovni vojni, najprej v kongresu ZDA. Prva tudi kohčinska analiza je bila podana v poročilu OZN iz leta 1951: v Evropi (s sovjetskim delom Azije) in severni Ameriki, kjer je živelo 32% svetovnega prebivalstva, je bilo 83 % bogastva. V tistem času se pojavljajo še drugi izrazi: tretji svet (po konferenci teh držav v indonezijskem Bandungu leta 1955), dežele v razvoju (z dobro mero hinavščine), dekolonozacija, neokolonializem, neuvrščenost, revne dežele.
Na novo moramo tudi premisliti, po čem bomo določali indeks razvitosti: to so notranji bruto proizvod, industrializacija, poraba energije, število avtomobilov ali telefonskih priključkov, šol, bolniških postelj, povprečja kilokalorij - in doživljanje sreče, trpljenja, bolečine. Danes se uveljavlja indeks HDI (Human Developement hidica-tor), ki ga izračunavajo z zapletenimi matematičnimi po-stopki in za katerega smatrajo, da je dober pokazatelj dinamičnih teženj razvoja. Gradijo ga predvsem na treh skupinah podatkov: demografskih gibanjih, izobraževanju, kupni moči. Mnoge azijske in latinskoameriške države imajo več pozitivnih pokazateljev, za Afriko pa so vsi izračuni negativni, tudi kmetijska in prehrambena proizvodnja padata.
Ob lakoti obstaja tudi skrita lakota, ki se kaže v podhranjenosti in v slabi prehrani: ko primanjkujejo temeljne snovi, se širijo bolezni (TBC, trebušna vnetja, parazitska obolenja) novorojenčki se rojevajo s trajnimi okvarami.
Malo vemo o naseljih bidonville: niso ne mesto, ne revna periferija mesta, ne velika revna vas, ne skupina zasilnih bivališč: beseda se je pojavila v povojnem Alžiru, ko so si mnogi postavljali streho iz pločevine praznih bencinskih sodov, ki jih je bila zapustila ameriška vojska-To so naselja, ki ostajajo izven državne družbene in pravne organizacije (že anagrafskega popisovanja) na robu preživetja in z lastnimi socialnimi strukturami in odnosi.
Leta 1974 so v Bukarešti na konferenci OZN o rasti prebivalstva razmišljah predvsem tako: rast prebivalstva bo z novimi življenjskimi energijami pozitivno vphvala na gospodarski razvoj. Leta 1984 so v Mehiki ugotavljali, da je demografska rast hitrejša od gospodarske in da raste revščina. Na lanski konferenci v Kairu pa sta se spopadli predvsem dve tezi: zmanjšamo rodnost, da bo manj revščine (nekako po Malthusu) ali pa nasprotno odpravljajmo revščino in tudi demografska rast se bo upočasnila (nekako po Marxu). Spopadli sta se, ne da bi se razumeli, je ocenil predavatelj, in izšli sta obe poraženi.
Kako se obnaša bogati svet? Ce predavateljeva izvajanja zelo shematično strnemo: stara vojaška in pohtična zavezništva iz zadnjih petdesetih let nadomeščajo danes velika ekonomska zavezništva in veliki ekonomski spopadi-ZDA so v Afriki skoraj povsem izrinile zahodno Evropo (ta se usmerja k evropskemu vzhodu), tu so še Japonska in Kitajska. Nerazviti svet je področje novega osvajanja, nerazvitost pa ni le posledica tega temveč pogoj za taka osvajanja, ki potrebujejo uničenje dežele, da bi ji potenj vsilili razvoj po lastni meri. Predavatelj je na koncu tudi izrazil prepričanje, da nakaterih osnovnih razmer in situacij ne bi bilo zelo težko rešiti. Prav Afrika je dovolj bogata, da bi zmogla nov razvoj: Zatre je ena najrevnejših držav v svetu, njena naravna bogastva pa so velika, zairska zemlja, ki bi jo mogli obdelovati, bi lahko nahranila svoje ljudi in še mnogo drugih.
Sledila je razprava, v katero so posegli skoraj samo afriški in latinskoameriški poslušalci: spregovorili so predvsem o migracijskih tokovih, o delu t.i. nevladnih organizacij, o vzrokih evropskega umika iz Afrike in o odgovornosti, ki jo imajo sami ljudje Afrike za svojo nerazvitost.
Evropejci smo molcah, morda zaradi podatkov, ki smo jih bili slišah.
Vsako leto 13 milijonov otrok umre pred petim letom-250 milijonov otrok je izkoriščanih v delu. Vsaj 450.000 je otrok, ki so spolno zlorabljeni s posredovanjem posebnih agencij, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom (za potovanja npr. v Indijo, Laos, Tajsko, Brazifijo). Samo v Latinski Ameriki živi 40 milijonov otrok na cesti. Nova in stara revščina se skriva tudi v razvitem svetu (samo v NeW Yorku je 120.000 otrok brez doma). Okrog senegalskega mesta Dakar, ki ima pol milijona prebivalcev, živita dva milijona ljudi v naseljih bidonville. 5 milijonov je v svetu otrok, ki živijo v begunskih taboriščih. 100 milijonov je odvrženih neeksplodiranih min (veliko iz italijanske proizvodnje), ki pogosto privabljajo prav otroke. Šestina človeštva trpi za hudo lakoto. Podatke dobimo v Unicefovih letnih poročilih.
Danes ob 17. uri bosta predavala profesor prava Guada-gni in zgodovinarka Colotti Pischel.
Marta IvašiC
ZNANSTVENI IMAGINACIJ
Še danes razstava o onesnaženosti zraka
Samo še danes je na ogled razstava, ki jo je v prostorih velesejma uredil Laboratorij znanstvenega imaginarija. Gre za prikaz optičnih in fizikalnih zakonov in multimedialnih računalniških aparatur, ki so ga priredili v okviru vsedržavnega tedna znanstvene kulture. Znanstveni prikaz je usmerjen predvsem na tematiko onesnaženja zraka. Pri pobudi je sodelovala tudi tržaška občinska uprava, ki je priredila pred dnevi seminar »Narava kliče šolo«. Danes ob 17.30
KULTURNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK vabi na
koncertni recital ob 50-letnici osvoboditve izpod nacifašizma
0, če ljudi bi ne bilo pri nas...
(Kajuh)
Zamisel in režija: NERINA ŠVAB Nastopajo: moški in dekliški zbor Valentin Vodnik, Suzi Bandi, Mitja Švab, Anica Slavec, Nerina Švab, harmonikar Edvin Križ-mančie
jutri, 8. aprila 1995, ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu
bo okrogla miza, ki jo je priredila tržaška pokrajinska uprava na temo zdravja in zraka. Razstava bo odprta od 9. do 13. in od 15. do 18. ure.
»Temno zeleno, svetio zeleno«
Danes ob 18.30 bodo na pobudo deželne svetovalske skupine Zelenih predstavili v hotelu Continental v Ul. S. Nicold 25 knjigo »Temno zeleno, svetlo zeleno«. Gre za analizo odnosov med politiko oz. etiko in razvojem naravnega okolja. Avtor je poslanec Lino De Benedetti, eden od soustanoviteljev stranke Zelenih. Na Predstavitvi bodo spregovorili novinar Livio Missio, zgodovinar Giampaolo Valdevit, politolog Giulio Ercolessi, inž. Umberto Laureni: debato bo vodil deželni svetovalec Paolo Ghersi-na.
Zadnja dneva za vpis na tek »Vivicitta 95«
Danes in jutri sprejemajo vpisovanja na nedeljski tek »Vivicitta 95«, ki ga prirejata združenje za ljudski šport Uisp in organizacija za Človeške pravice Amnesty International. Vpisovanja sprejemajo v pritlični dvorani občinske palače na Trgu Unita od 10. do 13. ter od 16. do 19. Bre. V nedeljo se bodo zamudniki lahko še vpisali od 9. do 10. ure na kraju Starta na Trgu Duca degli Abruzzi. Danes bodo v dvorani občinske Palače odprli fotografsko razstavo Laure Isoni z naslovom »Živeti v mestu«.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Josip JurCiC Andrej Inkret
DESETI
BRAT
Režija Dušan Mlakar
Danes. 7. t.m., ob 15. uri in ob 20. uri
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
UL Rossetti 33 (tel. 633080).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TET,K VIT A
Urad za informacije
Razstava o Trstu, ki ga ni veC
Združenje Italia Nostra je včeraj odprla v sedežu v Ul. del šale 4/b (v starem mestu zraven Trga Gavana) razstavo o »Trstu, ki izginja«. Gre 2a prikaz urbanističnega in arhitektonskega bogastva našega mesta, ki je zapuščeno, se ruši ali ga celo podirajo.
Večer z baritonom Paolom Rumetzom
Prihodnji torek, 12. aprila bo ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltelle nastopil bariton Paolo Rumetz, ki bo predstavil tri Mozartove liederje, dva Mendelssohnova in tri Brahmsove. Vstopnina znaša 5.000 lir, vstopnice pa prodajajo v dvorani Tripcovich ter, eno uro pred začetkom koncerta, v muzeju Revoltella.
vceraj-danes
Danes, PETEK,
7.	aprila 1995
NINO
Sonce vzide ob 6.35 in ^tone ob 19.40 - Dolžina Beva 13.05 - Luna vzide ,	11.17 in zatone ob
1.40.
Jutri, SOBOTA,
8.	aprila 1995
ALBERT
vreme včeraj ob
URI: temperatura 2raka 12,9 stopinje, zračni lak 1020,9 mb narašča, ^eter severozahodnik 9 'Bn na uro, vlaga 90-od-atotna, nebo rahlo poo-Vaceno, morje mirno, Bjttiperatura morja 12 sto-
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila sta se: isa-
ella Canetti, Lorenzo “°rdon.
UMRLI SO: se-letni At-■JBo Zanutel, 81-letni Ro-erto Forza, 85-letna Lui-8!a Obad, 75-letni Rugge-B1 Zessar, 62-letna Vilma eliCOgnai go-letna Alma alalle, 88-Ietna Andra
Massarotto.
, PUBLIEST
Te|. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30 -17.00 (razen sobote)
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. aprila 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Borzni trg 12, Rojan -Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33.
KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.35,	22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks.
EXCELSIOR - 16.45,
18.35,	20.25, 22.15 »So-stiene Pereira«, i. Marcello Mastroianni.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »Pic-cole donne«, i. VVinona Ry-der, Susan Sarandon.
AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Rend, Gary Oldman, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1- 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di pas-sioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La scuola«, i. Silvio Orlando, Anna Galiena.
NAZIONALE 3 - 16.30,
Občina DEVIN - NABREŽINA IZVLEČEK IZ RAZPISA DRAŽBE
Prot. St. 5744
Občina Devin Nabrežina namerava razpisati dražbo na osnovi zasebne licitacije za dela izrednega vzdrževanja poslopja Doma za ostarele “F.lli Stuparich” v Sesljanu -IB. del.
Projektni znesek za začetno ponudbo znaša 259.601.292. lir.
Zahteva se II. kategorija vpisa v V.S.G. ( vsedržavni seznam gradbenikov ): 300.000.000,- lir Dražba bo izvedena v skladu s 1. členom - Črka “d” Zakona St. 14 z dne 2.2.1973.
Na kolkovanem papirju napisane prošnje - ki v ničemer ne bodo obvezovale uprave - bo treba predložiti na Občino Devin Nabrežina, Nabrežina Kamnolomi št. 25 ( TS ), najkasneje do 12.30 dne 22. apr. 1995.
Za morebitne informacije se lahko obrnete na Tehnični Urad za javna dela - Nabrežina Kamnolomi 25 - telefon 040/6703312 - v katerem so na ogled tudi posamezni projekti.
Nabrežina, 31. mar. 1995	ZUPAN
prof. G. DEPANGHER
18.20, 20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enri-co Loverso.
NAZIONALE 4-16.30,
19.00,	21.45 » P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce Willis, prepovedan mladini pod 18. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La preferisco porca« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.15 »Frankenstein«, i. Robert de Niro.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Lisbon Story«, r. Wim Wenders, i. Rudiger Vogler, Manoel De Oliveira
LUMIERE -	18.20,
20.10, 22.00 »Creature del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom.
M PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in Nova Gorica 6. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI fašizem in primorska književnost - slovenščina ob zahodni meji danes . Opčine - Dvorana Zadružne kraške banke danes, 7. t. m., od 9. do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure, jutri, 8. t. m. od 9. do 13. ure.
SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom - gledališka skupina SKD Tabor vabi danes, 7. t. m., ob 20.30 na ponovitev kabareta R. Queneau VAJE V SLOGU, režija Edita Frančeškin, glasba Nevio MiklauCiC. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja jutri, 8. t. m. v Peterlinovi dvorani KONCERT VOKALNE SKUPINE JONATAN iz Brezovice pri Ljubljani (ob izidu njegove kasete). Koncert z začetkom ob 19. uri je namenjen širši publiki, zato vsi prisrčno vabljeni!
KD ROVTE KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi na večer o PREKMURJU IN GLASBI . Sodelujejo: Darko Bradassi, elan fotokrožka Trst 80 in tamburaški ansambel iz Boljunca, pod vodstvom Ervina Žerjala jutri, 8. t. m., ob 20.30.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na razstavo in pokušnjo slašCic in kruha IZ DOMAČE PECI v nedeljo, 9. t. .m., ob 17. uri v Saležu. Nastopata Tonca in Vanka.
KRIŠKI OTROCI vabijo vse vaščane v nedeljo, 9. t. m. na PRAZNIK MIRU. Zbirališče ob 11.30 pred spomenikom padlim, nato sprevod po vasi in ob 12. uri okrasitev drevesa miru na dvorišču Ljudskega doma.
SKD VIGRED in O.S. S. GRUDEN vabita na ogled igre SALON EXPON v izvedbi amaterskega odra J. Stoka v sredo, 12. t. m., ob 15. uri v prostorih osnovne Sole S: Gruden v Sempo-laju.
□ OBVESTILA
FOTOKROŽEK TRST 80
obvešča elane in prijatelje, da se ob petkih ponovno srečamo.
FOTOKROŽEK TRST 80
predlaga članom in prijateljem, da se udeležijo nagrajevanja fotografskega natečaja o tržaškem pustu danes, 7. t. m., ob 18. uri v
muzeju Revoltella.
KD KRAŠKI DOM vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v BubniCevem domu v Repnu danes 7. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slašCic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. t. m. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želiji in fantaziji. Prijave sprejema še danes, 7. t.m . na tel. št. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. t. m. od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v Saležu.
V LJUDSKEM DOMU v
Križu bo jutri, 8. t. m., ob 17. uri seja pripravljalnega odbora za praznovanje 20-let-nice odkritja spomenika, ki bo 30. t.m . in 1. maja. Vabljeni vsi, ki bi radi pomagali pri izvedbi prireditve.
ODBOR skupnosti borcev istrskega odreda vabi borce in prijatelje, da se udeležijo komemoracije padlih odredovcev, ki bo v nedeljo,
9.	t. m., ob 11. uri na Stari Sušici.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE "MITJA
CUK” prireja 8. in 9. aprila prodajno razstavo v prostorih patronata ACLI na Opčinah, Proseška ul. 22/b (zraven cerkve). Urnik: sobota 10.00 - 13.00 in 15.30 -18.30, nedelja 9.00 - 13.00. Toplo vabljeni.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKE-GA PREMOŽENJA PROSEK
na osnovi el.4 pravilnika, ki ureja odnose med občinsko upravo in odbori za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, katerega je tržaški občinski svet odobril pred kratkim, vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek, ki bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor poročal o opravljavljeneu delu, najemninah in prodaji jusarskih zemljišč ter pristojnosti odbora po odobritvi novega pravilnika občinske uprave.
ZADRUGA NAS KRAS
obvešCa Člane, da bo redni občni zbor zadruge v prvem sklicanju dne 13. aprila ob 14. uri, v drugem sklicanju pa v petek, 14. aprila, ob
19.30	v restavraciji Križman v Repnu. Na dnevnem redu je predsedniško poročilo, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, izvolitev upravnega in nadzornega odbora ter razno.
HI ŠOLSKE VESTI
LICEJ FRANCE PREŠEREN obveSCa, da bodo roditeljski sestanki v torek, 11. t.m., ob 18. uri za klasično vzporednico.
RAVNATELJSVO DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede na sedežu Sole, Vrdelska cesta 13/2 v ponedeljek, 10. t. m., ob 18. uri za l.B, 2.B, 3.B, 4.B in 5.B; v sredo, 12. t. m., ob 18. uri za l.A, 2., 3.A, 4.A in 5.A ter 1., 2., 3., 4. in 5. razred geometrov.
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 19. aprila izlet v San Daniele del Friuli (ogled prSutarne) in Aiello, kjer je muzej kmetijstva. Vpisovanje danes, 7. aprila, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. st. 360324.
□ ČESTITKE
Danes praznuje naša SARA FERLUGA 15. rojstni dan. Iz srca ji Čestitajo vsi, ki jo imajo radi ter ji želijo Se mnogo zdravja, sreče in uspehov v šoli.
Danes praznuje rojstni dan NEDA SAVARIN. Obilo zdravja in veselja v krogu svojih dragih ji želijo mama Ivanka, oCe Viktor in sestra
Savica z možem Marijem.
Tomažu se je pridružila mala TJAŠA. Tatjani in Maurotu Čestitata in se z njima veselita Betty in Gabrijel.
MALI OGLASI
TRŽAŠKO PODJETJE
išCe za distribucijo lastnih izdelkov osebe z lastnim prevoznim sredstvom (vespa). Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Distribucija".
15-LETNEGA vajenca išCe avtomehanična delavnica. Tel. St. 370250.
20-LETNI fant z dokončanim vojaškim rokom iSCe kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
25-LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi kot hišna pomoCnica ali za pomoč ostarelim. Tel. ob uri obedov na St. 200882.
DAJEMO v najem dve skladišči (garaži) na Opčinah, dohod možen z dostavnim vozilom ali kombijem. Tel. St. 211043 od 12. do 13. ure ali od 17.30 dalje.
PRODAM zaradi družinskih razlogov avto volvo 460 GL 1600, maj 93, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. St. (0481) 882094 v večernih urah.
PRODAM motor Enduro Gilera XR2 125 v odličnem stanju. Kličite na tel. št. 0481/882231.
PRODAM mlin za grozdje na roCni pogon. Priprava v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. ob uri kosila na St. 0481/882478.
NA KONTOVELU prodam enostanovanjsko hišo, prosto, 60 kv. m: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica, klet in podstrešje, avtonomno gretje. Tel. St. 251036 med 14.30 in 15.30.
NA KONTOVELU prodam stanovanjsko hišo dve etaži na skupnih 100 kv m. + mansarda. Dnevni del: kuhinja, dnevna soba, kopalnica, shramba; noCni del: večja in manjša spalnica, WC, terasa; bivalna mansarda, avtonomno gretje, precizna izdelava, takoj vseljivo. Tel. St. 251036 med
14.30	in 15.30.
PODARIMO psičke posebne pasme nemškega ovčarja. Klicati na tel. (0481)884077.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški cesti 25 odprl osmico. Toci belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Milič v Zagradcu do vključno ponedeljka, 17. t. m.
OSMICO imata Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca St. 22.
OSMICO ima odprto Boris Škrk, Praprot St. 20. Nudimo točena in sortirana vina.
OSMICO ima Milic v Repnu. Toci teran in belo vino.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Stane BolčiC por. Kozina daruje Justina Starec 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Angela Gregori daruje družina Starec 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Sonjinega oCeta Angela Gregori darujeta Sonja in Vlasta z družinama
50.000	lir za COS F. Venturini iz Boljunca in 50.000 lir za KD France Prešeren.
V	spomin na Kostancino mamo Marijo Komjanc vd.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Miklus darujejo Armida, Davči in Milica z družinami
150.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Justa Soavi daruje Paola Ma-ganja 100.000 lir za kriški spomenik padlim.
V	spomin na Justa Soavi darujejo soletniki 120.000 luža kriški spomenik padlim.
V	spomin na Uroša Košuta daruje nona Karla 10.000 luža kriški spomenik padlim.
V	spomin na prijatelja Justa Soavi daruje družina Bo-gatez 30.000 lir za kriški spomenik padlim.
V	spomin na brata Justa Soavi daruje Marcelo z ženo Jole 100.000 lir za kriški spomenik padlim.
V	spomin na dragega Antona RaZem darujejo PeCenik RoZa in Miro ter Miran z družino 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov in 50.000 lir za KD Valentin Vodnik.
V	počastitev spomina drage tete Stane Bolele Kozina darujeta Milena in Drago z družinama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za COS Fran Venturini iz Boljunca.
Namesto cvetja na grob Miljota Turco darujeta Milena in Sergio Bratos 20.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Angela Gregori darujeta Milena in Sergio Bratos 20.000 luža vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu.
Namesto cvetja na grob Stane Bolele Kozina darujeta Divna in Aldo Kermac
20.000	lir za COS F. Venturi-
ni iz Boljunca.
Namesto cvetja na grob Angela Gregori darujeta Divna in Aldo Kermac 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boljunca.
V	počastitev spomina matere Kostance Filipovič darujejo BesedaSi 80.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Šušteršič	Vido
(Mavhinje) daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Marijo Rupel vd. Stocca daruje Marija Pierazzi vd. Stocca 30.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Angela Gregori darujeta Marija in Marjo Petaros (Boršt)
25.000	lir za MPZ upokojencev z Brega.
Namesto cvetja na grob Angele Scwamberger darujeta Liljana in Sonja Gornik 40.000 lir za spomenik NOB v Bazovici.
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mati, sestra, nona in pranona
Angela Zugna vd. Busan
Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice bolnice v Tržiču v Stivansko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Marta z možem, sestra Roža, brat Angel, snaha Helena, vnuki Paolo, David, Irene, Katja, Dimitri, Nataša, Danjel, Daria, Alex, pravnuka Erik in Samanta ter ostali sorodniki
Stivan, Opčine, 7.4.1995
Ob bridki izgubi none Angele izrekajo iskreno sožalje Paolu Busan in svojcem uslužbenci, ravnateljstvo in upravni ter nadzorni odbor Zadružne kraške banke na Opčinah
Ravnatelj, učno in neue-no osebje srednje Sole S. Kosovel izrekajo g.e Marti Busan iskreno sožalje ob smrti drage mame
Angele
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55).	7.10	(D)	Portogmaro (5.56), Tržič (6.47).
6.16	(R)	Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.45	(D)	Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.; ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E) (D)*	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18).	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35		Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10,19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
17.12 17.18 18.12	(E) (R) (E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke	14.35 14.47	(D)* (IR)	
		(20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz-	16.27		(15.22).
		nični dan.		(D)	Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-	17.47	(IR)	(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola			Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.47	(IR)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič (18.23).
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),	20.10		
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).		(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	TižkS (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna	20.47	(IR)	(19.43).
		(3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).			Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramaru.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grijanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič
		ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži-			(8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica			praznikih.
		(11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu	13.56	(R)	Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24	(D)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18).	14.57	(R)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
13.20	(R)	Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi	15.39	(D)	Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)		15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob
16.16	(D)	v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih.	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)		19.29	P	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30	(R)	Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi	19.58	(D)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35).
		v Grijanu, Križu.	20.39	(R)	Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob
19.25 20.00	(D) (R)	Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.	21.28	(R)	praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
			21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Liu-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58).	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
ŠOLE / RAZSTAVA NA ZAVODU G. GALILEI
Dijaki predstavijo računalniške izume
Med 16 projekti so jih kar sedem pripravili dijaki slovenskega oddelka tega zavoda
Jutri dopoldne bo na tehničnem industrijskem zavodu Galileo Galilei otvoritev 5. razstave “Tecnosoft”. To je prireditev, na kateri dijaki predstavljajo svoje projekte, ki so jih pripravili v izvenšolskem Času. Dijaki pripravljajo to razstavo že od začetka šolskega leta, v zadnjih mesecih pa so imeli vsak ponedeljek in Četrtek na razpolago tudi šolske laboratorije in strokovno vodstvo.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali 16 projektov. Med temi je kar sedem projektov, ki so jih pripravili dijaki slovenske sekcije s specializacijo v informatiki. Dijaki so med drugimi pripravili projekte za upraljanje povezav na serijskih in paralelnih vratih, sistem za daljinsko merjenje fizikalnih količin, modem povezava med PC in Z80, sistem za kontrolo kvalitete ojačevalnikov... Med razstavo bo vzpostavljena tudi radijska povezava (z modemi) med zavodom Galilei in bližnjim slovenskim šolskim centrom. Skratka razstava bo ponudila zanimiv prerez možnosti,
ki jih ponuja računalniška tehnika in vsakovrstnih “vragolij” (v resnici gre za uporabne in v nekaterih primerih zelo koristne aplikacije), ki jih je mogoče uresničiti z dobrim obvladovanjem računalniške tehnike.
Ob razstavi so na šoli natisnili tudi brošurico, v kateri so navedli glavne značilnosti vseh predstavljenih projektov in nekatere druge zanimivosti, ki jih bodo predstavili na razstavi. Projekti dijakov sloven-
skega oddelka so predstavljeni tudi v slovenščini.
Razstavo “Tecnosoft’’ bodo odprli jutri ob
11.30	v šolskih prostorih v Ul. Puccini. Za občinstvo bo na ogled od ponedeljka, 10., do srede, 12. aprila, od 15. do 19. ure. V dopoldanskih urah bodo vodeni ogledi za skupine. V primeru, da se kaka skupina odloči za to, naj poklice na telefonsko številko 530048 (tajništvo šole G. Galilei).
rlSTANDREŽ / SPOMINSKI VEČERp
Počastitev žrtev vojne ob StHetnici bombardiranja
V Standrežu bo jutri zvečer na pobudo župnije sv. Andreja in Prosvetnega društva Stan-drež prireditev v počastitev štandreških vojnih žrtev ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom. Komemoracijo prirejajo v spominmna žrtve ob 50. obletnici letalskega bombardiranja Standreža, nanjo pa vabijo vse domačine ter predstavnike vseh vaških društev in organizacij.
Ob 20. uri bo v cerkvi maša za vojne žrtve, ob 20.45 pa bo sledila spominska kulturna prireditev na trgu pred cerkvijo. Sodelovali bodo Stan-dreški mladinski pevski zbor, Mešani pevski zbor Standrež, Moški zbor Mirko Filej in recitatorji. Priložnostni govor bo imel prof. Andrej Bratuž.
KINO GLEDALIŠČE
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-
22.00	»Farinelli, voce regina«. I. Stefano Dionisi in Enrico Lo Verso. Ozvočenje Dolby stereo.
KULTURNI DOM v nedeljo: »Lisbon story«. Rež. Wim VVenders.
CORSO 17.20-19.40-
22.00	»Forrest gump«. I. Tom Hanks.
TR22C
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Neli«. I. Jo-die Foster in Liam Nee-son.
KULTURNO DRUŠTVO BRISKI GRIČ iz Ste-verjana vabi na gledališko predstavo En dan z Edvardom (H. F. Kuhnelt -prevod B. Žužek) v izvedbi skupine Oder 90 (režija Darko Komac), ki bo nocoj ob 20.30 v domu na Bukovju.
KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN gostuje jutri ob 20.30 v bivši osnovni šoli v Stmavru skupino Oder 90 s komedijo En dan z Edvardom v režiji Darka Komaca.
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 7-dnevni izlet na Sardinijo, Sicilijo in v Kalabrijo od 13. do 19. maja. Prijave v trgovini pri Mih (tel. 78072) do 10. aprila.
II LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: ob 10.40 Guido Briga iz splošne bolnišnice v Cervinjan, ob 13.15 Adelma Tomasini por-Spessot iz splošne bolnišnice v Gradišče.
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem, ki so mu na katerikoli način počastili spomin:
Eligio
Lakovič
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
IPMMMMRSIKA TOŽB ®S
KULTURNI DOM GORICA
jutri, 8. aprila 1995, ob 20.30
SODELUJEJO:
moški pevski zbor »KUD Simon Jenko« iz Temnice, mešani pevski zbor DREŽNICA, moški pevski zbor »TABOR« Opčine, mešani pevski zbor »CIRIL SILIČ« iz Vrtojbe, mešani pevski Zbor »DRAGOTIN KETTE« iz Ilirske Bistrice in mešani pevski zbor »OBALA« iz Kopra.
V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku bo razstavljal svoja dela
JANEZ KOVAČIČ
Odprtje razstave bo danes, 7. aprila 1995, ob 18. uri
Umetnika bosta predstavila
Pavle Gregorc in Joško Vetrih.
Vljudno vabljeni!
SVOJCI
Tržič, 7. aprila 1995
ZDRAVSTVO / POZIV S POSVETA CISL V KRMINU
Ob krčenju bolnišnic zagotoviti alternative
Pomembna vloga zdravstvenih okrajev in centrov RSA
Krčenje stroškov za zdravstvo je danes nujna danost, toda izvajati ga je d'eba smotrno, da se ne bi Vse zreduciralo le na kle-stenje števila postelj in storitev v bolnišnicah, treba je zagotoviti delo-^anje alternativnih služb, A morajo vsekakor zadostiti potrebi prebivalstva P° učinkoviti zdravstveni °skrbi. To je osnovno sporočilo včerajšnjega Posveta o zdravstvu v Priredbi deželnega tajništva sindikata CISL v Prostorih nekdanje bolnišnice v Krminu.
2e izbira kraja je pomenljiva: krminska bolnišnica je namreč sodobna struktura, kjer pa so že mnalu po odprtju zaprli plnišnico in jo preuredi-n y center za zdravstveno oskrbo in rehabilitacijo IKSa - “residenza sanita-ria assistita”). Gre za eksperimentalni projekt, ki )e kot tak prvi v Italiji.
. Prav	krminska
izkušnja nakazuje po besedah deželnega tajnika HpL Lucia Gregorettija, *0 je uvedel včerajšnji po-jVeti smer delovanja, zato na se ne bi pred tremi nieseci odobrena deželna zdravstvena reforma sprevrgla zgolj v krčenje ^datkov in zdravstvenih storitev. Reforma je predvidela občutno skrčenje delovanja bolnišnic: odstotek hospitalizacije se
moral na osnovi novih
olocil zmanjšati s se-anjih 216 promilov na k 'P° pomeni, da bomo v bolnišnicah lahko ohra-mii v povprečju 6 ležišč Za vsakih tisoC prebival-^ev namesto dosedanjih 7< kar konkretno v naši azeli pomeni 1.500 po-stalj manj: namesto dose-
danjih 8.300 jih namreC reforma dopušča le še 6.800.
Razlogi tega klestenja niso neutemeljeni, je dal razumeti Gregoretti. Furlanija - Julijska krajina je iz državnih dotacij za zdrastvo prejela povprečno po 800 tisoC lir za vsakega prebivalca, strošek za zdravstvo pa je v lanskem obračunu znašal skoraj milijon 100 tisoC lir na prebivalca. To pomeni, da je iz lastnega proračuna morala Dežela pristaviti skoraj 200 milijard lir. Prav navedene številke pa kažejo na neracionalno uporabo teh izdatnih sredstev, saj so za prevencijo šli le bori 3 odstotki vseh sredstev, medtem ko bi bilo za učinkovitost preventivnih služb potrebno vsaj dvakrat toliko.
Na posvetu so zato pozvali deželno upravo k ukrepom za okrepitev zdravstvenih služb na teritoriju, ki lahko pomenijo učinkovito in cenejšo alternativo v priemrjavi z oskrbo v bol-
nišnicah. Sindikat predlaga pet smeri delovanja. Predvsem je treba vzporedno s krčenjem bolnišničnih struktur okrepiti storitve v zdravstvenih okrajih. Prav okraji bi morali pridobiti ključno vlogo v novi organizaciji zdravstva: izogniti se moramo nevarnosti, da bi to bile zgolj birokratske strukture, pač pa morajo . postati živa središča decentralizirane zdravstvene oskrbe, ki naj delujejo v tesnem sodelovanju z družinskimi zdravniki in občinskimi skrbstvenimi službami. Okraji naj bi skrbeli za informiranje in prevencijo, za rehabilitacijo in zdravljenje na domu v vseh primerih, ko sprejem v bolnišnico ni nujen.
Na posvetu so se nadalje zavzeli za Čimprejšnjo izvedbo načrta za realizacijo centrov RSA (država ponuja spe-. cifiCna financiranja v ta namen, toda rok za pripravo načrtov je dokaj kratek), nadalje za tesnejšo povezavo med
zdravstvenimi in social-noskrbstvenimi strukturami, za večje vključevanje krajevnih uprav in družbenih sil v izvajanje zdravstvene reforme in za določanja pristojbin na osnovi dohodkov in potreb, da ne bi prehod od bolnišnične na izven-bolnišniCno oskrbo finančno prizadel šibkejših slojev.
Na posvetu, ki so se ga udeležili številni voditelji zdravstvenih ustanov v deželi in funkcionarji deželnih ravnateljstev za zdravstvo in za socialno oskrbo, so s poročili sodelovali še odgovorni za kr-minski zdravstveni okraj dr. Michele Milazzo, ravnatelj videmske zdravstvene ustanove dr. Oleari, dr. Drabeni z deželnega ravnateljstva za zdravstvene službe in dr. Elio Palmieri z deželnega ravnateljstva za skrbstvo. Iz različnih zornih kotov so predstavili današnje stanje in podprli težnjo po krepitvi služb na teritoriju.
Šest zborov na reviji Primorska poje
Koncert bo jutri v Kulturnem domu
Zveza slovenskih kulturnih društev, v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov Primorske, priredi jutri v go-riškem Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30 koncert v sklopu revije Primorska poje. Letošnja 26. izvedba priljubljene zborovske revije se z naglimi koraki bliža k zaključku, saj se je od 11. marca do danes zvrstilo na Primorskih tleh že petnajst koncertov, na katerih je skupno nastopilo 89 zborov z obeh strani meje.
Pomembna zborovska prireditev je v letošnji izvedbi posvetila posebno pozornost 50. obletnici osvoboditve izpod nacifašistiCnega jarma. V počastitev te obletnice so zbori, ki so na njej sodelovah, v svoje programe vključili tudi partizanske in borbene pesmi.
Na jutrišnjem koncertu bo sodelovalo šest pevskih zborov in sicer: moški zbor KUD Simon Jenko iz Temnice, mešani zbor iz Drežnice, moški zbor Tabor z Opčin, mešani zbor Ciril Silič iz Vrtojbe, mešani zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in mešani zbor Obala iz Kopra. Ljubitelji slovenske pesmi in zborovske glasbe so še posebej vabljeni, da prisluhnejo ubranemu petju na reviji Primorska poje.
NOVICE
Jutri v Romansu pohod za mir in multietnični kulturni večer
V	Romansu bo jutri tradicionalni pohod za mir, ki ga prireja zveza ACLI v sodelovanji z raznimi katoliškimi skupinami in oporečniki, ob 17 uri bo v dvorani Galupin srečanje na temo Mirovniške poti. Ob 19.30 bo sledil mirovniški pohod po vaških ulicah, nato pa bo ob 20.15 v občinski telovadnici gla-sbeno-kultumi veCer ubran na temu multietniCno-sti. Nastopajo: Raul Carballo (Argentina), Elisa Gomez (Ecuador), Cesar Garcia (Peru), afriška folk skupina Kilimandjaro, ansambel Steevrjanskih fantov in folklorna skupina s Filipinov.
I Razstava kiparke Matejke Belle
Jutri ob 18.30 bo v Kulturnem domu v Gorici otvoritev razstave kiparke Matejke Belle iz Postojne. Razstava, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma, bo odprta do 20. aprila. Matejka Belle se je rodila leta 1967 v Postojni. Obiskovala je šolo za oblikovanje v Ljubljani in oddelek za kiparstvo ljubljanske Likovne akademije, kjer je diplomirala leta 1990. Razstavljati je zaCela leta 1992 v Cerknici. Udeležila se je veC skupinskih razstav in imela osem samostojnih razstav. Ta je njena prva razstava v tujini.
Sen. Bratina bo predstavil knjigo Sabina Acguavive
V	knjigami “Libreria Edi trice Goriziana” na Verdijevem korzu 67 bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo “Progettare la felicita” (Načrtovati sreCo), ki jo je napisal sociolog Sabino Acquaviva. Knjiga je izšla pri založbi Laterza. O problematiki, ki jo obravnava knjiga, bodo spregovorili univerzitetni raziskovalec Daniele Ungaro, senator Darko Bratina in poslanec Raulle Lovisoni. Predstavitve se bo udeležil tudi avtor.
V	nedeljo odprte trgovine in sejem starin na Koizu
Združenje trgovcev Ascom opozarja elane in vse občane, da bodo v nedeljo, 9. aprila (oljena nedelja), trgovine in javni lokah v goriški občini fakultativno odprti. Za to priložnost bodo priredih sejem starin in umetniške obrti na delu Korza Itaha in Verdijevega korza (od Drev. 24. maja do Ul. Crispi).
Koncert tria “Variante”
V	Fogarjevem avditoriju v Gorici bo nocoj ob 20.30 v okvim koncertne sezone Lipizer nastopil danski “Trio Variante”. Sestavljajo ga Nanna Kogan (flavta), Jorgen Jensen (violončelo) in Sigrun Vibe Skov-mand (klavir). Vsi trije so že mednarodno priznani glasbeniki. Izvajali bodo skladbe Kuhlaua, Haydna, Holmboeja in von VVeberja.
Koncert na Kostanjevici
V	okvim cikla koncertov Z vrtov sv. Frančiška bo nocoj ob 18. uri v cerkvi na Kostanjevici pri Novi Gorici postni koncert. Skozi glasbo bodo o smrti oz. življenju spregovorih izvajalci: Hubert Bergant, orgle, Dekliški nonet iz Doberdoba, Dekliški zbor Alenka iz Steverjana, solopevke iz Nove Gorice, godalni kvartet in orkester Glasbene šole Nova Gorica in gledališki igralec Radoš Bolčina. Ponovitvi bosta v nedeljo, 9. aprila, ob 17. uri v Biljani (Goriška Brda) in ob 20. uri v Kanalu.
POHOD / SKOZI OBE GORICI
Poživimo mesti
Valenti
predsednik
ISlGa
Goriški župan Gaetano Valenti je °d včeraj tudi predsednik Inštituta za Diednarodno socio-logijo ISIG. Soglasno so ga izvolili na sredini skupščini elanov, ki se je je ndeležil tudi dosedanji predsednik instituta Mario Brancati. Valentija J® predlagal predstavnik Goriške občine, odbornik za kulturo Devetag, ki J® naenil, da bo izbira “institucionalnega ’ predsednika okrepila povezanost instituta s krajevno stvarnsotjo. Zasedanja so se udeležili zastopniki Članic dr. Del Colle (Trgo-yinska zbornica), inž. Fumo (Goriška hranilnica), dr. Šališ (Pokrajina) in ravnatelj Isiga prof. Gasparini.
Tudi Gorica in Nova Gorica bosta v nedeljo, 9. aprila, med veC kot petdesetimi mesti v Italiji in Evropi, kjer bodo simultano priredili netekmo-valne pohode “Vivicitta”. Pobudnik te množične manifestacije je zveza UI-SP, ki bo letos priredila pohode v 40 mestih v Italiji in 14 velikih evropskih mestih, vključno s Sarajevom, kjer bo pohod imel še poseben pomen klica proti vojni.
Po scoje poseben pa bo tudi goriški pohod “Vivicitta - Poživimo mesti”, pri organizaciji katerega sodelujejo tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, društvo Ma-rathon in Športna zveza iz Nove Gorice. Z njim nameravajo pobudniki izpričati povezanost in tudi fizično kontinuiteto med mestoma, po katerih bo speljana proga, 6 km na eni in 6 na drugi strani meje. Sicer pa je namen vseh pohodov Vivi-
citta opozoriti na varovanje mestnega okolja in zdravega življenja v njem. Zato so progo speljali kolikor je mogoče skozi mestne parke in zelenice, da bi javnost opozorili na lepoto in pomen zelenja v mestu.
Start bo s Catterinije-vega trga ob 10.30 simultano z vsemi drugimi mesti. Proga bo šla mimo Transalpine, po Sveto-gorski čez Placuto, okrog Coroninijevega parka, nato v dolino Korna, skozi park za županstvom in po Raštelu, Cez Travnik do Rafuta. Skozi nalašč za to priložnost odprti prehod na Kapeli se bodo udeleženci povzpeli na Kostanjevico, nadaljevali po stezah proti Panovcu in se nato spustili v Novo Gorico, kjer bo cilj pri Športnem parku.
Prijave (vpisnina znaša 5 tisoC lir) sprejemajo tudi na sedežu ZSSDI v Ul. Malta 2, tel. 33029, ali pa v nedeljo na startu.
GORICA / OB 2. OBLETNICI SMRTI
Številni prijatelji počastili spomin na Erna Fedeleja
Pred dvema letoma je v Gorici umrl Enzo Fedele, nekdanji partizan, interniranec v Dachau, nato pomorščak, aktiven v krščanski temeljni skupnosti in med ustanovitelji Demokratičnega federativnega gibanja. V tem svojstvu je Fedele bil pobudnik in večletni predsednik razsodišča za pravice bolnikov v Gorici. Prav prijatelji iz razsodišča, pa tudi iz vrst VZPI in krščanske skupnosti so se ga predsinoci spomnili na večeru v socialnem cebntru v Ul. Baiamonti. Res velika udeležba (na sliki - Fotostudio Reportage) je bila dokaz priljubljenosti človeka, ki je s svojim nesebičnim življenjem, kot je poudaril v spominskem nagovoru Alberto De Nadai, bil mimo verskih in strankarskih kalupov zgled aktivnosti, odločnosti in zavzemanja za pravice sočloveka.
Liga o Hranilnici: »Ne starim igram«
Veliki manevri pred imenovanjem novega upravnega sveta Goriške hranilnice se nadaljujejo. Vplivni predstavnik levo usmerjenega dela Ljudske stranke Bruno Longo je te dni zadal težak udarec ambiciji predsednika Tri-panija po potrditvi na tem mestu, ko je spomnil, da je po tolikih letih prav, da pride na Čelu banke do zamenjave.
V polemiko je včeraj posegel tudi načelnik Severne hge na Pokrajini Sergio Pacor, ki strelja proti “novi osi” med nekaterimi pripadniki Ljudske stranke in skupino-sloganom (kot jo ironično označuje) Forza Italia. Pacor ima v zobeh Alberta Berga-mina, načelnika LS v pokrajinskem svetu (»ki pa najbrž, na sreCo, predstavlja le še samega sebe in ne veC stranke«), ki se je te dni
z zahtevo po politični razpravi o imenovanjih znašel v sumljivem sozvočju z zahtevami predstavnikov Forza Italia na Občini. Pacor ugotavlja, da so ta stališča mimo besedičenj o prozornosti in demokratičnosti v resnici le poskus “starih in psevdo-novih” oblastnikov, da bi si spet delili vplivna mesta po logiki nekdanjega strankarskega sistema.
Pacor spominja, da mora pri imenovanjih prevladovati ocena sposobnosti in ne politična pripadnost. Zaradi tega zaupa v sposobnost elanov odbora fundacije GRGO (dva od devetih elanov sta ligaša in zastopata Pokrajino), ki so pristojni za imenovanja, da bodo kljubovali pritiskom in bodo pri izbiri upoštevati interese ljudi ne pa oblastniških skupin.
LJUBLJANA / USLU2BENCI ZAMEJSKIH KULTURNIH USTANOV PRI JOŽEFU ŠKOLČU
Ne terjatev, vendar prošnja za pomoč v kriznem stanju
Na tiskovni konferenci o odnosu itolijonskih oblasti do manjšine
LJUBLJANA - »Naš obisk v Ljubljani nima namena postavljati nikakršnih terjatev do Slovenije, kajti naše terjatve veljajo predvsem Rimu in deželni vladi. Slovenske oblasti pa smo vendarle želeli seznaniti z našim stanjem in hvaležni jim bomo za vsakršno pomoč ob sedanjih stiskah.« Tako so predstavniki štirih slovenskih kulturnih ustanov iz Italije na tiskovni konferenci obrazložili pomen in vsebino svojega včerajšnjega obiska pri predsedniku državnega zbora Jožefu Školču. Njemu so zato-pniki uslužbencev Glasbene matice, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Narodne in študijske knjižnice ter dvojezične šole v Spetru v Beneški Sloveniji obrazložili hudo krizo, v kateri se nahajajo vse te štiri ustanove in ki je prizadela tudi njihove uslužbence, ki že od začetka leta ne prejemajo rednih osebnih dohodkov.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila srečanju s predsednikom državnega zbora so predstavniki uslužbencev omenjenih ustanov obrazložili vzroke sedanjih težav: italijanska vlada namreč v letošnjem letu ni z zakonskim odlokom zajamčila sredstev za redno delovanje teh slovenskih kulturnih ustanov, kot je to naredila lansko leto. Volja, da ta sredstva zagotovi, sicer izhaja iz osnutka zakona, ki je bil predložen parlamentu, ne pa še odobren. Rok za odo-
britev bo verjetno zelo dolg, če pa bo prišlo do predčasnih volitev v oktobru, kot predvidevajo voditelji skoraj vseh strank v Italiji, je zelo verjetno, da ta zakon letos sploh ne bo odobren. To pa bi pomenilo, da bodo vse štiri slovenske kulturne ustanove ostale brez sredstev za redno delovanje.
Obisk predstavnikov slovenskih kulturnih ustanov iz zamejstva (osebje omenjenih štirih inštitucij so zastopali Antonella Bukovaz, Marina Černetič,
Aleksej Kalc, Ravel Kodrič in Bogdan Kralj) ni bil, kot rečeno, terjatev do Slovenije, bil pa je klic na pomoč v sili. To so predstavniki iz zamejstva tudi sami poudarili, ko so se slovenskim oblastem zagotovili za pomoč ob drugih stiskah, obenem pa jih opozorili, da je sedanja stiska mnogo hujša od prejšnjih. Vse štiri ustanove pa so za življenje in delo manjšine bistvenega pomena, saj sestavljajo ogrodje njenega kulturnega tkiva. Sami so dejali, da bi brez teh usta-
nov manjšina drsela proti vlogi neke zgolj folklorne skupnosti.
Tiskovne konference se je udeležil tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, ki je dejal, da povsem soglaša z iznešenimi stališči in da je pri slovenski vladi problem poznan. Opozoril je na mačehovski odnos Italije do manjšine, ki Slovencem odreka nekaj skromnih prispevkov, za
30.000	državljanov Slovenije in Hrvaške pa plačuje pokojnine v višini 120 mi-
lijard lir letno. Njegov urad je zainteresiran, da se vprašanje čimprej reši, žal pa so njegove zahteve po povečanju proračuna naletele na gluha ušesa. Danes pa imata kljub vsemu slovenska vlada in parlament nekaj inštrumentov, da to vprašanje rešita: potrebno je le nekaj politične volje. Sicer pa bi bila po mnenju državnega sekretarja Venclja potrebna širša razprava v vladi in v parlamentu o odnosih, ki naj jih ima Slovenija s Slovenci, ki živijo izven matične države.
Delegacija SSO na obisku pri slovenskem parlamentu
HSPETER / V BENEŠKI GALERIJI
Živahna kulturna dejavnost v Nediških dolinah
Koncert v okviru Primorske poje
Petčlanska delegacija Sveta slovenskih organizacij je v torek, 4. aprila obiskala slovenski parlament, kjer jo je sprejela delovna skupina, zadolžena za manjšinska vprašanja, pri zunanjepolitični komisiji državnega zbora. Člani delegacije so prikazali nelahko stanje slovenske manjšine v Italiji na različnih področjih in težak položaj, v katerega so zašle nekatere naše ustanove, v prvi vrsti Glasbena matica, zaradi zamud v javnem finansiranju. Zastopstvo SSO je naglasilo nujnost naglega reševanja takih zagat, ki spravljajo v nevarnost ne samo delovanje, temveč tudi sam obstoj za manjšino nujno potrebnih organizacij. Poslanka Jadranka Sturm-Kocjan, ki vodi delovno skupino in člani Hvalica, Peterle in Pahor, so z zanimanjem poslušali informacije, ki zadevajo manjšinsko problematiko
od politike do kulture, Benečije, gospodarstva, šolstva in športa ter TV ter so s svoje strani zagotovili, da bodo posegli na pristojnih mestih, da bi našli ustrezne rešitve za pereče probleme. Obenem so tudi že nakazali morebitne korake za premostitev najhujših finančnih potreb. Lojze Peterle je med drugim dal predlog, ki ga je podprl tudi Borut Pahor, za izredno sejo državnega zbora, ki bi bila posvečena celoviti obravnavi manjšinske problematike. Slovenski poslanci so soglašali, da je treba pospešiti normalizacijo odnosov med Italijo in Slovenijo na osnovi reciprocitete, Jadranka Sturm-Kocjan pa je končno povabila Svet slovenskih organizacij, naj se aktivno udeleži manjšinskega simpozija, ki bo sredi julija tega leta v Ljubljani na pobudo slovenskega parlamenta.
SPETER - Zborovski koncert v okviru revije Primorska poje, ki so ga pripravili v Spetru, je želel biti predvsem izraz volje po sodelovanju med kulturnimi skupinami ob meji. Slovenci iz videmske pokrajine so se že pred leti vključili v široko gibanje, ki so ga ustvarili pevci in pevski zbori primorskega prostora. To gibanje teži k preseganju psiholoških in stvarnih meja in je s kulturnim izražanjem in ustvarjanjem prispevalo k zbliževanju in prijateljstvu.
Besede, ki jih je na špetrskem koncertu izrekla predsednica ZSKD za videmsko pokrajino Luisa Cher, so pomenile dobrodošlico pevskim skupinam, ki so oblikovale spored večera. Gre za moški pevski zbor Ivan Panger iz Kort pri Izoli, mešani pevski zbor Skala iz .v •:r.A/
Gropade, mešani pevski zbor Franc Zgonik iz Branika, mešani pevski zbor Društva računovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice, moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice ter za mešani pevski zbor Laetitia iz Ajdovščine.
Pred samim koncertom pa so v Beneški galeriji na pobudo Studijskega centra Nediža odprli razstavo idrijskih čipk, ki je doživela odličen sprejem tako v Benetkah kot tudi v go-riškem Kulturnem domu.
Zbrane v Beneški galeriji je nagovoril prof. Bavdaž, ki je orisal zgodovino idrijskega čipkar-stva, Milka Coszach-Kle-menčič pa je prisotnim pokazala, kako nastaja idrijski "biser”.
Razstava bo odprta do 22. aprila in sicer ob delavnikih in sobotah med 17. in 19. mo.
Rudi Pavšič
Stezice v nedeljo o upravnih volitvah
V	petih slovenskih občinah FJK bodo 23. aprila občinske volitve. Na Goriškem bodo volili v Doberdobu, So-vodnjah in Števerjanu, v Tržaški pokrajini pa v Dolini, Zgoniku in Repentabru. O dolinski problematiki je bilo že govora, o ostalih občinah pa bodo "Naše stezice” spregovorile v nedeljo, 9. aprila, ob 18. uri.
V	prvem sklopu oddaje bodo nastopali kandidati, ki se potegujejo za župansko mesto na Goriškem. V študiju bodo spregovorili o svojih programih Mario Lavrenčič, Marija Ferletič kandidata za župana v doberdobski občini, Marko Petejan in Savo KI e de za občino Sovodnje ter Ivan Humar in Hadrijan Corsi pa za občino Ste-vprjan.^
m*. V V v* V- V-
IZ MOJIH SPOMINOV/9
Slovenska šola in jaz
Ksenua Levak
Prva leta po reformi je srednja šola še kar dobro uspevala. Popravnih izpitov ni bilo več. Kdor se med letom ni dovolj potrudil ali ni bil sposoben za višji razred, je moral ponavljati. Prvi resni znaki krize, ki je prizadela srednjo šolo, pa so se pokazali šele kasneje, ko je prišlo do vrste reform tudi v osnovni šoli. Po novih predpisih so bila v začetku šolskega leta predvidena strokovna srečanja med učitelji in profesorji, ki poučujejo v prvih razredih srednje šole. Na dan so prihajala kritična mnenja o pripravljenosti učencev in o njihovih delovnih navadah. K obravnavanju šolske problematike so pritegnili tudi starše. S šolskimi volitvami so ti postali člani zavodskih in razrednih svetov. Toda le redki so razumeli za kaj gre in kakšna naj bi bila njihova vloga pri reševanju raznih vprašanj. Poleg zastopnikov staršev so imeli v zavodskem svetu besedo tudi izvoljeni profesorji in neučno osebje. Ker sem bila redna profesorica, so me prisilili, da sem »prostovoljno« sprejela imenovanje v zavodski svet. Tam sem ostala dve man-datni dobi, t.j. šest let, morda tudi več. Starši so hoteli imeti besedo pri marsičem, kadar pa je šlo za pisanje dolgih in zamotanih zapisnikov, si je moral samo profesor »zavihati rokave«. Bila sem obremenjena z razredništvom in s pisanjem zahtevnih, večkrat nesmiselnih zapisnikov, ki jih ni nihče bral. Ravnatelju in za katinarsko šolo odgovorni kolegici se je zdelo primerno, da mi naprtita tudi pisanje zapisnikov zavodskega sveta. Ko sem ravnatelju po telefonu povedala, da ne morem sprejeti še te obveznosti, je nemudoma prijadral na Katinaro, čeprav to ni bila njegova navada. Grobo mi je dejal, da nima za pisanje zapisnika nikogar, zato moram to delo sprejeti jaz. Kolegica je odgovorna za oddeljene razrede in ne more prevzeti drugih obveznosti. Sama pri sebi sem se vprašala: »Kaj bi se zgodilo, če bi gospa na to pristala. Bi ji mar krona padla z glave?« Ravnatelj je hotel zaključiti zadevo kar na kratko, z mojim pristankom. Tedaj sem se uprla. Poslušala sem njegove razloge, potem pa zahtevala, da povem še svoje. Razložila sem mu, da se šolskega dela nikoli nisem branila. Na mojo pobudo so dijaki pri Sv. Ivanu, na Katinari in v Lonjerju opravili raziskavo, ki je zajela geografsko lego tega območja, zgodovinski razvoj, prebivalstvo ter gospodarske, kulturne in športne dejavnosti nekoč in danes. Povedala sem mu tudi, da imam doma hude skrbi zaradi težke očetove bolezni in stalnih nevšečnosti z bolnimi sorodniki. Gospod ravnatelj, ki je vedno poudarjal, da o svojih profesorjih ve vse, se je začel opravičevati, da on o tem ni vedel ničesar. »Zares, ničesar nisem vedel, ničesar nisem, vedel,« je bil njegov enolični refren. Jaz pa: »Čudim sem, da niste vedeli ničesar. Vedno ste trdili, da o svojih porfesorjih veste vse.« Tako se je razgovor končal. Gospodu ravnatelju ni preostalo drugega kot pobrati šila in kopita, kolegica pa je po stopnicah navzdol odpeketala za njim.
Po očetovi smrti je čez tri leta prišla vrsta na mojo mamo. Hudo sem bila prizadeta tudi zato, ker sem le pri redkih kolegicah čutila razumevanje. Dijaki hitro pozabijo na profesorjevo žalost in se vedejo kot vedno. Šolsko leto se je pravkar začelo. Vrnila sem se v šolo duševno in telesno strta. Potožila sem kolegici, ki je bila odgovorna za šolo, da ne vzdržim več, da bom morala na dopust, čeprav smo komaj v začetku šolskega leta. Rekla mi je, da zdaj ni čas za dopuste, da sem se že med počitnicami dovolj spočila. »Tudi če opaziš, da ti "glava proč visi in maha na eno strah”, moraš priti v šolo,« je pribila. »Jutri imaš prost dan in boš lahko počivala.« Storila sem, kot mi je svetovala. V soboto sem se spet odpravila v šolo. Nisem se počutila dobro, zato sem prosila moža, naj me pospremi. Kot vedno sva se z dvema avtobusoma pripeljala na Katinaro. Ob izstopu so se mi noge začele zapletati, glava pa je »proč visela« in mahala ne le na eno stran, marveč na vse vetrove. Oprijela sem se moža in skupaj sva prišla do šole. »Z otroki v razredu se boš gotovo razvedrila. Vse bo minilo, ko boš stopila v razred,« je spet modrovala kolegica. Tudi v najhujših trenutkih nisem zgubila poguma. Stopila sem v razred. Nameravala sem vpisati prvi dve učni uri, toda roka me ni in ni hotela ubogati. Prestrašena sem odšla iz razreda. Poklicali so kolegico in ji pojasnili, kako je z menoj. Sluginja je svetovala, naj grem z možem vsaj pogledat v bližnjo bolnišnico.
(Konec prihodnjič^
____________J .Tu1 m. rv!-.:	'
fARCO
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA”
COSMETICS ITALY
■ fARCO
FIIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEUAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPMMA
COSMETICS ITALY
bančništvo / predstavništvo se bo opiralo na krajevne korespondente
CRT Banka gleda na Vzhod Predstavništvo v Budimpešti
Danes ob prisotnosti župana lllyja slovesna predaja namenu
LIRA
PET	PON	TOR SRE ČET
1710,5 1720.9 1722,1 1713,4 1712,5
1237,3	1250,7	1245,2	12-18,4 1243,2
%


BUDIMPEŠTA - V Diadžarsko prestolnico, kjer bodo danes slovesno Predali namenu predstavništvo tržaškega bančnega zavoda CRT-banke, je že včeraj prispela skupina novinarjev iz vse severovzhodne Italije, ki jih je spremljal Predsednik upravnega odbora CRT-Banke Roberto Verginella s sodelavci. Danes pa bodo v Budimpešto prispeli še tržaški župan Riccardo II-ly> zastopnik deželne vlade FJK, odbornik Cristia-no Degano in predstav-niki nekaterih gospodarskih ustanov in podjetij iz Trsta. Popoldne je Uamreč na sporedu posvet z naslovom: »Iz Trsta preferencialna pot do Uiadžarskega in ostalih vzhodnoevropskih trgov Ua osi Barcelona-Kiev«, ki se pa bodo poleg številnih predstavnikov tukajšnjega gospodarstva udeležili tudi državni Podtajnik Kalman Ko-
vacs, Zupan Budimpešte Gabor Demszky in generalni direktor madžarske centralne banke Janos Fonyodi.
Novinarji, ki so prispeli v Budimpešto že včeraj, so imeli zvečer neformalno srečanje s predstavniki vodstva CRT-Banca, na katerem so poglobili smisel odpiranja prestav-ništev v državah nekdanjega socialističnega bloka. Pri tem je predsednik Verginella posebej podčrtal odlične rezultate, ki jih je v teh letih od ustanovitve že doseglo predstavništvo banke v Kopru. Glavni nameni oziroma naloge teh predstavništev je nudenje storitev italijanskim podjetjem, ki prihajajo na vzhodne trge (torej tehnična komercialna in valutama asistenca in kon-zulenca), pomoč pri iskanju partnerjev za kooperacijo in ustanavljanje mešanih družb, pravna davčna in administrativ-
na pomoč itd. Predstav- postopoma pa si ustvarja nutku morebitne preo-ništvo se za finančne po- komitentsko bazo in po- brazbe predstavništva v sle naslanja na krajevne tencialno klientelo, na ka- operativno bančno po-banke - korespondente, tero lahko računa v tre- družnico.(VB)
TELEKOMUNIKACIJE / BOJ ZA TRGE
Telecom Italia se kičevito otepa nemželene konkurence Omnitela
GORICA - Bilo je na Pomlad leta 1988, ko so di-rektorji italijanske pol-btžavne telefonske družbe SIP v Trstu in Gorici novi-narjem povedali, da je ta družba tudi v Furlaniji-Ju-bjski krajini uvedla službo Prenosnih telefonov na nekaterih tedaj samo nižin-skih območjih dežele. Te novotarije se je tistega leta Poslužilo 33.600 naročnikov v vsej državi, predv-spm na severa in v nekate-rih predelih okrog Rima. konec leta 1994 je teh aparatov bilo že 2.100.000. Gre za pravo modo. Poslovni Človek ni več to, če nima ‘delefonina«. Na sejah, v restavraciji, na ulici vidiš vse VeC ljudi, ki telefonirajo, v Zaprtih prostorih klicni zvonci soseda tudi motijo, ^se več je tudi šoferjev, ki telefonirajo med vožnjo, pa Čeprav je to prepovedano, "toda je pač moda.
Mrežo relejnih postaj, ki °niogočajo telefonske pogovore praktično v vsej drža-vi. je postavila dražba SIP, ti je pred nekaj meseci svoje ime spremenila v Te-tecom Italia. Ze nekaj časa so mogoči pogovori tudi z nekaterimi tujimi država-tei, med njimi tudi z Madžarsko, medtem ko iz nalije pogovori s Slovenijo s® niso mogoči. Razen v tiajih, ki so v neposredni bližini meje.
Družba Telecom zdaj širi
svojo mrežo, tako da bo že čez leto mogoče telefonirati v tujino s 60 odstotkov državnega ozemlja. Gre za skoraj popolno pokritost, saj na tem ozemlju živi 90 odstotkov prebivalstva Italije.
Novi evropski normativ-ci, ki so odpravili monopol tudi na tem področju, so na italijansko tržišče spustili konkurenta. Italijanskemu Telecomu zdaj že konkurira družba Omnitel, v kateri ima glavno besedo finančnik De Benedetti, vodilni mož v korporaciji Olivetti. Njegov interes ni le v pridobitvi novih naročnikov, marveč tudi v prodaji apa-
ratov, saj jih izdelujejo tudi v njegovih tovarnah. Sicer je družba Omnitel, ki je dovoljenje za poslovanje dobila šele pred kratkim, komaj v povojih. Sele ob koncu letošnjega leta bo ta nudila svoje vsestranske storitve, zdaj pa so v gradnjie relejne postaje. S tem v zvezi so se povezali tudi z družbo RAI, ki ima svoje relejne postaje prav povsod, saj televizijo gledajo v vsej državi. Omnitel je povečal družbeni kapital in najel posojila za 1.600 milijard lir. Ni izključeno, da bodo v novi posel vložili tudi denar, ki ga bo De Benedetti iztržil od prodaje
delnic banke Gredito Ro-magnolo banki Gredito Ita-liano.
Sočasno z gradnjo relejnih postaj se je začela tudi bitka za pridobivanje klientov. Tako Telecom kot Omnitel želita zase pridobiti mreže nekaterih večjih industrijskih in drugih dražb, ki jih imajo po vsej državi za svoje notranje potrebe. Sem sodijo nekatera še vedno poldržavna podjetja kot tudi velike privatne korporacije. Sicer pa se okrog akcije obeh družb, Telecoma, ki je imel doslej monopol, in nove družbe Omnitel, že začnja pravi boj. Tudi na pravnem po-
dročju. Državni organ za boj proti monopolom, ki ga vodi nekdanji premier Amato, je namreč Telecomu ukazal, da mora počakati do konca leta, dokler ne bo tudi Omnitel sposoben začeti s poslovanjem. Protimonopolna pravila določajo, da morajo biti izhodiščne točke enake za vse. Sodišče pa se je odločilo drugače in zadeva je sprožila plaz polemik.
V dvoboj med domačima družbama (tudi Telecom bodo v kratkem povsem privatizirali) se je že vrinila BT, British Telecom, ki se želi razširiti na vso Evropo. Ponekod se je že utrdila, kar velja zlasti za Nemčijo, kjer namerava investirati 1.500 milijard lir. BT Zeli priti tudi v Italijo. Ponesrečil se ji je poskus, da bi pridobila italijansko navezo Benettona, saj se je ta že prej dogovoril z italijansko telefonsko družbo.
Vse investicije na tem področju naj bi v Italiji v prihodnjih nekaj letih dosegle 10 tisoč milijard lir. Prednjačila bo seveda Telecom Italia, in to po zaslugi dosedanjega monopolnega položaja. Vseh prenosnih telefonov je bilo ob koncu leta 2.100.000, kar pomeni, da so se v enem samem letu podvojih, saj jih je bilo konec leta 1993 le 1.150.000.
Marko VValtritsch
Slovenski izvoz zadovoljivo raste
LJUBLJANA - Vrednost slovenskega izvoza je februarja dosegla 635, 41 milijona dolarjev, vrednost uvoza pa 625, 50 milijona dolarjev. Izvoz je bil torej februarja za 9, 912 milijona dolarjev oziroma dva odstotka večji od uvoza. Februarski izvoz je bil za 1, 6 odstotka večji od januarskega, februarski uvoz pa je bil od januarskega uvoza večji za 2, 9 odstotka. V primerjavi s februarjem lani je bila vrednost izvoza v dolarjih v tem letošnjem, mesecu večja za 34, 4 od-
stotka, vrednost uvoza pa za 30, 6 odstotka. V primerjavi z letom 1994 je bil izvoz februarja letos večji za 12 odstotkov, uvoz pa za 3, 6 odstotka. Po skupnih podatkih za letošnji januar in februar je vrednost slovenskega izvoza dosegla 1, 26 milijarde dolarjev, vrednost uvoza pa 1, 233 milijarde dolarjev. V primerjavi s prvima dvema mesecema lanskega leta je bil izvoz v enakem letošnjem obdobju večji za 37, 3 odstotka, uvoza pa za 39 odstotkov. (G. R.).
NOVICE
Italija vodi v izvozu gumbov
RIM (STA/ansa) - Na področju mode ima Italija povsem poseben rekord. "Made in Italy" namreč vodi pri izvozu gumbov, njegova vrednost je namreč dosegla okoli 230 milijard lir. Italijanska proizvodnja je usmerjena predvsem v izvoz, tako da gre na tuja tržišča kar 52 odstotkov skupne proizvodnje, kar je približno za 450 milijard lir. Glavne države uvoznice italijanskih gumbov so države Evropske zveze in ZDA, precej veliko pa je tudi povpraševanje v Hongkongu in na Japonskem. Sejem "Šiba", edina manifestacija na svetu, posvečena gumbom, ki bo v Piacenzi od 7. do 10. aprila, bo torej zelo pomemben predvsem za tuje kupce, tudi za ugotavljanje modnih tendenc v prihodnjih sezonah. Italijanski gumbi so pretežno narejeni iz naravnih materialov, na primer biserovine, roženine, usnja, lesa, kokosovega lesa, palisandra, bambusa, plutovine ter celo iz srebra in zlata.
Leta 1995 manjši evropski izvoz mesa
RIM (STA/ansa) - Osrednja tema poročila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) o svetovnih trgih mesa v dvoletnem obdobju 1994-95, ki je bilo te dni objavljeno v Ženevi, je stabilizacija svetovnega tržišča govejega mesa, kot posledica 17-odstotnega zmanjšanja izvoza mesa iz Evropske zveze, predvidenega za leto 1995, kompenziranega s povečanjem izvoza drugih držav (Brazilija izključena). Poročilo predvideva, da bi morala biti svetovna proizvodnja leta 1995 dobra za vse vrste mesa tudi zaradi pozitivnih učinkov sporazumov za to področje, doseženih v okvira urugvajske runde (zamrznitev carin, večja odprtost tržišč, zmanjšanje subvencij za izvoz). Kot navaja poročilo, bi se morala do leta 2000 samo v Koreji, ZDA in EZ odpreti nova tržišča za izvoz govejega mesa za približno milijon ton. Največji svetovni izvozniki govejega mesa so po podatkih iz leta 1994 Avstralija (1.151.000 ton), EZ (920.000 ton), ZDA (685.000 ton), Nova Zelandija (469.000 ton), Brazilija (406.000 ton), Argentina (352.000 ton), Kanada (230.000 ton) in Urugvaj (140.000 ton).
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko
Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038, 26-155 ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458, 38-512
MANJŠINSKI RADIO / ZELENI VLOŽILI ZAKONSKI PREDLOG
Slovenske oddaje na ORF kmalu zakonsko zasidrane?
Tudi Korotan daje prednost javnopravnemu vidiku
Ivan Lukan
nAVSTrTJa—i
Državni
zbor
sprejel
proračun
Slovo Ločine
DUNAJ - Avstrijski državni zbor je včeraj sklenil razpravo o državnem proračunu za leto 1995, ki predvideva dodatno zadolžitev države v višini 102 milijardi šilingov.
Proračun z vrsto spornih varčevalnih ukrepov (predvsem na socialnem in izobraževalnem področju) je bil sprejet samo z glasovi vladne koalicije, zavrnili pa so ga svobodnjaki, zeleni in Liberalni forum.
S sprejetjem proračuna se je od politike poslovil tudi finančni minister Ferdinand Lacina, ki ga bo zamenjal Andreas Staribacher.
DUNAJ/CELOVEC -»Zavoljo poskusov privatnikov, da bi razpustili slovensko redakcijo ORF na Koroškem in s tem po 50 letih ukinili tudi slovenske radijske oddaje za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem, je nujno potrebno zakonsko določiti dolžnost Avstrijske radiotelevizije (ORF), da oddaja tudi v jezikih narodnostnih skupnosti v Avstriji«.
S to utemeljitvijo je poslanka zelenih v avstrijskem državnem zboru Terezija StojsiC te dni predstavila posebno zakonsko zahtevo v zvezi z radijskimi in televizijskimi sporedi ORF v jezikih narodnostnih manjšin v Avstriji. Razlog za to je bilo tajno pismo po-
slovodje zasebne radijske družbe Korotan Marjana Pippa generalnemu intendantu ORF s ponudbo za prevzem programskega naloga za medijsko oskrbo koroških Slovencev. V pismu je bilo poudarjeno, da naj bi celo razpustili slovenski oddelek v deželnem studiu ORF v Celovcu.
StojsiCeva v zvezi z zakonskim predlogom poudarja, da predvideva pobuda tudi posebnega zastopnika narodnosti v ku-ratoriju Avstrijske radiotelevizije in v zastopstvu gledalcev in poslušalcev. »Le zagotovitev teh obvez in možnosti bi lahko podkrepila tudi vlogo ORF kot javnopravne ustano-
ve, ki dejansko nudi spored za vse Avstrijce, torej tudi manjšinam«, je dejala govornica manjšin pri zelenih.
V razpravo se je vključil tudi tisti, ki je povzročil afero, ki je hudo razburila duhove znotraj manjšine, poslovodja zasebne radijske družbe Korotan in podpredsednik NSKS Marjan Pipp. V odprtem pismu predsedniku koroških socialdemokratov Michaelu Ausservvinklerju piše, da »z zadovoljstvom« ugotavlja, da zdaj koroška SPO zahteva odgovornost javnopravne ustanove ORF za medijsko oskrbo slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Pipp hkrati zagotavlja, da daje radio Korotan » prednost celodnevnem slovenskem radijskem sporedu v okviru javnopravnega ORF glede na privatni radio«.
Tematika slovenskega sporeda na ORF oz. razširitev slovenskih oddaj je tudi točka današnjega zasedanja narodnostnega sosveta koroških Slovencev v Celovcu. Predsednik Marjan Sturm je dejal, da se je pretekli teden pogovarjal z Uradom zveznega kanclerja in pri tem ugotovil pripravljenost zvezne vlade, da se začenja o razširitvi slovenskih radijskih oddaj pogajati z ORF.
Razširitev slovenskih radijskih oddaj na ORF pa v izjavi za tisk zahteva tudi Enotna lista.
Slovenske oddaje Se naprej po državni mreži
NOVICA
CELOVEC / GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE
Dva meseca po atentatu: med Romi strah pred novimi napadi
DUNAJ - Dva meseca po krvavem atentatu na štiri pripadnike Romov v Gornji Borti (Obervvart) na Gradiščanskem narodnostna skupnost, neposredno prizadeta zavoljo umorov, še ni prebolela atentata desničarskih ekstremistov. To je vCeraj povedal predsednik kulturnega društva Romov v Avstriji Szarkozi in poudaril, da vlada med Romi in Sinti strah pred novimi atentati. Glede obljub politikov, izrečenih takoj po atentatu, pa je predstavnik Romov dejal, da se te vendarle uresničujejo; prav danes je v Uradu zveznega kanclerja načrtovan nadaljnji pogovor o uresničevanju projektov, ki naj bi pospešili integracijo narodnostne skupnosti Romov. V zvezi s dobrodelnimi koncerti znanih avstrijskih glasbenikov je dejal, da so ustanoviti poseben sklad, ki je namenjen svojcem zahrbtno umorjenih Romov. Pri iskanju storilcev krvavega atentata v Gornji Borti ter atentatov na dvojezično šolo v Celovcu in s pisemskimi bombami varnostni organi slej ko prej še niso naleteti na vročo sled. Kot znano, je notranje ministrstvo za uspešen lov na storilce razpisalo nagrado v višini deset milijonov šilingov, kar je doslej najvišja razpisana nagra-dav Avstriji. (I. L.)
Vrnitev po večletni odisejadi
CELOVEC - Blokada poslopja nekdanjega generalnega konzulata Socialistične federativne republike Jugoslavije (-SFRJ) na celovški Radet-zkijevi ulici se bliža h koncu; »provizorij« na Kolodvorski cesti, ki je med drugim občutno finančno obremenil proračun zunanjega ministrstva, bo kmalu postal preteklost.
Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj je včeraj na sestanku z novinarji iz Koroške in Slovenije napovedal, da bo takoj po velikonočnih praznikih podpisa-
na pogodba s mestom Celovec, s katero bo Sloveniji zagotovljena pravica do uporabe nekdanjega poslopja SFRJ. Kot znano, je Jugoslavija konec leta 1992 zaprla svoje predstavništvo v Celovcu, začetek leta 1993 pa je celovški župan Guggenberger, potem ko naj bi se v poslopje vseliti zasebniki, dal hišo zapečatiti.
Republika Slovenija je od osamosvojitve stela poslopje za svojo lastnino, saj je predstavništvo na svoje stroške gradila SR Slovenija in ga potem dala v upravljanje in v uporabo jugoslovanskemu zu-
nanjemu ministrstvu. Tudi poznejše obratne stroške je plačevala le SR Slovenija.
Pogodba o pravici do uporabe naj bi bila podpisana hkrati s pogodbo o nakupu poslopja avstrijske ambasade s strani Avstrije v Ljubljani. Vselitev v poslopje na Radezkyjevi ulici pa naj bi bila sklenjena še pred letošnjim poletjem, je optimistično napovedal generalni konzul Jože Jeraj in poudaril, da ima vselitev v poslopje na Radetzkyjevi cesti tudi »velik simbolični pomen za Republiko Slovenijo«. (I. L.)
H napoved!"
Grofi bo nastopil proti Busku
No razpotju
DUNAJ - V boju za predsedniški položaj v Avstrijski ljudski stranki (OVP) je padla prva odločitev.
Michael Graff, dolgoletni državni poslanec in odvetnik na Dunaju, je vCeraj sporočil, da bo na zveznem kongresu stranke 22. aprila v Linzu »na vsak način« nastopil kot kandidat za najvišji položaj v stranki, Ce bi se za to funkcijo ponovno potegoval sedanji predsednik in podkancler Erhard Busek. Umaknil pa bi svojo kandidaturo, Ce bi se štiričlanska komisija za predlaganje kandidatov zedinila za osebo, o kateri bi bil prepričan, da bo ljudsko stranko spet vodila na uspešno pot.
V igri za novega predsednika so še drugi kandidati, med njimi predsednik poslanskega kluba v parlamentu Andreas Khol, minister za gospodarstvo VVolfgang Schiissel in gomjeav-strijski namestnik deželnega glavarja Leitl. Državni sekretar za finance Ditz, ki je prav tako veljal za kandidata z resnimi možnostmi za izvolitev, pa se je vCeraj dokonCo odpovedal kandidaturi.
Busek, ki je vseskozi poudarjal, da vztraja pri svoji kandidaturi, pa je prvič dal vedeti, da jo lahko še umakne.
Ivan Lukan
ISTRA
Turisti bodo letos varni pred kriminalci
Goran Moravcek
REKA - Notranji minister Ivan Jarnjak zagotavlja, da bodo turisti v sezoni, ki se na Jadranu zaCne sredi aprila, varni. Policija se je z vso silo pognala v boj proti kriminalu, toda varnost na Jadranu je v središču pozornosti, zlasti po številnih bombnih napadih. Istrska javnost je še bolj vznemirjena, ker so z dinamitom porušili diskoteko v istrskem mestecu NedešCina. Čeprav v javnih razpravah omenjajo tudi varnost turistov, je že zdaj jasno, da bombni napadi niso namenjeni tujcem, pač pa domačim političnim nasprotnikom oziroma (pre) zadolženim poslovnežem.
Visoki policijski šefi zatrjujejo, da bombnim akcijam ne kaže pripisovati političnega ozadja, saj gre predvsem za kriminal. Nekaj diskotek je zletelo v zrak tudi v Dalmaciji, kjer pa nikoli ni bilo postavljeno pod vprašaj »hrvaštvo«, zato dina-mitarskih akcij tam niso spolitizirali. ObraCun med »poslovneži« naj bi bil poglavitni razlog, da so raz-
strelivo vojaškega porekla nastavili pod temelje diskoteke v Nedeščini. Hrvaški minister za notranje zadeve zatrjuje, da brez sodelovanja državljanov kriminala ni mogoče zmanjšati, zato je za konec aprila napovedal sestanek z vsemi istrskimi turističnimi delavci. Skupaj naj bi zagotovili, da bo sezona minila brez večjih težav.
Po Istri se je razmahnilo tudi skrunjenje partizanskih spomenikov. »Bedakov, ki se s tem ukvarjajo, je Zal veliko in težko jih je prijeti. Pogosto se z barvami izživljajo mladoletniki ali duševni bolniki. Kako naj jih odkrijemo?« se sprašuje Jarnjak. V Istri niso zadovoljni z njegovimi pojasnili, saj so nekateri prvaki Istrskega demokratskega zbora prepričani, da policija nalašč noCe ukrepati. Odkrila je namreč zelo malo tistih, ki so nastavljali razstrelivo ali bombe.
Policija zatrjuje, da je nekaterim storilcem že na sledi, toda doslej v javnost ni »pricurljalo« še nobeno
ime iz policijskih dosjejev. Zato poteka prava besedna vojna med Istro in Zagrebom. Mario BleCiC, predsednik občine NedešCine, trdi, da Zagreb drži v rokah niti terorizma, da bi Istro destabiliziral. Napovedal je - kar se ni zgodilo prvič - da bo istrski odgovor na »provokacije« manjša lojalnost hrvaški državi. Podobne izjave dvigujejo temperaturo v Istri, v razmerah, ki napol spominjajo na vojno, pa ni neverjetno, da bodo kot poglavitni argument v razpravi še večkrat uporabili bombe.
Istrski Časopisi v črnih kronikah pogosto navajajo srhljive zgodbe o upnikih in dolžnikih, ki imajo neporavnane račune. Nekega nesrečnika so v predmestju Reke Cez noč privezali z verigami na drevo, saj menda dolga v vrednosti tri tisoč mark ni pravočasno vrnil. Neko Zensko so v Zagrebu surovo posilili in ponižali pred njenimi otroki, ker se je zapletla v posle, ostala brez denarja, dolga pa ni vrnila. Skoraj ni dvoma, da so številni bifeji, trgo-
vinice in diskoteke zleteli v zrak zato, ker lastniki niso plačali dolgov, in ne zaradi politike.
Na Hrvaškem je razmeroma težko poslovati, saj banke do nedavnega niso imele pretiranega posluha za poslovne potrebe podjetnikov. Ti so si morali zato denar sposojati pri mafijcih in se z njimi zapletati v sumljive posle. Umazani del posla in izterjavo dolgov pa opravljajo njihove dobro oborožene »gorile«. Kjer sta kriminal in politika tesno prepletena, ni nedolžnih.
Na Reki je prejšnji teden potekalo sojenje nekemu mladeniču, ki je v vojaški uniformi in oborožen na avtocesti ustavil otroke Fikreta AbdiCa, ki živijo v tem mestu, in jih menda oropal za veC kot milijon mark. S tem denarjem naj bi »Babo« iz Velike Kladuše, kot zatrjujejo, financiral svoje sile v vojni proti Vojski BiH. Ropar v uniformi se je na sodišču branil z molkom, toda iz preiskovalnega zapora so ga izpustili. Marsikdo je prepričan, da
se sploh ne bo znašel za rešetkami, saj je v to afero menda vpleten sam vrh vojske in policije.
Kljub nedavnemu mnom mladega nemškega para v Liki se turistični ugled Hrvaške ni bistveno zamajal. Mladenič in njegovo dekle naj bi kot turista potovala po vojnem območju; dobro obveščeni zatrjujejo, da so ju ubili, njun avtomobil pa ukradli in preprodali v Hercegovino.
Vojne razmere ter številni begunci v Istri, Dalmaciji in na Kvamerju ne govorijo v prid hrvaškemu turizmu, Čeprav veliko Hrvatov meni, da je kljub temu mogoče uspešno razvijati turizem. Turizem je paC glavni gospodarski up Hrvaške, v Zagrebu pa so prepričani, da je na Jadranu v letošnji sezoni mogoCe zasluziti približno dve milijardi dolarjev. Toda pogoj za to je varnost turistov, zato bo hrvaška policija, ki zna biti učinkovita, Ce hoče, naredila vse, da bi na Jadranu turistom zagotovila mirno in prijetno bivanje.
I N T E JR V J U
Edin Avdič v Trstu: »Danes sem človek brez domovine«
Matej Caharua
V ROS S E T T I J E V E M OLE D ALI Š Č U
Oidipus kralj v klasični postavitvi Glauca Maurija
Bojana Vatovec
Ko so v Sarajevu začeli dvigati barikade, je Edin Avdič (foto KROMA) zapustil rodno mesto ter se preselil v Trst. Ravno v teh dneh praznuje že svojo tretjo pomlad bivanja v mestu. Na predstavitveni strani njegove pesniške zbirke piše, da je v Trstu čakajoč na boljše dneve. Med tem časom je izdal pesniško zbirko - Nikada Rečena - za katero je prejel tudi nagrado Poesia ita-liana 1994. Tik pred izdajo je Se druga zbirka, Omča. Njegove pesmi lahko prebiramo tudi v slovenščini in italijanščini. Da bi boljše spoznali njegovo poezijo, smo mu postavili nekaj vprašanj.
Odkar razsaja vojna v bivši Jugoslaviji opažamo na knjigar-niških policah fotografske albume porušenega Sarajeva, prevode pisateljev in pesnikov iz tamkajšnjega območja, v kinodvoranah si lahko ogledamo film kot je Pred dežjem.
Katera je pravzaprav vloga tega posredovanja, spoznavanja balkanske kulture?
»Prav gotovo kultura ne bo zmanjšala števila žrtev v tej nerazumni vojni, ko se ne osvaja mesto, pač pa se uničuje predvsem življenje, civiliste in otroke. Današnje kulturno dogajanje v Sarajevu pa vendar nekaj ohranja pri življenju in če kultura pomeni dialog, bo ta prvenstveno koristila bodočim rodovom. Mislim pa, da današnja kulturno - umetniška dela, ki tam nastajajo, niso na posebni kvalitetni ravni. Prav tako, nagrade in čast, katere so deležni avtorji iz bivše Jugoslavije na Zahodu, so bolj rezultat občutkov krivde Evrope za soodgovornost, ki jo nosi pri tej vojni, kot pa nagrajevanje pravih mojstrskih del.«
V tvojih pesmih se prepletata ljubezen in vojna, upanje in smrt, vera in obup ter
odhod in povratek v rodni kraj. Kaj ti še pomeni danes beseda domovina?
»Danes sem vsekakor človek brez domovine. Ostaja mi pravzaprav nostalgija po vsem tem, kar smo s to vojno izgubili. Kot svojo domovino sem pojmoval bivšo Jugoslavijo in danes ne morem in nočem postati ne Srb, ne Hrvat, ne Bosanec. Sicer pa sem še edino Sarajevčan, prebiva-
lec tega porušenega mesta.«
Na Balkanu vre, na Vzhodu se širijo vojna žarišča, demokracija je pri nas šibka. Kako skozi tvoje pesmi gledaš na današnjo dobo?
»Reči moram, da sem pesimist. Menim, da evropska družba ne stoji na tako trdnih tleh kot morda kaže, in vse nas spominja na obdobje pred prvo svetovno vojno. Upanje je v mojih pesmih redko prisotno.«
B. Henry Levy trdi, da s Sarajevom istočasno umira tudi »evropska ideja«. Kaj misliš o tem?
»Strinjam se z njegovo izjavo, vendar mislim, da nosi v sebi že itak večni kompleks evropske superiornosti. Pravijo, da Balkan ni Evropa in da tam živijo barbari. Prvič, to ni res in poleg tega je tudi Evropa dolga stoletja zakrivljala doma in po svetu zločine. To kar smo si zao-
bljubili leta 1945, da se ne bo več ponovilo, se dandanes dogaja v Sarajevu.«
Tvoja druga pesniška zbirka nosi naslov Omča (zanka). Ce ta mrtvaški ton velja predvsem za preteklost, veruješ v vedrejšo prihodnost Sarajeva?
»Sarajevo ni danes samo mesto propadanja evropske civilizacije, kot pravi B. Henry Levy, pač pa mesto bodočnosti, in to v njenem najtragič-nejšem smislu. Prav zaradi tega ne verujem v prihodnost Sarajeva.«
Že skoraj tri leta živiš v Trstu: tvoja pesem govori o morju, poezije pa si prevedel tudi v slovenščino oziroma italijanščino. Eden izmed tvojih verzov se glasi: »U Trstu ja sam stranac,...«. Ti je mesto še popolnoma tuje?
»Okrog dvestoti-soč prebivalcev Sarajeva se je razšlo po celem svetu in vsak je odnesel s sabo delček tega mesta. Ostali živijo še naprej v družbi snajperjev. Dejansko iščem v Trstu to, kar bi me stalno spominjalo na rodno mesto. Rad se na primer sprehajam po drevoredu XX. septembra in ob stezi openskega tramvaja. Zaradi tega melanholičnega počutja sem v Trstu tujec: ne pa med tukajšnjimi italijanskimi in slovenskimi prijatelji. Kar se pa tiče morja, sem jaz po duši kontinenta-lec. V Sarajevu sta mi bili od vedno nebo in Sarajevsko polje tisti dve dimenziji, ki sta me osvobajali ali drugače povezovali s svetom. Morje nadomešča tu Sarajevsko polje, ki mi daje iste občutke. Morje danes res ljubim, tako da bi težko živel brez njega.«
Na koncu sem se poslovil od sarajevskega prijatelja ter mu voščil, naj se tista misel na predstavitveni strani pesniške zbirke čim-prej uresniči.
V gledališču Rossetti je do nedelje v gosteh skupina Glauca Maurija s tragedijama, ki ju je grški dramatik Sofokles posvetil mitu o tebanski kraljevski hiši: to sta Oidipus kralj in Oidipus v Kolonu.
Prva velja za največjo Sofoklejevo mojstrovino in je med njegovimi sedmimi ohranjenimi tragedijami gotovo najbolj pogosto-ma uprizorjena. V strahotni usodi tebanskega kralja Oidipa, ki mu je bilo prerokovano, da bo ubil očeta in rodil otroke z lastno materjo, je poudarjena zlasti junakova sla po spoznanju. Marsikdo je Sofoklejevo tragedijo označil tudi kot nekakšno »detektivko«, z glavnim junakom, ki zbira indice in dokaze o še nepozani resnici in jo na koncu odkrije. Oidipus je tebanski vladar, ki hoče mesto rešiti pred kugo, ki mori vse živo, še preden se rodi. Preročišče v Delfiju je sporočilo, da je to božja kazen, ker mesto daje zatočišče morilcu prejšnjega kralja Laja. Oidipus hoče razčistiti zločin, zato da poklicati slepega vidca Teiresia, ki po dolgem prigovarjanju izda, da je Oidipus sam krivec gorja, ki je zadelo mesto. Kralj zavrne obtožbo, vendar je to prvi dvom, ki se zaje vanj in načne njegovo srečo. Dvomu sledi okritje za odkritjem. Čeprav Oidipus sluti grozno resnico, se ne ustavi, temveč še išče, dokler se na koncu ne razkrije, da je Lajov in Jokastin sin, ki sta ga starša hotela umoriti, da se ne bi uresničila strašna prerokba, da bo ubil očeta in se poročil z materjo, a ga je pastir rešil smrti iz usmiljenja. Jokasta se v grozi obesi, Oidipus pa se oslepi, da ne bi videl gnusa, v katerem živi.
Drugo delo je nastalo dvajset let po prvem. Slepi Oidipus, ki ga spremlja hčerka Antigona, tava po svetu. Slednjič najde zatočišče v atiškem Kolonu, v svetem gaju Eumenid, kjer ga kralj Tezeos velikodušno sprejme. Tu Oidipus od druge hčerke Ismene izve za sovraštvo med sinovoma Eteoklom in Polineikom, ki se bojujeta za prevlado v Tebah. Oba ga hočeta na svoji strani, kajti po prerokbi bo njegova navzočnost zagotovila zmago v spopadu. Oidipus izreče preklestvo nad sinovoma, nato ga med gromom in bliskom bogovi sprejmejo medse. Po bolečem spoznanju o lastni strašni usodi je v njem dozorela zavest, da je kriv le dejanj, ki jih je sam storil, ne pa tistih, ki so se dogodila, mimo njegove volje. Zaradi vsega krutega, kar ga je doletelo, si zasluži, da po smrti sedi med bogovi.
Glauco Mami se po dvanajstih letih vrača k mitu o Oidipu, tokrat tudi kot režiser. Skupaj s prevajalcem Dariom Del Comom je tragediji tudi priredil, tako da ju je lahko združil v eno
predstavo. Zlasti je skrajšal posege zbora, predvsem v Oidipusu v Kolonu. Sofokles je predvideval petnajstčlanski zbor, Mamijev pa je seveda veliko bolj skromen, pravzarpav je nekakšna brezoblična gmota, zlasti v prvem delu, igralci v ogromnih zamolklo rdečih plaščih, iz katere se izluščijo nastopajoče osebe, in se po nastopu spet pogreznejo vanjo. Zbor poudarja tudi obrednost nekaterih trenutkov, ko tekst deklamira v grškem izvirniku. Sled antične kulture, na kateri sloni sodobna omika, je razvidna tudi na dveh ozkih stenah ob straneh odra, na katerih so izklesani stihi v grščini. Sicer je scena, ki si jo je zamislil Mauro Carosi, skoraj prazna. V prvem delu nad vsem dominira ogromna, s povoji prevezana človeška glava, ki se v sredini počasi razpira, medtem ko se odkrivajo sledi resnice. Na koncu oslepljeni Oidipus strga povoj, ki prekriva oči, kot da bi bile to oči njegovega duha, ki je končno spregledal. Morda je ista glava v drugi tragediji del svete skale, na kateri je stari Oidipus našel zatočišče. Kostumi Odette Nicoletti spominjajo obenem na grške klasične kipe in na bolj barbarska oblačila.
Maurijevo postavitev bi lahko označil kot nadvse »klasično«, skrajno spoštljivo do besedila samega, brez kakršenga koli inovatorstva. Lahko bi rekli, da gre za nekakšno osnovno interpretacijo Sofoklejeve poetike, na kateri lahko gledalec kasneje gradi lastna razmišljanja. Kralja Oidipa igra Roberto S turno, Mamijev dolgoletni sodelavec, lahko bi rekli celo učenec. Zlasti je poudaril Oidipovo slo po spoznanju resnice za vsako ceno. Starega Oidipa v Kolonu igra Glauco Mami sam, ki s svojo osebnostjo dominira ves drugi del, medtem ko je v prvem delu slepi Teiresias. Elena Ghiau-rov je dostojanstvena Jokasta, Gabriele Parillo je v prvem delu pošteni Kreon, medtem ko starega oholega Kreona igra Pino Michenzi, kijev Oidipu kralju usmiljeni pastir, ki je rešil Joka-stino dete. Gara Aprea in Stefania Micheli sta Antigona in Ismena, hčerki starega Oidipa, Amerigo Fontani je atenski kralj Tezeos, Vin-cenzo Bocciarelli je sel, ki zaključi predstavo s pripovedjo o Oidipovi božanski smrti.
Po izrednem uspehu v Milanu bo priljubljeni mušica! Cats dalj časa gostoval v Celovcu
Kdor je zamudil priložnost, da bi si marca v Milanu ogledal musical »Cats«, ima na razpolago še zadnjo šanso: še enkrat bo musical v naši bližini, in sicer od 20. maja do 1. julija, ko bo častni gost v Celovcu (na sliki prizor iz predstave). Mednarodna skupina igralcev, ki je žela izreden uspeh v Milanu, saj se je predstav v pičlem mešecu udeležilo preko 100.000 gledalcev, nadaljuje turnejo po Evropi. Gre za posebno skupino, ki združuje 35 umetnikov iz 14 držav. Selekcijska pravila ne zahtevajo samo najboljših igralcev in pevcev, temveč od opernega pevca zahtevajo, da je tudi izvrsten plesalec, od klasičnega plesalca pa, da zna brezhibno peti. Skupina bo v prihodnjem nastopila še v Strasbourgu, Gradcu in na Dunaju. Prireditelji te turneje so švicarski gledališki podjetniki, ki so od avtorja svetovne uspešnice dobili dovoljenje za novo postavitev musicala, ki bo v zgodovini tovrstne glasbe ostal zapisan z zlatimi črkami. Kljub temu pa ni evropska inačica drugorazredna predstava, kajti ■ izbrani so bili najboljši poznavalci in inter-
preti londonske originalne postavitve, tako da je predstava, ki si jo bomo lahko ogledali v Celovcu, povsem enaka tisti, ki je že 14.leto zaporedoma na sporedu v enem izmed gledališč londonskega West Enda. Njegov avtor je Sir An-drew Lloyd VVebber, ki je poleg tega napisal tudi prav tako znana musicala »Jesus Grist Su-perstar« in »The Pan-thom of the Opera«. Za osnovo svojega najbolj uspešnega musicala si je VVebber sposodil zbirko poezij nobelovega nagrajenca T. S. Eliota.
Najbolj uspešne produkcije so navadno predmet. navdušenja pu-
blike in žrtev pedantnosti kritike, za«Cats« pa velja samo prvo. V svojem postanku v Celovcu bo predstava gost najbolj sodobno preurejenega paviljona celovškega razstavišča, kar bo omgočilo tistim, ki bodo kupili najcenejši listek, kljub vsemu prijeten ogled predstave (listki stanejo od 40.000 do 140.000 lir).
Predstave, ki bodo na sporedu vsak večer v tednu, ob sobotah in nedeljah pa tudi popoldne, si bo mogoče ogledati v angleščini (ob sredah in nedeljah zvečer), ostale dneve pa v nemščini. Prireditelji, ki so organizirali tiskovno konferenco tudi v Trstu, vabijo poleg gledalcev iz južne Avsrije tudi goste iz severne Italije in Slovenije, za katere so dali na razpolago vstopnice po 10 odstotni nižji ceni. V Trstu je listke mogoče dobiti pri turistični agenciji UT AT, v Vidmu pa jih predprodaja agencija Collavini Viaggi. Sploh si koroške deželne oblasti želijo s to kulturno ponudbo obuditi sodelovanje med Trstom, Ljubljano in Celovcem.
Tatjana Dolhar
LIKOVNA UMETNOST / GALERIJA V VRTCU, ŠOLI IN DOMA
Otroški pogled bo brskal po kovčku
LJUBLJANA - V okviru otrokom namenjene Galove knjižnice, Id jo izdaja Narodna galerija, je izšla nova publikacija Galerija v vrtcu, šoli in doma. Avtorja publikacije, ki je domišljeno oblikovana v kovCek, v katerem so pedagoški priročnik, kvalitetne reprodukcije in vaje za otroke, sta kustosinja pedagoginja Lidija TavCar in ilustrator Matjaž Schmidt, nekaj pesmi zanjo pa je prispeval tudi Boris A. Novak
O publikaciji sta na včerajšnji tiskovni konferenci v Narodni galeriji poleg avtorice teksta in ilustratorja spregovorila še ravnatelj ustanove dr. Andrej Smrekar in recenzentka dr. Ljubica Marjanovič Umek. S kov-
čkom so želeli otrokom in pedagogom v vrtcih in šolah omogočiti nov pristop do umetnin iz svojega fonda. KovCek (idejno soroden slavnemu Duchampovemu Bolte en valise, 1941) ponuja otroku možnost, da s priloženimi 26 reprodukcijami sam oblikuje svojo galerijo, ob tem pa se s pomočjo vaj nauCi neposrednega likovnega gledanja in spoznavanja umetnosti. Poseben poudarek publikacije pa je tudi na vsebini umetnin in njihovih literarnih predlogah, spremna knjiga pa vsebuje izhodišča in metode za likovne pedagoge. Izid »kovčka« sta omogoCih ministrstvi za kulturo ter za znanost in tehnologijo, njegova cena pa znaša 4.000 SIT. (V. U.)
Iz kovčka: Kremser-Schmidtova Diana in Akteon (izrez)
NOVO NA ODRU
Berta Bojetu-Boeta:
Gremo k babici - osama
Režija in dramaturgija Alen Jelen, mentorica za dramaturgijo Mojca Kreft, igra Berta Bojetu, likovna izvedba Fojž A. Zorman, glasbena oprema Lado Jakša, Berta Bojetu, lektorstvo Jože Faganel, svetlobna podoba Zvone Urbič, vodja predstave Uroš Smasek, Kulturnica Lutkovno gledališče Ljubljana, premiera petek, 7.4. ob 19.30, za gledalce starejše od 6 let, predstava traja 35 minut, brez odmora, cena vstopnic 350 SIT, ponovitev 13.4. ob 17h. Lutkovna monoigra pisateljice in igralke Berte Bojetu - Boete je pravljica o osamljenih dedkih in babicah, o pozabljenih, zapuščenih vaseh, v strmih, zarašče-
nih bregeh in zakotnih dolinah, o tiktakanju ur, ki včasih tako neznansko hitro, včasih pa tako neznosno poCasi odštevajo čas. hi slednjič o odkritju otrok: da nebo ni le smogasto sivo, kot v mestnem vsakdanu, da obstajajo zelene doline, kjer sije pravo, svetlo sonce in da so v z mahom obraslih hišah topli zapedd. Pajčevino spominov in babičine pravljice oživljata režiser Alen Jelen in igralka Berta Bojetu s preprostimi lutkovnimi sredstvi in melanholično pripovedjo o skoraj pozabljenih lepotah in vrednotah, pri čemer jima je v izdatno pomoč likovnik Fojž A. Zorman. Režiser Alen Jelen, ki je obenem tudi dramaturg predstave, je študent 8. semestra AGRFT in mu je to diplomska naloga.	(A. P.)

<6
s IJ tIo
Berta Bojetu med figuricami, ki predstavljajo scenografijo
NA KRATKO
Ponovno izšel Flisarjev Čarovnikov vajenec
LJUBLJANA - V založbi Julije Pergar je izšla četrta izdaja doslej najodmevnejšega Flisarjevega proznega dela Čarovnikov vajenec. Roman, ki je leta 1986 Cez noč postal kultna knjiga generacije (razprodane so bile tri izdaje v skupni nakladi 18.000 izvodov), se tako uvršča med najbolj brana literarna dela povojne slovenske književnosti. Najnovejša izdaja je pomembna še iz dveh razlogov: akademski slikar Rudi Pergar jo je opremil z 20 izvirnimi ilustracijami, Tomo Virk in Tea Stoka pa sta prispevala poglobljena analitična eseja, v katerih razčlenjujeta literarno strukturo Čarovnikovega vajenca. PR
Umri najbolj slavni disc jockey
LONDON (Reuter) - V 51. letu starosti je za aidsom umrl najbolj slavni angleški disc jockey Kenny Eve-rett, ki je zaslovel v 60. letih na piratskih radijskih postajah. Ze pred dvema letoma, ko je za aidsom umrl njegov partner, je Everett javno priznal, da je tudi sam okužen z virusom aidsa.
150-krat Zbeži od žene
KRANJ - V sredo, 5. aprila 1995 bodo v Prešernovem gledališču Kranj slavili 150. ponovitev komedije Raya Cooneya: Zbeži od žene. Tolikšno število ponovitev je v Sloveniji redek jubilej. Po premieri, ki je bila 3. oktobra 1992, si je to komedijo ogledalo 41.000 obiskovalcev. Vse dosedanje ponovitve v Kranju so bile razprodane! Komedijo so doslej ponovili 92-krat v Kranju ter 54-krat na gostovanju v Sloveniji in 4-krat na gostovanju v tujini. Gostovati so v 30 krajih Slovenije in dveh krajih v tujini (Italija). PR
■
te
#
Big
e
RAZPIS
I. slikarski Ex tempore Kokrica '95
Klub likovnih samorastnikov Galerije Dežman Kokrica v letu 1995 organizira I. slikarski Ex tempore na temo Alpski svet. Potekal bo od 13. do 22. aprila 1995. Najboljša dela bodo na osnovi ocene strokovne žirije izbrana za odkupne nagrade: 1. nagrada 40.000 SIT, 2. nagrada 25.000 SIT, 3. nagrada 15.000 SIT. lizbor tehnike je svoboden. Več informacij: 064/218-956 in 214-552.	PR

VABIL
Ob razstavi Hiša v Času, ki jo bodo odprti 20. aprila in katere prihodek bodo nameniti begunskim otrokom v Sloveniji, bodo v Modemi galeriji Ljubljana pripraviti instalacijo Jožeta Baršija in Tadeja Pogačarja iz predmetov, ki jih bodo svojim bosanskim vrstnikom podariti slovenski otroci. Zato vabijo vse otroke, ki so pripra-
vljeni v ta namenpodariti nekaj, kar imajo radi (igrače, risbice in drugo), da to prinesejo v Moderno galerijo. Po končani razstavi bodo za sodelujoče otroke pred galerijo pripraviti zabavo, darila pa prek Rdečega križa poslali v Bosno. Informacije na tel. 061 / 214 101 ati 214 106 (Adela Železnik ati Mika Briški).	(V, U.)
VABILO NA RAZSTAVE
Novo doslej:
V Mati galeriji v Ljubljani se z ambientalno postavitvijo Laterna magica predstavlja vsestranski umetnik, ki ustvarja zlasti na področju multimedialne umetnosti, Marko A. Kovačič (do 7. maja, Slovenska 35, prost vstop, odprto od torka do sobote med 10. in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro, katalog s tekstom Nadje Zgonik bo izšel po razstavi). Pri postavitvi gre za iluzijo virtualne resničnosti, ki jo Kovačič dosega s tehničnimi pomagati, ki delujejo na principu laterne magjce. Nova obsežna razstava v Jakopičevi galeriji ob isti ljubljanski utici, Sodobna hr-
vaška keramika, prinaša dela 67 hrvaških avtorjev iz sekcije za keramiko pri Udruženju likovnih umjetnika primjenjene umjetnosti u Hrvatskoj, selektorica razstave pa je Marina BariCeviC (do 20. aprila, Slovenska 9, vstopnina 100/50 SIT, odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro, katalog s tekstom Marine BaričeviC 4.500 SIT). Retrospektiva Maksima Sedeja, ki jo je lani pripravila Moderna galerija, se je preselila v celjsko Galerijo sodobne umetnosti (do. 28. aprila, Mestni grad - II. nadstropje, vstopnina 100/50 SIT, odprto od torka do petka med 10.
Edo Murfič bo razstavljal v Trstu
Jutri bodo ob navzočnosti umetnika v tržaški galeriji Torbandena odprli slikarsko razstavo Eda Murtiča.
in 13. ter med 16. in 19. uro, sobota in nedelja med 10. in 12. uro, katalog s teksti dr. Ivana Sedeja in Brede Hlich Klančnik 3.000 SIT). Galerija sodobne umetnosti deluje v okviru celjskega Likovnega salona, v katerem so v tem tednu v zasilnem depoju pripraviti še razstavo Stike in priročnosti mladega slikarja Milana Goloba (do 14. aprila, Trg celjskih knezov, prost vstop, odprto od ponedeljka do petka
Debenjaka, ki zaseda trdno mesto v razvoju slovenske povojne grafike, bo razstava prvič opredelila celovito, kot slikarja, risarja, ilustratorja in avtorja znamk. Obsežna razstava manj znanih in presenetljivih del bo zasedla kar štiri obalna razstavišča: Mestno galerijo Piran (kjer bo nocoj ob 19. uri slavnostna otvoritev), izolsko Insulo in koprsko Meduzo, poleg teh pa še prostor baptisterija piranske župne cerkve (do 28. maja, enotna vstopnina za vse razstave 400/200 SIT,
M. Golob: Forkle, 1995, olje
med 10. in 13, uro ter med 14. in 18. uro, sobota med 10. in 13. uro, zloženka z avtorjevim tekstom 100 SIT). V Galeriji Murska Sobota je na ogled 3. razstava del članov DSLU Prekmurja in Prlekije (do 3. maja, Kocljeva 7, vstopnina 100/50 SIT, od torka do sobote med 8. in 15. uro ter med 16. in 18. uro, sobota med 10. in 12. uro, nedelja med 8. in 12. uro, katalog s tekstom Jožeta Denka in sodelujočih avtorjev 400 SIT).
Novo odslej:
Danes bodo na Obali odprti retrospektivo Rika Debenjaka (1908 - 1987).
katalog s tekstom Netide Silič Nemec 3.000 SIT).
Galerije:
Konec lanskega leta je v Mati galeriji, ki deluje v sklopu Moderne galerije in katere
program je usmerjen k predstavitvam znanih tujih in renomiranih domačih sodobnih ustvarjalcev, razstavljal Poljak Miroslavv Balka. Program Male galerije, ki skrbi za ugled našega osrednjega muzeja modeme umetnosti, prinaša zlasti instalacije, kar pomeni, da katalogi njenih razstav izidejo v toku ati šele po razstavi. Pravkar je izšel katalog Baltovega VVinterhilfsvereina, tekst zanj pa je prispevala Zdenka Badovinac.
Revije:
V naših trafikah je po-manjklijivo ponudbo tujih likovnih revij nekoliko zapolnil ne ravno sveži val izdaj znane italijanske založbe Monda-dori, revij Arte (moderna in sodobna umetnost) in Antiquariato (starejša umetnost in antikvitete). Obe publikaciji sta usmerjeni v spremljanje trga in predvsem v aktualnosti, zato gotovo ni odveč pripomba, da jih pri nas prodajajo z dvomesečno zamudo in po veliko nižjih cenah kot v Italiji (280 SIT za neuporabne, zastarele informacije).	(V. U.)
R. Debenjak: Sardelici z limono in listjem, 1940, olje
ROMUNIJA / AIRBUS A-310
Še vedno niso znani vzroki strmoglavljenja
V preiskavi sodeluje belgijski minister za prevoze Di Rupo
BUKAREŠTA- Belgijski minister za prevoze Elio Di Rupo je odletel v Bukarešto, ker hoCe sodelovati v preiskavi o vzrokih strmoglavljenja romunskega airbusa A-310, v katerem je prejšnji teden med 60 žrtvami bilo kar 32 belgijskih državljanov.
Airbus romunske letalske družbe Tarom je strmoglavil prejšnji petek le nekaj minut po vzletu z bukarestanskega letališča Otopeni. V dosedanji preiskavi se vse bolj utrjuje prepričanje, da je nesrečo zakrivila eksplozija neznanega izvora. Iz dekodifika-cije tako imenovanega vo-ice rekorderja, ki beleži
vse pogovore in šume v kokpitu, preiskovalci menda niso ugotovili nič sumljivega.
Belgijski veleposlanik v Bukarešti Ignace van Steenberge je prepričan, da je šlo za nesrečo in ne za atentat. Po strmoglavljenju so številni časopisi trdili, da je strmoglavljenje zakrivila eksplozija podtaknjenega peklenskega stroja, uradno pa nobena terorističa organizacija ni prevzela odgovornosti za atentat. Razna anonimna telefonska sporočila o podtaknjenih bombah na romuskih letalih in letališčih pa so bila le delo psihopatov, saj niso odkrih nobene bombe.
JAPONSKA / NAJNOVEJSA ODKRITJA PREISKOVALCEV
Sekta Vzvišene resnice je vse bolj vpletena
Našli so kemične snovi, lasersko opremo in še orožje
TOKIO - Preiskovalci so odkrili sestavne dele strelnega orožja v nekem avtu, ki so ga uporabljali trije člani sekte Vzvišene resnice, ki so jih aretirali včeraj med poskusom vloma v neko stanovanjsko palačo v Tokiu.
Policija je doslej na podlagi najrazličnejših obtožb aretirala že vrsto pripadnikov sekte Aum Sinrikio, ki so osumljeni, da so odgovorni za napad z živčnim strupom v tokijski podzemni železnici, v katerem je umrlo 11 oseb. Čeprav preiskovalci uradno še niso sporočili imen krivcev atentatov tokijski podzemni in na šefa policije, sumijo, da je oba napada zagrešila sekta.
Avto, ki so ga zasegli, je bil registriran na prefekturi v Jamanašiju, kjer je sekta imela svoj sedež, ki je bil v zadnjih časih tarča številnih policijskih preiskav. V vozilu je bilo dovolj materiala za deset pištol.
Preiskovalci menijo, da so orožje verjetno odnesli iz prostorov sekte. Policija je namreč na sedežu Vzvišene resnice odkrila najsodobnejšo opremo, ki je verjetno rabila za izdelovanje orožja. Zadnje odkritje je seveda še podkrepilo sume, da je sekta vpletena tudi v poskus umora šefa državne policije, čeprav preiskovalci niso želeli komentirati teh domnev.
Od 22. marca so med preiskavami več kot dvanajst uradov in poslopij sekte odkrili poleg orožja velike zaloge kemičnih snovi, laboratorijsko opremo in številne dokumente. Med kemičnimi snovmi so bile tudi vse sestavine smrtonosnega strupa sarina, ki so ga »neznanci« uporabili 20. marca za napad v tokijski podzemni železnici, v katerem je umrlo 11 oseb, na tisoče pa jih je bilo ranjenih. Preiskovalci so tudi odkrili snovi za izdelavo biolo-
škega orožja in lasersko opremo, ki je potrebna za obogatitev mana.
Pri Aum Sinrikio vztrajno demantirajo vsako vpletenost v napad z živčnim strupom v podzemni železnici oziroma streljanje na šefa policije. Formalno je policija preiskala sedež sekte na temelju suma ugrabitve oziroma zarotništva, toda dnevnik Asahi Simbun poroča, da nameravajo preiskovalci odslej raziskovati primer na temelju suma umora, saj so na podeželski pristavi sekte našli ostanke istih kemičnih snovi, kakršne so zasledili po napadu na podzemno železnico.
Preiskava se nadaljuje v vsej državi: policija namreč išče samozvano Znanstveno in tehnološko agencijo sekte, to je njeno skupino kemičnih strokovnjakov, predvsem pa voditelja Vzvišene resnice Soka Asaharo oziroma njegove najtesnejše sodelavce.
Tigrove kosti spravile v zapor Kitajce
PEKING - Kitajska tiskovna agencija Xinhua je sporočila, da so v severovzhodni pokrajini Liaoning aretirali 14 prekupčevalcev s tigrovimi kostmi in kožuhi. Vsi so po rodu iz bližnjega Heilongjian-ga, pri njih pa so zasegli 119 kosti in 3, 45 metra dolg kožuh sibirskega tigra, ki so ga nezakonito uvozili iz Ruske federacije. Tigrove kosti so ena glavnih sestavin pri izdelavi tradicionalnih kitajskih zdravil.
Zgorela cisterna
DETROIT - Na obvoznici, ki vodi z	li, da bi pogasili požar. Iz previdnosti
medrepubliške avtoceste št. 75 na av-	so obenem izselili ljudi iz nekega šol-
tocesto 95, so v sredo plameni zajeli to-	skega poslopja in iz več stanovanjskih
vorjak cisterno, polno goriva. Vozniku	hiš. K sreči pa se požar ni razširil, tako
ni uspelo zbežati in je živ zgorel v p la-	da so plameni uničili le tovornjak in
menih. Gasilci so si nekaj ur prizadeva- poškodovali cestišče. (Telefoto: AP)
—i———p—^bm—m1 n~»iig» nn»niriM i T'n««ninnwi mr	un ■r-nimriinmr m r i—rt<mninir»-nin»T manaa—■caneaBMtwuaaa*«|
Islam s smrtnimi obsodbami in kondomi v boj proti aidsu
ABU DABI - Uleme iz Arabskih združenih emiratov, ki so se ta teden sestah v Abu Dabiju, so izdah fa-tvo (verski odlok), ki predvideva smrtno kazen in morebitno križanje za vse, ki bi namerno širili aids. V primem, da je nekdo okužil eno samo osebo in je ta
preživela, ga čaka daljša zaporna kazen, v nasprotnem primem pa ga morajo obsoditi na smrt. Razlagalci korana so obenem razsodili, da lahko tako zdravi kot okuženi zakonec zaprosi za ločitev. Za razliko od kato-liške Cerkve uleme ne nasprotujejo kondomom.
Prav tako nasprotujejo kakršnikoli getizaciji bolnikov, ki lahko imajo normal- ' ne družbene odnose, a morajo paziti, da ne širijo okužbe. Fatva je le posledica sklepov koranske akademije v savdski Džidi, ki je islamski svet pozvala, naj se upre širjenju aidsa.
Ipe, ki so nekoč predstavljale skoraj nepremostljivo oviro, se zdaj vse bolj spreminjajo v človekovo žrtev. Spokojni gorski mir vsako leto vznemiri invazija sto milijonov turistov.
Predstavniki sedmih alpskih držav se bodo ta mesec sestali z namenom, da izoblikujejo strategijo, s katero naj bi zavarovali to okolje.
Navajamo le nekatere med stotimi ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v Alpah.
Alpske tieželet
Večji sesalci
Evropski rjavi medved ■ Medvedi so nekoč prebivali v vseh
alpskih državah. •Se
Se pred 1000 leti je živelo v Alpah med 1.000 in 2.000 rjavih medvedov.
• Rjavi medved je popolnoma izginil v Franciji, Nemčiji, Švici in Lichtensteinu. 1 Ponekod so jih znova naselili.
1 Njihovo sedanje število ocenjujejo na 33 primerkov.
•	Izginil je ob koncu 20. stoletja.
•	Pred 10 oziroma 15 leti so ga znova naselili v Švici in severnofrancoskih Alpah.
•	Po ocenah naj bi na območju Alp živelo sto risov.
Volk
•	Ena prvih živali, ki so izginile v Alpah, iztrebili so ga že sredi preteklega stoletja.
•	Na območje Alp se je vrnil pred tremi leti iz Apeninov.
•	V jugovzhodnih Alpah zdaj po ocenah živi deset volkov.
Male živali
Evropska vidra
•	Zaradi krzna in ribolova so jo najbolj preganjali ribiči.
•	Močno jo je ogrozilo onesnaženje voda.
•	Zaradi vsebnosti PCB so postale vidre sterilne.
•	Zaradi regulacije voda in rek izgublja svoje naravno okolje.
•	Po ocenah živi v območju Alp le še 50 vider.
Netopirji
•	V Alpah živi 25 do 30 vrst netopirjev.
•	Vse so ogrožene.
•	Insekticidi so uničili velike količine njihove naravne prehrane.
•	Kraje, kjer se zadržujejo in razmnožujejo, so s svojim hrupom zmotili turisti - tudi kot pogosti obiskovalci jam.
Drevesna rega
•	Ena številnih žabjih vrst iz vrst plazilcev, ki so ogroženi.
•	Uničeno je njeno naravno okolje zaradi izsuševanja, onesnaževanja in intenzivnega kmetovanja.
Brkati jastreb
•	Zaradi lova so ga iztrebili že na začetku stoletja.
•	Znova ga naseljujejo po letu 1986 v Švici, Franciji in Avstriji, po tri pare vsako leto.
•	Sedanje število ocenjujejo na približno 50 primerkov.
Divji petelin
•	2e tako redko ptico uničuje predvsem razvoj z gozdnimi cestami, pešpotmi, smučarskimi potmi, na katerih turisti pogosto splašijo peteline in jih ločijo od samic.
•	Hudo oviro zanj predstavljajo tudi daljnovodi in žičnice.
Planinska vrana
•	Nekdaj močno razširjena na vsem alpskem področju zdaj izginja.
•	Ocenjujejo, da je v vseh Alpah le še sto primerkov.
Rože
«■> Zlati čeveljček
•	Ogrožen je povsod, ker ga ljudje nabirajo kljub temu, da je zaščiten
•	Raste na zelo omejenem območju
Alpski tulipan
•	Obstaja le še nekaj sto rastlin v eni alpskih dolin v Franciji.
Innsbruški breskov cvet
•	Zdaj jo je mogoče najti le še na štirih do petih travnikih okrog avstrijskega Innsbrucka.
•	Ogrožata jo zlasti krčenje grmov in urbanizacija.
ejavniki, ki prispevajo k izginjanju
Na območju Alp je 13 tisoč smučarskih vlečnic... in 39.000 km
Sto milijonov turistov vsako leto.
jolf igrišča, ki flih je bilo leta im 1995 na območju Alp že #/	300, še enkrat
y<8,	več kot leta
^	1992.
105 milijonov ton blaga, ki ga vsako leto prepeljejo s tovornjaki čez
Alpe,
Vsako leto alpske ceste prevozi več kot 50 milijonov motornih vozil.
Na'
mi
X smuč V Kla X srni
smučarskih prog. Klasičnemu smučanju se pridružujejo nove, zvrsti gorske smuke
V Franciji so že
stoodstotno
izrabili
možnosti
gorskih
hidrocentral,
v Švici
90-odstotno.
Trees
Onesnaženost, sečnja in razvoj ogrožajo vse alpske gozdove.
Gozdove uničuje onesnaženo okolje, krčijo pa jih zaradi gradnje vlečnic.
Preostalo je še 13 naravnih parkov, ki zajemajo 1.410 f 'v km; še pred 1 30 leti je bilo I parkov 31.	|
MEHIKA / FINANČNA KRIZA
Zedillova vlada napoveduje še ostrejše ukrepe
CTUDAD DE MEXICO - Čeprav mehiška vlada zagotavlja, da zelo strogi ukrepi za izhod iz doslej najhujše finančne krize, uvedeni pred mesecem dni, že kažejo pozitivne rezultate, ostajajo Mehičani nezaupljivi. Veliko poslovnežev in novi brezposelni ocenjujejo, da je položaj veliko bolj zaskrbljujoč kot ga prikazuje vlada, saj so številna podjetja zaprla svoja vrata, narašča inflacija, krediti so veliko dražji.
Po razburljivih dogodkih, ki so pripeljali do gibljive vrednosti pesa, se je vrednost nacionalne valute sicer ustalila in vlada si je naposled oddahnila. Predsednik Emesto Zedil-lo je nedavno izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do »stabilizacije razmer« in priznal, da so bih »ukrepi zelo ostri«. Finančni minister Guillermo Ortiz je na srečanju predstavnikov Medameriške banke za ra7 zvoj v Jeruzalemu ocenil, da »je najhujše vendarle za nami, pa čeprav kriza še ni premošCena.«
Prvi januarski ukrepi niso prinesli pričakovanega zaupanja investitorjev, zato so bili 9. marca sprejeti še strožji ukrepi: zmanjšanje državnega proračuna, zvišanje davkov in dajatev ter prosto
gibanje vrednosti pesa. Vlada je optimistična predvsem zaradi ponovne oživitve borze; medbančna vrednost pesa se je ustalila pri vrednosti 6, 51 za en ameriški dolar, še v začetku marca pa je bil dolar vreden 7,20 pesa. Pred devalvacijo so dolar menjah po 3,50 pesa.
Zaradi devalvacije je lahko Mehika izboljšala svojo plačilno bilanco: februarja se je izvoz občutno povečal in je prvič po štirih letih njegova vrednost presegla 450 milijonov dolarjev. Seveda pa so se občutno zvišale maloprodajne cene, kajti lani je bila povprečna rast cen le 8 odstotna, za letos pa vlada napoveduje celo 45 odstotno povečanje cen, gospodarska in industrijska zbornica pa omenjata celo
Predsednik Zedillo upa, da se bodo razmere uredile
60 odstotno zvišanje.
Zvišanje davka na dodatno vrednost z 10 odsto-kov na 15 odstotkov je najbolj prizadela trgovce, saj se je prodaja zmanjšala za 30 odstotkov in mnogi opozarjajo, da jim grozi bankrot. Zaradi zvišanja življenskih stroškov je kupna moč Mehičanov precej manjša, po nekaterih podatkih celo za 75 odstotkov, kar naj bi v končni fazi po ocenah združenja trgovinskih zbornic pripeljalo do zaprtja kakih 10 tisoč podjetij.
Približno dva tisoč lastnikov restavracij že napoveduje ukinitev svojih de-
javnosti in Ce se položaj ne bo izboljšal, bo enaka usoda doletela tudi lastnike tri tisoč restavracij.
Kritiki vladnega načrta poudarjajo, da bo letos ostalo brez dela okrog 750 tisoč zaposlenih, hkrati pa se bo na trgu delovne sile pojavilo milijon mladih, ki bodo iskali svojo prvo zaposlitev. Neki radijski komentator je nedavno ironično komentiral obisk ministra za finance v Jeruzalemu, rekoč, da se je verjetno odpravil na obisk v židovsko državo z namenom, da se razjoče pri zidu objokovanja.
Francis Kohn / AFP
ALŽIRIJA / VLADA V BOJU PROTI ISLAMSKIM SKRAJNEŽEM
Strogo varovana naftna nahajališča
Več tisoč tujih strokovnjakov, ki delajo na naftnih poljih, bo odslej varovalo še več vojakov
ALŽIRIJA JE RAZGLASILA
ZAPRTA OBMOČJA
Alžirska vlada je s posebnim odlokom oblikovala štiri zaprta območja v predelu države, kjer so nahajališča nafte in zemeljsekga plina. Dostop je dovoljen samo delavcem in krajevnim prebivalcem
Laghouat:
Plinovod do Evrope.
Ouargla:
Hasi Mesud največje alžirsko naftno polje.
• '
LEGENDA
0 središče
zaprtega območja
H rafinerija
(§ nahajališče plina
—	plinovod Q naftno polje
—	naftovod
REUTER
AT./IR (AFP) - Alžirska vlada se boji, da bi postale tarče islamskih skrajnežev tudi naftna nahajališča, ki so steber gospodarstva, zato je štiri naftna nahajališča v Sahari razglasila za »varovana območja« in tja poslala vojsko.
Skrajneži namreč še vedno ubijajo ljudi in izvajajo sabotaže; v torek so v avtomobilskem prtljažniku na vzhodu države našli zadavljenega 32-letnega športnega novinarja Ma-klufa Bukazarja, v nedeljo zvečer pa so pirati na frekvencah vzhodne televizijske postaje predvajali oddajo, s katero so skušali gledalce drugega največjega alžirskega mesta Orana prepričati, da so prišli na oblast islamisti.
V studio televizijske postaje se je vtihotapil član Fronte islamske rešitve in zaposlene prisilil, da so predvajali posneto videokaseto. Štiri najbogatejša naftna najališča - El Uedo, Uargli, Ilizi in Džanet - in njihovo okolico bodo nadzorovale vojaške in policijske enote. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo sporočilo, v katerem poudarja, da je gibanje na teh območjih omejeno in dovoljeno le domačim in tujim uslužbencem, prebivalci bližnjih krajev pa morajo imeti vedno s seboj posebno dovolilnico.
Po uradnih podatkih v zadnjem času načrpajo v Alžiriji precej več nafte in zemeljskega plina, ki predstavljata 95 odstotkov vsega državnega izvoza. Samo lani so domače in tuje družbe odkrile osem novih nahajališč. Tam je
zaposlenih tudi več tisoč tujih strokovnjakov, največ iz Evrope in Amerike, zato za njihovo varnost že zdaj skrbijo močne varnostne sile; najbolj varovano je nahajališče Hasi Mesud. Zahodni strokovnjaki so z odobravanjem sprejeli odločitev o varnostnih ukrepih, saj islamski skrajneži tudi njim niso prizanesli: teroristi so na črpališču Aures ubili francoskega in italijanskega uslužbenca družbe Schlumberger in zažgali črpalne naprave.
Islandijo je pred volitvami zajela »kriza polenovk«
REVKJAVIK - Gospodarske razmere pred sobotnimi volitvami na Islandiji je neki član upravnega odbora letalske družbe Iceland Air opisal v jedernatem stavku: »Vsota denarja, ki jo pri nas pusti en sam turist, ustreza zaslužku od prodaje ene tone polenovk.« Ribištvo, ki ustvari 70 odstotkov izvoza, je od sredine osemdesetih let v velikih težavah. Volilci se bodo zato jutri odločali predvsem na podlagi tega, kako namerava prihodnja vlada narediti konec'krizi polenovk’.
Predvolilne ankete sedanji vladni koaliciji med konservativci in socialdemokrati, ki jo vodi konservativni premier David Oddsson ne napovedujejo zanesljivega novega mandata. Ker zaradi prazne državne blagajne uslužbencem v javnem sektorju že dolgo niso zvišali prejemkov, je vseh pet tisoč osnovnošolskih učiteljev stavkalo šest tednov, dokler jim niso nekaj dni pred volitvami za 20 odstotkov zvišali plač. Tudi stevardese Iceland Air so si s stavko priborile 60 odstotno zvišanje plač, kar nekaj sindikatov delavcev v javnih službah pa je svoje proteste napovedalo za čas po volitvah.
Premier Oddsson in socialdemokratski zunanji minister Jon Baldvin Hannibals-son vladno politiko zategovanja pasu branita z rezultati, ki jih občudujejo po vsej Evropi: inflacija je s 30 odstotkov padla pod dva odstotka, tečaj krone je stabilen, izvoz narašča in tudi stopnja brezposelnosti je s sedmimi odstotki Se vedno pod evropskim povprečjem. Vendar socialdemokratom te številke ne pomagajo kaj dosti. Glede na raziskave bodo konservativci obdržali svojih 38 odstotkov glasov, medtem ko njihovim koalicijskim partnerjem grozi padec s 15,5 odstotkov na 10 odstotkov. Glasove jim bodo odvzele nove, protestne stranke, kot je Narodno prebujenje, ki ga vodi nekdanja socialdemokratska ministrica za socialo Johanna Sigurdadottir. S političnega prizorišča pa je skoraj izginila Islandska ženska stranka, ki je leta 1983 kot prva ženska interesna skupina na svetu postala parlamentarna stranka.
Thomas Borchert / dpa
ISLANDSKE VOLITVE
Islandci v soboto volijo. Najverjetneje nobena od strank ne bo osvojila absolutne večine v parlamentu, zato se spet obeta koalicijska vlada^
Opazovalci pričakujejo, da bo predsednik vlade David Oddsson obdržal svoj položaj.
Reykjavik
Osnovni podatki
prebivalstvo 255,000 (1990) 97 % luterancev
100 km REUTER
vera
jezik
BNP
uvoz
izvoz
vojska
islandščina, ki ohranja elemente stare nordijščine
6 milijard USD vse, razen rib
ribe, morski sadeži, aluminij, ferosilicij
Edina članica zveze Nato, ki nima oboroženih sil. Islandija je pod vojaško zaščito tritisoč ameriških vojakov, ki so nameščeni v oporišču Keflavik.
Zgodovina
9. stoletje
Islandijo naselijo norveški Vikingi, ki kasneje ustanovijo samostojno državo.
13. in 14. Preide pod norveško in kasneje stoletje	pod dansko nadoblast.
1918	Dobi široko samoupravo.
april 1940	Islandci se v času nemške
okupacije Danske odcepijo od Kobenhavna.
17.junij 1944 Razglasitev neodvisne države, Republike Islandije.
HAITI / ZRUŽENE DRŽAVE AMERIKE OPOZARJAJO
Umori Arisfidovih političnih nasprotnikov
Odvetnico Bertinovo naj bi ubil notranji minister Beaubrun, krivdo pa naprtil njenima bratoma
PORT-AU-PRJNCE - Združene države Amerike pričakujejo, da bo haitski predsednik Jean Bertrand Aristide vsaj začasno odstavil notranjega ministra, osumljenega vpletenosti v umor njegove politične nasprotnice. Odstavitev Mondesirja Beaubruna bi prišla prav vsaj v času preiskave, saj bi lahko Aristide »ohranil integriteto svoje vlade«, je v Port-ua-Princeu izjavil neki neimenovani ameriški predstavnik. Poudaril je, da je bil z »željo« ameriške vlade Aristide že seznanjen, vendar zaenkrat še ni ukrepal. Američani so prepričani, da bi takšna odločitev »pozitivno vplivala na prebivalce države.«
Mireille Durocher Berlin. 35-letna odvetnica, ki je odkrito nasprotovala Aristidovi politiki, je bila umorjena 28. marca, policija pa storilcev doslej še ni odkrila. Devetnajstega marca je Claude Douge, zaposlen kot prevajalec pri ameriški vojski na otoku, obvestil ameriške predstavnike, da je minister Beaubrun obtožil za umor Bertinove brata Eddyja in Patricka Moisa. Douge je tudi pove-I dal, da so Američani are ti tirali še tri
druge osumljence in vse izročili haitskim oblastem. Po izjavah tega Haitčana sta se brata Moise vozila po mestu s službenim vozilom notranjega ministra, poznala sta tudi njegovo direktno telefonsko številko.Ti podatki naj bi bih jasen dokaz o »Beaubrunovi vpletenosti v umor Bertinove«. Poveljnik mirovnih sil ZN na Haitiju, ki jih sestavljajo predvsem Američani, general George Fisher, je 22. marca obvestil Aristida in ministra za pravosodje Jeana-Josepha Exumeja, naj o omenjenih govoricah obvestijo preiskovalne organe. Kljub temu je bilo poročilo ameriškega predsta-vnikabolj formalne narave.
»V tem trenutku ni mogoče zanesljivo trditi, da je bil Beaubrum povezan z atentatorji,« je izjavil neimenovani ameriški predstavnik Po njegovem mnenju je »možna« povezava med atentatom in »odkritjem«, do katerega je prišlo deset dni pred umorom, seveda pa bo potrebno to še dokazati. Isti ameriški predstavnik je tudi zanikal pisanje omenjenih dnevnikov, po katerih nihče ne ve, kje sta bila v času atentata brata Moise. Izja-
vil je, da so predstavaniki Narodne garde, ki nadzoruje kaznilnico v Port-au-Princeu, pokazali dokument, po katerem sta bila brata Moise dan pred atentatom pripeljana v zapor. »Znano je le, da 28. marca nista zapora nista zapustila in sta bila še isti dan izročena ameriškim vojakom.«
Kljub temu pa v VVashingtonu menijo, da bi bilo pametno, če bi predsednik Aristide v času preiskave, ki je zaupana agentom FBI, razrešil dolžnosti sedanjega notranjega ministra. V večini držav se predsedniki v podobnih primerih tako tudi odločijo in osumljenca razrešijo dolžnosti, vendar Se vedno dobiva plačo. »Na žalost na Haitiju ni tako,« je izjavil ameriški predstavnik na otoku, ki meni, da bi ljudje, če bi bil Beaubrun odstavljen, takoj sklepah, da je resnično vpleten v atentat. Predsednik Aristide je doslej že večrat poudaril, da je prepričan o ministrovi nedolžnosti, saj je ta nekdanji general eden njegovih najbolj zvestih somišljenikov. Kljub temu vlada uradno še ni objavila svojega stališča v zvezi s to afero. Christian Chaise / AFP
LIBERIJA / VOJNA IN POMORSTVO
Najštevilčnejše ladjevje sveta
Tujce privlačijo predvsem nizke cene uslug
MONROVIA - Pod liberijsko zastavo pluje najvecje število ladij doslej, Čeprav v tej državi divja vojna. »Liberijski pomorski program je najuspešnejši v državi in je tak ostal tudi v Času državljanske vojne,« trdi Robert Yerks, glavni direktor ameriškega multinaci-alnega podjetja International Trust Company (TTC).
Liberijski pomorski sklad, s katerim upravlja ITC, ima več kot 1800 registriranih ladij. To je kar 300 ladij veC kot pred vojno, ki je popolnoma sesula državno gospodarstvo. Od leta 1948, ko je pod liberijsko zastavo zaplula prva ladja, do izbruha vojne 1989, je pomorski program tvoril okoli deset odstotkov državnega proračuna. Zaradi bojev so morali zapreti Firestono-vo plantažo kavčuka in večje Število rudnikov, tako da danes pomorski program predstavlja kar 99 odstotkov proračuna.
Liberijo so ustanovili osvobojeni ameriški sužnji leta 1847 in je tako najstarejša afriška država. Zaradi vojne je umrlo že 150 tisoC ljudi, večina od 2, 5 miljona prebivalcev pa je morala zapustiti svoje domove. Število ladij pod liberijsko zastavo pa se je medtem stalno povečevalo. Yerks je za Reuter povedal, da se je skupna tonaža ladjevja povečala za 400 tisoč ton in zdaj znaša 56 miljonov ton.
Lastnik ladje za vpis v liberijski pomorski register plaCa osnovno pristojbino in dodatek na to-
nažo. Od te vsote gre 80 odstotkov v roke vlade, 20 odstotkov pa obdrži ITC. Za Panamo ima Liberija drugo najštevilčnejše ladjevje. Kar 23 odstotkov ladij, ki izkoriščajo ugodno liberijsko pomorsko zakonodajo, prihaja iz Azije, 22 odstotkov iz Združenih držav in 19 odstotkov iz Grčije. Plovba pod liberijsko zastavo prinaša dve velike ugodnosti. Lastniki ne plačujejo davkov na dohodek v svoji domovini in najemajo lahko mornarje iz celega sveta po relativno nizki ceni. Tako so stroški prevoza nižji, zato je ta cenejši tudi za naročnika. »Lastnikom nudimo vrhunske storitve. Na tem področju smo popolnoma izenačeni s Panamo,« trdi Arnold Jani Kandakai,
Liberijski pomorski sklad ima registriranih več kot 1800 trgovskih ladij
komisar za pomorske zadeve v Monroviji.
Na področju onesnaževanja in varnosti je ITC liberijski vladi ponudil zakon, ki omejuje odgovornost lastnikov ladij v primeru izlitja nafte. Yerks ob tem zagotavlja, da ima Liberija eno najnižjih stopenj nesreč. Viri iz ladje-
delniške industrije ponujajo podatke, po katerih je liberijsko ladjevje precej varnejše od ostalih, lastniki ladij pa imajo najvecje dohodke. Kritike, ki v zadnjem Času padajo na račun varnosti Liberije, naj bi prišle predvsem iz vrst konkurence. Njena flota se bo namreč še širila,
predvsem zaradi novih držav Vzhodne Evrope.
V tem trenutku potekajo mirovna pogajanja, ki jih vodi Gana kot predsednica Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav. Najnovejši mirovni načrt predvideva popolno razorožitev sprtih strani in volitve v novem-
bru. Krhko premirje se trenutno ohranja, vendar napetosti med vojaškimi voditelji še naprej tlijo. Tako tudi do zadnjega roka niso uspeli ustanoviti začasnega vladajočega sveta. Neuradna mirovna pogajanja pa se na srečo nadaljujejo.
Claudia McElroy / Reuter
BOCVANA / NEMIRI
Bogastvo diamantov in socialna beda
GABORONE - Bocvana je že tri desetletja otok miru v nestabilnem območju južne Afrike. Zaradi obrednega mnora najstnice pa jo zdaj pretresajo nemiri in protesti. Protestniki, med katerimi prevladuje brezposelna mladina, so prejšnji teden zahtevali, naj morilce doseže roka pravice.Drugace popolnoma tihe ulice Gaboroneja so postale prizorišče divjanja, ki se je kmalu prelevilo v protivladne demonstracije. Taksnih protestov 1,3 miljona prebivalcev te z diamanti bogate države ni videlo že od pridobitve neodvisnosti od Britanije pred 28 leti.
Vlada premierja Ketumile Masire je opozicijske stranke obtožila povzročanja nemirov. Opozicija pa se brani, Ceš da je pravi vzrok za proteste nezadovoljstvo z vlado in naraščajoča nezaposlenost. »Vlada išCe žrtveno jagnje, namesto da bi iskala rešitev za revščino in nezaposlenost v državi,« je za Reuter izjavil voditelj opozicije Kenneth Koma.
Najmanj en človek je bil ubit v hidnevnem divjanju, ki je povzročilo tisoCe dolarjev škode. Policija je morala za razganjanje množic uporabiti sol-zilec in gumijevke. Protestniki so razbijah, zažigati vladna vozila in kamenjati policijo ter parlament. Večina meni, da Bocvanska demokratična stranka (BDP) navkljub bogastvu v svoji dolgoletni vladavini za prebivalce ni storila ničesar. Bocvana je izkoristila svoje dohodke od prodaje diamantov in napolnila svoje devizne rezerve, ki danes znašajo 4,5 milijarde dolarjev. »Vlada se je v preteklosti ubranila namigovanj, da s pretirano porabo razsipa bocvanska rudninska bogastva,« je v svojem proračunskem nagovoru povedal podpredsednik in finančni minister Festus Mogae. »Uspeti smo zaustaviti javno porabo, ki je okužila večino rudninsko bogatih držav,« je dodal. Toda brezposelne množice v Gaboronu in Francistovmu ob polnih deviznih rezervah ne razumejo svoje revščine. Kljub velikim bocvanskim rezervam pa brezposelnost znaša 25 odstotkov in skupaj s pomanjkanjem stanovanj sproža val nezadovoljstva med javnostjo. Neuradno je brez dela kar 40 odstotkov in celo polovica za delo sposobnih državljanov.
Na straneh Časnikov in javnih zborovanjih kritiki oštro udrihajo po BDP, ki je oktobra lani znova zmagala na volitvah. Sedemdestletnega predsednika Masireja pozivajo, naj odstopi, vendar tega skoraj zagotovo ne bo storil. Mladi v opozicijski stranki - Bosanski nacionalni fronti - menijo, da bodo ostri ukrepi, ki jih je vlada uporabila pri demonstrantih, pripeljati do novih izbruhov nasilja. Masire je obljubil, da bo opravil z brezzakonjem. Nemiri so po njegovem mnenju Bocvani tuji. »Ne bomo dovolili, da bi v naši deželi pognati korenine in kot v nekaterih drugih državah postati način življenja.« Da bi Se podkrepil svoje besede, je iz Londona poklical dva detektiva, ki bosta raziskala obredni umor. Zaradi umora 14-letne deklice Segametsi Mogomotsi so prijeti štiri osebe. Tri so kmalu zatem zaradi pomanjkanja dokazov spustiti. Zadržati so le umsko zaostalega očeta deklice. Britanska policista sta prepričana, da bosta uspela razrešiti umor. Kljub temu pa opozicija ni prepričana, da bo vladi uspelo uničiti klico nezadovoljstva.	Barry Baxter / Reuter
Zloraba črnskih otrok v JAR
JOHANNESBURG - Južnoafriška družba se po demokratičnih spremembah srečuje tudi z zločini, med njimi je pogosto omenjena zloraba otrok. Socialni delavci opozarjajo, da so žrtve tovrstnih zločinov največkrat otroci, ki živijo v Črnskih naseljih. Polkovnik Alfred Vertue, elan posebne policijske enote za varovanje otrok v Sovvetu, največjem Črnskem predmestju, je povedal, da se vsak mesec ukvarjajo s približno 80 primeri zlorabe otrok.
»Septembra lani smo izvedeti za 150 primerov, novembra pa celo 210,« je dejal. Članica Društva za varovanje otrok Ceilia Theart je poudarila, da so po lanskih aprilskih volitvah podatki zastrašujoči, saj je bilo podatkih te organizacije avgusta leta 1993 prijavljenih sto primerov zlorabe otrok, lani v enakem Času pa celo tristo. Meni, da število takšnih zločinov sicer ne narašča, vendar pa so ljudje zdaj pripravljeni o njih govoriti in posamezne primere prijavljati posebnim oiga-nizacijam, ki jih finančno podpira vlada.
»Po volitvah so ljudje postali bolj zaupljivi in primere zlorab otrok tudi prijavljajo,« je povedala Theartova. Posebne organizacije skušajo pridobiti zaupanje šolarjev in njihovih staršev.
»Nekoč odrasti policiji niso zaupati. Meniti so, da bi bili osovraženi, Ce bi jih sosedje videti, da sodelujejo s policijo. Zdaj se počutijo bolj svobodne,« meni Theartova. Miriam Blackman, svetovalka organizacije za zaščito otrok, je povedala, da starši prijavljajo primere zlorabe otrok, ker so zdaj seznanjeni s tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot zloraba.
»Opaziti smo, da ljudje zdaj natančno vedo, kakšni primeri so po zakonu kaznivi,« je poudarila Blackmanova. Tudi
mediji namenjajo zlorabi otrok Čedalje večjo pozornost. »Ko je na sporedu oddaja, v kateri je obravnavana ta tema, dobivamo veliko klicev,« je dodala in navedla primer Samanthe, ki je bila pogosto spolno zlorabljena v Času, ko se je njena mati preživljala kot prostitutka. Zbrani podatki kažejo, da je spolno zlorabljenih največ deklic, in sicer v starosti od dveh do štirinajstih let.
»Leta 1993 je bilo samo v Sovvetu 867 znanih primerov zlorabe otrok, med njimi je bilo 550 spolnih zlorab,« je povedal polkovnik Vertue. Podatki kažejo, da do spolnih zlorab največkrat prihaja v krogu dni zine, večkrat gre tudi za moške, ki so v prijateljskih odnosih z družino otroka, bodisi za tiste, ki živijo v revnih četrtih, ali pa ljudi iz bogatih Črnskih naselij. Seveda imajo ljudje pri tem različna merila, saj nekateri strogost ocenjujejo kot nespoštovanje otroških pravic.
Zato mora komisija za zaščito otrok določiti pravila, ki naj določijo, kaj je zloraba otrok in kaj ne: »Pričakovati je, da se nekateri z odločitvami nekaterih staršev ne bodo strinjati in jih oceniti kot nedopustne,« je prepričan Vertue. Nedavno je bila hudih obtožb deležna izjava podpredsednika vlade Thaboja Mbekija, po kateri naj bi nekateri položaj preveč dramatizirati le zato, da bi posebne službe za varovanje pravic otrok dobile več državnega denarja. Izjavil je, da zbrani podatki le dokazujejo, da ljudje zdaj pogosteje prijavljajo primere zlorabe, ne pa da gre za narašCaneje takšnih kaznivih dejanj. Takoj so se oglasiti nekateri elani opozicije, ki menijo, da Mbekija ne pozna veC življenja in problemov navadnih državljanov.
Sanja Gohre / Reuter
BENIN / PRED VOLITVAMI
Vladavina diužine Sogla se mora končati
COTONOU - Benin, pradomovina vuduja, je bil ena prvih afriških držav, ki so po zlomu vzhodnoevropskega realsocializma odpravile enostrankarski sistem. Prihodnji teden bodo v Beninu splošne volitve, ki bodo morda bistveno spremenile razmerje političnih sil v državi.
Predsednika Nicephoreja Sogla, ki je bil izvoljen leta 1991 kot neodvisni kandidat, opozicija obtožuje zlorabe uradnega položaja, saj naj bi po mnenju političnih nasprotnikov do vratu zabredel v korupcijo in nepotizem. Toda beninski predsednik je trdno odločen ohraniti sedanjo parlamentarno večino, ki ga zvesto podpira, in izvesti načrtovano gospodarsko reformo. Soglova soproga Rosine, ki naj bi imela po mnenju političnih analitikov izreden vpliv na moža, se poteguje za sedež v parlamentu. Tudi drugi Soglo-vi družinski elani zasedajo pomembne položaje v državni upravi - njegov sin je višji vladni svetovalec, svak pa obrambni minister. »Ne smemo občudovati konjeve zadnjice in iztrebkov, ki prihajajo iz nje. Prav zato ne moremo dovoliti, da bi se tej državi vladalo iz zakonske postelje,« je nekdanji Soglov sodelavec Florentin Mito-Baba parafraziral slikoviti beninski pregovor.
Nekdanje sužnjelastniško kraljestvo Dan-Homey, ki je bilo več kot dvajset let socialistična republika, se danes sooča s surovimi praviti tržnega gospodarstva. Januarja leta 1994 je vlada izvedla 50-odstotno devalvacijo domače valute, kar je povzročilo skokovito rast inflacije in brezposelnosti. Na letošnjih parlamentarnih volitvah se bosta za oblast borili dve glavni politični siti v državi. Predsednik Soglo je pred nekaj meseci ustanovil novo politično stranko z zvenečim imenom Beninski preporod, ki jo vodi njegova žena, privrženci nekdanjega predsednika Mathieuja Karekouja pa so osnovali Komunistično stranko Fard Alafia. Res je, da je Karekou leta 1972 izvedel državni udar, vendar je leta 1990 pripravil konferenco o narodni spravi in privolil v demokratične volitve. Tako je postal prvi afriški levičarski diktator, ki so ga volilci na prvih večstrankarskih volitvah leta 1991 demokratično odstaviti. Poleg bombaža, nafte in naftnih derivatov Benin izvaža tudi tradicionalno afriško vero, imenovano vudu, ki so jo sužnji z zahodnoafriške obale prinesli tudi na Haiti. Neformalna trgovina s sosednjo Nigerijo predstavlja pomemben vir dohodkov, katerih višino pa je težko natančno določiti.
Julija 1994 je beninski parlament zavrnil predlog državnega proračuna, ki so ga pripraviti predsednikovi gospodarski svetovalci, in podprl popravljeni osnutek proračuna, ki je predvideval 15-odstotno povišanje plaC in 25-odstotno povišanje študentskih štipendij. Predsednik Soglo, ki je dolžan izpolnjevati sporazum z Mednarodnim denarnim skladom, je s predsedniškim dekretom izsilil sprejetje prvotnega proračunskega osnutka. Parlamentarci so na vrhovnem sodišču vložiti pritožbo zoper predsednika, vendar je sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in protiustavno. Benin nima ministrskega predsednika, tako da o vseh pomembnih vprašanjih odloča predsednik Songlo, sicer nekdanji uslužbenec Svetovne banke, ki se navdušuje nad tradicionalno afriško glasbo in oblačili.	Jean-Luc Aplogan / Reuter
Petek, 7. aprila 1995
VET
BOSNA IN HERCEGOVINA
Muslimani
nadaljujejo
ofenzivo
SARAJEVO - Po neuspelih poskusih podaljšanja krhkega premirja so predstavniki mirovnih sil ZN sporočili, da so se topniška obstreljevanja v severni in osrednji Bosni okrepila. Pripadniki bosanske vladne vojske nadaljujejo ofenzivo in včeraj so napadali srbske položaje v okolici Doboja. »Poročila s terena dokazujejo, da so sprte strani izboljšanje vremena izkoristile za vojaške akcije,« je povedal tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko. »V Do-boju je zjutraj eksplodiralo vec kot 500 različnih topniških izstrelkov,« je še poročal.
Bosanska vojska je.včeraj obkolila Stobce pri Tuzh, kjer sta glavna telefonska centrala in komunikacijsko središče v severni Bosni. Izrazile so upanje, da bodo mestece zavzele nedota-knjeno.Bosanska ofenziva je prekršila štirimesečno premirje, ki so ga izposlovali Združeni narodi. Ti so skušali včeraj na ločenih pogovorih preprečiti obnovitev spopadov, vendar jim bo očitno spodletelo. »Nobenega posebnega napredka nismo dosegli pri nobeni strani,« je priznal Ivanko v Sarajevu, kjer se napetost stopnjuje. V sredo so Srbi že napadli glavno oskrbovalno pot zahodno od mesta.
Kurt Schork /Reuter
Franjo Tuđman potuje v Moskvo
ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tuđman se bo 9. maja udeležil proslave 50-letnice zmage antifašistične koalicije v Moskvi. Javnost so o prvem obisku hrvaškega predsednika v Moskvi obvestili vCeraj; Tudmanov urad je uradno sporočil novico s pripombo, da bo predsednik zagotovo odpotoval v Rusijo, Ce mu udeležbe ne bodo preprečili neodložljivi opravki.
Z novico o Tudmanovem obisku v Moskvi pa so postala verjetnejša ugibanja diplomatskih krogov, da bi se utegnili v ruski prestolnici na proslavi antifašistične zmage sestati Miloševič, Tuđman in Izetbego-viC. Možnost sestanka, na katerem naj bi »zaceli proces, ki bo pripeljal do dokončne rešitve« balkanske krize, je v sredo zvečer v oddaji HTV Slika na sliko potrdil tudi Thorvald Stoltenberg. Posebni odposlanec je dejal, da je v zadnjem Času opravil veliko potovanj, da bi generalnemu sekretarju ZN poroCal o pogovorih o novem mandatu mirovnih sil in zmanjšanju števila modrih čelad, ki naj bi ga izvedli po najnovejši resoluciji VS 981 Uncro. Na vprašanje, ah je Miloševič pripravljen priznati BiH in Hrvaško oziroma samo BiH, je Stoltenberg odgovoril, da lahko pove le to, da se Miloševič sicer strinja s postopkom priznanja BiH, vendar si želi, da bi mednarodna skupnost prej dokončno odpravila ukrepe.
Gordana Gojak
NOVICI
Kanadski marinci napadli španske ribiške ladje
LUKSEMBURG, MADRID - Zaradi novih napadov kanadske vojne mornarice na španske ribiške ladje v severnem Atlantiku so se vCeraj v Luksemburgu vnovič sestali ribiški ministri EZ. Španski ribici so namreč prek radijskih zvez sporočili, da so kanadski marinci v noCi na Četrtek spet napadli dve njihovi ladji in poskušali prerezati mreže. Kanadska vlada je obtožbe že zanikala, priznala pa je, da so njihove vojaške ladje obkolile španske ribice, vendar samo zaradi identifikacije. Evropski ministri so včeraj ostro protestirali zaradi takega ravnanja in zagotovili, da bodo ribolovni spor med Kanado in Španijo reševali po mirni poti. Pred kanadskim veleposlaništvom v Madridu se je vCeraj zbralo več kot tri tisoC demonstrantov, predvsem ribičev, politikov in elanov sindikata iz Galicije, ki so špansko vlado in EZ pozvali, naj nemudoma sprejmeta ostre ukrepe proti Kanadi, (dpa)
Študentski nemiri v Atenah
ATENE - Nemiri, ki so se zaceli v sredo po objavi rezultatov grških študentskih vohtev, so po prvih ocenah policije v Atenah povzročiti za vec milijonov drahem škode. Pobesnela mladina, ki se ima za anarhiste, je v sredo zveCer z molotovkami, palicami in kamenjem po uticah Aten napadala policiste ter razbijala lokale in trgovine. Trije policisti so bili ranjeni. Študenti so zažgati šest avtomobilov in jih uporabiti za barikade okoli tehnične fakultete. Posredovati so morale celo elitne policijske enote, priprle pa niso še nikogar. Grška mladina je že večkrat po študentskih volitvah razgrajala po ulicah Aten, ponavadi povsem brez razloga. Predstavnik grške študentske organizacije je vCeraj izjavil, da so biti letos študenti ogorčeni zaradi manjših nepravilnosti med volitvami, (dpa)
Pripadniki Unproforja v Sarajevu pomagajo žrtvi srbskega ostrostrelca (Telefoto: AP)
Natov načrt za umik Unproforja še vedno mrtva črka na papirju
BRUSELJ - Francija je na vcerajšnem zasedanju predstavnikov zveze Nato preprečila sprejem odločitve o napotitvi novih Natovih vojakov v Italijo in na Hrvaško, kar je bil del naCrta za morebitni umik pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov iz Bosne in Hercegovine.
V Parizu se kljub opozorilom, kako nevarne bi bile morebitne zamude pri izvajanju načrtov za umik, niso strinjali s »predrazporedi-tvijo« 1600 vojakov, ki naj bi izvedli se zadnje logistične in komunikacijske priprave za morebiten umik modrih čelad. Francija je nastopila z argumentom, da bi takšno potezo vojskujoče se strani razumele kot znamenje, da je mirovni proces dokončno propadel. Boji bi se okrepili in enote Združenih narodov bi se bile res prisiljene umakniti iz Bosne.
Ostale Članice zveze Nato - predvsem Velika Britanija In Združene države - vztrajajo, da je treba načrt umika modrih Čelad dokončno izdelati, saj naj bi bilo to neke vrste zagotovilo, da bodo enote ZN vztrajale v BiH.' »Predvsem države, ki imajo v Bosni manjše in izpostavljene enote, gledajo na načrt umika kot varovalko, ki jim bo v pomoč pri nadaljevanju opravljanja nalog,« je izjavil neki diplomat. Veleposlanikom držav članic včeraj ni uspelo rešiti tega kočljivega vprašanja, zato se bodo po posvetu s svojimi vladami vnovič sestali danes. Naslednji sestanek sveta zveze Nato, izvršnega organa te organizacije, je predviden šele po velikonočnih praznikih.
Vojaški načrtovalci, ki so osnutek načrta za umik pripravili že pred tedni, hoCejo takojšnjo potrditev načrta, da bi lahko v Bosno pravočasno poslali enote, ki bodo raziskale teren, postavile manjkajočo infrastrukturo in
preizskusile sisteme za komunikacijo ter poveljevanje. Umik 25 tisoC pripadnikov Unproforja iz Bosne bi bila doslej najvecja vojaška operacija'Sevemoatlantske zveze. V njej naj bi sodelovalo od 45 do 50 tisoč vojakov, od tega bi polovico sil zagotovile ZDA. Američani vztrajajo, da mora biti umik enot ZN operacija, ki bi jo izvedle izključno enote držav clanic zveze Nato. »Ce umik ne bo popolnoma v Natovih rokah, na terenu ne bo niti enega ameriškega vojaka,« je zatrdil neki visoki ameriški predstavnik
Francija, ki je že tri desetletja Natov »en-fant terrible«, vztraja pri zamisli, po kateri naj bi bila vojaška predhodnica, ki ima nalogo pripraviti teren, pod poveljstvom ZN. Po mnenju Pariza naj bi Severnoatlantska zveza nastopila šele v primeru, Ce bi se razmere tako zaostrile, da modrim čeladam ne bi preostalo drugega kot umik »Francozi mislijo: kadar je položaj nenevaren, naj imajo nadzor ZN. To za ostale Članice Nata ni sprejemljivo,« je položaj komentiral neki uradnik na sedežu Severnoatlantske zveze.
Združeni narodi so zvezo Nato lani zaprosili za izdelavo nacrta umika enot Unproforja iz Bosne in Hercegovine, Ce modre čelade zaradi vnovičnih bojev med bosanskimi Srbi in vladnimi silami ne bi mogle veC zagotavljati opravljanja človekoljubnih nalog, kar je njihovo temeljno poslanstvo. Natovi predstavniki sicer ne pričakujejo, da bo načrt za umik potrjen v celoti. Menijo pa, da večina držav članic vendarle žeti Cim hitrejši sprejem odločitve o predhodni namestitvi nekaterih vojaških enot, kar bi bil pomemben korak k nadaljnjemu izvajanju načrta.
Johnathan Clarion / Reuter
O čem pišejo drugje posvetu
O položaju v Burundiju
»Zaradi dogodkov v Burundiju ima Zahod posebno odgovornost: preprosto ne more reči, da ga Afrika ne zanima več. To velja zlasti za nekdanje kolonialne sile. Med temi državami in nekdanjimi kolonijami namreč še obstaja veliko vezi... Seveda je Zahod prišel tudi do sklepa, da se ponavljajo spori, ki bi jih lahko v preteklosti preprečil z navzočnostjo na tem območju... Mednarodni skupnosti grozi nevarnost, da se bo v Burundiju ponovilo tisto, kar se je pred natanko enim letom dogajalo v sosednji Ruandi: krvavi pokoli. Nekateri govorijo celo o tem, da je mednarodna skupnost zaradi teh dogodkov obupala.« (Le Figam, Pariz)
»Zgodovina se ponavlja, toda tokrat v hujši obliki. Zdaj so se v Burundiju pojavile vse oblike nasilja. Etnično razmerje v Burundiju je enako tistemu v Ruandi. Toda manjšina Tutsijev tokrat ni neoborožena. Prav nasprotno: vladala je državi, kot da bi bila njena last, in še vedno ima nadzor nad učinkovito vojsko. To je zadosten razlog, da mednarodno skupnost odvrne od posredovanja. Ta vojska pa je vse bolj pod vplivom tutsi-jevskih skrajnežev. Glavno mesto Bujumburo so že ‘očistili’ Hutujcev. Na pot se je odpravil nov val beguncev. Eno leto po genocidu v Ruandi na tem območju še vedno vlada ideja, da je smrt drugega edina možnost za lastno preživetje. Ta ideja se je celo še bolj razširila.« (Liberation, Pariz)
»Zaradi zadnjih dogodkov v Burundiju je vprašanje, ali so ti umori tudi genocid, postalo tema akademskih razprav. Do preteklega tedna smo se malo ukvarjati z dogodki v Burundiju. To potrjuje trditev, da prelivanje krvi v današnjem obdobju vsesplošnega nasilja pomeni le malo. V prevratu v Burundiju leta 1993 je umrlo ’le’ 50 tisoč ljudi. To pa je precej manj kot milijon, kijev Ruandi veljal za merilo. V Burundiju je v preteklem letu nasilne smrti umrlo najmanj sto civilistov - tedensko. To število danes velja kot sprejemljiv obseg nasilja, torej kot neke vrste morilski ventil za sproščanje nakopičenega sovraštva, ki preprečuje večje pokole.« (The Guardian, London)
O položaju v Rusiji
»Rusija je prostovoljno prevzela veliko odgovornost, nasledstvo Sovjetske zveze. Tega pa ni storila, da bi ostala vpliven imperij, temveč iz prepričanja, da ne more računati na nikogar drugega. Ce bi velikansko, slabo preskrbljeno in lačno rusko vojsko pustiti brez nadzora in organizirane oskrbe, bi to povzročilo popoln kaos, propad in začetek vsesplošnega bratomora. Ker je Rusija preprečila takšno nesrečo, bi se ji morali v imenu človeštva ponižno zahvaliti, ne pa ji nenehno očitati imperializma. V številnih primerih mora matica Rusija proti svoji volji igrati vodilno vlogo, torej vlogo 'starejšega brata’ in imperija.« (Kuranty, Moskva)
O Ukrajini
»Na presenečenje ljudi na Zahodu ter Rusov in številnih Ukrajincev se je predsednik Leonid Kučma izkazal za odločnega voditelja, ki obvlada tudi umetnost taktike... Zdaj potrebuje finančno in politično podporo Zahoda, da bi uresničil svoj nacrt 'kvalitativno novega gospodarskega sistema’... Amerika je pripravljena pomagati, Evropska zveza pa še zavlačuje. Zavzema se namreč za zaprtje ukrajinskega jedrskega reaktorja v Černobilu. V Londonu in Parizu bi se zato morati spomniti svarila ameriškega državnega sekretarja VVanena Christopherja: stabilnost Ukrajine je odvisna od tega, ati bo Leonidu Kučmi uspelo prepričati svoje državljane, da se politični pogum izplača.« (The Times, London)
JEDRSKO RAZOROŽEVANJE

ESfSMse.
NPT za določen ali nedoločen čas?
NEW YORK - Združene države Amerike so vse bolj prepričane, da se jim bo na konferenci, ki bo v New Yorku od 17. aprila do 12. maja, posrečilo pridobiti večino glasov za predlog o podaljšanju veljavnosti Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (TNP). Stališče Rusije, Francije in Velike Britanije o izidu glasovanja je veliko bolj zadržano. Glasovanje bo potekalo na konferenci ob 50-letnici ZN, ki se je bodo udeležili zunanji ministri vseh držav.
»Prepričani smo, da bo naše stališče dobilo podporo,« je ta teden izjavil John Holum, direktor ameriške vladne agencije za razorožitev in nadzor nad orožjem. Po njegovem mnenju je ta konferenca enkratna priložnost, da bi sporazum o neširjenju jedrskega orožja postal »stalen« instrument zagotavljanja miru. Seveda tudi evropska stran »upa, da bo ta predlog dobil podporo, čeprav o tem ni povsem prepričana«, je zatrdil eden njenih diplomatskih predstavnikov na sedežu OZN vNewYorku.
Nekateri poznavalci ne izključujejo možnosti, da bodo ZN sporazum podaljšali za nadaljnjih 25 let, čeprav ga 175 držav podpisnic na glasovanju ne bo podprlo, predvideli pa bodo tudi možnost vnovičnega podaljšanja.
Rusi zatrjujejo, da predlog o podaljšanju za nedoločen čas, za katerega se zavzemajo tako kot ZDA. podpira vsaj 70 držav. Za sprejetje tega predloga bi morali zagotoviti vsaj 88 glasov. Nekateri zahodni diplomati sicer menijo, da bo za ta predlog glasovalo
Rene Slama / MP
približno 90 držav, čeprav »to ni gotovo«. Sporazum o neširjenju jedrskega orožja, ki je začel veljati leta 1970, je jedrskim velesilam (Kitajski, ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji) omogočil, da so ohranile prednosti pred drugimi državami.
Peterica velikih zatrjuje, da je TNP dosegel svoj namen, in poudarjajo, da so se nekatere druge države, denimo Izrael, Indija in Pakistan, z načrti jedrske oborožitve ukvarjale le kratek čas, preden je začel veljati omenjeni sporazum. V zadnjih mesecih Egipt vodi zelo močno kampanjo proti podaljšanju veljavnosti TNP za nedoločen čas, saj upa, da mu bo tako uspelo s pomočjo ZDA prisiliti Izrael k podpisu tega sporazuma, česar pa Izrael ne namerava storiti.
Holum je egiptovskemu predsedniku Ho-sniju Mubaraku na obisku v VVashingtonu zagotovil, da ameriška administracija ne računa na podporo Kaira na newyorški konferenci, pričakuje pa, da bodo lahko vse države Arabske lige svobodno odločale o tem vprašanju. ZDA, Rusija, Francija in Velika Britanija so pospešile stike z drugimi državami, da bi si zagotovile čimvečjo podporo na konferenci. Jedrske velesile so v ta namen pripravljene izrabiti tudi številna nesoglasja med državami v razvoju.
Kitajska še ni seznanila javnosti s svojim stabščem, saj si očitno pušCa dovolj manevrskega prostora, da bo lahko predlog podprla v zadnjem trenutku, tako da ne bi užalila držav v razvoju. Države v razvoju se zaenkrat zelo razbčno opredeljujejo do številnih mo-
žnosti podaljšanja TNP. Med poglavitnimi nasprotnicami podaljšanja za nedoločen čas so predvsem Iran, Egipt, Nigerija in Indonezija, ki poudarjajo diskriminatorsko vlogo sporazuma, kot pogoj za svojo privolitev pa zahtevajo nove dokaze o tem, da so se pripravljeni razorožiti tudi »veliki«.
Vsekakor se bo morala newyorška konferenca odločiti o tem, ah bodo TNP podaljšali za določen ah nedoločen čas. Med neuvrščenimi državami se nekatere zavzemajo za različna obdobja podaljšanja sporazuma, od desetih, petnajstih do največ petindvajsetih let. Ce bi do tega prišlo, opozarjajo zahodni diplomati, bi največ izgubile države tretjega sveta, saj bi bili zamrznjeni vsi morebitni programi sodelovanja na civilnem jedrskem področju, ker se za tak korak nobena od jedrskih velesil ne bi odločila, če ne bi imela trdnih jamstev o dolgotrajni veljavnosti TNP.
Da bi še bolj prepričale neodločne, so se ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska dogovorile, da bodo v VS ZN sprejele načrt resolucije, ki naj bi ponujala^ dodatna jamstva varnosti za vse države podpisnice TNP, ki nimajo svoje jedrske oborožitve, zlasti če bi bile napadene ali če bi jim kdo z napadom grozil. V zahodnih diplomatskih krogih poudarjajo, da so ženevska jedrska pogajanja o popolni prepovedi izvajanja jedrskih poskusov na najboljši poti, sočasno pa se bo začel drugi krog pogajanj, ki naj bi se končal s podpisom konvencije o prepovedi proizvodnje jedrskih snovi. Datum začetka teh pogajanj še ni znan.
PREM / CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA IN VASI
Bo Brkinom pripadlo pravo mesto?
Denarja za uresničevanje programa CRPOV je premalo - Projekt bi moral zajemati vse brkinsko območje
V Brkinih, ki so pogosto sinonim za praznjenje in izumiranje vasi, si že nekaj let prizadevajo, da bi spremenili negativne smernice. Zato so z navdušenjem sprejeli idejo projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki so jo ponudbi krajevnima skupnostima Prem in Hrušica. Izkušnje iz teh dveh krajevnih skupnosti naj bi nato uporabili za reševanje usode celotnih Brkinov. Programi so sicer dobro oblikovani, težave pa so pri njihovem uresicevanju, pravijo krajani.
Osnovno izhodišče programa CRPOV je oživitev sadjarstva, ki ima v Brkinih dolgo in bogato tradicijo. Premski sadjarji so vCasih služili denar tudi s prodajo jabolk, ob dobrih letinah sliv pa so kuhali žganje. Oživitev sadjarstva in žganjekuhe, ki se že uveljavlja, bi bila gospodarska osnova za nadaljnji razvoj. Ob tem naj bi postopno razvijali kmečki in lovski turizem, jahanje in druge oblike rekreacije. Pomemben del turistične ponudbe pa naj bi v Brkinih predstavljala neprecenljiva naravna in kulturna dediščina. Samo na Premu se za to ponuja več možnosti: premski grad,
rojstna hiša Dragotina Ketteja, cerkev. Del bogate etnološke dediščine so tudi škoromati. Pripravljajo načrt za usposobitev Novakove kmetije v Smrjah, ki je v notranjosti skoraj povsem ohranila videz nekdanjih domačij s krušno pečjo, ognjiščem ..., žal pa je njena zunanjost s salonitno streho, ki »krasi« skoraj vsako drugo staro brkinsko hišo, daleč od ustreznega videza.
Grad potrebuje gospodarja
V program CRPOV je ilirskobistriška občina vključila tudi premski grad. Namenila je denar za ureditev grajske infrastru-
kture, zdaj pa namerava grad oddati v najem tistemu ponudniku, ki bi znal temu objektu vdahniti življenje, končati njegovo obnovo in poskrbeti tudi za javni kulturni interes v njem (zdaj v gradu potekajo vsakoletna literarna Premska srečanja). Za grad sta se pred kratim zanimala že avstrijska državljanka slovenskega rodu in neki Italijan, kaže pa, da nad gradom steguje prste tudi država, ki bi rada postala solastnica za delež svojega dosedanjega vlaganja v zavarovanje gradu. Občina se bo tem nameram odločno uprla, saj bi se z ve-Clastništvom upravljanje gradu zapletlo.
Stroka naj se dogovori
Z nepovratnimi sredstvi, ki so jih doslej dobili krajani iz naslova CRPOV, so obnovili približno osem kilometrov poljskih poti. Prav tako so doslej na šestih lokacijah izvedli ze-
meljska dela, ki so predpogoj za začetek urejanja sadovnjakov. Pri tem pa se je ustavilo, saj denarja, s katerim bi dokončali obnovo sadovnjakov, še ni. Po mnenju krajanov se tukaj začenja vloga občine, ki si mora ob jasno izraženem stališču o programu CRPOV prizadevati, da dobi denar od ministrstev. Na občini v Ilirski Bistrici se z mnenjem krajanov strinjajo in poudarjajo, da je občina vedno imela pozitiven odnos do celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Po mnenju Vojke Lenarčič, začasne občinske svetovalke za gospodarstvo, je bilo ponesrečeno, da so program zaceli le v dveh krajevnih skupnostih, saj bi morati že na začetku vključiti cele Brkine, ki so s svojimi težavami in značilnostmi zaključena celota. Po njenem mnenju bi moral pri vladi delovati resor, ki bi interdispliplinarno vodil projekt CRPOV, saj gre
pravzaprav za celostni razvoj vasi, ki vključuje različne vidike, od infrastru-ktumega do sociološkega in kulturnega. Pri tem bi se morala dogovoriti stroka, meni Lenarčičeva in dodaja, da je denarja za uresničevanje pobud premalo in da bi ga država morala ponuditi v obliki ugodnih posojil, saj bi ga tako bolj ceniti.
Kako tržiti slivovko
Branko Grahor, elan projektnega sveta za izvajanje programa CRPOV iz KS Prem, opozarja tudi na problem trženja brkinske slivovke in drugih izdelkov. Naravno žganje je namreC obdavčeno po isti stopnji kot ostale, na kemični osnovi izdelane žgane pijače, katerih pridobivanje je tudi do štirikrat cenejše. Naravna brkinska slivovka ob takih pogojili ne bo mogla tržno uspeti, poudarja, Čeprav bo imela blagovno znamko. Mateja Godejsa
BRANIK, KOMEN / OTROŠKE 2RTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE
V Času, ko se v državi ukvarjamo s tem, kako naj bi kar najbolj človeško in razumno poiskali rešitve za žrtve vojnega nasdja in ko se obenem lomijo kopja o pošteni popravi krivic povojnih žrtev, se doslej Se ni nihče spomnil na otroke, ki so skupaj s starsi ali pa ločeni od njih pretrpeti tuja taborišča. Taksnih otrok je bilo kar veliko. Danes so vsi starejši od petdsetih let, pa se do zdaj nobena oblast ni spomnila nanje.
Tako je zapisano v uvodu pisma, ki ga je 130 podpisanih prebivalcev Branika in Komna poslalo predsedniku slovenskega parlamenta Jožefu Školču. Z njim so ga želeti seznaniti z vprašanjem poprave krivic otrokom, ki so biti zaprti v taboriščih od nemške zasedbe Primorske po kapitulaciji Italije pa do konca druge svetovne vojne.
15. februarja 1943 je v nekdanjem Rihenberku -danes Braniku -, Komnu in okoliških vaseh stekla kazenska policijska akcija, s katero so se okupatorji hoteti maščevati za partizanski napad na nemško-itati-jansko kolono v kraju Ro-vno, ki leži med obema krajema. Tega dne so požgali oba kraja, vse ljudi pa izgnali. Na tuje je moralo
1366 prebivalcev, med njimi približno tristo otrok vseh starosti - od dojenčkov do 15-letnikov. Iz prehodnega taborišča Neu-markt blizu Numberga so jih pošiljati delat na kmetije po vsej Bavarski. V NemCiji je umrlo 67 internirancev, med njimi tudi precej otrok. Ko so se po končani vojni vrnili domov, so tam našli le pogorišča. Veliko otrok so na svoje domove sprejeti prebivalci Kobarida, dokler njihovi starši niso popraviti domov. Številni so preživljati otroštvo med ruševinami in nekateri so skupaj s domačimi zaživeli šele deset let po vojni.
Posledice so se kazale in se kažejo - Ce zanemarimo neizbrisne spomine vojnih grozot - predvsem na zdravju. Zaradi internacije in izgnanstva so biti otroci ob nekaj let šolanja, saj na šolo v internaciji ni bilo mo-goCe misliti. Številnim se je podaljšal študij, kar se jim zdaj, ko so pred upokojitvijo, krepko pozna. Zato menijo, da bi njihov položaj morali upoštevati v novem zakonu.
»Doslej so vsi zakoni, ki so pri nas internirancem oziroma izgnancem vsaj delno priznavati nekakšno obliko odškodnine, na primer prištevanje Časa, prebitega v internaciji, v pose-
bno delovno dobo, le otroci - izgnanci so biti doslej vedno prezrti. Da bi se ta krivica ne ponovila ati celo uzakonila, se obračamo na Vas, gospod predsednik, s prošnjo, da se zavzamete, da bi vsaj tokrat v zakonu o žrtvah vojnega nasilja prizna vsem nekdanjim izgnancem - otrokom status žrtev vojne, ne glede na starost, ki so jo imeti v Času izgnanstva. Imeti naj bi enake pravice, kot druge žrtve vojne, vključno s priznanjem posebne delovne dobe za čas, ki so ga prebiti v internaciji oziroma v izgnanstvu,« je zapisano v pismu predsedniku SkolCu. Vojko Cuder
Usposabljanje
menedžerjev
NOVA GORICA - Slovenski menedžerji so v Času od uvedbe tržnega gospodarstva napredovali. Znanja ni nikoli preveč, nenehno se je treba izobraževati in svoje znanje bogatiti. Po teh stopinjah gre tudi marsikatero slovensko podjetje.
V novogoriškem Hitu so pred tednom dni dvajsetim udeležencem pettedenskega seminarja Vodenje poslovnih procesov, ki ga je pripravil Center Brdo, slavnostno izročili diplome. Seminar je potekal v angleščini in je zajel vsa funkcionalna področja menedžmenta, kot so marketing, finance, računovodstvo, menedžment operacij itn. in uporabo teh znanj in spretnosti za uspešno vodenje podjetja. Udeležencem seminarja so predavali strokovnjaki z znanih evropskih in ameriških poslovnih šol in sodelavci Centra Brdo. Hitovi udeleženci so študij končali s projektno nalogo z naslovom Koncept razvoja novega zabaviščnega centra. Nalogo so vodstvu Hita predstavili na zaključni prireditvi v Perli. Zapisati je treba tudi to, da je novogoriški Hit prvo podjetje v Sloveniji, ki se je v sodelovanju z menedžersko šolo Center Brdo lotilo celovitega usposabljanja mlajše generacije menedžerjev.	(V. C.)
RADOVLJICA / STANOVANJSKI SKLAD
AJDOVŠČINA, VIPAVA / REŠEVALNI CENTER
Pomanjkanje gradbenih zemljišč
LDS se zavzema za stanovanjski sklad, ki bo urejal stanovanjske probleme
Na rednem mesečnem omizju 00 LDS Radovljica so tokrat razpravljali o možnostih stanovanjske gradnje v vseh treh občinah in delovanju stanovanjskega sklada. Menili so, da so spremembe na stanovanjskem področju v preteklih letih preveč zavrle gradnjo novih stanovanj.
Zanimivo je, da se je zmanjšala tudi gradnja stanovanjskih hiš, ki so v preteklosti rešile stanovanjsko stisko marsikaterega Radovljičana. Radovljiška LDS meni, da je glavna ovira, ki se bo po njihovem se povečevala, pomanjkanje zemljišč za gradnjo. Ker se strinjajo z omejevanjem gradnje na nenačetih zemljiščih, podpirajo izrabo zemljišč znotraj naselij, zlasti prenovo starih objektov ati nadomestno gradnjo.
Člani radovljiške LDS so se zavzeli za tak stanovanjski sk-
lad, ki bo urejal stanovanjske probleme v vseh treh novih občinah. To pomeni, da naj bi obstoječi stanovanjski sklad deloval še naprej tako, kot je že v nekdanji radovljiški občini. Ta je pred tremi leti ustanovila omenjeni stanovanjski sklad, ki je deloval kot finančna ustanova, konec lanskega leta pa se je preoblikoval v neprofitno stanovanjsko organizacijo. Le kot tak ima namreč možnost najemanja posojil pri republiškem stanovanjskem skladu. LDS Radovljica ne vidi ovir, da sedanji stanovanjski sklad ne bi še naprej opravljal nalog s področja stanovanjske politike za vse tri nove občine: Radovljico, Bled in Bohinj. Zato se je zavzela za to, da o predlogu razpravljajo v vseh občinskih svetih na območju nekdanje radovljiške občine.
Mateja Faletič
Učinkovitejša pomoč na cesti skozi Vipavsko dolino
Po predstavitvi gasilskega reševalnega vozila so operativci ajdovskega GRC predstavili poseg ob hudi prometni nesreči
Nove prometne razmere in zapleteni pogoji reševanja zahtevajo usklajenost intervencijskih enot in služb, kar terja celovite rešitve, posodobitev organiziranosti in ustrezno opremo.
Prevečkrat se namesto učinkovitega reševanja postavljajo tudi vprašanja, kdo bo poravnal stroške, zato strokovnjaki pogrešajo sistemske rešitve, je bilo rečeno ob predstavitvi novega Mercedesovega gasilsko-re-ševalnega vozila KRF-S v Ajdovščini. Operativci ajdovskega Gasilsko-reševal-nega centra ga bodo gotovo učinkovito uporabljali na magistralni cesti od Razdrtega skozi Vipavsko dolino.
Magistralka je ena sama Cma točka - v zadnjih dveh letih je zahtevala trinajst življenj, veC kot 50 ljudi je bilo težko in več kot 140 lažje ranjenih, predvsem na delu ceste v Rebmicah. Stanje v prihodnosti bo kvečjemu slabše in razmere bo lahko dokončno uredila le vama
avtocesta. Skozi dolino vsak dan pelje 22 tisoč vozil, od tisoC tovornjakov dnevno jih osemdeset do sto prevaža nevarne snovi.
Vozilo je stalo približno 300 tisoC nemških mark in je bilo kupljeno z denarjem ajdovske občine, republiške uprave za reševanje in civilno zaščito, zavarovalnic Adriatic in Triglav ter številnih podjetij z Vipavskega in Goriškega. Vozilo, ki ga je izdelalo in opremilo avstrijsko podjetje Lohr, omogoča rezanje in razklepanje razbite pločevine, dviganje težkih bremen, oskrbo ponesrečencev ter nudenje prve medicinske moči in reanimacijo, ima pa tudi opremo za preprečevanje razlitja nevarnih snovi in dekontaminacijo. Delovanje vozila in usklajenost reševalnih služb šo prikazati v zapleteni vaji na cesti iz Vipavske doline proti Krasu. V vaji je bilo v hudi prometni nesreči veC osebnih avtomobilov in dostavnega vozila večje število tudi težje ranjenih,
Delovanje vozila in usklajenost služb za reševanje so prikazali na vaji hude prometne nesreče (Foto: A. L)
medtem ko je razlita nafta	splozij do oskrbe ponesre-	da ljudje ne bi umirati na
grozila z ekološko katastra-	Cencev, postavitve pregrad	cestah in da bi bilo manj
fo. Prikaz intervencije je ob-	na vodotoku in preerpanja	onesnaževanja okolja. Se
segal celosten pristop, kakr-	nafte. Demonstracija daje	tako dobra oprema pa ne
Snega je terjal položaj na te-	upanje, da bo z boljšo oga-	more nadomestiti varne
renu: od preprečitve ek-	niziranostjo narejeno yse,	avtoceste., , Artur Lipovž,

RAI 1
RETE 4
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cose deli’ altro, mondo Film: La notte incantata di San Giovanni (dram., Nem. ’56), vmes (11.00) dnevnik
Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik , Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Tednik TGl: VVeekend Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan,: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo)
Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto Dok.: SuperKvark (vodi P. Angela)
Predstavitev TV filma <<Giuseppe»
Dnevnik
Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere
RAI 2
V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Dinozavri, 8.15 Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport 'lifAi. Aktualni odd.: I Fatti Vostri (vodi G. Magalli), 23.00 Potrebujem te Dnevnik, pregled tiska in vreme
Vse najboljše za rojstni dan, Kino!
Nan.: Komisar Kress Sanremo compilation
^ RAI 3
Oddaje Videosapere: Španščina, dok., Filozofija, Pregled tiska, Naši otroci. Prva pomoč, itd. Fantastica Eta, 11.10 Fantastica Mente Dnevnik, okolje, znanstveni denvnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik in vreme TGR v Italiji Sport: vaterpolo Videosapere: Argo, 16.45 Pari ato semplice, 17.45 Kultura news, 18.00 Geo Sport, Insieme, vreme Dnevnik, 19.30 deželne vesti
Blob Soup. 20.10 Blob Film: II gioiello del Nilo (pust., ZDA ’85, i. K. Turner, M. Douglas) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Money Line Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled, tjskn
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Teleprodaja,
11.00	nad. Febbre d’amore, 12.00 Rubi,
13.00	Sentieri, vmes (11.25. 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri. 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami,
18.00	Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Incesto-La vergo-gna negli occhi (dram., ZDA ’93, i. J. Kems)
Film: II mio piede sini-stro (dram., Ir. ’89, i. D. Day-Lewis, B. Fricker). vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani. 8.45 Iz Parlamenta Aktualno: Arca di Noe Film: La piu grande av-ventura (dram., ZDA ’39) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia
Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavij Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: La stangata Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik	i
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 Skrivnostna Timava
Koper
ITALIA 1
SLOVENIJA 1
Snoopy, 10/13 del ameriške risane nanizanke Roka rocka, ponovitev Svet narave, ponovitev angleške plz oddaje 2e veste, ponovitev Poročila Video strani
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodi-stria
50 let Big Banda RTV Slovenija, ponovitev TV dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 14. oddaja
Pasje mesto, 10/23 del kanadske risane nanizanke
Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Poglej ‘in zadeni
Turistična oddaja
TV dnevnik 3, vreme,
šport
Žarišče
Sova
Davov svet, 23/23 del ameriške nanizanke Rešiteljica Estelle Jalna, 4/16 del angleške nanizanke Jim je mož mož!
Bonnie in Clyde, ameriški film
SLOVENIJA 2
Melj	Otroški variete		
	Nanizanke		2. tekma finala končnice
mBj	Aktualno: Village		DP v odbojki (M): Vigros
IS	Odprti studio		Pomurje - Salonit, pos.
	Spori studio	E	Moj dobri prijatelj, pon.
is	Otroški variete	B	Penn & Teller, ponovitev
	Odprti studio	m	Omizje, ponovitev
	Varieteja: Smile, 14.35	B	Osmi dan, ponovitev
	Non e la RAI	B	Sova, ponovitev
	Nan.: Highlander		Znanje za znanje
	Aktualno: Village		Podarim - dobim
	Avtomobilizem Fl		Poglej me!
	Odprti studio, vreme		VVestbeach, 1/10, angle-
	Sport studio		ške nadaljevanke
	Variete: Karaoke		Sejem Alpe Adria
	Film: Doc Hollywood (kom., ZDA ’91, i. M.J.		Miti, skrivnosti in mistika, niz. dokum. oddaja
	Fox, J. Wamer)		Sejem Kapital ’95
	Fatti e misfatti		(Ne)znani oder
m	Film: I nuovi eroi (fant., ZDA ’92, i. C. van Dam-		Portret Sylvie Guillem, angleška baletna oddaja
	me, D. Lundgren)		Koncert simfonikov RTV
1	Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Highlander		Slovenija
A KANALA
TELE 4
19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: La spia che venne dal freddo (krim., ’65)

MONTECARLO
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori Film: Una storia diversa The Lion Trophy Show Nad.: Homefront Variete: Tappeto volante Časa: Cosa?
■čftžF' i or-" vm * V r
Luč svetlobe, ponovitev Pred poroto, ponovitev Ameriških deset, pon. A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Računalniški vid, pon. Pozitiv +, glas. oddaja A-shop,
Poročila, risanka Luč svetlobe, 400. del Obalna straža, 1. del Poročila Teden na borzi Smrtna kazen, am. film Učna leta, 6. del Zgodba o igri, 6. del Pozitiv +, ponovitev Živeti danes, ponovitev Spot tedna, VS
Euronevvs
Meridiani, ponovitev Odprte strani, ponovitev oddaje, ki jo pripravlja Rosanna Giuricin • Stanje stvari, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Živeti z divjino Euronevvs
Vzporedna življenja - ljudje in dogodki našega časa
Avtor: Silvano Sau Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini TV dnevnik
Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini
(MHSF Avstrija 1
Ponovitve
Moj divji poni, avstralski film, 1975 Otroški program Vesoljska ladja Enterprise
Horta reši svoje otroke Knight Rider Tajno skrivališče Cadiz Strašno prijazna družina Zajtrk s Tiffany Naš hrupni dom Moj sin je moja sestra Naš učitelj dr. Specht Prva vožnja Pri Huxtablovih Molčeči Enrigue Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Beli očnjak, ameriški pustolovski film, 1991 Igrajo: Ethan Havvke, Klaus Maria Brandauer in drugi
Režija: Randel Kleiser Smrtno tveganje, ameriška kriminalka, 1988 Igrajo: Christian Kelly, Art Chudabala in drugi Režija: Greame Clifford Cas v sliki
Downtown, am. krim. kom., 1989
Igrajo: Anthony Edvvards, Forest VVhitaker in drugi Režija: Richard Benjamin Strašno prijazna družina, ponovitev
Vsak dan s Schijekom, ponovitev
Dobrodošli v Avstriji Ples na vodi, ameriški film
raHF Avstrija 2
Cas v sliki Vera, ponovitev Pravica do ljubezni Moč strasti Alarmna naprava Umor, je napisala Za vsako ceno na Broadway
Vsak dan s Schiejokom Caš v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Stari
Obletnica mature Peter in Paul Cas v sliki Modem Times Tehno-Iogika, kako je tehnika spremenila svet Ljubezen pred sodiščem, ameriški film, 1987 Režija: Jerry Thorpe Videonoč
.
E :

:
i " ■

m
• -
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; Nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.35 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Sport;
19.30	Stop pops in novosti;'21.45 Kratka igra;
22.20	Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	i2.oo, i3.ro, i4.ro,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize Ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Dle Singphonikeri; 13.40 Glasb. tradicija; 14.05 Gym-nasium; 15.00 Šanson;
16.05	Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Kraljevski otroci; 20.00 Koncert Simfonikov RTVS; 22.05 Igra;
23.00	Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,98.1,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba, koledar;
6.30	Osmrtnice: 7,00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere;
9.20	Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr.; 23.15 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;16.00 Modri val;
18.45	Polk studio; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19,15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa;
12.00	BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina;
18.15	Evropa v enem tednu; 21.00 Rock.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Svetovni dan zdravja; 10.40 Informacije, zaposlovanje;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.00	Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni pr. - Večerja za dva.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi (o arhitekturi);
17.00	Enciklopedija; 19.00 TB: Jeff Dahi Group; 20.00 Radio ropot/ Okopi Slave; 22.00 lldeaina godba Z. Pistotnika.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00,
17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Nomadi brez oaze (B. Pahor, 4.);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
16.45	Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist E. Arciu-li; 18.ro Kulturni dogodki;
18.30	Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.	,
		
SLOVENIJA		
iJUBUANA
SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 7. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič ■ ANTIGONA, za izven. Razprodano! V soboto, 8. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/221-511
Danes, 7. aprila, ob 20. uri: ZAIGRAJ SE ENKRAT,
SAM, za izven.
V soboto, 8. aprila, ob 20. uri: F. Boyer - Ali BOG LAJA? za izven.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 7. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma K.
V soboto, 8. aprila, ob 19.30: J. Godber - NA SMUČIŠČU, za izven in konto.
SMG.teL: 061/125 3312
Danes, 7. aprila, ob 19.30: BUTTERENDFLY, za izven.
SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950
Danes, 7. aprila, ob 19. uri: G. Bizet - CARMEN
V soboto, 8. aprila, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Predstava bo še v ponedeljek, 10. aprila, ob 15.
uri. Razprodano!
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V soboto, 8. aprila, ob 17. uri: MUCA COPATARICA v izvedbi LG FRUFRU.
LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER
KULTURNICA, Zidovska steza 1
Danes, 7. aprila, ob 19.30:
B. Bojetu - GBEMO K BABICI, premiera
V	soboto, 8. aprila, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -KORENCKOVPALCEK, za izven.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Danes, 7. aprila, ob 20. uri: ponovitev prvenca PREDSTAVA avtoric Aleksandre Suler (režija) in Mateje Seliškar (dramaturgija in prevod) ter plesalcev Nine Meško in Gregopa Kamnikarja.
CEUE
SLG, tel.: 063/25-332
V	torek, 11. aprila, ob 16.30: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, predpremiera za abonma Sr. trgovska šola Celje. Predstava bo Se 12. aprila, ob 11. uri, za abonma Sr. frizerska, tekstilna, strojna sola I Celje in ob 17. uri, predpremiera za abonma 3. šolski.
KUD ZARJA TRNOVLJE - CELJE, tel.: 063/24-516
Danes, 7. aprila, ob 19.30: B. NuSiC - MISTER DOL-LAR V soboto, 8. aprila, ob 19.30: M. Fravn - HRUP ZA ODROM.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER, Verdijeva 3
V	Četrtek, 13. aprila, ob 20. uri: V. Moderndorfer -TRANSVESTITSKA SVATBA.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	četrtek, 13. aprila, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206
V	nedeljo, 9. aprila, v Minoritih ob 20. uri: M. Vezovi-šek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven.
SNG OPERA, tel.: 062/221-206
Danes, 7. aprila, stara dvortma ob 19.30: S. Osterc -KROG S KREDO, premiera, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 9. aprila, ob 18. uri, za red opera in izven.
NOVA GORICA
V soboto, 8. in v
nedeljo, 9. aprila,
bo v klubu CD v Ljubljani ob 21. uri koncert skupine
MATOGROSO
BRAZIL
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel: 061/ 222-815 Danes, 7. aprila, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	soboto, 8. aprila, ob 20. uri: koncert IT'S NOT FOR SALE. Gostje: DADDTS PUDING.
KONCERTNI ATELJE DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV Ob 22. uri: noCni koncert TRIA LORENZ. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel: 061/226-544
Danes, 7. aprila, ob 19.30: podiplomski recital flavtistke ALENKE GORSIC.
V	nedeljo, 9. aprila, ob 11. uri: nedeljska mati-
neja: »posvečeno J. Haydnu« KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM.
V torek, 11. aprila, ob 19.30: koncert IRENE PAHOR (viola da gamba) in IRENE KOLAR (Čembalo).
GRAD DOBROVO
Danes, 7. aprila, ob 20. uri: koncert orkestra CAPPELLAISTROPOUTANA (Bratislava).
BOLA
Danes, 7. aprila, dvorana gledališča ob 20. uri: koncert MELITE OSOJNIK.
KOPER
KLUB MKC, Gregorčičeva 4
Danes, 7. aprila, ob 22. uri: koncert skupine
DESTROVAFTER USE (Nizozemska).
NOVA GORICA
KD NOVA GORICA
V	ponedeljek, 10. aprila, ob 20.30: koncert SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610 Danes, 7. aprila, ob 20.30: koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE in KOMORNEGA ZBORA RTV SLOVENIJA Pod vodstvom dirigenta Larisa Voltolinija in s solistoma sopranistko Anto-nello Muscente in tenoristom Marjanom Trčkom.
V	ponedeljek, 10. aprila, ob 19. uri: koncert komornega orkestra SALZBURGER RESIDENZ-SOLISTEN.
			
SLOVENIJA			
©LASBA
FJK
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 7. t. m., ob 15. in ob 20. uri predstava J. Jurcica-A. Inkreta »Deseti brat«.
Ponovitvi v ponedeljek, 10. in v torek, 11. t. ni., ob 10. uri.
Gledališče Rossetti
Danes, 7. t.m., ob 20.30 (red petek) »Edipo« z Glaucom Maurijemrin Robertom Sturno. Režija Glauco Mauri. V abonmaju: odrezek St: 10G (rumen).
Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 20.30 (red prva sobota). V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za predstave »Diciasette e quattro« (predstava 6V), »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10A) ter za musical »Dolci vizi al foro« (izven abonmaja) v izvedbi gledališke skupine Compagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Umik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
KOROŠKA
Globasnica
Danes, 7. t. m., ob 20. uri podijska diskusija 0 problematiki kanalizacij.
Parna dvorana- V nedeljo, 9. t.m., ob 14.30 -Zaključek 23. globaškega kulturnega tedna. Pre-miera igre »Čevljar baron«. Sledi podelitev Častnega članstva zaslužnim elanom SKD Globasnica.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	ponedeljek, 10. in v torek, 11. t. m., ob 10. uri mladinska igra »Gianni detto Burrasca«. Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Twist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero. BOUUNEC
Gledališče France Prešeren
Jutri, 8. t. m., ob 20.30 koncertni recital ob 50-let-nici osvoboditve izpod nacifašizma »O, Ce ljudi bi ne bilo pri nas...«. Zamisel in režija Nerina Švab.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 11. in v sredo, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto« v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo.
»Ecco mormorar Fonde«: v torek, 11. t. m., ob 20.30 koncert Hesperion XX - Les vobc humai-nes. Nastopa sopranistka Montserrat Figuerras.
RADIŠE
Kulturni dom: Jutri, 8.Lm„ ob 19.30 - Peter Tunini »Ta bori dan« - premiera. Igra domača gled. skupina.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center katoliške prosvete: Jutri, 8. t.m., ob 20.00 - Predavanje z diapozitivi J. Bucha »Bolgarija - križev pot slovanskega naroda*.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
IJUBUANA
INSTRUMENTI,
OB KATERIH VAM ZASTANE DIH do 14. aprila
Instrumente je postavil
GIOVANNIMORBIN
na sledečih lokacijah v mestu:
1.	Galerija Skuc
2.	KUD France Prešeren
3.	Filozofska fakulteta
4.	Cđhkarjev dom
5.	Pasaža Maximarketa
6.	Nova ljubljanska banka
8.	Konzorcij - knjigarna MK
9.	Centralna pošta
10. Mestno gledališče ljubljansko U. Železniška postaja
12.	Živalski vrt
13.	BTC
14.	Hala Tivoli Instrumenti so tudi naprodaj!
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 7. aprila, ob 21. uri: Čarobni spoj poezije in glasbe MATJAŽ PIKALO fr AIHODAFE.
Ob 23. uri: GLEDALIŠKI IN GLASBENI VEČER. Godli ter peU bodo: GORAN BRESCANSKI (vokal, kitara), DAVOR KASTELEC (hammond), NINO DE GLERIA (basj in BLAŽ GRM (bobni). Gledališki del bo prispeval: ANDREJ ROZMAN - ROZA
JESENICE
KD HRUŠICA
Danes, 7. aprila, ob 19. uri: SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN OBČINE JESENICE.
KRANJ
KD STRAŽIŠČE
Danes, 7. aprila, ob 18.30: OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN.
PREDDVOR
V soboto, 8. aprila, ob 17. uri: posamični nastopi skupin, ob 18.40: povorka skupin skozi Preddvor, ob 19. uri: nastop vseh skupin v Kulturnem domu.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610
V soboto, 8. aprila, ob 20.30: TRI BARVE: MODRA, filmska mojstrovina, prvi film iz biologije o treh barvah mnogih evropskih zastav.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Dvorana Zadružne kraške banke Primorski slovenistični dnevi
^toes, 7. t. m., ob 9. uri uvodna beseda in Pozdravi gostov; ob 9.00, 11.30 in 15.30 po-Segi raznih književnikov na temo »Fašizem
in primorska književnost«; ob 17. uri okrogla miza »Razvijanje narodne zavesti v šoli«; ob 18.30 predstavitev dveh publikacij o dobi fašizma na Primorskem, Minka Pahor »Primorski učitelji 1914-1941«, Zorko Jelinčič »Pod svinčenim nebom«.
UUBUANA
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
Ambiatalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica je na ogled do 7. maja. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava slik in instiacij TOMASA HOKEJA in AR-MINA GUERINA je na ogled do 23. aprila. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik JOŽE PETERNELJ MAUSER in keramičnih skulptur EDE ŽIBRAT je na ogled do 21. aprila.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 20. aprila.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Pregleda razstava slikarskin in kiparskih stvaritev slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov je na ogled do 22. maja.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Razstava SODOBNA HRVAŠKA KERAMIKA je na ogled do 20. aprila.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava RUDIJA SIMČIČA je na ogled do 2. maja.
BREŽICE
POSAVSKI MUZEJ BREZICE
Razstava Poetika ego transformacij VOJKA POGAČARJA je na ogled do 2. maja.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE
Razstava MAKSIMA SEDEJA 1909-1974 RETROSPEKTIVA je na ogled do 28. aprila.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava NATAŠE RIBIC-STEFANEC je na ogled do 19. aprila.
GRAD KROMBERG
Razstava VINARSKE PODOBE - Jdetarstvo od sredine 19. do začetka 20. stoletja.
JESENICE
KOSOVA GRAŠČINA, Titova 64
Razstava grafik HAMIDA TAMRJA je na ogled do 6. maja.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2 Danes, 7. aprila, bo ob 19. un otvoritev razstave del LOJZETA KABINSKA.
Razstava bo na ogled do 23. aprila.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Danes, 7. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave PEČATNIKI NOVEGA MESTA.
Razstava bo na ogled do 5. junija.
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN, Tatinijev trg 3 Danes, 7. aprila, bo ob 19. uri otvoritev retrospektivne razstave RIKA DEBENJAKA. Razstava bo na ogled do 28. maja.
ŠKOFJA LOKA
LOŠKI MUZEJ - GALERIJA, Grajska pot 13 Danes, 7. aprila, bo ob 20. uri otvoritev razstave slik KLARE JENKO in BARBARE DEMŠAR.
TRŽIČ
PAVILJON NOB
Danes, 7. aprila, bo ob 18. uri otvoritev razsta-
Razstava bo na ogled do 5. maja.
VIPAVA
DUKA, Gradiška 9
Danes, 7. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave del JOŽETA TISNIKARJA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta vio Bomben.
Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna.
Galerija Cartesius: do 20. t. m. razstavlja slikar in kipar Ugo CarrŠL.
Galerija Torbandena: jutri, 8. t. m., ob 18.30 odprtje razstave Eda MurtiCa.
Sedež letovišCarske ustanove (UL S. Nicolo 20 - 3. nad): do 14. t. m. je na ogled razstava Fermccia Berninija »Chartae«.
Gledališče Mlela
V sredo, 12. t.m„ ob 18.00 odprtje razstave fotografskih maxi poveCav »Jeruzalem iz višine«. Razstava bo na ogled do 20. t.m. s sledečim ur-
nikom: od 11.00 do 13.00 in od 17.00-19.00.
SESUAN
Naselje sv.Mavra-Srednja Sola: še jutri, 8. t.m., je od 16.30 do 18.30 na ogled dokumentarna razstava »Rase in rasizmi«.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: jutri, 8. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave kiparke Matejke Belle. Razstava bo na ogled do 20. t. m.
Galerija Katoliške knjigarne: danes, 7. t. m., odprtje razstave Janeza KovaCiCa.
Galerija Kina Vittoria: do 12. t. m. je na ogled razstava »1896-1918: Kinematograf v Gorici«.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca PogacniJsa in skulptur Egona Ubina.
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Parodi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Jutri, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava za C.W. Gluckove »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter
in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Les Musiciens du Louvre.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	sredo, 12. t. m., ob 18. uri »Srečanje z...« baritonom Paolom.Rumizem.
Gledališče Miela
Jutri, 8. t. m., ob 21. uri koncert The Original Klezmer Ensamble.
Predprodaja vstopnic pri UTAT.
GORICA
Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85)
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin.
Kulturni dom: jutri, 8. t. m., ob 20.30 »Primorska poje«.
PORDENON
Danes, 7. t. m. koncert ansambla Litfiba; jutri, 8. t m. bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-death.
Maag.
Prodaja vstopnic
MENJALNIŠKI TEČAJI
6. aprila 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITU	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,30	81,30	11,29	11,56	6,45	6,85
A banka Koper	80,20	81,40	11,25	11,58	6,44	6,80
A banka Nova’Gorica	80,70	81,50	11,32	11,58	6,48	6,80
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,60	81,60	11,30	11,60	6,45	6,90
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,30	81,40	11,35	11,48	6,35	6,75
Banka Vipa NG, f: 065/ 28-511	80,85	81,53	11,29	11,62	6,45	6,68
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	-	-	-	-	-	-
Come 2 us*	80,85	81,10	11,40	11,50	6,45	6,69
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditansfalt d. d.	80,50	81,50	11,40	11,70	6,50	7,00
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,01	81,06	11,45	11,48	6,63	6,68
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,01	81,05	11,44	11,46	6,60	6,63
Kompas Hertz Celje*	80,80	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Teb063/26515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	80,80	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija*	80,95	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin*	80,80	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled*	80,80	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Tel: 064/ 741519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica*	80,80	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor*	80,80	81,35	11,37	11,49	6,35	6,68
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,09	81,60	11,35	11,60	6,30	6,95
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,80	81,50	11,30	11,54	6,45	6,68
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,80	81,30	11,32	11,48	6,40	6,90
Poštna banka Slovenije*	78,95	81,05	10,78	11,46	6,02	6,76
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,03	81,06	11,48	11,49	6,60	6,62
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,80	81,15	11,38	11,49	6,55	6,69
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,85	81,35	11,39	11,48	6,40	7,00
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,75	80,99	11,45	11,47	6,40	6,89
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,90	81,65	11,20	11,58	6,40	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,95	81,35	11,38	11,53	6,50	6,67
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,40	80,85	11,35	11,50	6,50	6,80
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,65	81,40	11,37	11,50	6,20	7,00
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,80	81,40	11,37	11,48	6,20	7,30
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,75	80,95	11,39	11,47	6,61	6,71
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,15	81,34	11,25	11,63	6,45	6,79
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,45	81,10	11,30	11,60	6,35	6,69
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,55	81,15	11,26	11,54	6,40	6,90
SKB d.d.,***	80,00	81,15	10,90	11,65	6,30	6,60
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,70	81,00	11,40	11,47	6,60	6,70
SZKB d.d. Ljubljana	80,77	81,20	11,36	11,54	6,48	6,82
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,50	81,40	11,32	11,57	6,45	6,80
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,01	81,06	11,46	11,47	6,60	6,65
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
		
Sedež: tel. +39/49/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
6. APRIL 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar -	1675,00	1745,00
nemška marka	1225,00	1282,00
francoski frank	352,00	364,00
holandski gulden	1098,00	1143,00
belgijski frank	59,90	62,30
funt šterling	2704,00	2814,00
irski šterling	2711,00	2822,00
danska krona	311,00	323,00
grška drahma	7,50	7,80
kanadski dolar	1204,00	1253,00
japonski jen	19,70	20,50
švicarski frank	1504,00	1566,00
avstrijski šiling	174,70	181,90
norveška krona	274,00	286,00
švedska krona	227,00	236,00
portugalski escudo	11,60	12,10
španska pezeta	13,40	13,90
avstralski dolar	1238,00	1288,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	14,00	15.10
hrvaški dinar-kuna	320,00	345,00
		
6. APRIL 1995	j V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1685,00	1730,00
nemška marka	1238,00	1273,00
francoski frank	352,00	367,00
holandski gulden	1099,00	1127,00
belgijski frank	59,90	61,10
funt šterling	2711,00	2801,00
irski šterling	2719,00	2809,00
danska krona	311,00	319,00
grška drahma	7,50	8,10
kanadski dolar	1210,00	1255,00
švicarski frank	1512,00	1542,00
avstrijski šiling	174,90	179,90
slovenski tolar	• 14,20	15,00
			
6 APRIL 1995			
diZava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje'	8,50	8,90
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,20	15,00
Italija	Tržaška kreditna banka	14,00	15,10
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	-
francoski frank		28.0770	-
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij.			
		veljavna dne 7.4.95	
Valuta	Enota	Nakupni	Prodajni
ATS	m	US4M67	imm
DEM	m	8.127,0000	8.150,0000
USD	1	112JS26	112,4700
V	Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so motna odstopanja.		
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 067 z dne 6. 4. 1995 - Tečaji veljajo od 7.4. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
82,9602
1155,5789
395,6699
80,3863
2061,6634
2629,5316
2333,5213
8132,1527
6,5358
130,8300
7263,8828
1811,5996
76,8976
1513,3937
9917,9734
180,0296
112,2237
148,8306
89,3479
83,2098
1159,0561
396,8605
80,6282
2067,8670
2637,4439
2340,5429
8156,6226
49,9919
181,6480
6,5555
2230,0000
131,2237
7285,7400
1817,0508
77,1290
1517,9475
9947,8169
180,5713
112,5614
149,2784
89,6168
83,4594
1162,5333
398,0511
80,8701
2074,0706
2645,3562
2347,5645
8181,0925
50,1419
182,1929
6,5752
131,6174
7307,5972
1822,5020
77,3604
1522,5013
9977,6604
181,1130
112,8991
149,7262
89,8857
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 7.4.1995
St, dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:
1,500,000
826,827
811,670
1,638,497
110.2437% 108.2227%
109.2332%
150,000
82,683
81,167
163,850
fTfrfrTTfff Tečajnica borznega trga
st.: 65	Datum:6. 4. 1995
UltUAM STOCI OChANGL PC
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dat(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraS pudba			Max.	Min.	um®
				trne						
HC	796	(4.5.93)	11.207		30.3.	11.260	12,050			
m	1.M0	(6.6.94)					-			
SAL	500	171(29.8.94)								
SKBR	450	(16.5.94.)	33.597	,90	6.4,	33.450	33.620	34.200	33.00	46.800
	M£	im r.».«	Ji'Vili	2S!a						
BS01	8,0	4.(31.12.94)	97,8	,10	6.4.	97,9	98,1	98,1	97,6	10,807
8S02	9,5	8.(1.10.94)	102,6	>22	6.4.	102,5	102,9	102,9	102,5	34.412
8S08	5,0	3.(30.11.94]	80,0	,28-A	6.4.	79,0	91,5	80,0	80,0	66.672
1S11	7,0	4.(15.1.95)	90,0		22.3.	82,0				
8SL1D	8,0	4.131.12.941	95,8	,05A	6.4.	95,4	97,0	95,8	95,6	1.535
BUD	9,5	8.(1.10.94)	100,0	,83A	6.4.	100,0	102,5	100,0	100,0	82
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	99,9	4,32A-	6.4.	95,0	96,0	99,0	99,0	217
	ms	BSD	35323	32221						
jTBR			10,820	4,40-	6.4.	10.410	11.290	11.690	10.300	703
DAD	10.000	(1.6.94.)	118.793	1,82	6.4,	118.450	119.250	120.500	116.000	12.592
•MD		M	14.921		3.4.	14.600	15,500			
UPGR			20.400		5.4.		20.400			
HMER			15.109		30.3.		15.700			
m	218	(30.3.93.1	6.052	,72-	6.4.	9.030	9.140	9.100	9.030	543
m	4.000	|8)(10.6.94.)	3.811	,67	6.4.	3.799	3.800	3.840	3.100	1.372
TCTR		(5)	745,6	2,56	6.4.	746,0	755,0	750,0	748,0	636
	sze									
(BTP	4000	123,5.94)	33.010	,05-	6.4.	33.000	33,880	33.020	33.000	990
?FNP			32.639	1,17-	6.4.	32.820	33.300	33.450	32.000	2.321
iGSP		(6)	1.548"		29.3.		2.000			
UBKP			11.798		313.	11.700	12.000			
V1PP			41.000A		6.4.	41.000	41.100	41.000		410
	!Ti7?7	»ir.im	.liiVili							
LEK2	12,0	4.11.11.94)	97,5		5.4.	95,6				
OZG	11,0	4.(1195)	92,0		5.4.	88,5	92,0			
ra	12,0	6.11.12.94)								
’Lj	12,0	7.(1195]	97,2		5.4.	97,3				
m	10,0	1(1.6.94)	96,3	1,04	6.4.	93,5	97,9	97,0	95,5	314
BGSl	10,0	4.(1,6.94)	85,4		5.4.		86,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 65/95-6. 4. 1995											
Vrednost.	obr. ex kupon enotni	% papir	n.div.	štdat(3) teCaj sprem					datum povpraS prnidba			Max.	Min.		
		ESmZEEHE									
m GRDO HBR0 ER RDR0 RGSR	119	(8.3.94.)	4.390 32.500 2.400 3.530 17.500 300,2	11,72-	31.3. 31.3. 5.4. 5.4. 30.3. 6.4.	2.800 2.000 1.301 3.520 10.100 300,0	4.390 7.000 2.560 3.590 17.500 328.0	301,0	300,0	180	
	TfeTil										
HBP0 OOK1P1 KBPP UBKC			3.037 40.000S 5.818	15,94	5.4. 6.4.. 31.3.	3.041 3.300 32.500 5.650	3.300 6.180	40,000	40.000	3.360	
		luiranr									
GORO LOK MLjO OSMO 3LS0 ONM OPO IIBKK VPI0	10,0	9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) 11.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.95) (15.10.94) ]l.l0.94)	98,1 83.6 93,2A 84.0 85.6 89.1 84.5 80,0 98.5	,33 ,75 ,10	5.4. 26.3. 6.4. 5.4. 6.4. 6.4. 27.3. 15.3. 30.1.	98.0 84.2 93.3 78.0 85.1 89.0 84.0 25.0 92.0	94,9 98,0 85,8 89,6 920	93 J 85,7 89,1	93,2 85,6 89,0	245 2.892 4.878	
											
60 dnevni (vSTij 90 dnevni (v SITI 120 dnemi (v SIT)											
											
BNB2breznak.bona(l. 6.95) (1.6.95) del nak. tKma(vSlT)NBSl delnak.bona(vSIT)NBS2			97,9 52.984 24,772	,15 ,79-	6.4. 17.3. 6.4.	97,9 52.000 24.600	98,0 24.6400	98,0 25.600	97,7 24.180	3.917 334.818	
			Btiia								
T T SUHI			108,6 108,2		2.3. 21.3.						
cm	6.4.95				oreišnii			d T		d%		
dDI	1.164,89				1.158,13			6,76		0,58		
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-stotm (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borani posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti Is-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplatilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SU, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 7 aprila 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
drZava	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kon iu deviz oz. i	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben	1156,1256 2334,6252 8136,0000 6,5064 180,1148 111,7182 noslih je možno odsl doaovor.	1159,5360 2341,5120 8160,0000 6,5582 180,6461 112,6080 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,25 81,25 panje.	81,55 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 7. aprila 1995 od 00.00 do 24.			(D
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditansfalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dok* veljavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih vat oziroma zmanBano za 025adstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih n nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju h v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM :enl na podk utah pa je raz aCajvetiozc upih seleča! kupovah in eogojenakjp	81,25 81,35 81,25 81,35 81,25 jgi srednjih teča ■nerje Banke Slov odkup priBvov joločivsporazun xodajati tujo vak <o ali prodaje.	81,55 81,50 81,55 81,55 81,53 ev po trenutno enie povečano predejo deviz XJ. jto po objavfe-
3
			
6. APRIL 1995	v LIRAH	J		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1712,490	—
ECU	—	2275,040	—
nemška marka	—	1243,380	—
francoski frank	—	356,580	—
funt šterling	—	2753,170	—
holandski gulden	—	1110,490	—
belgijski frank	—	60,490	—
Španska pezeta	—	13,640	—
danska krona	—	315,320	—
irski funt	—	2770,470	—
grška drahma	—	7,610	—
portugalski escudo	—	11,750	—
kanadski dolar	—	1230,500	—
japonski jen	—	20,000	—
Švicarski frank		1515,480	
avstrijski šiling	—	176,650	—
norveška krona	—	277,010	—
švedska krona	—	231,530	—
finska marka	—	401,760	—
avstralski dolar		1268,960	

		
6. APRIL 1995	v ŠILINGIH	I	
valuta	nakupni	prodajni __
ameriški dolar	962,00000	967,00000
kanadski dolar	691,00000	695,00000
funt šterling	1543,0000	1551,0000
švicarski frank	855,20000	858,20000
belgijski frank	34,1600	34,3000
francoski frank	201,3000	202,1000
holandski gulden	625,9000	628,3000
nemška marka	700,9500	703,7500
italijanska lira	0,56260	0,56560
danska krona	178,05000	178,7500
norveška krona	156,1500	156,8500
švedska krona	129,65000	130,6500
finska marka	226,4500	227,5500
portugalski escudo	6,6100	6,6400
španska peseta	7,7000	7,7400
japonski jen	11,25200	11,28700
slovenski tolar	8,77000	8,90000
hrvaška kuna	-	
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
FORMULA 1 / PRED VELIKO NAGRADO ARGENTINE V BUENOS AIRESU
NOVICE
Vozniki se tokrat podajajo v neznano
Najtežja ura v življenju Michaela Schumacherja Tudi Damon Hill brez izkušenj v Buenos Airesu
BUENOS AIRES - Vozniki formule 1 se pred prvo veliko nagrado Argentine v Buenos Airesu po letu 1981 podajajo v neznano. Svetovni prvak Schumacher in njegov angleški tekmec Damon Hill nimata nobenih izkušenj s 4.259 kilometra dolge proge na dirkališču Oscar Alfredo Galvez.
»Nimam pojma, kako bo v Argentini, toda vem, da so dirkači na prejšnjih dirkah v Buenos Airesu Uživah,« je dejal Hill pred prvim ogledom proge, ki je zelo ozka in zavita.
Shumacher pa se je moral pred dirko spopasti še z eno travmo. V petek je namreč med potapljanjem v Bahii na severu Brazilije skoraj izgubil življenje. Nemec se je s tremi prijatelji osem milj od obale brezskrbno potapljaj, ko je nenadoma odkril, da je njihova ladja odplula. Schumacher pravi, da je to bila »najtežja ura v njegovem življenju«. »Potapljali smo se do globine 25 - 30 metrov. Opazil sem da se je sidro ladje premaknilo, vendar sem mislil, da je to normalno. Po približno 45 minutah smo se dvignili na površje in ugotovili, da je ladja odplula. Bila je tako daleč, da smo jo komaj videli. Začeli smo mahati in vpiti, vendar smo dojeli, da nas ne morejo slišati. Tedaj smo začeli plavati. Bil sem najmočnejši, toda potreboval sem eno uro, da sem priplaval do ladje, medtem ko so ostah trije lebdeli na vodi in čakali na pomoč. Bilo je težko in sem že mislil, da mi ne bo uspelo. Resno sem razmišljal o svoji smrti. Bilo je kot nočna mora,« je povedal 26-letni svetovni prvak. Pri Potapljanju so ga spremljali trener Harry Havvelka, ho-
telski menedžer iz Bahie in inštruktor za potapljanje, zaročenka Corinna Botsch in menedžer Willy VVeber pa sta ostala na ladji, ker sta se pritoževala zaradi morske bolezni. »Bilo je bolj grozljivo kot karkoli v mojem življenju. Huje kot nesreča v Braziliji, ko se mi je zlomil stabilizator. Ne vem, če se bom še kdaj potapljal,« je menil Schumacher.
Dejal je, da se ne strinja z odvzemom 10 točk. »Ne skrbi me pobtična plat celotnega zapleta ali pa tehnični položaj. Ce bi se ukvarjal še s tem, bi trpelo chrkanje, kar je pravzaprav glavni razlog, da sem tukaj. Uživam v svojem delu in tem športu. Čutim, da sem svoje delo v Braziliji opravil zelo dobro, vse drugo pa ni bilo pod mojim nadzorom. Kaj bi lahko storil? se je spraševal Nemec.
Tudi Coulthard je bil v Braziliji diskvalificiran zaradi uporabe nedovoljenega goriva, vendar tudi Skot ne razume, zakaj. Toda s tem se ne ubada preveč in se skuša osredotočiti na naslednjo dirko.
Nekaterim iz druščine formule 1 bo vrnitev v Argentino po 14 letih vzbudila stare spomine, ki bodo lahko tudi uporabni pri nastavitvi dirkalnikov. Tehnični direktor moštva Jordan Gary Andreson je dejal, da se spomni svojih prejšnjih obiskov v Argentini, ko je delal kot mehanik pri Brabhamu in McLarnu. »Ko sem leta 1973 bil prvič v Argentini, je za vsako moštvo delalo 10 ljudi in vse je bilo popolnoma drugače. Celotno ozračje se je spremenilo. Sedaj je veliko več ljudi in pritiska.«
Velika nagrada Argentine je bila prvič na sporedu
dirk za svetovno prvenstvo leta 1953, ko je zmagal Alberto Ascari s ferrarijem. Leto dni pozneje je domači junak in dirkaška legenda Juan Manuel Fangio dosegel prvo izmed svojih petih zmag v Argentini. Fangio je na žalost trenutno preveč bolan, da bi lahko prisostvoval dvoboju med Schumacherjem in Hillom. Pri VVilliamsu si obetajo veliko, toda ne smejo pozabiti na Schumacherja, ki je v Interlagosu dokazal, da je tudi letos zelo hiter. Nemec si je skupaj z uradnim inšpektorjem Rolandom Bruynseraedejem že ogledal dirkališče v predmestju Buenos Airesa.
Večji del proge so obnovili, toda nekatera mesta so ostala nespremenjena. Inšpektor je imel nekaj pripomb in v sredo pozno zvečer so delavci po-
Schumacher je včeraj dosegel 7. čas (AP)
previjali območje okoli zavoja na koncu hitre ravnine, kamor naj bi se dirkači pripeljali s hitrostjo 260 km/h. Sicer pa se je Schumacher strinjal, da je dirkališče v splošnem v dobrem stanju in ustreza vsem osnovnim zahtevam FIA.
Na včerajšnjem prostem treningu je bil najhitrejši Jean Aleši (Ferrari) s časom 1.35.187, pred Coulthar-dom (VVilliams) 1:35.515 in Bergerjem (Ferrari) 1:35.630. Schumacher je dosegel šele sedmi čas.
a. M.)
NOGOMET / POLFINALE POKALA POKALNIH PRVAKOV
Tesen poraz Sampdorie v gosteh pri Arsenalu
LONDON - Branilec naslova Arsenal je v Londonu sicer premagal Sampdorio, toda glede na dva zadetka, ki jih je za Genovčane dosegel Jugovič, je iriorda Sampdoria bližja finalu kot Arsenal. Angleži so do zmage prišli z dobro igro v zadnjih petnajstih minutah prvega dela in pa z golom iz edinega nevarnega protinapada v drugem delu. Ves preostali čas srečanja je bila pobuda na strani Sampdorie, ki si je poleg dveh zadetkov, ustvarila še nekaj priložnosti.
Srečanje se je začelo v znamenju Sampdorie, ki je imela prvih trideset minut stalno terensko premoč. Toda v zadnjih petnajstih minutah prvega dela so to-pniki začeli streljati iz vseh topov. Izsilili so celo vrsto kotov in prav po strelih s kota sta padla oba zadetka V 34. minuti je Bould od Zenge odbito žogo potisnil v mrežo, dve minuti kasneje pa je po kotuše drugič presenetil Zengo.
Drugi polčas se je začel z napadi Sampdorie in že v 51. minuti je Jugovič po na-
SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA MOK
Zveze dobile del boja za večji kos olimpijske pogače
. MONTE CARLO (dpa/AP) -Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je na seji izvršnega odbora MOK v Monte Carlu zavrnil zahteve nekaterih športnih zvez, da bi povečali delež denarja mednarodnim športnim zvezam iz pogodbenih zneskov za televizijske prenose tekmovanj pod okriljem MOK. Zveze pa bodo dobile delež iz komercialnega sponzorskega programa, znanega pod imenom TOP. O natančnem deležu se bodo na naslednjih sejah organov MOK in zvez še pogajali.
To je prvič, da je MOK popustil dolgoletnim zahtevam mednarodnih zvez poletnih olimpijskih Športov pri razdelitvi sredstev, ki v obdobju 1993-1996 presegajo 3 milijarde dolarjev (prodaja televizij-skih pravic, vstopnic in drugih komercialnih projektov). »Zveze so eden treh ključnih segmentov olimpijskega gibanja in bi morale dobiti ustreznejši in pravičnejši delež za udeležbo na igrali,« je dejal predsednik Mednarodne atletske
zveze (IAAF) Primo Nebiolo na skupni seji IO MOK in združenja ASOIF, ki predstavlja 26 zvez poletnih športov, ki bodo v programu naslednjih OI v Atlanti. Nebiolo, M vodi ASOIF, je s tem nadaljeval pritisk, da bi MOK povečal delež za zveze pri razdelitvi sredstev iz pravic za olimpijske prenose. Sedaj zveze iz tega naslova dobijo skupaj okrog 7 odstotkov.
Samaranch je Nebiolovo zahtevo zavrnil z besedami: »Sedanji sistem dobro deluje m ni razlogov za njegovo spremembo. Nasprotno, prepričan sem, da bo tak ostal tudi v prihodnje.« Predsednik MOK pa se je strinjal, da bi lahko zveze dobile več denarja iz programa TOP. Sponzorski denar TOP zajema le manjši delež v zajetni olimpijski vsoti MOK-a. Program TOP 1993-1996, M je pokrival lanske zimske olimpijske igre v Lillehammerju in bo tudi prihodnje letne v Atlanti, vključuje 10 mednarodnih korporacij in znaša med 350 do 400 milijoni dolarjev. Pol tega denarja gre v organizacijski komite olimpijskih
iger, večinoma za OK Atlante, 40 odstotkov za nacionalni olimpijski komite prireditelja in 10 odstotkov za MOK.
Denar iz televizijskih pravic je razdeljen po naslednjem ključu: 60 odstotkov dobijo organizatorji iger, ostalo pa si razdelijo drugi deli olimpijske družine: MOK, nacionalni olimpijski komiteji, mednarodne zveze in olimpijska solidarnost. Štiriintrideset zimskih in letnih olimpijskih zvez je iz tega naslova dobilo po milijon nemških mark. To pa ni po godu nekaterim večjim zvezam. Nebiolo je izpostavil zlasti IAAF, saj ima atletika vodilni status na OI, zveze pa si denar razdelijo na enake deleže. Tega po Samaranchevih besedah ne bodo spreminjali, o natančnih deležih iz programa TOP pa bodo razpravljali na pogovorih MOK 8. novembra v Rimu in na sestanku ASOIF marca naslednje leto v Lau-sanni. Najmočnejše zveze, ki imajo lastne marketinške programe, doslej v razdelitvi olimpijskega niso bile udeležene.
paki domače obrambe znižal rezultat. Mancini je podal žogo v kazenski prostor, Adams je nespretno posredoval in prevaral vratarja Seamana, žogo pa je dobil Jugovič, ki jo je samo potisnil v prazna vrata. Tudi po zadetku je Sampdoria napadala, Arsenal pa se je omejil na hitre protinapade in v 69. minuti je VVright premagal Zengo, ki je nekoliko neprevidno zapustil svoja vrata. Toda za drugi gol sta spet poskrbela Mancini in Jugovič v 78. minuti, ko je srbski igralec ponovno izkoristil lepo podajo Mancinija s peto.
V drugem polfinalnem srečanju je Real Zaragoza gladko premagal Chelsea s 3:0.
Povratni tekmi bosta 20. aprila v Genovi in Londonu.
Arsenal - Sampdoria 3:2
(2:0)
Strelci: Bould v 34. in 36., Jugovič v 51. in 78., VVright v 69. minuti
ARSENAL: Seaman, Dixon, VVinterburn, Schvvarz, Bould, Adams, Hillier, VVright (od 85. min. Morrovv), Hartson, Merson (od 85. min. Kiwomya), Parlour.
SAMPDORIA. Zenga, Mannini, Serena, Invemiz-zi (od 74. min. Maspero), Sacchetti, Rossi, Lombardo, Jugovič, Salsano, Mancini, Evani.
Sodnik: Uilenberg (Nizozemska)
Real Zaragoza - Chelsea 3:0 (2:0)
Strelca: Aguardo v 7., Esnaider v 26. in 60. minuti
REAL ZARAGOZA: Garcia, Belsue, Solana, Ca-cares, Nayim, Aguado, Par-deza, Aragon, Esnaider, Hi-guera, Poyet.
CHELSEA: Hitchcock, Clarke, Minto, Spackman, Johnsen, Sinclair, Spencer, Myers, Furlong, Peacock, Rocastie.
Sosnik: Sundell (Sved-
jska) ^	'V*
Agassi številka 1 na ATP lestvici
STUTTGART (dpa) - Američan Andre Agassi bo prihodnji ponedeljek prvič prevzel vodstvo na računalniški lestvici profesionalnih tenisačev, kjer bo zamenjal rojaka Peta Samprasa, ki je bil na vrhu lestvice ATP vse od 13. septembra 1993. 23-letni Sampras bo v ponedeljek na lestvici izgubil 349 točk, ki jih je lani osvojil na turnirju v Tokiu, dobil pa bo le 31 točk s turnirja v Philadelphiji ter pristal na 4.216 točkah. Letošnji zmagovalec Au-strahan Opna Andre Agassi, ki je za Samprasom zaostajal za 131 točk, pa bo ostal na 4.403 točkah. Nekoliko prezgodaj si je Agassi, 25. rojstni dan bo praznoval 29. aprila, pripravil tudi lepo darilo ob rojstnem dnevu.
Sodišče bo o tožbi Krabbejeve odločilo 17. maja
MUNCHEN (dpa) - Sodišče v Miinchnu bo 17. maja izreklo sodbo v sporu med nemško atletinjo Katrin Krabbe, nemško atletsko zvezo (DLV) in' Mednarodno atletsko zvezo (IAAF), je na razpravi povedal sodnik VVolfgang Rabi. Atletinja omenjeni zvezi toži za približno 800.000 mark odškodnine, ki jo je utrpela s prepovedjo nastopanja, ki so ji jo izrekli zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Seveda bo sodišče zato odločalo tudi o ustreznosti izrečene prepovedi nastopanja, ki velja do 23. avgusta letos. Krabbejeva je tožbo proti omenjenima zvezama sprožila skupaj s prav tako suspendiranima atletinjama Grit Breuer in Manuelo Derr. Der-rova in Breuerjeva sta še pred začetkom razprave tožbi umaknili. Atletinjam pa je očitno naklonjen sodnik Rabi, ki je ostro kritiziral štiriletno prepoved nastopanja, saj ta pomeni konec športne poti.
Detroit in Guebec izenačena
NEW YORK (STA/AP) - Po zmagi Montreal Cana-diens nad Quebec Nordigues s 6:5 in porazu San Jose Sharks proti Detroit Red Wings s 3:5 imata v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL po 51 točk tako Quebec kot tudi Detroit, ki sta vodilni ekipi fige. Obe ekipi imata po 21 zmag. Canadiens so vodih s 5:3, potem pa je na sceno stopil eden najdražjih, igralcev lige Pierrre Turgeon. Dobrih devet minut pred koncem je izenačil na 5:5 in nato še podal do Vincenta Damphousseja, ki je postavil končni rezultat 6:5. Tako je Montreal v zadnjih dvanajstih tekmah desetkrat zmagal. Rezultati: Florida Panthers - New York Rangers 0:5, Montreal Canadiens - Quebec Nordigues 6:5, Ottavva Senators - New Jersey Devils 0:2, Pittsburgh Penguins - Hartford VVhalers 4:8, Toronto Ma-ple Leafs - St. Louis Blues 4:6, VVinnipeg Jets -Chicago Blackhavvks 4:1, San Jose Sharks - Detroit Red VVings 3:5, Anaheim Migbty Ducks - Edmonton Oilers 4:3 po podaljšku.
Vrstni red: vzhod - atlantska skupina: Philadelphia 40, VVashington 39, New Jersey 39, N.Y. Rangers 33, Florida 32, Tampa Bay 29, N.Y. Islan-ders 24; severovzhodna skupina: Quebec 51, Pittsburgh 48, Buffalo 37, Boston 36, Hartford 33, Montreal 31, Ottavva 12; zahod - centralna skupina: Detroit 51, St. Louis 45, Chicago 41, Toronto f! 37, Dallas 30, VVinnipeg 26; pacifiška skupina: Calgary 39, Vancouver 33, Los Angeles 31, Edmonton 27, San Jose 26, Anaheim 26.
NBA: Jordan 30 točk v drugem polčasu
NEW JERSEY - Po slabi igri v prvih dveh četrtinah (7 točk in le 2:9 pri metu) se je Michael Jordan prelevil v »Air« Jordana in.z novimi 30 točkami ponesel Chicago do pete zaporedne zmage, kar Bullsom letos še ni uspelo. Pravi polom so dožive-li Lakersi v Dallasu, najbolj zabavno pa je bilo v Orlandu. Charlotte in Philadelphia sta bila na tem, da potolčeta negativni rekord: samo 19 točk skupaj v eni četrtini (11:8), kar je točka več od rekorda, ki so ga leta 1956 zabeležili na tekmi Fort Wayne Pistons - Syracuse Nationals.
IZIDI - sreda: New Jersey - Chicago 101:108 (A.Gil-liam 27; Jordan 37, BJ Armstrong 16), Orlando -Detroit 128:125 (O’Neal 40, D.Scott 30; Dumars 41, Houston 28), Mihvaukee - New York 94:114 (G.Robinson 22; Ewing 34), Dallas - Lakers 130:111 (Mashbum 32, Kidd in L.VVilliams po 19; Van Exel 24, E.Jones 22), Charlotte - Philadelphia 84:66 (Mouming 16; Bradley 21), Indiana - VVashi-gnton 102:90 (Smits 29; Cheaney 19), Atlanta -Cleveland 96:87 (Lang, Long in S.Smith po 18; J.VVilliams 14). (VJ)
Teorematour v četrtfinalu,
Birexu še ni uspelo
SIENA - S tesno zmago v Sieni proti Comersonu (71:66) se je rimski Teorematour že po dveh tekmah uvrstil v četrtfinale končnice za naslov italijanskega košarkarskega prvaka. V četrtfinalu se bo v torek pomeril z branilcem naslova Buck-|f lerjem iz Bologne.
Presenetljivi pa to še ni uspelo Birexu iz Verone, ki je dokaj nepričakovano izgubil v Pistoii z Madiganom z 68:64. Madigan je vodil celo tekmo in se je na koncu zasluženo veselil, čeprav je na jutrišnji tretji in odločilni tekmi v Veroni Bi-rex nesporen favorit. Zmagovalec se bo v četrtfinalu pomeril z drugim bolonjskim prvoligašem ,-Portitudom.	_ v ,
NOVICE
Tekme za naslov prvaka Slovenije v košarki
IZIDI: Rogaška Donat Mg - Satex 76:74 (43:34), Triglav - Smelt Olimpija 75:99 (31:53), Bavaria Wolltex - Kovinotehna Savinjska Polzela 92:82 (38:48), Litostroj - Postojna 87:82 (52:42)
Stara tekmeca Rogaška in Satex sta odigrala še eno razburljivo tekmo, v kateri pa je odločila odlična obramba domačih, ki so igrah z vsega šestimi igralci. DomaCi so ob odlični obrambi igrali preudarno tudi v napadu, zmaga pa še ohranja možnosti Rogaške za osvojitev petega mesta ob koncu prvenstva.
V	Kranju so se Triglavani dobro upirab favoriziranim smeltovcem vse do 10. minute, ko je bil rezultat 18:19, potem pa so gostje z učinkovitejšo igro ustvarih delni rezultat 18:0 in povedli s 36:18 in tako dejansko rešib vprašanje zmagovalca. Košarkarji Bavarie Wolltexa pa so si z zmago prod odličnim Polzelanom zagotovib mesto med Četverico moštev, ki bodo igrala v končnici državnega prvenstva.
V	eni najslabših predstav letos na Kodeljevem so igralci Litostroja dosegb težko zmago proti borbeni ekipi Postojne. V živCni končnici polni napak na obeh straneh pa so bili domači igralci trenerja Janeza Drvariča za odtenek bolj zbrani in na koncu zasluženo zmagati.
Tekme za uvrstitev v ligo A-l: Helios Domžale -Kraški Zidar 97:92 (81:81, 44:45), Idrija - Koper 86:69, Ilirija - Interier 82:90, Pivovarna Laško -Iskra Litus 61:64 (39:41); tekma za obstanek: Dallas Shvnica - Smelt Olimpija mladi 88:85 (34:47).
Domači šport Jutri
Sobota, 8. aprila 1995 ODBOJKA
MOŠKA B2UGA
20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Riviera del Brenta MOŠKA Gl LIGA
20.30 na Opčinah: Koimpex - Fosso Casal ZENSKA Gl LIGA
18. 00 na Opčinah: Koimpex - Fontane; 20.30 v Trstu, tel. Suvich: Bor Mercantile - Tarcento MOŠKA C2 UGA
18.00	v Prati pri Pordenonu: Prata - Bor Fortrade;
20.30	v Gorici, Slov. šp. center: 01ympia CDR -Soča Sobema.
ZENSKA C2 LIGA
20.00	v Dolini: Breg - Caffe Ruffo; 20.00 v So-vodnjah: Kmečka banka - Termogas Altura; 20.30 v Cordenonsu - Ottica Tomasini - Sokol Indules. MOŠKA D UGA
17.30	v Standrežu: Espego - Pizzeria al Golosone ZENSKA D UGA
18.00	v Sacileju: Martex - 01ympia Cerimpex NARASCAJNICE
15.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Altura;
15.30	v Krminu: Libertas Krmin - Dom Imsa 18.00 v
KOŠARKA
Gl UGA
20.30	v Briščkih, dom Ervatti: Jadran TKB - Don Bosco
C2 LIGA
18.30	v Briščkih, dom Ervatti: Bor Radenska -SGT
D LIGA
18.00	v Nabrežini: Sokol Waim - Cicibona Min-got, 20.30 v Trstu, Ul. Montecengio: CUS - Konto-vel
NOGOMET
MLADINCI
16.00	v Zavijah: Zaule - Vesna ZAČETNIKI
15.00	v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Primorje In-terland A; 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Ser-gio - Primorje Interland B
HOKEJ NA KOTALKAH
GUGA
21.00	v Trstu, Miramarski drevored: Polet - Gori-ziana
ROKOMET
MOŠKA C UGA
16.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Musile
Pojutrišnjem
Nedelja, 9. aprila 1995 ODBOJKA
1.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	na Opčinah: Sloga - Prevenire
2.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Repnu: Sloga B - Sant’Andrea NARASCAJNICE
9.30	v Repnu: Sloga A - Ricreatori NOGOMET NARAŠČAJNIKI
10.30	v Tržiču: Aris San Polo - Mladost; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Junior Aurisina NAJMLAJSI
10.00	v Trstu: San Sergio - Bor Farco ZAČETNIKI
10.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Natisoile
KOŠARKA
C2UGA
17.30	v Gorici, Arte - Dom Agorest DEČKI
11.00	v Briščkih, dom Ervatti: Jadran Farco - Dom Unitecno; 11.00 v Ronkah: Acli - Bor Ediauto; 11.45 v Trstu, Istrska utica: Don Bosco A - Sokol
- ODBOJKA / DRŽAVNE IN DEŽELNE UGE n
Soča Sobema bi z zmago v Gorici tudi matematično postala Cl ligaš
Še nekaj važnih srečanj v boju za obstanek in napredovanje
Zaradi današnje stavke izjemoma v skrajno skrčeni obliki opozarjamo ljubitelje odbojke na nekaj važnih srečanj, ki jih bodo naše ekipe odigrale jutri v državnih in deželnih ligah.
V	B2 ligi čaka jutri' Imso Kmečko banko (20.30 v Standrežu) dokaj zahtevna preizkušnja z Riviero del Brenta, ki je na tretjem mestu. Toda valovti točke potrebujejo v boju za obstanek in zato lahko pričakujemo hud boj. V moški Gl ligi se bo Koimpex na Opčinah pomeril s Casalom, ki ima enako točk kot Openci.
Pri ženskah v Cl ligi boravke (20.30 tel Suvich) ne bi smele imeti težjega dela s Tarcentom, dokaj zahtevna preizkušnja pa čaka slogašice (ob 18.00 na Opčinah) proti Fontanam.
V	deželnih ligah bo glavna pozornost usmerjena v Gorico, kjer se bosta v moški G2 ligi pomerila 01ym-pia CDR in Soča Sobema. 01ympia si še ni zagotovila obstanka, Soča Sobema pa bi si z zmago v Gorici že pet kol pred koncem matematično zagotovila napredovanje v Gl ligo. Borovci gostujejo v Prati.
Pri ženskah v C2 ligi bo Kmečka banka skušala premagati Altura, Breg pa Caffe Ruffo, medtem ko bo imel Sokol izredno zahtevno nalogo v Cordenonsu.
Za konec še pogled v D ligo. Espego pri moških gosti tržaški Rozzol, pri dekletih pa 01ympia Cerimpex gostuje v Sacileju, kjer bi zmaga nad Martexom praktično že pomenila napredovanje v C2 ligo.
ODBOJKA / 1. IN 2. MOŠKA TER ZENSKA DIVIZIJA
Sovodnje bližje napredovanju
Proti Azzurri so dosegle zelo važno zmago V 1. MD Olympia danes z Mosso v Gorici
1. MOŠKA DIVIZIJA
Konec tega tedna bodo ekipe igrale srečanja 17. kola, nato pa bo sledil velikonočni premor. Naš prapor je igral že pozno sinoči v Gradišču proti Tomani, 01ympia pa se bo danes ob 20.30 v Gorici pomerila z Mosso Candolini.
IZIDI 16. KOLA: Grado - Acli 0:3, Candolini - Intrepida 3:1, Caldini - Toniana 0:3, Fossalon - Corridoni 0:3, Libertas Krmin -Turriaco 1:3, Naš prapor 01ympia 1:3.
VRSTNI RED: Candolini 30, Acli 26, Turriaco in 01ympia 22, Naš prapor 18, Intrepida in Tomana 16, Libertas K. 14, Corridoni 12„Calclini 10, Fossalon 2, Grado 0.
1.	ZENSKA DIVIZIJA
VRSTNI RED PO 14. KOLU: Sofal Mora-rese, Staranzano in Corridoni 24, Libertas Krmin 18, Libertas Villessel6, Acli Rohke in Pieris 8, Intrepida in San Luigi 6, Farra 0.
2.	ZENSKA DIVIZIJA
Azzurra - Dom Imsa 2:3 813:15, 15:12, 12:15,15:10, 7:15)
DOM MSA: Mozetič, Kovic, Tomšič, Čeme, Humar, Lando-Musina, Kocijančič, Uršič.
Domovke so v boju za napredovanje do-
segle novo, izredno dragoceno zmago proti enemu od neposrednih tekmecev. Azzurro so, kot že v prvem delu, premagale šele po petih setih, verjetno pa bi lahko do točk prišle še lažje, ko ne bi igrale preveč nihajoče. Domovke so namreč vodile z 1:0 in 2:1, vendar pa obe prednosti nista bili odločilni. Vsekakor je bil tie break trdno v njihovih rokah. Očitno jim igranje petega seta nadvse leži, saj doslej niso izgubile še nobenega.
Domovke ostajaja tako na drugem mestu, kar je vsekakor odličen rezultat, če vemo, da so jih v zadnjem mesecu pestile številne poškodbe. Tudi tokrat ni šlo brez njih, kajti v zadnjem setu se je poškodovala Francesca Lando-Musina. Se dobro, da bodo prihodnjo tekmo odigrale šele konec meseca. Upati je, da se bodo dotlej pozdravile vse igralke, ki iz enega ali drugega razloga niso mogle igrati oziroma je bil njihov doprinos manj učinkovit.
OSTALA IZIDA: Caffe Morocco - Libertas Kopriva 1:3, Toniana - Azzurra 3:0.
VRSTNI RED: Toniana 12, Dom Imsa 10, Grado 8, Villacher Bier in Azzurra 6, Libertas Kopriva 4, Caffe Morocco 0.
ODBOJKA
ODBOJKA / KONČANO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC
VI. diviziji Korting končno ugnal tudi Pallavolo
Pallavolo Trieste -Korting 1:3 (12:15, 15:10,13:15,14:16)
Korting: Puitano 3+9, Delise 10+8, Veljak 2+7, Miot 4+11, Cuk 4+6, Furla-nič 4+6, Pertot 0+1, Volčič 3+4, Micalessi 0+0, Šušteršič, Glavi-
Servis točke/napake: Korting 14/30; napake: Korting 19, Pallavolo 25; trajanje setov: 22, 20, 22 in 27 minut.
Drasičevi varovanci so v sredo poskrbeli za pravi podvig. V povratnem srečanju s Pallavolo Trieste so »tradicionalnega»na-sprotnika vendarle premagali in tako dokazati, da spadajo med štirimi boljše šesterice v ligi.
Celotno srečanje je bilo vseskozi uravnovešeno, akcije so se menjavale, a Korting je vendarle pokazal zrelejšo in učinkovitejšo igro, predvsem pa so pokazali veliko volje do zmage.
Pohvalo zasluži celotna ekipa, Volčič pa je v sredo odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo. S točnimi in preudarnimi podjami je olajšal delo tolkačev. Tudi 30 zgrešenih servisov ni vzeti negativno, saj so močno forsirali in
tako tudi dosegli kar 14 točk.
Pozitiven nastop pomeni, da je združena ekipa Sloge in Bora še vedno v tekmi za prva mesta na lestvici. Ce bodo tako nadaljevali, pa ni nemogoč niti končni uspeh.	Marij
Vatovci spet pokrajinski prvaki Dom Imsa v polfina u z Gradom
Pri naraščajnicah so si Sovodnje z zmago na Etsijem zagotovile drugo mesto - Za trofejo goriškega gradu Dom Korotan praktično že prvi
Valovi dečki so letošnji pokrajinski prvaki na Goriškem (Foto Studio Reportage)
DEČKI
Val - 01ympia 3:1 (15:7, 13:15,15:2,15:6)
VAL: Mania 8+3, R. Lutman 13+3, D. Lutman 3+0, Florenin 7+9, Lukeš 16+9, De Mori 1+0, Figelj 1+0.
OLYMPIA: Braione 7+7, Brisco 0+0, Domi 0+0, Guz-zon 0+0, Jelen 8+2, Komjanc 2+0, Miklus 0+0.
Valovi dečki so si z zmago v derbiju zagotovili še en naslov pokrajinskega prvaka, prihodnji mesec pa bodo naskakovali še deželni naslov. Obe ekipi sta nastopili precej okrnjeni, odsotnosti pa so se 01ympii precej bolj poznale.
Končna odločitev je v bistvu padla že po prvem setu, ki ga je gladko dobil Val in s tem tudi matematično osvojil naslov. V nadaljevanju je bil sicer drugi set precej razburljiv, 01ympia pa ga je osvojila z boljšo obrambo, ki je bila tokrat uspešnejša od Valovega napada. V tretjem in četrtem setu so nato valovti spet zagospodarili na igrišču in brez težav zmagali.
Finvolley - Soča Gostilna Devetak 0:3 (6:15, 10:15, 9:15)
SOČA GOSTILNA DEVETAK: Cemic, A. in M. Golob, Hlede, Orel, Faganel, Prinčič.
Naši fentje so stopili zelo motivrano na igrišče, ker so si Želeli zmage. To se jim je tudi takoj obrestovalo. Tokrat je trener poskušal z igro 4:2, da bi se fantje počasi priučili malo zahtevnejše igre. Zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Soča je s tem osvojila končno tretje mesto.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Val, 2. 01ympia, 3. Soča Gostilna Devetak, 4. Finvolley.
DEKUCE
Z zadnjimi srečanji v obeh skupinah (01ympia in Dom Imsa sta s s vojimi nastopi zaključila že prej) se je končala izločilna faza pre-venstva deklic. Po pričakovanju so bila dekleta Doma Imse najbolj uspešna, saj so v skupini B brez poraza osvojila prvo mesto, medtem ko se je morala 01ympia v A skupini zadovoljiti s 5. mestom.
Po sve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine čakajo zdaj še polfinalni dvoboji, zmagovalca polfinala pa se bosta nato pomerila za naslov pokrajinskega prvaka.
Deklice Doma Imse se bodo 12. aprila ob 20. uri doma pomerile z Gradom, ki je osvojil drogo mesto v A skupini. Povratno srečanje bo že takoj naslednji dan v Gra-dežu. Drugi polfinalni par sta Torriana (zmagovalka skupine A) in Alloys iz Tržiča
Finalni dvoboj bo med 18. in 22. aprilom.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Skupina A
Libertas Gorica - Libertas Kopriva 3:1, Fincantieri -Gradež 0:3
KONČNI VRSTNI RED: 1. Tomana 20, 2. Grado 16, 3. Fincantieri 12, 4. Libertas Gorica 8, 5. 01ympia 4, 6. Libertas Kopriva 0.
Skupina B
Alloys - Acli Ronke 3:0, Azzurra - Alloys 0:3.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Dom Imsa 14, Alloys 10, 3. Azzurra 6, 4. Acli Ronke 2, 5. Farra-4.
NARASCAJNICE
Skupina A
IZID: Caffe Morocco - Sofal Morarese 0:3
VRSTNI RED: Sofal 26, Torriana 17, Caffe Morocco
15, Dom Korotan 12, Olym-pia 3, Cormons 0.
Skupina B
Sovodnje - Etsi Gorica 3:0 (15:10,15:3,15:4)
SOVODNJE: Tomšič, Ter-pin, K. in T. Visintin, Zulian, Danielis, Ferietič, Batistič.
Sovodenjke so z gladko zmago proti Etsiju zatrle se zadnja upanja Staranzana, da bi jih dohitel na drugem mestu. Čeprav srečanje z Go-ričankami s psihološkega vidika ni bilo najlažje, so Sovodenjke zaigrale mimo in odločno ter popolnoma nadigrale svoje nasprotnice. Etsi jim je nekaj več odpora nudil v prvem setu, v katerem pa so bile igralke trenerke Ka-
V zadnjem kolu bodo Sovodnje proste, potem pa jih čaka nastop v play offu. V polfinalu se bodo predvidoma pomerile z Morarae-sjeem, prvouvrščenim iz A skupine.
OSTALA IZIDA: Acli -Staranzano 0:3, Libertas Vil-lesse - Fincantieri 0:3.
VRSTNI RED: Fincantieri 31, Sovodnje 27, Staranzano 20, Libertas V. 17, Etsi Go 10, Pieris 8, Acli 1.
Trofeja goriškega grada
Dom Korotan je tudi p° četrtem kolu nepremagan in mu končno prvo mesto - gl6-de na objektivno šibkješo konkurenco - ne more uiti. V zadnjem tednu so varovanke trenerke Suzy Čeme najprej premagale Azzurro, potem pa še Intrepido. Azzurri so po prvih dveh gladko osvojenih setih podarile tretji set, H bi ga res ne smele izgubiti, glede na to, da so vodile z 9:1.
Izida: Dom Korotan - AZ' zmra 2:1 (15:1, 15:8, 12:15)1 Dom Korotan - Intrepida 3:0 (15:1,15:11,15:1.
Dom Korotan: Cej, Brisco, Koren, Sešol, Marvin, Klanjšček, Branca, Currum Bressan, Ambrosi, Bresciam, Toros in Simčič.
- RITMIKA / V SOBOTO NA 1. MAJU n
Velikonočni turnir Bora s sodelovanjem gostij iz Slovenije
Borov gimnastični odsek bo jutri priredil v Borovem športnem centru v Trstu velikonočni turnir v špoitno-ritmični gimnastiki. Poleg domačih telovadk bodo nastopile Se tekmovalke dveh društev iz Slovenije. Svoje predstavnice bosta na to prireditev poslala namreč tudi Narodni dom iz Ljubljane in gimnastični klub z Vrhnike, s katerima goje borovke tradicionalno dobre stike.
Skupaj bo nastopilo okrog 30 ritmičark. Razdeljene bodo v dve kategoriji C programa in sicer bodo v mlajši naraščajnice (ki sodijo nekako med učenke osnovne Sole od 1, do
4. razreda), v nekoliko starejši pa mlajše mladinke (tudi ta skupina zajema štiri leta starosti).
Pravilnik turnirja dovoljuje nastop s katerimkoli ritmičnim orodjem, vsaka tekmovalka pa bo lahko predstavila le eno vajo poljubne sestave.
Glede na udeležbo lahko rečemo, da bo ta troboj zanesljivo prikazal zelo kakovostne nastope, saj bodo nastopile tudi nekatere najboljše mlade gimna-stičarke iz Slovenije. Ljubitelji gimnastike bodo tako gotovo lahko prišli na svoj račun.
Tekmovanje se bo začelo ob 15. uri.
-boj-
KOŠARKA / V 24. KOLU PRVENSTVA D LIGE
Derbi med Sokolom in Cicibono bo krepko vplival na lestvico
Tudi Kontovel (v gosteh proti Cusu) si ne sme privoščiti novega poraza V dosedanjih 13 derbijih so cicibonaši kar 11-krat premagali sokolovce
Po daljšem času bomo v košarkarskem prvenstvu D lige spet priča derbiju med dvema našima predstavnikoma, saj se bosta v nabrežinski telovadnici pomerila Sokol in Cicibona. V okviru 24. kola pa bo tudi Kontovel pred zahtevno nalogo, saj se bo v gosteh srečal s peterko Cusa.
DERBI ST. 14: Sokol in Cicibona sta se v okviru prvenstvenih tekem doslej pomerila že 14-krat. Cicibonaši so v izdatni prednosti, saj so z zmago v prvem delu prvenstva dosegli že 11. uspeh, sokolovci pa so slavili le dvakrat.
SOKOL: Nekateri povsem odvečni porazi so vzrok, da so sokolovci zdrknili po lestvici in imajo že 4 točke zao-
stanka za tremi drugouvrščenimi, po drugi strani pa ima Emilijeva ekipa pred sabo še več dvobojev s tekmeci z vrha (Cicibona, Kontovel, Santos, Pom). Ob ugodnem razpletu na ostalih tekmah, bi se lahko be-lordeči celo ponovno vključili med kandidate za prestop v C2 ligo, Ze en sam poraz pa bi pomenil konec vseh sanj. Glede posameznikov je vprašljiv nastop Stanisse (poškodovan) in M.Per-tota (druge obveznosti), vsi ostali pa so za jutrišnji derbi nared.
CICIBONA: Le korak pred ciljem (začasno prvo mesto na lestvici) so belozeleni kar dvakrat zapored zapustili igrišče s sklonjeno glavo in tako pokvarili vse dobro, kar
KOŠARKARSKO PRVENSTVO C2 LIGE / DVA MESTNA DERBIJA V 25. KOLU n
Borovci bi se radi oddolžili tudi Sgt
Tudi Dom, ki je praktično že izpadel v nedeljo proti mestnemu tekmecu
Domovec Vasja Jarc v prodoru
V 25. kolu košarkarskega prvenstva C2 lige bosta oba naša predstavnika zaposlena v mestnih derbijih. Borovci bodo gostih tržaško peterko Sgt, domova pa se bodo v gosteh pomerili z goriškim Artejem.
BOR: V povratnem delu prvenstva so se borovci že dvema mestnima tekmecema oddolžili za poraz iz prvega dela (Intermuggia, Barcola-
na). Jutri ima Sandnova ekipa priložnost, da poravna račune tudi s Sgt, ki pa je vsekakor trši oreh od ostalih dveh. Kar se moštva tiče, se bo v postavo spet vključil Marko Debeljuh namesto Maura Simoniča, ki se je po dopustu vrnil v vojašnico. Trener Sancin ima sicer nekaj težav zaradi manjših poškodb nekaterih posameznikov (Smo-tiak - gleženj, Debeljuh -hrbet, Bosser - prst na roki), proti Sgt pa bi morali vsekakor vsi igrati. Sgt, ki ima na lestvici enako število točk (28) kot borovci, je po obetavnem začetku, ko je dalj časa bila v stiku z najboljšimi v ligi, zašla v krizo, sedaj pa je v dobri formi in z vsemi močmi skuša vsaj delno nadoknaditi že visok zaostanek za vodilno trojico, v igri pa je tudi boj za prestol najboljšega mestnega predstavnika.
DOM: Po tesnem porazu z videmskim Virtusom in ob novem uspehu Senatorsov so se domova dokončno poslavili od C2 lige. Sest tekem pred koncem so belordeči zadnji na lestvici s 6 točkami, tri ekipe (Ferroviario, Virtus in Sena-tors) pa si delijo predzadnje mesto s 16 točkami. Ker bodo v D ligo nazadovale zadnje tri uvrščene ekipe, bi morali domovci osvojiti vsaj 10 točk, obenem pa upati, da vse tri ostale ekipe ne zabeležijo niti ene zmage. Kakorkoli že, bodo Mianije-vi fantje na vsak način skušah odigrati preostali del prvenstva Cim boljše. Že v nedeljo bodo skušali spotakniti Arte, s katerim so v prvem delu visoko izgubih.
TAKO V 1. DELU: Sgt - Bor Radenska 86:81 (D’Acunto 19, Pecile
17,	Gori 12; Smotiak 19, M.Simonic
18,	D.Barini 10, Perčič 9, Debeljuh 9), Dom Agorest - Arte 88:110 (Di Cecco 28, Corsi 16, Orzan 13, Pod-bersig 12, Pečanac 8; Tosoratti 26, Sapio 19, Bregant 17, D’Amelio 17).
Vanja Jogan
sd pred tem zgradili s serijo 13 zmag v 14 tekmah. Ob polemikah v zvezi s sojenjem na tekmi s Santosom in ob poškodbah Semna in Zuppina ne moremo preko dejstva, da so cicibonaši imeli velik padec v storilnosti. Najbrž je na to vplivalo tudi evforično vzdušje po zmagi nad Ardito, otipljiv pa je tudi padec v formi (predvsem fizični) nekaterih posameznikov. Kovačičevi fantje se zavedajo, da bi nov poraz skoraj gotovo pomenil konec vsakih ambicij za končno drugo mesto (Santos in Pom imata boljše medsebojne obračune), moč ekipe pa mora priti na dan v težkih trenutkih.
KONTOVEL: V prvem delu prvenstva so Konto-velci visoko odpravili Cus, ki pa je takrat igral v zdesetkani postavi, medtem ko je v drugem delu prvenstva nanizal kar 8 zmag v 9 tekmah. Plavobeli, ki imajo še nekaj ambicij po visoki uvrstitvi, bodo jutri torej
pred zahtevno nalogo, a le zmaga je predpogoj, da ostanejo teoretične možnosti za napredovanje še žive. Enako velja pa tudi za Cus, ki ima na lestvici dve točki manj, tako da se obeta ogorčen boj od prve do zadnje sekunde.
TAKO V 1. DELU: Cicibona Mingot - Sokol Warm 88:82 (Jogan 24, Persi 22, Tomšič 14, A.Zuppin 12, Iv.Bajc 9; Civardi 23, M.Pertot 18, Paulina 17, B.Pertot 14), Kontovel - Cus 82:64 (Gulič 22, A.Daneu 14, Kralj 13).
OSTALE TEKME: Kar sedem ekip ima Se vsaj teoretične možnosti, da se dokoplje do končnega drugega mesta, saj je do konca še celih 7 kol, na sporedu pa je še mnogo neposrednih dvobojev. V tem kolu imajo vse ostale zainteresirane ekipe dokaj lahko nalogo: Ar-dita (38 točk) z Liberta-som, Pom (34) s Sco-gliettom, Santos (34) z Largo Isonzom in Grado (32) z Adijem Ts. (VJ)
Ivan Bajc, Igro Civardi in Peter Furlan na derbiju v jeseni
Jadran
brez
motiva
proti
D.Boscu
Serijo nepomembnih (in odvečnih) tekem, bodo jadi anovi košarkarji pričeli z jutrišnjim derbijem proti Don Boscu. Štiri kola pred koncem rednega dela C1 lige imajo naši košarkarji že osem točk naskoka pred drugouvrščeno Servolano, M pa ima tudi slabši medsebojni račun z Jadranom, tako da je prvo mesto že v rokah našega moštva.
Vatovčeva ekipa ima pogled (in misli) torej že uprt v končnico prvenstva in jutrišnja tekma z Don Boscom bi lahko bila le predpremiera spopada v končnid prvenstva, saj bi se povsem lahko pripetilo, da bi se Jadran in Don Bosco čez mesec in pol ponovno srečala v odločilni 'tekmi za prestop v B2 ligo. V prvem delu prvenstva so jadranovd premagali Don Bosco v gosteh (82:79) potem, ko so dalj časa vodili z visoko razliko. Napoved za jutrišnjo tekmo pa je zelo tvegana, saj bo dejstvo, da je končni vrstni red praktično že določen, hočeš nočeš vplivalo na motivacijo nastopajočih. Jadran in Don Bosco sta se doslej srečala šele petkrat, naša združena ekipa pa v zmagah vodi s 4:1. (VJ)
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Danes igra za vas Totocalcio ■ Obvestila
Negotov izid dirke v Montegiorgiu SarasTro glavni favorit galopa v Milanu
1.	dirka (Modena): Toss out (1) je v dobri formi, poleg tega pa ima še izvrsten Startni položaj. Zato je glavni favorit. Toda v izvrstni formi je tudi Probing (X), medtem ko lahko preseneti Omsk (2);
2.	dirka (Modena): Lisio-doro (X) ne bi smel imeti problemov, opozarjamo pa Se na Oba di Jesolo (1) in Pupi Parka (2);
3.	dirka (Montecatini): kljub neugodni štartni številki je Obby di Jesolo (1) obvezen favorit. Med pro-togonisti bo prav gotovo tudi Perseo Rab (X), preseneti pa lahko Ourasi Ok (2);
4.	dirka (Montegiorgio): napoved je zelo težka. Po našem mnenju imajo več
možnosti Petronio Vinci (2), Opossum (X) in Nelli d’Alba (1);
5.	dirka (Rim): Terminator (1) je eden od možnih zmagovalcev. Slične načrte pa imata še Pizza Forum (X) in Malborghetto (2);
6.	dirka (Milan): Sara-stro (1) je eden glavnih favoritov. Pozornost pa zaslužita tudi Peitho (X) in Pelegatti (2).
Dirka tris
(23 konjev, Modena)
NASI FAVORITI: 22. Stolen Crovm, 16. Mugabi,
18.	Pin di Jesolo; DODATEK ZA SISTE-
MISTE: 21. Golden Drifter,
19.	Pinks Black, 13. Olim-po Dei.
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	X
drugi	12
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	1
drugi	X2
Bari - Fiorenfina	1 X
Brescia - Padova	X	2
Cagliari - Foggia	1	X
Inter - Genoa	1
Juventus - Torino	1
Lazio - Reggiana	1
Napoli - Roma	1	X
Parma - Milan	1	X	2
Sampdoria - CremoneseX Palermo - Cosenza	1	X	2
Vicenza - Atalanta	1
Ravenna - Bologna	X
Trapani - Nola	1
Pavel Kralj (letnik 73) je svoje prve košarkarkse korake opravil v vrstah minibasketa pri Boru, leto kasneje pa se je z družino preselil na Kontovel in tako tudi menjal društvo. V vrstah plavobelih je igral v vseh mladinskih kategorije, pred štirimi leti pa opravil krstni nastop s dansko postavo v D ligi. V zadnjih dveh sezonah je eden izmed nosilcev mladega Kontovelovega moštva, ki uspešno nastopa v D ligi. Pavel zelo rad igra tudi nogomet in se večkrat odpravi na smučanje. Prejšnji teden je Andrej Brisco pravilno napovedal 8 izidov.
SK DEVIN planinski odsek
priredi v nedeljo, 9. 4. tradicionalni 9. pohod memorial Mirko Škabar iz Praprota v Repen. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00. Prevoz nazaj iz Repna v Praprot bo zagotovjen.
SZ SLOGA - planinski odsek
vabi člane in prijatelje narave v nedeljo, 9. t.m., na tradicionalni pohod za memorial Mirka Škabarja. Zbirališče od 8.30 do 10. ure v Parprotu.
SK BRDINA
sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. št. 224205 (Neno).
SK BRDINA
vabi vse člane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo JUTRI, 8. aprila, v Domu Brdi-na na Opčinah ob 20. uri.
LOKOSTRELSKI KLUB ZARJA obvešča vse interesente, da bo v nedeljo, 9. t. m. v Dragi pri Bazovici lokostrelsko tekmovanje ob 9.30.
Pavel
Kralj
NASVET PSIHOLOGA
Kako naj rešim zakon?
A. in M. sta že sedemnajst let v zakonu. Imata tri otroke, lepo hšo, oba sta zaposlena. A. je učiteljica, M. dela kot trgovski potnik. Njuni trije otroci so uspešni v šoli, vedri, družabni. Toda A. ne bo več dolgo zdržala. »Nimava si več kaj povedati, živiva drug mimo drugega, vse je le še navada. Mislim, da samo zaradi otrok še vztrajava skupaj. Najin odnos je izvotlen, v najinem zakonu ni ničesar dobrega...«
Zgodba postavlja vprašanje, ali je mogoCe nekakovostnemu zakonskemu odnosu, ne glede na to, ali je izhod iz njega v ločitvi ali ne, pomagati. Ga je mogoCe spremeniti? Naslednje vprašanje pa je, ali to zmoreta sama ali potrebujeta pomoč drugih ljudi. Vsekakor morata poskusiti najprej sama. Predpogoj je, da se začneta iskreno pogovarjati o sebi in svojih odnosih, o svojem zakonu, o tistem, kar se v njem resnično dogaja. Ni dobro, če se začne zakonski partner o tem najprej pogovarjati s kom tretjim. Najprej morata skušati
najti rešitev sama, če pa se jima to ne posreči, če sta pozabila, kako naj se pogovarjata o sebi in medsebojnem odnosu, potem morata poiskati koga zunaj zakona. Svetovalci so lahko starši, prijatelji, sosedje. Vendar pa obstaja nevarnost, da se bodo ti postavili na eno ah drugo-stran, da ne bodo znali stvari obdržati zase, da bodo bolj tešili svojo radovednost, kot pa nudili objektivno pomoč, da bodo v prepir vnašali svoje osebne probleme in stiske in s tem predstavljali večjo oviro kot pomoč.
Včasih je najbolje, če poiščemo pomoč strokovnjakov, ki jih najdemo v različnih zakonskih in družinskih svetovalnicah po vsej Sloveniji. V njih delajo ljudje, ki so za to izšolani in izobraženi in ki najverjetneje ne bodo na nikogaršnji strani. Partnerjema bodo pomagali, da se začneta odkrito pogovarjati, in jima svetovali, kako naj sama najdeta rešitev svojega problema. Nihče ne more in tudi nima pravice problemov reševati namesto nas.
Vabilo k sodelovanju
Spoštovane bralke, spoštovani bralci naše nove rubrike »V stiski«, sporočite nam vaša mnenja in predloge, saj bo le tako postala tudi ta rubrika učinkovita pomoč pri iskanju poti, ki vodijo iz stiske. Teh poti je več. Dobro je, če jih poznamo, saj bomo le tako lahko našli in izbrali tisto, ki bo morda vodila tja, kjer stiska ne bo več tako močno stiskala okrog srca, kjer koraki do sebe in do drugih ne bodo tako težki, da jih ne bi zmogh.
Strokovni sodelavci naše rubrike bodo poskušali odgovarjati tudi na vaša vprašanja, ki jih lahko pošljete na naslov: Uredništvo časopisa Republika, za rubriko V stiski, 61000 Ljubljana, Slovenska 54.
Vprašanja lahko podpišete samo z začetnicami, lahko pa se zanesete na popolno anonimnost in diskretnost tudi pri pismih, podpisanih s polnim imenom. Vaše pripombe in mnenja pa podpišite z imenom in priimkom in navedite točen naslov; če želite, jih bomo objavili le z začetnicami.	Ur.
Rubriko je pripravila Katarina LavS
Živeti s stresom
V uvodu k slovenski izdaji knjige V sožitju s stresom, v kateri Luban - Plozza med drugim išče odgovore na vprašanje, ali je stres prijatelj ah sovražnik človeka, dr. Dušan Žagar med drugim zapiše: Živimo v času in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehiro, krčevito, površno. Vedno se nam mudi in ne najdemo dovolj časa zase.Vr-ženi smo v tok življenja, ki nas obrača in vrtinči, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kdo pravzaprav smo in kaj je prav za nas. Toliko motečih dejavnikov je, ki nam preprečujejo, da bi bili vsaj zadovoljni, če že ne srečni. Psihoso-
matskih bolezni je vse več. Vse več je ljudi, ki ne živijo v harmoniji z okoljem, s soljudmi in s samim seboj. Odtujih so se. Doživljajo tolikšno stisko, da ne vidijo poti naprej, in marsikdo si v doživljanju nesmisla celo vzame življenje.
Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliše ih niso več kos zah-
tvam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Ne glede na zunanje okoliščine pa lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljno, pa tudi zdravo, če se naučimo učinkovito obvladovati stres, o katerem nas bo poučlila tudi knjiga V sožitju s stresom.
Enako dolg in močan dražljaj Se ne povzroča stresa prav vsakomur. Nekdo je bolj odporen proti stresu, nekdo manj. Najti moramo torej pravo mero stresa, svoj lastni ritem. Strune ne smejo biti preveč napete, ker lahko počijo, niti premalo, ker ne dajo pravega zvoka, temveč ravno prav. »Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja,« pravi Robert S. Eliot.
Tudi otrok je lahko v stiski
Otrok sam malokdaj neposredno in očitno toži o svojih težavah. Ima različne življenjske izkušnje. Dogajanj okoli sebe še ne razume, daje jim svoj, njemu razumljiv pomen. Lahko se čuti celo sokrivega za to, kar se dogaja z njim ali v njegovem okolju. Njegova doživljanja in razmišljanja ga begajo in vznemirjajo. O tem ne more govoriti. »Zato moramo prisluhniti otrokovim očitnim in prikritim sporočilom o stiski, če so podana še tako mimogrede in komaj opazno,« meni mag. Sabina Bertoncelj - Pustišek, dr. med., spec. pedopsihiater, ki se ukvarja s psihičnimi problemi otrok, njihovih staršev in celotnega družinskega sistema. Poudarja, da sta budnost in pripravljenost tistih, ki otroka poznajo, zanj skrbijo in ga imajo radi, najzanesljivejše zagotovilo, da bo otrok v stiski dobil hitro in pravočasno pomoč. Otrok namreč le izjemoma išče pomoč za svoje težave. Ce pa se obme po pomoč zunaj dmžine, mu moramo pozorno prisluhniti in njegovim navedbam tudi verjeti.
Dr. Bertoncljeva v enem od svojih zapisov o vprašanju otrokovih stisk takole povzema ključna vprašanja, ki se spletajo v svetu otrokovih stsk: Učinkovita pomoč otroku v stiski je. mogoča, če nam uspe na pravi način opozoriti in pritegniti v sodelovanje
otrokove starše, svojce in vse tiste, ki vstopajo v njegovo življenje in imajo nalogo, da mu pomagajo. Bodimo pozorni na različna sporočila in znamenja, ki jih otrok pošilja kot klic na pomoč. Bodimo ob otroku in z otrokom, ki je v stiski. Tudi otrok v stiski potrebuje našo pomoč.
_____TELEFON___
Sodoben medij pomoči
Telefon je medij, ki že od svojega rojstva ob koncu prejšnjega stoletja omogoča svojevrsten stik med ljudmi, tudi Ustimi, ki so bik sicer na obrobju, v osami, ali pa tistimi, ki zaradi svojega izpostavljnega položaja v družbi ne bi mogli spregovorih o svojih najintimnejših problemih.
Ivo Andrič je dejal: Prek telefona se lažje in jasneje pokažejo človekove karakterne poteze kot v osebnem pogvoru.
In res se po telefonu pogovarjamo, bodisi zasebno ah službeno, vendarle nekoliko drugače kot v ose-
Medsebojni odnosi
® (061) 311-568, Ljubljana, Resljeva 18/ni, je telefon in naslov Zakonske in družinske svetovalnice. Pomagajo tistim, ki imajo težave v medosebnih odnosih, s partnerjem, starši, otroki itd. Učijo tudi, kako se približati fentu ah dekletu, kako pregnati iz srca žalost zaradi izgube partnerja, otroka, itd.
s (063) 442-144, Celje, Aškerčeva 15, je naslov in
bnem stiku. Nekatere teh posebnosti lahko imenujemo prednosti, druge pomanjkljivosti telefonske zveze med dvema posameznikoma, od katerih eden želi in drugi nudi pomoč. Ker je več prednosti na strani klicalca (oseba, ki kliče in išče pomoč) kot na strani svetovalca (oseba, ki odgovarja na klical-čeve klice in skuša nuditi pomoč), je telefon kot medij pomoči priljubljen in uspešen.
Onja Tekavčič-Grad-Pomoč človeku v stiski; založila založba Planprint, d.o.o., Ljubljana 1994
telefon Elvite, svetovalnice za življenje v dvoje, ki jo lahko pokličete, če ste osamljeni ali iščete moža ah ženo, vsak ponedeljek, torek in sredo med 9. in 17. uro, v četrtek pa med 9. in 13. uro.
Vsak petek bomo v rubriki »V stiski« navedli nekaj naslovov in telefonskih številk, ki jih lahko zavrtite, kadar boste presodili, da sami niste kos svojim stiskam, in bi jih Zeleh z nekom premleti.
Rekli so o sreči
Srečo nosimo v sebi. Res je, da je sreča lahko samo v srcu, ah pa je ni. Torej jo moramo iskati le v svojem srcu. Toda gre za vsebino: kaj je tisto, kar napravi naše srce srečno. In tu že gredo mnenja narazen. Tisoč src daje tisoč odgovorov. Morebiti še najbolje pove, kaj je sreča, tisti, ki si tega vprašanja nikoli ni postavljal, ki se nikoh ni čutil nesrečnega in nikoh ni sreče iskal.«
Anton Trstenjak
Kaj je zame sreča? Težko rečem. Človek najde srečo takrat, ko najde harmonijo med seboj in okolico. No, to moram le pojasniti. Človek si mora srečo vsekakor prislužiti in se pripraviti na njen sprejem. Izdelati od začetka do konca je pa ne more. Ce bi to znal storiti, bi jo že imel. Tista prava sreča je pa le nekaj čisto novega, kar »obide« človeka, »pride nadenj«... Ce sem jo jaz že našel? Jaz jo še čakam...
Lev Milčinski
ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS
Razkritje
cx*>
Michael
Crichton
»Bodite no resni. Danes je prav dosti tega sranja. Nenehoma je v zraku, da ne smeš hoditi s človekom, s katerim si v isti službi. Presneto, če tega ne bi počel, bi bil še vedno devičnik. Saj človek ne more hoditi z nekom, ki ni v isti službu. Saj nikogar drugega niti poznaš ne. In zgodi se tudi, da je kdo od njih tvoj šef. Pa kaj potem. Zenske se pofukajo z moškim in pridejo naprej. Sicer pa tako ah tako vsaka fuka z vsakim, če seveda le lahko. Ker je ljudem tako všeč. Hočem reči, da so ženske ravno tako potrebne kot moški. To rade počnejo ravno tako kot mi. Tako je življenje. Vedno pa se najde kdo, ki je ves posran in tak napiše pritožbo, češ, z mano pa že ne! Pravim vam, da je vse to navadno sranje. Vključno s temi seminarji o taktnosti, ki se jih moramo udeleževati. Sedimo tam kot kakšni rdečegardi-sti, z rokami v naročju in se učimo, kako pravilno ogovoriti sodelavca. Ampak potem gre vsak po svojih poteh fukat, tako kot vedno. Ce mi
kson, ste bili pri telovadbi? Tako močni ste videti,’ in pri tem pahlja s trepalnicami, kaj naj bi storil? Glede tega se res ne da postavljati pravil. Ce je človek lačen, se naje. Vseeno je, koliko sestankov ima. Tako je pač to. In kdor tega ne upošteva, je navadna rit.«
»Mislim, da ste mi na vprašanje že odgovorili.« Sanders je vstal. Jackson mu očitno ne namerava pomagati.
»Poslušajte,« je rekel Jackson. »Zal mi je, če imate kake težave. Ampak dandanašnji je vsak tako prekleto občutljiv. Videvam mlade ljudi, ki so pravkar prišli iz šol in so prepričani, da ne bi smeli nikoh doživeti neprijetnega trenutka. Nihče naj bi ne rekel ničesar takega, kar jim ni po volji, nikoli povedal šale, ki je ne marajo. Ampak dejstvo je, da človek ne more napraviti sveta takšnega, da bi bil ves čas samo po njegovi meri. Vedno se zgodi kaj, zaradi Cesar si potrt, ali zajeban. Tako je pač življenje. Vsak dan poslušam ženske, ki pripovedujejo šale o moških. Žaljive so. Umazane
nje je čudovito. Kdo ima čas za tako sranje? Jaz že ne.«
Sanders je iz Aldus Buildinga stopil ob petih. Utrujen in potlačen je koračil proti Hazzard Buildingu. Ceste so bile mokre, dež pa je ponehal in popoldansko sonce se je trudilo pokukati skozi oblake.
Deset minut pozneje je bil spet v svoji pisarni. Cindy ni hilo za mizo in tudi Femandezove ni našel. Počutil se je zapuščenega, samega in lotil se ga je brezup. Sedel je k mizi in poklical je poslednjo številko s svojega kratkega spiska.
»Squire Electronic, dober dan.«
»Frederica Cohena prosim,« je rekel Sanders.
»Zal mi je, gospoda Cohena danes ni.«
»Pa veste, kje bi ga lahko dobil?«
»Bojim se, da ne. Bi pustih sporočilo?«
Prekleto, je pomislil. Kakšen smisel ima vse to? rekel pa je: »Da, prosim.«
V slušalki je zapiskalo, nato:
UH
»Zdravo, jaz sem Fred Cohen,. Ob pisku pustite sporočilo. Ce je delovni dan mimo, me lahko poskusite najti na telefonu v avtu, številka 502-8804 ah doma na številki 505-9943.«
Sanders si je zapisal številki. Najprej je poklical številko za aparat v avtu. Kmalu se je zaslišalo praskanje, zatem pa:
»Vem, ljubica, Zal mi je, da zamujam, vendar sem že na poti. Zadržali so me pač, kaj morem.«
»Gospod Cohen?«
»Ah.« Premor. »Da. Fred Cohen tu.«
»Jaz sem Tom Sanders. Delam pri DigiComu in...«
»Vem, kdo ste.« V glasu je zaznal napetost.
»Bili ste v službi pri Meredith Johnson.«
»Da, res je.«
»Rad bi se pogovoril z vami.«
»O čem pa?«
»O vaših izkušnjah z njo. V času, ko ste delali pri njej.«
Nastal je dolg premor. Končno se je Cohen oglasil: »Za kaj pa sploh
	| | Jj^j
ti	1 jBs
H,	rfl
	
ti	
	
N3	
<	W^£Sm
06	wt
11	
|l	
gre?«
»Z Meredith sem v nekakšnem sporu in bi...«
»Vem, da ste v sporu z njo.«
»Da, razumete torej, da bi želel...«
»Poslušajte, Tom. Iz DigiComa sem šel pred dvema letoma. Kar je že bilo tam, je zame preteklost.«
»Pravzaprav ni,« je rekel Sanders, »kajti rad bi dokazal, da je v njenem obnašanju stalni vzorec in ...«
(Se nadaljuje)
kaka tajnica reče ‘Oh, gospod Ja'c-
šale. Mene to ne spravi iz tira. Življe-
ZA RAZVEDRILO - BRANJE
Petek, 7. aprila 1995
Papež Janez Pavel II. ®
Maja ali junija 1996 papeža pričakujemo v Sloveniji. Pred velikim jubilejem - dva tisoč let krščanstva - ima papežev prihod v Slovenijo še poseben medijski pomen. Pred tako imenovanim jubilejem miru namreč mediji po vsem svetu še posebno pozorno spremljajo vse papeževe dejavnosti. Jubilej tretjega tisočletja bo za Janeza Pavla n. potekal v dveh etapah, v katerih bosta leti 1996 in 1997 pomenili neposredno pripravo za leti 1998 in 1999. Čeprav 21. stoletja ne gre gledati skozi oCala »apokaliptičnega milenarizma«, vrhovni duhovnik meni, da ima ta prehod globok mističen pomen, na katerega se velja pripraviti v duhu očiščenja.
Seveda pomeni napoved papeževega prihoda v Slovenijo tudi veliko priznanje katoliški cerkvi v Sloveniji, prav tako pa tudi slovenski državi. Sleherni papežev obisk ima namreč dve razsežnosti: pastoralno in-državniško.
O papežu Wojtyli snemajo filme, pišejo članke in knjige ter snemajo televizijske oddaje. Vsaka beseda, ki jo papež izgovori v javnosti, zelo odmeva v svetovnih medijih. Njegovo knjigo Prestopiti prag upanja je, kot je poročal radio Vatikan, v Italiji doslej kupilo že milijon ljudi, ki menijo, da gre za eno temeljnih knjig na svetu.
Pod vodstvom in z zaščito Matere Božje
Za papeža so potovanja predvsem sredstvo njegovega pastoralnega delovanja in evangelizacije. Tretji, ključni element pri tem je izpricevanje njegove lastne pobožnosti, v kateri ima posebno mesto čaščenje Matere Božje (Janez Pavel H. si je v svoj grb vCrtal Marijin monogram in geslo Totus Tu-us - ves tvoj). S CašCenjem Matere Božje je namreč, Ce smemo tako reci, globoko povezana Wojtylova ideja o določenosti njegove poti od duhovništva do papeštva, v kateri, kot je večkrat omenil, vidi roko Matere Božje, ki ga vodi in varuje. Njej je posve-
til tudi svoje jubilejno, petdeseto papeško romanje maja 1991.
Kmalu potem ko je Janez Pavel H. drugič pokleknil pred Gospo v portugalskem svetišču Fatima, ki je ob Lo-urdesu najbolj znan kraj, kjer se je -tako trdi uradna katoliška cerkev -Marija zares prikazala, je bila javnost seznanjena z dvema temeljnima vzrokoma, zakaj je »leteti« papež svoje jubilejno romanje posvetil prav Fatimi. Tja se je šel Wojtyla zahvalit Materi Božji, da mu je rešila življenje in da je »satanu odvzela moC« oziroma zlomila komunizem. Sveti oce je trdno prepričan, da je bog to storil na priprošnjo Matere Božje, s čimer se je uresničila tudi druga od dveh javno znanih fatimskih prerokb. Tretjo prerokbo od leta 1960 hranijo v Vatikanu, trije papeži pa so sklenili, da je za zdaj še ne bodo objavili.
Ko je prišel tretjič na Poljsko, kjer je bil takrat predsednik general Jaruzel-ski (ki ga Wojtyla ni hotel priznati, čeprav je to javno priznal šele po generalovi upokojitvi), je papež kot osnovno geslo navajal Jezusove besede apostolom ribičem iz evangelija: »Ne bojte se!« Nekaj let pozneje je Janez Pavel H., ko je stopil na portugalska tla, ponovil tisto, kar je sveti Avguštin kot škof Hipone izrekel svojim someščanom, medtem ko so jih oblegali Vandah: »Ne bojte se, to ni konec starega sveta, paC pa začetek novega!«
Od kod prazaprav prepričanje papeža Janeza Pavla II., da je orodje božje previdnosti in da je vse povezano z Materjo Božjo in Fatimo? 13. maja 1981 je papež preživel atentat na Trgu svetega Petra. Nanj je streljal turški terorist Ali Agca, pripadnik Sivih volkov, skrajne anadolske desničarske organizacije. Agca - ki se je v zaporu razglasil za utelešenje Jezusa Kristusa - do danes ni jasno odgovoril na vprašanje, kdo je organiziral ta atentat in zakaj. Dve leti in pol kasneje je Wojty-la obiskal na dosmrtno zaporno kazen obsojenega Agco v zapora.
(Se nadaljuje)
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. 11. in 17. črka slovenske abecede, 3. luknjica v kozi, 7. grški bog vojne, 9. nepravi oce, 10. stolna cerkev, 12. ime francoskega književnika Zolaja, 13. gibanje po zraku, 14. najveCje hrvaško pristanišče, 15. ime gledališkega igralca Cigoja, 16. ime nekdanje romunske telovadke Comaneci, 18. žabja zalega, 21. nemški pisatelj (Thomas, Izpovedi pustolovca Feliksa Kruha), 24. kraj v hrvaškem delu Srema, ki ga je okupirala srbska vojska, 26. babica, 27. letopis, 28. privrženec koncepcije družbene ureditve, v kateri bi imeli glavno vlogo visoko specializirani eksperti, 30. leseno pihalo z dvojnim jezičkom, 31. morski glavo-nožec, 32. ime pripovednika Murnika, 33. začetnici filmske igralke Schygulle.
Navpično:
1. daljši, tanjši skupek las, 2. sušica, 3. povrtnina, 4. naočniki, 5. cevasti podaljšek glave, 6. družina graditeljev godal iz Cremone, 7. angleška površinska mera, acre of land, 8. junak d’Urfejevega pastirskega romana, 11. začetnici ameriškega jazz glasbenika El-lingtona, 15. grlo, 17. začetnici slikarke Kobilce, 19. kralj zahodnih Gotov, ki je v osvajalnih pohodih prodrl v GrCijo in zavzel Rim, 20. zlom telesnih sil, 21. pogonski stroj, 22. mikroskopsko majhen enoceličar iz razreda korenonožcev, ki spreminja obliko, 23. vnetje nosne sluznice, 25. splet las ali rastlinskih vlaken, 27. avtomobilska oznaka Aoste, 29. španski rt v Sredozemlju.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
SH ‘opey ‘edis ‘eoqo ‘)Biqouqa) ‘pene ‘emo ‘pop ‘uubjai ‘peipo ‘Ripejp ‘peq ‘epay ‘;o| ‘apmg ‘Bjuipajep ‘uipo ‘saxv ‘mod ‘Jp iouABiopo/v
A3LUS3H
\
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. * 20. 4: V težnji po dokazovanju boste na trenutke prehitevali same sebe ter zapravili še tisto, kar ste mukoma pridobili. Raje ostanite iskreno skromni, pa boste dobili še veC.
BIK 21. 4-20. 5.: Zaželeli si boste novih življenjskih izzivov, zato boste odločno izzvali partnerja. Dvoboj bo koristen, kajti ob koncu bo njegova zelja po spremembah večja od vaše.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Do končnega uspeha vam manjka le še to, da premagate svoje dvome in zadržke ter zmanjšate občutek preganjavice. Ce se boste zazrli vase, ni hudič, da vam ne »rata«.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Zadelo se vam bo rojevati morje novih idej za polepšanje vsakdana. Začnite jih nemudoma uresničevati, kajti volja, ki se kuri z naporom, je zlahka lomljiva.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Na ljubezenskem področju vam bo teklo kot po olju, na socialnem kot po snegu, na delovnem pa kot po brusnem papirju. A ko ljubezen živi, tudi brusni papir ne boli.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Čeprav bo vaše počutje na psu, boste do bližnjih vendarle nenavadno pozorni - najbrž zato, da bi vam pomagali iz čustvenih zagat. Ne pretiravajte, pa vam bodo res.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Kljub ponujeni pomoči se boste iz težav izmazali sami, s svojimi sicer skromnimi, vendar odločnimi moCmi. Kdor je sam svoj zdravnik, je tudi sam svoj sodnik.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11Vaša prizadevanja po kreativnem udejstvovanju bodo končno naletela na plodna tla Razmahnili se boste do skrajnosti ter ustvarili umetnino, kakršne še niste videli.
STRELEC 23.11.-21.12.: Nihali boste kot list na vetru, vendar vas ne bo nikamor odneslo. Držati se boste svojega debla in uspešno črpati energijo za nadaljnjo rast. Razrasli se boste do neba.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Priznati si boste meje svojega umskega dometa ter se odločili za razširitev obzorja. Ne opirajte se preveč na knjige; spisali so jih namreč prav taki, kot ste vi.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Oprti boste svoje energetske rezerve ter pohiteti z delom. Odkrijte najprej umetnost ravnotežja med delom in počitkom, pa boste svoje načrte uresničili še pred rokom.
RIBI 20. 2.-20. 3.: Vztrajanje v središču pozornosti vas bo potisnilo na samo obrobje, vendar le za kratek Cas. Ko se boste sprijaznili z robom, boste namreč spoznali, da ste vselej v središču.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
234	POGOSTO PONAVLJAJOČA SE OBLIKA	REJEC PERUTNINE	MUZA LIRSKEGA PESNIŠTVA	BIČEK	MUSLIM. M. IME	GRELNA NAPRAVA	RODU	AMER. FOTOTEHNIK (GEORGE)	TRINITRO- TOLUOL	OTOK OB SUMATRI	M0Z0- UAVOST	IGRALEC POLIC	AVTOR: LUKA PIBER	VRTINEC	AM. PISATELJ (JOHN)	RADON	GRS. MIT. SODNIK	TATVINA	ODPOVED JAVNE FUNKCIJE	ŠTORKLJA'	DRAMATIK CANKAR	FR. REKA RHONE
SL ALPSKA smučarka													SL ALPSKI SMUČAR									
NAUKO GIBANJU ZRAKA													APNARIJA									
													ESKULAP									
SL NARODNI HEROJ (MIRKO)							RAVEN									TER						
																CESKI MOTOCIKEL						
							KLECALNIK															
ti. TEOLOG PO NASE						KLAVDU TUTTA			SPOLNOST					IGOR JELEN			ZENSKA JOPA					
						POZIV											PISCANEC					
KOPNO V MORJU					NIZ. LET. DRUŽBA				IME VEC PAPEŽEV	DODATEK JEDI	OLGA KACJAN			SUROVINA ZA ČOKOLADO						VELIKO FINSKO JEZERO	BAS-BARITONIST BELAMARIC	SKUPINA OSMIH PEVCEV
					POLJSKI PLEVEL																	
											KORNELU			KRITIKA								
neznanec			RUSKA VILA NA KMETIH	AM. IGRALEC UACKIEI								NEM. SKLAD. (KARL)						KINEMA- TOGRAF				
												NOČNA PTICA						OVČJE KRZNO				
				ZANOS																		
SIDERSKA ČASOVNA JNOTA															CVETNA MACICA							
															ETIOPSKI KNEZ							
tnalce								HRV. IGRALKA (JAGODA)								KITAJ. DRŽAVNIK ENLAJ			ŽOGA Z IGRIŠČA			
								IAT.VEZN.											TURCUA			
PREBIVALEC VAC						LESKOV LES										UVODNA GLASBA						
MOŠKA PODOBA V MOLITVI						MARIB. PEVKA (ONDINA)					GRŠKI POVELJ. PRED TROJO					GRŠKO MESTO OB PREKOPU						
*
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in južno Evropo je območje visokega zračnega(p^^> ska. Frontalni valovi se prek srednje in vzhodne Evrope po* mikajo proti Onemu morju in vplivajo na vreme v Sloveniji predvsem s srednjo oblačnostjo.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1020
1010

1030
VARŠAVA ° 4/11
1000
MOSKVA
0/4 o
1000
o KIJEV 2/9
„ ŽENEVA A 8/18
M o MILANO^ O 9/20 '
DUNAJ o 8/16 IUBUANA 7/20
6
O 9/20 ^ v'w
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.32 in zašlo ob 19.37. Dan bo dolg 13 ur in 5 minuti. Luna bo vzšla ob 11.13. in zašla ob 1.38.
BEOGRAD o 13/20
SPUT
-	<8/17 A-V
“ ~S,9/23EO
5/16 1 SOFIJA
idTo
ur
PLIMOVANJE
Danes: ob 8.47 najnizje -23 cm.
ob 24.36 najvisje 11 cm.
lutri: obli. najnizje -21 cm, ob 19.26 najvisje 16 cm.
SNEŽNE RAZMERE
Rogla
Kope
Krvavec
Vogel
cm
od 100 do 120 do 50 do 140 310
Kanin
Vehka planina
Golte
Cerkno
Mariborsko Pohorje do 45
Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Ribniškem pohorju, Rogli, Kopah, Krvavcu in Logarski dolini. Smučarski avtobusi vozijo na Mariborsko Pohorje in Roglo.
BIOPROGN02
Vreme bo večji del dneva ugodno vplivalo na počutje in razpoloženje ljudi. Proti večeru se bo obremenilni učinek povečal, zato spanec ne bo najboljši.
ONESNAŽE V
Konc. SO v mg/m16.04. med 5 in 6 uro
LJ Bežigrad..........15
Maribor..............22
Trbovlje.............31
Velenje...............-
Celje.................6
Hrastnik..............-
V			A V	v« k		k	
"1				Si
V ZDA so letala 394crat vzletela s skoraj praznimi rezervoarji goriva
NEW YORK - Zveni skoraj neverjetno, a kar 39-krat so v zadnjih devetih letih ameriška potniška letala vzletela z letališč s skoraj praznimi rezervoarji. O tem priše dnevnik Usa Today v izčrpni reportaži, iz katere je razvidno, da je bilo teh primerov nedvomo več, le da jih niso prijavili zveznim oblastem. Vsekakor pa je dnevnik poudaril, da do sedaj zaradi pomanjkanja goriva še ni strmoglavilo nobeno ameriško letalo.
Za las so preprečili tragedijo le leta 1993, ko je neki boeing 767 Air Canade vzletel z letališča v Ottavvi s skoraj praznim rezervoarjem in mu je gorivo pošlo, ko se je nahajal na višini 12.500 metrov. Pilotom je Čudežno uspelo pristati na neki zapuščeni pristajali stezi nedaleč od glavnega kanadskega mesta.
Kot je zapisal Usa Today, piloti ugotovijo že nekaj minut po vzletu, da imajo premalo goriva in se lahko pravočasno vrnejo. Nekaj je bilo tudi primerov, da so morali letalo preusmeriti, a kanadski primer je bil kot kaže osamljen.
Piloti krivijo za te pomanjkljivosti predvsem preutrujenost, komunikacijski kaos z letališkimi ekipami, ki so zadolžene za gorivo, in seveda tudi lastno nepazljivost. Opravičila so še kar logična, a nesprejemljiva za letalske družbe, ki za vsako ceno iSCejo brezhibnost, ki jim edina lahko zagotovi potnike.
Prav zato je ameriška letalska družba Usa Air namestila v svojih letalih dodaten števec za gorivo, ki opozori pilote, Ce je pred vzletom premalo goriva. Obenem morajo letališke ekipe za gorivo izpolniti poseben obrazec, ki ga morajo izročiti kapitanu, brez katerega ne sme vzleteti. Po teh ukrepih pri družbi Usa Air niso imeli veC težav z gorivom.
Družba Boeing pa je s posebno študijo ugotovila, da se z boljšim usposabljanjem pilotov, z bolj pregledimi kontrolnimi napravami in s smotrnejšimi postopki za 20 odstotkov zniža verjetnost človekovih napak.
■ ■■Ti
E «
PARIZ - Jacques Chirac ima doma Makouja, ponosnega črnega labradorca. Edouard Balladur je srečen lastnik Irisa, škotskega ter-riera z morilskim pogledom. Aristokrat Philippe de Villiers je zadovoljen s svojim scrkljanim mešancem škotskega ovčarja. Jean-Ma-rie LePen živi obdan z dvema dobermanoma, družbo pa mu delata še balearski hrt in pu del. Vodja francoske neofašistične desnice pa ima doma po zaslugi svoje žene pravi živalski
je prav toliko volilcev, ki bodo 23. aprila odločali, kdo bo v prihodnje francoski predsednik.
Vprašanje hišnih ljubljencev je v Franciji tako pomembno, da sta Frangois Mitterrad in Jacques Chirac med televizijsko debato za predsedniške volitve leta 1988 žrtvovala dobršen del oddaje vprašanju obdavčitve hrane za hišne živali. Po zaslugi televizije je to vprašanje sedaj znova v ospredju. Pred-sedni-
predlogu o davkih pse, ki jo zahteva neka organizacija za zaščito ži-
1 i
B o 1 j W„ previ -\ dni so bili ob vprašanju, če bi psom dovolili v avtobuse in v podzemno železnico, ker bi to dovolili le v dolo-
v r t
ker žena dobesedno zbira mačke in najrazličnejše ptice.
Ostali francoski predse dniški kandidati nimajo živali, a imajo kljub temu jasne pojme o tem vprašanju, ker se zavedajo, da je v Franciji 10 milijonov psov in 7,5 milijona mačk ter še ogromno ptic, želv in rdečih ribic. Za temi živali pa
s o namreč poslali izčr-p e n vprašalnik o problemih »najboljšega človeško vega prijatelja«.
Vsi pred-sedniški kandidati so odločno nasprotovali
č e n i h primerih. Izjemi sta bila le Balladur, ki temu nasprotuje, in de Vil-lers, ki ne bi posta-v i 1 omejitev. Vsi pa so
odločno nasprotovali znanstvenim poskusom \na živalih, kot so se obenem vsi zavzeli, da odpravijo prevoz živine za zakol. Vsekakor pa menijo, da je treba to vprašanje rešiti na evropski ravni-Prav tako nobenemu ne pade na u m > da bi po-
dprl predlog ° izgonu psov iz mest P0 reykjaviškem zgledu. »V glavnem so lastniki psov dobri gospodarji, tako da nima smisla prepovedati hišnih živali v mestih,« je poudaril francoski partijski voditelj Robert Hue. De Villers je s popolnoma nasprotnega političnega brega povedal isto, ko se je vprašal, zakaj bi morali iz mest izgnati hišne živali? Jospin pa je mnenja, da država ne bi smela sprejeti zakonov, ki bi pogojevali zasebno ži-vijenje.
Na vprašanje, če ljubijo živali, pa so vsi francoski predsedniški kandidati brez izjem in samo po sebi umevno izjavili, da jih ljubijo Z vsem srcem, ker je vsak vo-lilec predragocen.