Rtttmna paotna w sovom* Leto LXX» ŠL 250 Ctessi ĐtB i#— •^^^^^^■^ ^^^^^^^^HB ^^|^^^ Hl^p B^HI^H^H Hinili VH ^^^P^H^^^ H^MMBBBBBHB ^^HHB ■ B^^B^B ^HB ■HHHiflHH^B ^HHBHB ^^^Hi ^^^^^^ ^^^^^^^^^ Izhaja vaak dan popoldne, lzvzemfii nedelje U> praznika — InaeraU do 80 peOt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 rrmt a Din 3, većjl tnseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru, inseratni davek poeebej — >Slovenskl Narod« velja mesecno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. ftokoptaf se ne vračajo. uredništvo 01 cfbavni«t*o LJUBLJANA, bafljm mBtm Me«. « Telefon: 31-22, 31-23, Ct-M, 31-25 Hi 31-» Podrvtnlee: MAPTimit fJUuiuayerjcv» 3b — NOVO MEETID, LJuLIJauafca c* telefon at. 26 — CELJE. oeqeko uredništvo: Stroesmajerjeva unca l, taftefoo ft. 00; podružnica oprave: g^*»wWi1 ^. 2, telefon St. 190 — JESENICK: Ot> fcotodvorm idO. Postna hracĐnica v Ljubljani at. 10.351 Novi napori za premirje na Daljnem vzhodtt! Skupno posredovanje Amerike in Anglije Ves angleSkl in atneriiki diplomatski aparat |e na delti, da dosele ustavite* sovrainosti med Japontfko in Kita jsko London, 2. nov. g. Angleška vlada se bavi v sporazumu 7 vlado Zedinjenih držav z nacrtom, ki ima za cilj omogo-čenje premirja oziroma konec vojne na Daljnem vzhodu. Anglija in Zedinjene države sta spravili ves svoj diplomatski aparat v tek, da posreduje v tem smislu, tako v Tokiu kakor v JVankin^u. V toku je izmenjava naziranj, da bi se uresničil ta angleški n^rt.Pojjajanja za premirje naj bi se vršila bodisi v okviru bruseljske konference devetih držav ali j>a kot njeno nadaljevanje. Prvi an-glcški predlog je stremel za tem, da bi Japonska in Kit&jska ne nastopiH kot zmagovalki ali premaganki, temveč da bi se pričeli pogajati kot enakoprav-ni stranki. V Tokiu so ta predlog glad-ko ođklonili, ker so se postavili na »ta. lišče, da ima Japonska kot nn&govalka pravico postavljati pogoje. Iz tega vzro-ka so v Tokiu odklonili tndl angleškl predlog, naj bi pokajanjem predsedoval kak nevtralec V Washingtonu in Londonu so se izjavili pripravljene, da pri-stanjejo sa Imenovanje japonskega predsednska, vendar pa bi njegovih postav ne smela izvrševati kaka japonska j voja&ka osebnost, ki sodefoje pri »danjih voj&ških aperBcijah na Kitajsfeem. KitaJBka se je izjavila pripravljena m premirje, ako bi se pogajaB 9 premirje na severa od daagfa&ja^ Kitaiski veleposlanik za Evropu š&nghaj, 2. nov. AA. Havae: Nankinška vla-ia je imenovala Cenkun^rpoa. bivšeera ministra za industrijo, za izređnejra veleposlanika v Evropi. Veleposlanik bo ob:eka.l An^rlijo. Franeijo. Nemčijo in Italijo in se zahvalil 7a vse eimpataje. ki jih te države I izfcazujejo Kita jek i med ee lanjo vojno. Nov angleiko-japonski incident Šangiuj, 2. novembra, g. Na taptuki me<1-narodne konceeije ee je pripetM nov anRle-ško-japoneki ineodent. Japonsko htađo pc }e pojavilo aalitve .Iir'.ne ^rl»ije. Proslavi eo prinosTvovali najvišji fni'i^niki in blizu 100 tteoč ljiKli. Pri tej priiikf > bil posvećen novj skopski volovoi in o^lkrita spomenika kralju Petru in krnlj'i Aleksandru. Po teh svečanouitih je priredila skopska mp^tna občina banket, na kat orem je i'nrl Nj. Vis. knoz namrstnik P:u7le nasle-inji srovor: Na današnji dan slavimo dva usodna datuma naše zfrodovine. Minilo je Šest sto let. odkar je b?l kronan car Dušan, a pet-indvajset let od oneira dne, ko je kralj Pe-ter I. vkorakal v Skoplje. Ime! sem srećo in čast, da sem ga spremljal na tej potJ in spomin na to bo ugasnil sele z mojim življenjem. Mi se, gospodje, ne spominja-mo dovoli naših vojn.* Ne mislim, da je treba eo.iiti in negovati mržnjo, nasprotno: toda zahtevam. da se Češče spomnimo žrtev In nadčloveških naporov ćele generacije. Kadarkoli stopimo na ta tla naših pred-nikov. prevzame človeka čut hvaležnosti, porosa in spomina, kajti stopamo v hram trpljenja in večne slave. Kdo izmed nas se ne spominja zgodovine naših vladar- jev in prosvetiteljev, v čijih duhu smo bili vzgojeni in tako vrgojeni končno zmagali? Kdo izmed nas se ne spominja tuđi naj-manjšega osebnega doživljaja v nizu dol* . gih borb za osvoboditev te zemlje, ki jo danes z radostjo proslavljamo? Danes smo, gospodje, močnejši, kakor je bilo Đušanovo carstvo in naše države ne more nihče od zunaj porušiti. Edina nevar-nost lahko priđe od nas samih. Tod#pre-pričan sem in vernjem v patriotizem in zdrav razum našega naroda, da ne bo nik-dar rušil tega, kar si je priboril s težko muko skozi ćela stoletja. V ostalem pa so tn sence naših velika-nov, ki nas bodo Čuvale, sence onih, ki so to močno državo ostvarili in vse za njo žrtvovali, od Nemanjića do mojega veli-kega in neumrlega brata kralja Aleksandra I. Njegova brezmejna ljubezen za vaše mesto vam je znana in prepričan sem, da boste ostali vedno vredni te l.iobezni in tega zaupanja. Naj živi Nj. Vel. kralj! Zivela Jugoslavija! 2ivelo Skoplje! Krvav spopad med orožništvom in pristaši dr. Mačka Beograd, 1. nov. AA. Kmet Stjepan Vre-cić iz Novega Gradca v virovitičkem sre-zu je priiavil sreskemu načelstvu, da bo dopoldne priredil v Novem Gradcu shod HSS. Ker prijava ni ustrezala predpisom zakona, je sreski načelnik prepovedal to zborovanje. V nasprotju s to prepovedjo sta priredi-telja Stjepan Vrecić in nar. poslanec z liste dr. Mačka, Martin Mesarov, iz vaši Gorja v virovitičkem srezu le hotela prirediti ta zbor. na katerega so pripeljali njuni zaupniki nekaj sto njunih pristašev, med katerimi je bilo neko število oboro-ženih z revolverji, skrajšanimi puškami in raznim drugim orožjem. Po navodilu sreskega načelnika je vodja orožniške patrole, ki se je mudila v tej vasi. da bi čuvala red. ponovno sporočil Vrećicu in M??arovu. da zborovanje ni do-voljeno in ju je v imenu zakona pozval, naj prisotnim svetuieta, da se razidejo. Nar. poslanec Mesarov tega ni hotel storiti, nego je pograbil svoj revolver, oddal strel proti orožnikom in zapovedal svojim pri-stašem: naj navalijo na orožnike. Pri tem je vzkliknil: »Jaz sem zakon!« Skupina je navalila po zapovedi Mesarova na orožnike. Streljala je iz revolverjev in drugega orožja. Orožniki so se takoj zavarovali in so v obrambo proti napadalcem rabili strelno orožje, zaradi česar so bili trije kmetje ubiti, nekaj pa ranjenih, med nji-mi tuđi sam Mesarov. Pod pritiskom oboroženih pristašev Vre-cića in Mesarova. so se orožniki umaknili na konec vasi, odkoder so napadalce raz-podili. Po dosedanjih poizvedbah je bilo poško-dovanih osem ljudi, ki jim je t>ila dana zdravniška pomoč. Na mesto dogodka je bil poslan banski inspektor. Sed?j vladata popoln red in mir. Turska zunanja in notranja politika Velik govor predsednilca Kemala AtatnrK^ na otvoritveni seji parlamenta Ankara, 2. novembra. Včeraj se je pri-čelo novo zasedanje turškega parlamenta. Predsednik Atatiirk je imel otvoritveni govor, v katerem se je dotaknil vseh glavnih smernic turske netranje, zunanje in gospodarske politike. V poglavju o zuna-nji politiki je izjavil, da se zunanja politika turske republike razvija zmerom bolj v pravcu za zag-otovitev miru in medna-rodnegra sodelovanja, Kar se tiče vpraša-nja Sandžaka-Aleksandrete, ki je bilo ure-jeno pod vrhovnim pokroviteljstvom Društva narodov, je izrazil svoje trdno prepri-ćanje, da bo Francija, ki je do Turčije v pnjateljskem duhu pokazala mnogo dobre volje, pričela izvajati nov režim, tako da bodo prizadevanja v tej smeri pomenila novo fcistveno okrepitev prijateljskih odno-Sajev med obema državama. Glede na Balkan je izjavil, da se Turčija v svoji politiki za mirno in srečno sode-lovanje z balkanskimi državami ne name-rava ustaviti pri doelej doseženih uspe-hih, nego bo stremela po vedno bolj ko-ristnem sođelovanju s SA^ojimi balkanskimi sosedi. Na^lasil je tuđi zbližanje, ki je bilo doseženo na vzhodu. Turska politika je na to stran dosegla nov uspeh s paktom, ki je bil flklenjen z Afganistanom, Irakom in Iranom. TurCija je siej ko prej pripravljena, pristati na sodelovanje 3 ko-murkoli, se odzvati na poziv kegarkoli, le da bi se še bolj ojačil mir. Zato se je vlada turske republike z najvecjo širokogrudnost jo pridružila ukrepom na Sredo-zemskem in črnem morju v zvezi z do-godki v Spaniji. Glede turske zunanje politike je vobče naglasil, da se ni in ne bo ločila od povsem doloćenih smotrov, pa čeprav so v zadnjih letih v mednarodnih odnošajih nastale neke spremembe. Glede na notranjo politiko je poudaril, da velja jo turski zakoni enako za vse državljane, za Turke in tujce in da je njihova izključna naloga zagotoviti prebival-stvu Turčije popolno svobođo in blagostanje. O fmančni situaciji je dejal, da se bo morala turSka vlada vselej truditi, da ohrani absolutno in stvarno stabilnost turske valute, da zboljša fiskalni sistem, ukine takse in davke na sirovine, ki se uva-žajo iz tujine itd. Glede na tursko vojsko je izrazil svoje zadovoljstvo spričo đoslej doseženih uspe-hov. ter pristavili Naša vojska je nepre-magljivo jamstvo za turako osemlje. Program oboroievanja in opreme se sistematično izvaja m se razvija paralelno z na-predovanjan vojoe inđaittzija, Eden o španskem problemu PoUttka neutralnosti ni rodila priSakovanih nspebov London, 2. nov. V epodnji zbornici je ! Eden i.opet povoril o španskem problemu ; Ln nagbeil. da bi se vojna v španiji 2e končala, 6e bi bili obema strankama priznali pravico vojekujočih se držav in bi tako fruje posejranje bilo Depot refano. 0«Ux>r za nevmešavanje je hotel organizirati neko nevtralnoet. to^a to se je končalo tako, ^ta je ena irzmed obe^ etrank portala moonojša na morju. Ni pa res, da M nevmeSavanje škodovalo eamo španski viadi. Ivlovd Georcje se je zmotil, 6eš da ima Spanija samo eno mejo in to na Piremejih. Ni resT da samo preko te meje prihaja orožje v Spanijo. Eden je tuđi omeofl ve*t dopisnika »Dailv Teteffrapha« iz Moskve, kii poroča. da je za. Sovjetsko Robijo Spanija Sele na tretjem meetu i7rr>ied tistih držav. kj jih Rueija pod-pira. Mi bomo vee etorili. da recimo mir in nogovaTJali se bomo 1, \^©md o vsem. če to ne bo Škodovalo našim življep.jskim in- teresom. Tuđi naj mkuo ne poskupi spraviti an^rlcške zunanje politike na <3:ru£re temelje. Svoje medn.irodne obveze bomo m-vralli, vemlar tako. «la ne homo kršili Kel-lop?2ove pojrodibe. Mi emo prepričan i. di ee lahko v»e zaleve regijo mirnim potom in ne bomo se priključili niti proti'e-ie: čne-mu niti protikomunističnemu Kokn. Nat* zaaana Kamo zunanja ^K>liiika druuih mro-dov, ne pa njihova notranja politika. So?i(*ijc. Mi želimo raz-či^oenje razmer na Daljnem vzho'ti in prc-mo ćelo dalje ter žolimo. ni podala dokazov, spričo ka-terih bi bilo mogoče sodi ti, đa je tuđi sama pripravljena doprinesu take Žrtve. Poplave onemogoeajo vojno v špani ji Republikanci našlo utrjujejo svoje postojanke in se pripravlja jo na odpor SalnmiMifUn 2. novembra. AA. Naciona-listični komunike o položaju na španskih frontah pravi: Ceprav vodovje po poplavah, ki so nastale v AragtMiiji, že odteka in se je vreme nekoliko zboljšalo, vendar še ni bilo mo goče razviti večje vojaSke akcije na tej fronti. Včeraj so nacionalistični oddelki popravljali predvsem svoje postojanke, ki so bile po poplavah hudo poškodovane. Popravljali so tuđi najvažnejSe ceste za fronto. Na madridaki fronti je gosta megla one-naogročila sleherne operacije, vendar pa so republikanci včeraj ponovno napadi i na-cionalisticne postojanke v nekaterih od-sekih. Tuđi njihovo topništvo je ponekod ojačilo svojo akcijo. Republikanci si tuđi na vse mogoče načine prizadevajo, da bi izpopolnili svoje razredćene vrste. Nacionalistični radiotele^rafisti so prestregli naredbo madridskega vrhovnega poveljstva, ki zahteva od vojaskin zdravnikov, naj v bolnišnice ne posiljajo vseh obolelih voja-kov, če nimajo vsaj 39 stopinj vroćine. Vae kaže, da je bila izdana ta naredba, da bi se vrste republikanskih čet Se bolj ne razredčile, pa tuđi zaradi pomanjkanja sanitetskih potrebSčin v bolnisnicah. Z druge strani je prispela vest, da priča ku-jejo v Madridu novih znatnih transportov vojnih potrebdein. ki bi jih morali prav te đni v Valenciji In Barceloni izkrcati z nekih tovornih ladij. Tako trdijo, da je neki ruski agent na račun katalonske vlade v Francili nakupil 50 vojnih letal. VeHk plen naeionaHstav v Astnriji Oijon, 2. novembra. AA. Vojni plen, ki so ga nacionalisti dobili v Asturiji, postaja z vsakim dnem večji. V rudniku Ve-dini so našli včeraj 50 ton razstreljiva, ki so ga republikanci poskrili v rovih. V Santa Catarini so našli veliko sklad i5ce streljiva. Prav tako so zaplcnili ćelo tovarno j streljiva, ki to ti Jo republikanci uredili 1 v neki cerkvi v Somiju. V luki Muselu so zaplenili več topov in ogromno skladišče življenjskih potrebščin, v Gijonu pa poleg vojnih potrebščin, ki so bile že doslej registrirane, še 20 strojnic, 12 posebnih topov za boje proti tankom in 4000 novih uniform. Poleg tega so našli še velike količine dragocenosti in umetnin. Vse so republikanci pred svojim begom zbrali v privatnih hišah z namenom, da bi ves za-klad odpeljali v tujino. Naglo prodiranje nacionalistov jim je to njihovo namero preprečilo. AngleSki zaSfitni okrepi London, 2. nov. AA. Ang-leSka oklopnica »Hood«, na kateii je eedoj kontreadmiral Cuni^rham, je prejela naiogr. da mora takoj odpiuti v Barcelono in izvršiti tam pre»kavo zaradi 'potoprtve an^rleAkesra parnika »John Amesa«. Parnik so potopila uporn>i-ŠksL letAla. Vsi čhini rKeadke potopljene lad-je 90 niorajo natanko 7aeli^ati. Dognati ee j borib morale tuđi we dni£e okoliS^in« ob priliki tepa incidenta. An^rle5ka vlada ?k> =na po SJjsilo JRZ. Kot tjka je mislih, Jj je sploli nrdotaktjiva in da liihko s\\>bojno okfe- \reče vtuikogirr, ne da bi se ji biltf huti, da bi jo kdo po/ia/ na odgst. Sedaj pit je n^enkrat dobila toibo v* roke rjdi kle-vT/tr. Kar sapo ji je zaprlo, fcer si' pnč za- i'cJt/t* s\x»je kri\'de, zato bridki> tuši: »Pužić, Protić in ostati srbski politični pr\\iki nišo nikdar nikogitr to/ili nuli klevete, u se manj zohte\'ali denarno odšk(xlnino za žutjeno čast.* „Misel in delo" Kulfurna in sociolnu revija »Mi*et in Je-Io* je prm'kar izsJa v dvojnem rvczku za semtember in oktober in ima tule vsebi-no: Dr. Ivan Lati: In memoria T. G. Mu-sarvk, dr. L. Čermelj: Juli jaku Krajina. Ob-zornik: DobrmnJjec inž. Iv:m Uosar (J. A.), lr pričnkm-onju reakcij (dr. B. \rrCon), \rotranjc politični pregled (l'erko), Ob 30-letnici akad. društva »Balk, na kat eri stoji in pade enotna in nedetjiva kraljevina Jugoslavija. Dr. Šeće-rov izvaja: »Ni dvomi, da se jugosloven-ski nacionalisti strinjajo v tehle temeljnih pogledih: 1. da mora biti naša država Jugoslavija enotna držmmopravna tvorba na temelju ustzve iz leta 1931 na čelu z dinastijo Karagjorgjcvićev in Nj. Vel. kraljem Petrom. 2. da mora imeti Jugoslavija samo enega kralja, eno narodnu predsta\'-nilt\x>, eno vlado, eno vojsko in enotne finance, 3. da se mora ustava iz leta 1931. oživotvoriti in da je v to svrho treba čim-preje wel javiti zakon o banovinskih sa-moupravah in izvesti banovinske in mesU ne volitve, 4 da se v duhu ustave uveljavi jo novi politični zakoni, ki bndrt uvedli najširše politične svoboščine, in se izvede duhovno pomirjenje in konsolidacija države. Ker obstoja ta soglusnost v teh temelj' nih političnih pogled ih, zakaj bi se potem nacionalisti ne združili in ne složili? Razdvojenost v teh zgodovinskih in usodnih trenutkih je neupravičena in predstavlja velik greh. To bi bil zgodovinski greh in redka slaboumnost s strani naših politi-kov . .. Da se nadmoč nacionalistnv manifestira, je v interesu državnega in narod-nega edinstva potrebno da se politiki istih pogledov, četudi različne taktike, združijo, se zbero in povežejo v en blok ali unijo. Nacionalisti in unitaristi ne smejo voditi borbe med sabo na škodo narodnega tn j državnega edinstva in na ikudo nedeljiv* enotne Jugoslavije. Več dobre volje, več razboritosti, več osebnih stikov in razgo-vorov je potreba v ohčem interesu, kakor jih je bilo dostej. Nujra drža\*na potreba je, da se preide preko osebnih ohcutljivo-sti in da se gleda samo na temeljni prm'ec državne politike. Ako se v tem strinjamo, moramo korakuti skupaf. Tišti, ki eno hočejo in isto mislijo, naj gredo skupoj. Taka skupnost se vsiljuje sama po sebi \> višjem interesu, In ako so moruli pasti mili joni žrtev za spas Jugoslavije, bi bilo ne-odpu»tljivo, ako bi se jugoslovenski nacionalisti ne združiti, da režijo enotno Jugo-slavijo! Zato jugoslovenski unitarisii na okupU Sorzna poroči!a. Curin, 2. novembra. Beograd 10, Park 14.505, London 21.46, Xew York 432.62T,, Hri*elj 73.20, Miten 22.80. Amsterdam 239, BerMn 173.80, Danaj 80.10 do 81.75, Pra^a 10J6, Vmšmm flt J0, Ddum*to 326. jift-an 2 S »8C0VVN8KI ITJHOPc. te«fc ». iwiw JT. -' Sfev. 250 Dane« ob 31.15 uri premiera velikaga purtatovkaga filma po itwn»mi Jade Innrtrma Upor na lađji Elsinore r AnUTkUt: HAN HIIIAT tn VTINMA W|KFB|*D Ental ktaM Matica Etttal kiaw Matica 7-M^-—IM ■ ■" - I ■ ■ .....■ ., ■ n .i — i i ... ------ Živi spominu mrtvih Ljubijduuu 2. novembra. 2e ves teden pred Vsomi svetim! so hi-teli Ljizblj#nćc>ni n* pokopaliićc k Sv. Križu, w akadeiniki že v soboto nanosili pokao cvetja, in vse tri Htjj prižgefti mnogo av«&lc v ■\4den dod-cjLZ. da je nfiža aihnbu dr. Ivana Otražna na no-veni delu pokopan^ča. Akademski povaki zbor je zapel >Blagor mu«, nato je pa spregofvori] akademik Berden o ljubemii pokojnika do đi^aJkov. Komemoractji so prisostvovali tuda aeistopniki univenee, ZdTa\Tnžke zbornice, Saveza SKJ, uprave Oražnpolnje-na z izjavo neke priče, kaieri je Klancima rjpva teden dni pred snirtjo povedata, da je šla k spov-edi in k obhaiilu s pripombo, da ja to njena zadnja spove^i. ker &i bo konžala življenje. Klanćisarj^a je t.lla tuđi bolna na pljučih. Njena uiati je umrla xa jetiko knvalu po dogoilku v Cesnrski kaan-ri. Neka prira je izjavila, da je imela Miči vcasih naravnost blažen pogled. Po vsem tem je gotovo, da J3 bila Kbanči5arjeva ne-navadno bolno dekle z neuravnove&eno du-feevTnostio- Iskala je leka prati svoji nolra-nji bole&ini v ljubeizni, a iia ni našla, kar se te zaljubila v pokvarjene^a fanta. Zdrav človife premema tuđi nesrečno ljubezen. Naša okroe 3Q let &tara dekleta navadiio ne iš^e)o reeitve v 6«Mii, kadar ni majo sreče v ljube ini. Njeaja rivjalinja Angela je imela ćelo nexakonske*ra otroka z D^žnmnoni. pa ni izeuhila živcev in notranjega ravnotežja-Izjave o samomorilnih namenih Marije Klančišarjeve so bile odlocilne pri presoja-i\ju Dežmanove krivde po prvotni obtožbi. da ]2 Marijo umoril po welom preudarku. Bil bi gofpvp &po7Aaji za krivega v tem smi-s\\) po § 167-11. k. z., fe bi bilo dokazano. da Mariji še v sanjah ni prišlo na misel. da hi ei fcojjčala z^ntdi Albina življenje. Tako pa je bijo verjetno v največii meri, da je 6. juni »a lani hotela ixvr5iti evoje samorno-rilne naklepa ter d» ie hotela v resnici no-tegniti za fi^hoi v Stevo tuđi Albina. Tola Albin Petom ^ ^ Mmovarlal, da fp te braml in v filpbnuu pabnil Marijo od ='*- vor je bi i pa nevarjeten. Marija ne bi šla v vodo brez Albina. Ako je re*, da je ponudila Dežmanu stekleničico z ocetno Vi-slino, je videla,- da jo je Dežman vtaknil v žep, namestu da bi etrup izpil- Ako bi Dež-maii strup izpil, bi bilo varjetno, da bi Marija takoj nato sama skočila v TO*k> z zavest jo, da to umirala v Savi, medtem, ko bo na bregn uaniral njen nezvesti fant. Dežnian i>a sirupa ni pil in Marija nd imela povoda skočiti sama v vodo. Edin verjeten zaključek je bil ta. da je Marija pirijela DežniaBa za roka {kakor je sam priznal pr. prveiu zaslišanju pred orožniki in tuđi pre<ć vodnikom v LLtiji) z namenom, dft bi ga jx)teirnila s seboj v Savo, Dežman pa jo je pahnil tedaj od sebe. Marija je padla v reko in utonila. Pahnil bi jo lahko na stran v breg, lahko bi jo tuđi potolkel na tla, lahko bi poklical na pomoč Angelo, ki ja stala kakih 10 m daleč in opazovala vee dopodek, lahko bi jo izpodneael in še mar-«ikaj bi lahko ukrenil. da ne bi Marija padla naravnost v reko. In ako je bil© ree nemogoče preprediti padec v rako. bi moral Dežman vse etori-ti za re&itev Marije Klančišarjeve iz reke. Tekel je pa le nekaj korakov po atezi ier se vrnil in prva njegova skrb j^ tila Mari-i jioa torbica, ki je oblezala na bregu. Ni . kri^al na poaio^ ni stekel do broda kakih | 30 minut od tega kraja, da bi dobil pomoć, sploh ni storil nieesar za re^itev Marije h vak>v. Silno ga je pa akrbelo. kaj ima Marija v torbici. Iz nje je vzel n^kaj denarja, robček in rožn. venec, ter torbico nato vrgel v Savo. Edina priča te>ga dogod~ ka je bila sedanja Dežmanova žena Ange-la. Čudno je to, da se ja kmalu po do^oFir««< boli n za liulaH*! obovnft. Piaalelj Mar)Mi He-roar je Fol|afc ter pokaže ▼ 9vojean đela na ivedno prikttpen nafin dve o*e»bi m sieer znaoMpita MfmHto ua ugrlednaga trgovca, ki ee sr^cata kot predstavnika dveh popolpo-ma razJtfTrih drožabnih kast. To srečanje je opiavra na psihološko *animiv način, ter daje vpogled v ms^elnost teh ljudi. V glavnih vk>—fc fa Mira Ehinilova in 2. Kralj, ter ga Nabkcka in g. Dabevec Režija je Debevčero. OPEKA Torek, 2.: Zaprto. SredK, 3.: Evan^eljnik. Red B. Gostuje g- JoBip Oostid. CfctTtek, 4.: Amaoooka. Red Cetrtefc Pelek, 5.: ob 15. uri La Bohente. Dijaska predstava- Globoko znii&ne ©Mie od 16 din &fwadoL • GostoTanje g. Josipa Gostifa. V ^redo 3-t. m. se poje za rerj B Kvonzlova opera ifvMigeliiiik« Partijo justieiarja Engla [K>-je meBto obolet^ea ravnatelja Betetta U>-krat g. Petrovčič. Solidna melodiozna silas-ba iz poipretekle dobe in pretresljivo deia-iije dajfejk> delu trajno vrednost IHru;?nt: Niko Štritof. Režiser: prof. Seet- Tri prometne nesreće Postojna, 2. noveonbra Lcpubtjenaki trgove bo>?ijr!o. Iz Trsta nam da-nes po3T>čaiJO, da si j^ g. Bi3?alc zlomil clesno nogo, enafca nesreća je do-ietela tuđi ISletzto h.čea"k.o SiHx>, a svale r>ojeTic si je ztoundi nogo in preitreael možgane. Gospa Bfcoakova je ostala skoraj nepo^kodoi-^-na in se bo ie daaieti vrniia v Ljubljano. ZdravuaKi ao ugotoviii, <*a ivobena poškod-ba ni smrtno novajna. Avtamotal 23jeank£ Ford se je pri ka-ranaboiLi preoej pofitaxiav:l. zlasti spred-n% <*el. Ljubljana. 2. novembra Mied prazniki so v boLaico pripeljali već žrtev nesreč. Med temi je bil prvi drvar Martin Erjavec, rojen leta 1893 v Laćah, ki ga je povozil neznan voznik in mu pri-aadejal notraoje pcćkodhe. Drugu žrtev neerete je postal 42-letni Anton Milavec z JapSkoire poti, M ga. je na Zaloški cesti, ko se je peljal na koiesu, podrl neznan motoc&fMst in ga. resneje po4kock>val. I>opokine ob 11. se je zg-oetila huda prometna nesreća v SiSti na tramvajski postaj bOsa Btare mitnice. S tramvaja je stopila Amallja Radetičeva, žena železni-fiarja iz Ljnbfjane in je hotela 6ez cesto. Baš tedaj je privozfl z motocikloni trgovec Jože Knnelj in jo podrL Nesretnica je dobila hode poSkodbe na &lavi in si je zlo-mila no^o. Na pomoč so bili takoj pokli-cani reSevalci, ki so jo prepeljali v bolnico. Iz Maribora — Po 3S letth se je ^Trnji iz Rusije. V Maribor je prispel Andrej JeflrJatik iz &niar-taa p«rl Ljubljani. Leta 1914 je bil ujet na ruđki fronti m je živel 23 let v Rusiji, od-kodeor se je sedaj vrail z ženo in divccna ainovoKna. V Maribor ie prispel brez vsa-ldfr aredstev in je nadaljevsl pot proti Ljubljani. — Noto dnevno zavet&de je bilo otvor-jeno v nedeljo 31. oktobra v Magdalenski unci 28. Ureditav tega me^tn«e^a zaveti-šća je aklenola že prej^nja mestzia uprava. Otvoriitveni nagovor je im«l župan dtr. Juvan, biejgoalovitev pa je izvršil magda-leneki dekan Stergar. Po otvoritvenih in blagosioviibveofii ave6ano8tih je bila pogo-stitev deoe. — O^OH SCjOOO ljudi je posetilo seđiK) raoBSfeavo in sada! sejcim v Mariboru, ki sta bila na dan Vseti svetih zaključena. — Sokoli apotninu dr. Pivka. V okviru pdetetnih. pocaBtitev na nsćih mariborskili paKojttOi^Hi, ki so te cUii znvva. cživeli in kjer ao na cian Vaeb svetih popolćne ubrano odpeOi žatoetinke adružesnl ruaribarski pevaki abori. je tala tuđi počastite-v spo-miA«. aepozabntga ustanovitelja in staroste SoOootokega društva Maribor I dr. L. Pjvka. čig-aT gr<* so maxLboirski Sokoli v nodeljo ote&pali s cveitjezn. Na^i vrti Jadranadi ao odpeli žalostinki >Oj Dober-dobe m >Večna Ti pamjaU, aaitar je br. Stanko Sosrić aptre^ov-oril iakrene poćasUt. ve&e in aponainoke beaede- j Iz Skof je Loke — ProsUvm Jadranske straže je spravila na noge veo 9kofjo Loko. Ob 11. ee je formiraj iTjpr&l iolekega poslopjn mopfna povorka, ka je obšli mestne ttlicp in se ustavila n« Mestnem trgu. V sprovod ee w> uvisttia T«a Sofeka mladina e prap»in J?, vojaalca podba, čactni^i /bor s ^tevilnimi damami. pevoi m občinstvo. Prod veliko mno&ieo, ki se jo TfTTAla. paedtem na tr^ni. «80 npeli mladšnski zb^ri n?Jpreje pesejn JS, potera pa je hnel na zbrano množilo lep nagovor predsedntk JS. odvetnik dr. Javo, ki je nagiasil visoke ideje, ki vodi jo JS. IN> prilotooetni deklama^iri uC^n^a Svoijaaka to zapeli združeni pevsUi zbori pod rođetvojn kapelnTka Smrekarja Alojzi-j» in 6 epremljevaBJcm vojaško £t»?be Bici roorje a^ripn+o... Državna himna je zj»-UJDČila *l*TjK katržn^ga pri n^ JS že ni KINO SLOGA — Ttfcrfao !T7-3t ^al, kl m ga ^Ma\ m ftHteo Mloirarjnl! Le ie daae« im. ja^ri i * aaaB«M«a» a» | ■ f Ogiipi at ta flkni — LORD NELION — »■■ ■■■^ at *****-* - rr,„%—, ob S P O R T NI rem, da pri nas M Tairtmatija za nogomet Ljbotiaa**, 2. no^aaaba«. Vćaai se je £ovor4o ki pišalo, da. pri tmm ni pmvecfa zanimatnja sa notfofnet. Za, pod-^veino prvenstvo rw n\ bilo ntkofi fMtve-ga intere^ft, tode ko m je prKck) tdkmo-vanje v Irsjah, so bila igriSća pokia. Lctos se je wfcnimiinje za lhjmo prvenartvo 4c stop-rvievalo. Ze pri prvi t«kmi s Htjdiaton >e Ml obisk izredno velik in apričo dobre igre Ljubljane je razumljivo, dn >c ludi neddj-^-a tekma pioti Baaku »pote^niki«, čeprav Bco2rajč*ni n»o ta_ko rcrtom i ran i^^prot-n*. Bilo je *»pet nad 2W0 ^edalce\\ ki so prtHi v trdni nadt. da bodo videli lepo m zonimivo borbo dveh oaaJcih tekmecev io da bo Ljubljana na svojem lastnem ipiš^ču spravila obe tođti na varno. Pa so se hisdo zmotili: LjirHliana je namrec papokKmm odpovedalt u\ pređvedla tako slabo, nantv-no»t mizerno* igro, kuk rane ie već Vet nismo vklcli. Vse moštve je zaigralo anatno pod svojo formo, a nedvomno nosi krivdo na porazu napod, ki je /e v preišnjih tek-mah po>ka!/al, da je najsIab-M del mo*tva, kar se vidi tuđi po dosežeunifa goiih, ^j jih je v se-dmih telemah 7.ab\\ le 6. Od v»e petorice, ki stah>o igra v prvem mo«tvu, je poraben. henajdljiv, srpreten in vedno na me«tii edino Pepčelc, vsi ostali pa Aoraj ne ?pa se rodi krflei. d?a je pri-šel Bask lahko do veJjavc Druga napaka je bila ra/ddjevanjc žotj. Prvi poiča& »ta Jež in Perpček forsirala f*tnK> levo krilo Ti-Caria, ki pa ie imel od-lične^a krilca in 3c branilca dr. I\4covića na vratu, da mu ništa dala dihati. V danem primeru bi pa£ kazalo igro prenesti na desm> krilo Janežiča, ki je brl ravno t nedel)o dobro razpoložea. Vse nv>šr\To rudi ni pokazalo, zlasti v Jrugem poiča^m. nobene volje, nikakega smisla 7tL kombinacijo ki tuđi ne za start. N'asprotno pa je Raak 7-aigral prav sveže. amkicioz-no. pa tuđi tehni^no in taktično dobro in xafo ni čuda. da je knjižtf o*>c *o^ti v w+ojo korwt Cc bo Ljubljaim na-da^e^*W ▼ tem prave«, potom tMuno l«Hko reienao. da |e n«i»i^urneJM kan*ikLit Ka \z-peui ti lige. V drugih tekmab ?i(jBa»:ci?a prvenatva i© Hašk, dane« eno rtajbolj tehsničncb m po ka-kovoati i£raloev tud: najrmo^nei^ih mo^tev, viaoko porazil Hanit«W s 6 : 1, dačim ie Cradjanaki komaj prt'ma*«t b©i>«jraTsa:l>ansko Svobodo s 3 ; U. \' mariborski s.kupini stn remiziraia 7. 1 : 1 Železničar in ("':ik<>\ c:Ui SK. Maribor je pa v Čakovcu pora'il (Ir.i.l-j&nsketja s 6 • 0. a Kapid je utrpt'l katasirt-faJcn pora/ v Mur&ki Suboti, kjer gn ic Mura odpravila s 6 : 1. Remis je ostala radi tekm* Celje : Atlctiki 2 1 \ Celiu. Od inox«makih tokem je treba onieniri pirosenetljiv i*id tekmr Italija • $v:ea v Zc-ne vi, ki je u&taLa x 2 : 2 neodli>čona, dt>-čim je v Bcrgamu dru>oa jjamirura Italiie iMipj-avila druj»i> garnituro Sviće s 4 : 1. V Amsterdamu je Franciia zmagaia nad Hn-landsko »3:2. Pri nedelJ5kiih ko-lesar^cih dirkah n,i Tur-jalcu je t juniorski skupini zjnagal Henne-žan Pavel Premk / 19:3(1 prc<\ PrxlmiK.:-kom (Sava) l 19:35, v glavni skupim karei Srtirn % Vrhntke v 18:22 pred fav<»ri-tona France>m Ciartncrjenn (Ljubljanicii) l 19:30, a v ruristov&ki skupini domaćin Mfttiia ^crli v 21.21) pred bratom Henri- kom. ki }* patrchnva.1 21 : 33. * — Poseben vlak suicreb^kih sportoikov v LjubljaoA. Za n^U-IVko prvenstveno t«kiti<» Ljubljruia : Gradjan*tk.. ki b<> o>li^rratia v Ljubljani, pripnavljajo vair^^ki sport ni k i poseben vlak. Oe ho b 15>. uri v klulHtvom loknlu. Kond'boijpki rreninfri ta t<»kTnovai°ro*iti s svojo deklo. Zato je sin sklenil iznebiti se oć.eta. V soboto zvečer gu je počakal v anaeđi in mu najprej vrgel dva po 3 kg1 teika kan ina v glavx>t nato je pakleknil na teiko ranjenega očeta in nnu z nožem prere^zal vrat. Mrtvemu očeta je vzei denaraioo, ▼ kateri je bik) 9.000 din gotovine in. ma po-bral tuđi vae kl juče. Naalettoje jutro je na^ šel mrtvega. Pongraca 11-tetni pastir Anton šparhakel in obvestil Janeza KuSarja, ta pa orožnike. Kmalu so orožniki sina aretiralL Prav tako pa tuđi njegtrvo ženo, kor domnevajo, da ga. je nagovarjala k zločinu in zasnovala mnor. že med potjo v aodne zapare v Skivensko Bistrico je nečloveški sin svoje dejanje priznaj. 40!etne^a bi\ve^a poseetnika Rudolfa Hafnerja rz Ribnice na Pohorju eo pogre-sali že 10 dni. Te dni ao ga pa naćH obe-sen«sa v gozdu na Janževona vrhu. Na ^ebi je imel lietek: Tukaj poviva Rudolf Hafner, kJor ga aajde, naj o tem obvesti sestro pri Snr. Lovr^ncu na Pohorju. Drugega obešen-ca so našli v Pekerskem gozdu biizu Maribora in fricer te bil to 291etiri de>aver Aloj-xi\ Knehtel. Trupio je viselo ie tri dni m je pričelo razpadati. Na državni cesti v Loki pri 9r- Nhklavžu na T>rav?kom p^F> .i^ rf^kri avtomotttist po-vozil 561eino rosestnioo Marijo L«oher}«vo iz Slov^nk* vaši. Dobila je hude notranie tx>5kođbe m pocila ji je rmft V>hani.a. Pre-lWiali &o to tako i v bolniro v Maribor, kjor j? pa pogodbam podlegla. V. Pttsja — Na s^obeh. Leiodnje tapo jt»eueko vreove je veH^o prijpomoglo. «la *o bAM pTO-Kovi za V«e evete zelo pesiro in bogato okrašeni 3 cvetjem in pvevicaani. N«i ot»eh V»okopaiič«cih je hiio izrt-diu) žrraimo. Priba-jnie bo dol^e proce&ije ljudi, ki so oblikovali I grobove Da mestnem in lo^osnidkcm poko-r«li&čn. ?*oteka deca je t ojtit^jicAms poi4cr-bcla, da 00 bili tntrli voja?*fci grobovi lepo okraSeni in na n}ih prkžgan« eve^icie. Twii na pokopafešču v Bretjeh eo bili grobovi | \&po okrašeni, za kar je po»krt>ela mestna o^iua. VVItko vojaSko pokopališće v S*rr-niš6u letos m bik> po7at>lj«iK>. Voja-ki re i Ptuja eo oč:etili jrrobove in deca je poskrt>e-la, da je bilo na jrrobeh nasuto cvetje in 4a so g-orele evečke. Spomin mrtvih emo letoe l«po po^^stili. — Uvedba šot«kega viAka. Direkcija dri. železJiLc je uvidela nujno potreoo. da se uvcie na propi Ptuj-Oitnož nov vlak, h-ključno namenjen Nedeijo in Hrastove« pra ^e dohitel neki motociklist. ki se Je k v.«o silo zaletel vanj in gra pt>voril. Neznani voaafi se za nezgodo ni smenil in 3« pustil JavSovca ranjeneg-a ležati, Javšovec si je 2đomil desno roko, .razsen tega pa ima tud I težke notranje poSkodbe. KOLEDAR Danes: Torek, 2. novembra lurfroličaui: Verne dud.^. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Tarzan ziuagovaler. KINO EDEM*: Alahov vrt-KINO S5LOGA: Lord Netecm. KINO tTNKUi: San Frunri«*co. DEŽURNE LERARNE Dao«s: Dt. Kmei, Tvrševa oes*a 43. Trn-koczy Mladost t. — 21: Koncert radii^kifra orkestra. — 22: Ca<*, vreme, porobila, ff>orfv1- — 22.15: Etperanica odJai^: Gr#g4>rči^va mm. — Konoc ob 28J6. Stev, 250 »BCOVBK8KI HBBOP«. *—» «. *—w<» Wfc » flEJT* DNEVNE VESTI — Poziv naši zavedni slevan&fci iavno- stL V zadnjtin eaeu se je jjunovuo zgodilo, •a to tuj^roiiui artisti pa kabareUb in kavani ah v svojih izvajanjih smešili in ara-motlii eesko^lova^ke In druge alovaneke ruircKie- Pozivamo, naro*i»o občioćtvo. da takšoo poeetje eacrgaćno odkloni in pokliče policijsko intervencijo. OpoT^rjamo pa na to sramoto pnnlv^em potjetnike takih lo-kalov, Ua pazijo, kdo pri njih na**topa in kako. J.-č. Izvrlrilni odbor lig dravske ba-novrne v Ljubljani. — Redukcija trafik. V Zagrebu in Beo-£Taw>do pregledane in reduciran© v vseh mesnih, kjer i«" se^ž banovina ali j^r^za. Praksa je namreč pokazala. v neprimernih ^kalih. V Beocradu je komisija nredlagrala i.a i bi se opustilo okrojr 50 trafik. Veličasten zgodovinski film LORD NELSON Nemški dialog! tgyj^^y i>rj ^ jf y ^P ^ ^r si ^^ DAN KS POSLBDNJIC ! Tarzan, živali in plemena v pustolovskem velefilmu TARZAN ZMAGOVALEO Jonny Weissmtiller Ob 21.15 PREMIERA fTPOR NA LADJI ELSiNOKE Jean Murat Winna Winfried Veličasten pevski film SAN FKANCISCO Jeanette Mac Donaid — Clark Gable Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pev-ekimi partijami iz Traviate in Fausta, kl obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film je v nemškem jeziku Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Hotelirji nišo krivi. Letošnja tujsko prometna sezona v naši državi ni bila po-^obno ugodna. Krivdo vale mnogi na ho-tolirje, češ da so cene po naših hotelih previsoke. Hotelirji sami pa odločno za-, račajo ta očitek. Cene po naših hotel ih o res visoke, toda krivda ne zadene ho-Mirjev. Krive so visoke javne dajatve, drvni, zlasti pa banovinski in obtinski dav-. in takse, ki jih morajo plačevati ho-iirji nad 409< . In ta bremena dvigrnejo > ene za 20 do 30%. Ražen teg-a so se pa ^tos podražile pri nas tuđi življenske po-'rebščine in hotelirji so morali povijati plače osobju. Italija je letoa v tujskem prometu tako dobro odrezala tuđi zato, ker so potniSKe tarife na italijanakih £e-leznicah, v primeri z naaimi zeio nizke. — Kongres slovansldh tetomi£arjev. V nedeljo 7. Lm. bo v Zagrebu IV. kongrres lige slovanskih železniških uradnikov, ustanovljene leta 1908 v Pragi. Kongres bi moral biti že v maju ali juniju, pa je bH pretožen. V ligi je organiziranih okrog 10.000 slovanskih Železniških urednikov. Loga namerava zgradi ti na Jadranu dom slovanskih železničarjev. MED. UNIV. Dr. Krisper Anton se je preselil v Cigiarjevo ulico 13 LJUBLJANA—MOSTE Ordinira za splošno zdravilstvo dnevno od 10 do 12. are, V nujnem slučaju ob vsakem časa. — Raspisana zđravniška služba. Razpi- j sana je služba zdravnika uradniškega pri- i pravnika v banovinski bolnici v Celju. Pro- | silci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevi banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15- t. m. — Ispremeraba v oskrbništVH doma n* Kofr&h. Dom na Kofcah je vodila od dogra-ditve doma na Komni. ki sra je prev7«la pa Fant Kv^drova. v ?plo5no zadovoljstvo £Ta Mnrija Hfttzl-Lehranaonova Zdaj re pa prevrela dom na Kolcah sa Z.^balova iz Rudnika. — Išfejo se dedKi. V San Paulu v Brazi-liji je umri 18. avgnsta naš Lze?ljenec Ceka-da^ič ali Čekada, rojen baje v okolici B4e-da. Zapusti] je veliko premož^enje. Njegovi dediči naj se ot-rnejo na Izseljeniški komi-sarjjat v Zagrebu in požlj?jo dokumente«, iz katerih ie razvidno, da so s polcojnim v eo-rodu. — Vreme, Vrememska napaved x>ra\'i, da bo većinama otodačno, spremenljivo vreme. NajviSja temperatura je 25našala v^Seraj v Splitu 20, v Sarajea-u 19, v Beograda 18, v Skoplju 16, v Ljubljani in Zagrtibu 15, v Miariboru 13. Da,\*i je kazal bajTom^tcr v Ljubljani 755.7, temperatura je snašala 10. — Truplo svojega otročifka odkopal in odnesel đomov. V vaši Žitoraču je umrla kmetu Bla^oji Cvetkoviču dv& leii ^tara hf-^rka Zivana. Orožniki «o bili poene je opozorjeni, cia je Cvetkovič skril njeno trupelce doma. In res eo na^ti na Cvetkovi-č«vera domu v cuni? zavito trupelee. Cvetkovič je izjavil, da ^o mu bat-e svetorale, naj že zakopano trupelee svojega otroka odkoplje. 5ež da bi istega lerta umrli še trija t'lani njesrovc družine, če bi ostalo trupelee v zemlji. — S sekiro ubila m«ia in ga zakopala r ^noj. V vaši 9tružje blizu Prizrena je Ali-ma Zejnel t> se-kiro ubila svojecra moia Av-dijo in zakopala njegovo truplo v gnoj. Z možem eta se neprastano prepirala in ko je Avdija nekesa dne brez &lcxiu iz^rin.LL 6O oblasti tako i odredile hicino pTeiskavo in orožniki so kmaln našli v gnoj zakopano truplo. 2cea fin |e «w» V*m**, kjn «p| kopljeja Izjavi!* fe dm je +jm 8«oje«a tm ia, ker bi mogla ve6 iivoti s njim m ^f se ji je bil paoodil ljubiBk, fe bi tubŠm. oA-«tranila- Iz Lf«blfaBc —ti Ma| Je paiftft... V»wy m Jb v*+-čaJta. ^eoca LjutoAjftfio drug«. fltaqpina fcBA-ooskin i'czu'vul^. oOc$bfjw ■& HMrtzMH hnw^ Ia Metropol je Ives iiđu^g poatva, kar iz jaj#**£> pobude isDiMflV BMsn, Cfbđco-ako, jugoslonreDfilĐO ia beje ie i^iiiiigiro «a namedek. Franooski loatufi* oAdrji «o se namroč ustevfii ▼ hot«i» Metropoi, kjer bo tw£ prcoočfli. Ko jh > LJuiijMia ob prihodu •ptnstUoo apc^cjete ta. ttujpjto pomtrar vđa^ ni bOo na hotelu "Mftropoi noboo% zastave, nšti zMriJuvioe. A VnotOI smo 06, ko smo tt74c^^, da> lasrtsiSk hotela, ZB^tave ne preanore. F*xznc»rj& so &vojo napaico paprandli in zaato so bili deležni posefcoe časti, da so jkn vibrale zastare de t siovo. - lj »Kako nastane obtak« (cettćoi Trthi-ci). Pod okriljem Prirodo^lovn^a društva bo predaval g. in^r. Ehišan Avsec o teimo-konvektivnih in etektrofconvektivnlh ce56-nih vrtincih, to jo o vrtincih. ki naetanejo pri pre^rrevanju in pri električnih pol jih v tekočinah in plinih, ter o uporabi doW>nih izslcdkov v in^teorolovnji. gt^olo?iji. ae^ro-fi^Tki in krist^iografiji. Ing. EKižan Avgec, ki je zadnja .štiri let-a sotrudnik profe»orja Hennard-a. predeto^iikn zavoda &a tekooine na Sorbonne-i. je eam ejkonštruiral oi> pod-pori franeoskesra minietnstva za Tirakopio^-utvo originalno aparaturo ^a ekeperimenti-ranje s ceK-č-nimi vrtdnci, ki je letos raastav-ljena na parr-ški svotovni ra7ictavi v palr?^i odkritij. Na tej aparaturi doMjcni izgledi no izre^ne Tažnoeti 7« ?awkof»k>vFtvo in bodo objavljeni v obsežnc«! izdnnju otne-njene^ra minisT.rstva. Predavanje bo aprem-Ijenfo s šr-evilnimi «Hka«ni in diap0*^'^ ^1 bodo napravili «miniiYi predttiot v«ako«nfttr lahko ra-zumijiv in doetopen. Predavanja. ki .ie dn^o v vneti poij&itio-maneiveiiib predavan j Prirovlo^iovneira društva letoinje ee-zone, bo danae ob 18.15 uri v tniDera-loski predavalnici trniverze. Vstognina 4 din. za dijake 2 e tekom 40 let svojega 'Jeio'vanja v Ljirfv-Ijani v^ojil cek> vrsto pevovotlij in oiva-nistov. ki tieJujejo po njegovfe aavo^lilih ter Jroft.>o po naših oedkvafc om etno petje-Vr^to F«owFteTXvih eerkveoih ftkfedb borno slišaH na koncert«, ki bo ▼ nedeijo dne 7. t. ni. v ijuhljan^Ei eiotnaca ah pol %. uri zvečeT. Na«4to«pili bodo trije ijuHjaneki cer-kvr>ni 7fx>ri in si cer c«rtve sv. Jožefa, cer-kvp pv. Cirila in Met\lna in Biiclia t«r krajne skladbe skladateJjev Piszottija. Kah-maniaova, Albeoiza. Dc^>ue«yja ia San^ate-ja. Predppodaja vstopnic v~ kn jaranu Gbus-broe Matice oa Korj£rre?nem tr^vL —li Pravi gorenjski želodec in novo por-tagalko ter vge dru^re dobror^ inaa v saloni delikatesa Jane, Židovska. —lj >I iublian^ki sodalni krartet*. ki si je pridobil v teku svojega umetniške^a ustvarjanja slove« dovršene glasbene skupine, bo koncertiral 5. novembra ob 20. v frančiškanski dvorani. Vso našo kultvirno javnost opozarjamo na ta izređni glasbeni dogodek. Iz Novega mesta — Popravek. Glede na notico ^urov napad« v »Slov. Narodu* 19. oktobra, nam pozi 1 ja prostovoljna grasilslca četa Precrta naslednji popravek. Ni res. da so grasilci iz Ek>l. Straže, vraćajo* «so od pogreba, šli v Predni v gost. PeOarić ter tam izvršili surov napad na pos. Kopttiša; res pa j«. da se je pogreba v bobiici umrlegna gu-silca JožetA Luk§i&a vz Dol. Straže, udete-žilo 20 uniformiranih gasfleov iz vseh \*aei na področju Prost. ^as. čete Pročna. ter era spremilo ^ia zadnji poti (Mjub iaredno slabemu vremenu) prav od borniSke mr-tvašnice. 9 km daleč na pokopaKšče v Dol. Stražo. Po izvrSenem pcgrebu ?o Jfvojci pokojnegpa, dali gasilcem in pevcem nekaj malice. nakar so se vai Se tekom dneva rasšli na svoje domove — in ne v g^ostilno. Pa£ pa je že med potjo. še v Predni ia-stopflo iz sprevoda 5 gasilcev — doma iz bli&ine Prečoe — z izjavo, da so premo-oeni in premraženi (bila je burja in hud de4) in da je v tem stanju žanje pot v Dol. Stražo preoddaljena. Vodstvo gas. čete je pocrne je ugotovfk>, da je alednjih 5 g-a-silcev vstopilo v gost. Pećarič takoj po iastapu iz sprevoda. pozneje pa je prišel tja še lesni manipulant — ne poae^rtnik — Kordiš. Ni res, da so ga grasDci napadli in to ćelo brez povoda, res pa je, da se je Kordiš iz gasilcev norčeval. Češ, da klifiejo premalo vina na mizo ker. da nimajo s čim plaćati i. t. d. Za to norčevanje in razne druge opazke so mu gusild prisoiiii par zauJhndc, kar se naj na željo «rotoviri oseb aedaj smatra za surov napad. Tuđi ni re3, da so imeli Isti grasilci z >napadenimr Kor-diSem srtare politične račune, res pa je, da so se prerrlran radi lesne ktrpčije Se i^za 1. 1926. Res je Se, da je Kordiš hotel po-zneje napraviti g^i?ilcpm sitnosti a tem, da je napravU ovađbo na orožništvo in stroike pa s tem, da je pri navomeških zdravnikin iskal >testat salo potrebmt strane pod-lage. Vse to je dTj ja«m dokaz, da je poroćOo v >&kjv. Navodu« pmMmtmo ia »©-točno. Iz Celja —c »Or.« v ooij»k«m giođMBfta. L«£tf>-ljanska d^ama bo ^pr«»onJa t petok 5. t. m. ot> 30. v «*jskem gleJaMAu HnA6MK> komodijo jp «mrlo v «^%ntwxi ▼ C3»- rju ta 9cw 12 v naeBtu n M t Jmmi. bolnici. —c Dvig BCHrtl. Bo je stel SSstni, p*» g. Ko&šrju v Celju ts^jc^Alej* motoanik Ivan Hrastnik v sotooto zsv«&er a Jwujkii kolosom pred šok> na Tehcu-Ja. ga jp po-ckrl rta Ua »vtoinotA neirega «<^#togu potfjetn*a. Hra«tnik si je prclott tabani -7_kTyruLl ckvB^crat desno n&go pod kotenena iu sa poškodovui de&3no roku. Ft4e^ taga mu je avtoanobU z«±rofcal fat>*D V pvl» z^ra bila carfcukarka. 35i*?tae^a žagarja Uufcutn. va Kiaočmka iz Topoigiee pri dofltan)u za liesno rako ic mu odrezala palac. Poae-^-roL^noa, ae a5Li"avita v ealjski botaaci. —<; Umrla je v *>boto v Celju v Mato-sti 62 let vdoivfe po dtavčntan upravitriju ga Jutija VcndrađBonoL. Lsu^ga ctoe je umrla v Kccticcuske^a ul>ci IO v C5e4Ju *«fc meseca atara li&erka skrtkinje T«M-ezij* Vovkova. v nede^jD pa Je omria na Sod-nijBid stecri *t*w. 3 t Oeiju v ataro«ta 63 left zaeoteiica g»- EBfaa Krauaova. V oatj-ski boirvici so umr&: t pfltok 3BJf»tni đ«v-latvec Jo*e KoraAijo od 9r. Fkwijana pii Rogatcai, v sofooto ph 7tet3» dnmar>e\' sčn-ček Martki Mirađc iz V«i»te Ptređnoe in 361otnd brezpooeam dmnar Alo>>s Boratina iz &t. P?/vla pri Prebokiu_ —c Na pruznik V^eh s»vetih so t4»xVA»-ve moožaoe objako\-ale. duufresM} frroix>ve n«. o&ališlkern, meaUocsn in bokiićftbeni po-kopal^tu. Zdrud&Mii moeki aabori Celjak©-£-a penTBkciga društva, >O*#ce.s in vCeljske-ga Zvonas so pod vodstvom pe*vofvod>» g. Cirite, Pregija peli nagrrotinice ot> 15. ua okoiLštoem, Ob 16. pa na mestnean In na vo^&kain poim in celjsfcirai Atleteki. Teic-zaa je bila ždtvatma in napeta. Obe mo6t%1 sstia. igrali požrtrvovahio. ve^ndar pa je nne-k> Celje m koliko \«e* od igrre, a i i zna to izrabiti v<^ lopth priiik. Gola za O^lje rta. zabila Dobra>- v 31. in Krivec r 43. minuti prvega pofcasa, gcHa za. AtlotBce pa Schuh I v 27. minuti prvega. m Jungar v 2a. minuti drugrega poKa«iu Pet minut pred kantetu j© a.xtn£k jzđdjučal vratar ja AtLetikov. Sodil je g. MU jao ie Z«4jrta objektivno m atrogx>, aa^ređil p«, je veft napa»k. Iz Kran]a — Jutri zvečer ob p^id •. uri poo^vi 0e-vo opereto »SiIva« (Knojrinja ČanlasaV Preskr-t>ite ei vstopnic€ v pred prodaji v uvo^tai ff. lllehša. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, tzjave oeseda Din 1-—> da. Vodnikova ceeta 12-1. 2503 STANOVANJE pritličtto, *2 do 3-sobno išvern. Posnudba pod >Takoi< na >Slov Narod«. 2523 VECJI PR0ST0B skladiSče, 5upo ali siftvto ičeeun. Pomudbe pod >V ikajemc na >Slov. Narod<. 2522 Beaoda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POSTRB^VICA i^ce službe za pol ali ves dan. ina tuđi kuhati. Naftov pove uprava >Sk>v. Naroda« 2532 Inserirajte MSLOV. NABODUm kolesarja za rs^našanje Usta otaraj St. Vid, Vlfc-marje m Tacen sprejme takoj uprava >Sk>ven-skega Naroda*. — Zglasiti se v aredo, dne 3. novembra od 1. do 2. ure popoiđae v pisarni uprave »Slovenskega Naroda«. Otvoritveno naznanilo! Cenjeneirru občinstvu na23ianjam, da aem prevzel GOSTILNO MARENcIč, „PRI CUSTELNUU na Zaloski cesti Stev. 4b katero sera otvoril v necieljo, 31. oktobra. — Z dobro kapijico vmeh vin in s točno postrežbo se starim in novim gostom toplo priporočam. _ •.............. I, ■■ — II I I II' ■ I ,■■ III II ■■ ■ VIKA SETriNA, bivša dolgoletna uslužbenka tvrdite Ign. 2ar$i, Ljubljana, Sv. Petra c 11, si dovoljuje cenj. ob*lnstvu vrjud-^ no naznaniti. da bo sredi novembra odprla MODNO TRGOVINO v Ljubliani — Kongremi trg 9 (poleg kina Matice) ter se že v naprej vljudno priporofia. MestBi pogrebm i*Tod Vsem sorodnDcora, prijateljem in znancem jaT-Ijam tužno vest, da je nenadoma preminfl moj ljubljeni aoprog, gospod Anton zidan uradnik dri. iel. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 3. t, m., ob 4. uri popolđne iz hiže žalosti, Zvezna ulica 14, na pokopalidče k Sr. Križu. LJUBLJANA, dne 2. novembra 1937. ZOFUA ZWANf soprof^ ter octaki sorods^o. 00 aaorete GtmcM eaa- ČAgmr delolcrttc J* ■«- v fMko I1M0 In ^uvokI »-&aaje ▼ vettkem dna*-nlkn Je najnspeinejft« lmneatksiia. W prinese korist trgovca tu Manufaktura po ceni, kakor še nikoli! OPOZARJAMO VSE na razprodajo manufakturnega blaga pri ANTON SCHUSTER Ljubljana — Mestni trg 25 Izfaira vsakovrstoe^ft blaga najboljfte kakovo^ti je vetfka. angleikega in teikega sukna I BOGATA IZBIRA! A, & E. SKABERNĆ LJUBUAfiA RESTAVRACIJA MARINŠEK Vam nudi najbolje« in fino pripravljena razhćna jedila ti konjakeg« mesa: Kosilo...... 5.— Gol&ž mali .... USO Golaž veliki .... 3.— Golaž aegedin . . . 3.— Zreaek...... 3.— Zrezek, dnnajski . . 4.— Zrezek, pari5ki . . . 4.— BrtoJa....., 3.— J^OcantiMi ojmIbvszm pljBčna pećenka . . *.— Btifttk......5 — «MiViii prfknb« 1.— do X.— din. m^ne pijace, prvpvrsten cvi^ek. — Za obOen obfak se prtporoćata Sfran A »8L0VBN8C1 ITKKODt toMk. J. vmatibn 193T. Sev. ?5O Velika „češka gimnazija44 v Ljubljani Uspeh vztrajnega dela Jug©sI©ve«i»ko-£ešk©«I©vaške lige v 15 letilt r Ljubljana, 2. novembra Kdor je videl veliko uaeiežbo tećajnikov češkega jezika na aijaški proslavi ćeSko-slovaskega narodnega praznika 27. oktobra v tlanćiškanski dvorani in mu je bilo znano, da je še preko 10U udelcžencev od-ćlo. ker ni našlo prostora m to kljub temu, da sta imela istoćasno še oba naj-viSja razreda naših, srednjih Sol svojo posebno prireditev, je moral ugotoviti, da mora biti za vsem tem na deiu neka sila, ki si sistematično prizadeva in trudi. 2e od leta 1930 aalje je J. C. liga v Ljubljani s svojini predseanikoni ar. Egonom Staretom na ćelu vztrajno na tielu. Mnogo se je že slišalo in pisaio o delu J. C. lige V Ljubljani in o njenih ciljih. Ni se pa mnogo pisalo o njenem internem drobnem delu, in to so predvsem učni tećaji ćeške-ga jezika, na katero polaga posebno J. C. liga v Ljubljani posebno pažnjo. Vsako le-to raste število tečajnikov čeSkega jezika. V zadnjih treh letih se je gibalo število tećajnikov že okrog 400. Letos pa se je dvignilo število tečajnikov kar na okroglo $K)0t torej već kot še enkrat toliko. J. G. liga. je ustanovila za te tečajnike nič manj kakor 28 tečajev. število tečajnikov je torej tako veliko, da bi mogli napolniti že dve gimnaziji. Seveda pa je pouk za vse tećajnike brezplačen in ga honorira liga sama. Pri tem pa tečaji g. docenta dr. Vaclava Buriana na univerzi sploh nišo vštcti, kjer g. prof. pučuje v nekoliko tečajih češki jezik. Vse to je posledica dolgotrajnega in vztrajnega dela J. C. lige in njenega od-seka, ki se je ustanovil v zadnjem poslovnem letu prav v ta namen. Pri tem smemo fi posebnim zadovoljstvom ugotoviti, da ima J.Č. liga v Ljubljani primat kar se tiče učenja ćeškega jezika. Pa tuđi ostale J. C lige v dravski banovini imajo po več tečajev češkega jezika. Nobena J. C. liga pa se ne more izkazati s tako ogromnim Številom ućencev ćežkega jezika. Ostale J. C lige v Jugoslaviji, posebno v naših prestolnicah ZagTebu in Beogradu, stoje daleko za naso ligo. Tuđi C. J. lige v CSR si v tem oziru lahko vzamejo za vzgled ljubljansko ligo. Da pa bo imela naSa javnost lepšo in preglednejšo sliko o teh čeških tečajih. prinašamo v naslednjem podrobno stati- stiko ćeških tečajev v Ljubljani v letoš-njem letu. Poleg Ljubljane pa imajo seveda češke tečaje še druga slovenska mesta. Prosvet-ni oddelek kr. banske uprave honorira te-Ćaje v Mariboru, na realni gimnaziji (I. tečaj, ki ga poučuje g. prof. Stanko Bune) in na klasični gimnaziji (II. tečaj, kl ga poučuje gr-prof. Jan šedivv), na gimnaziji v Celju, kjer poučuje g- prof. Orožen in na gimnaziji v Murski Soboti (poučuje g. prof. Janko Liska). Poleg teh imajo še svoje posebne tečaje J. Č. lige v Mariboru. Ptuju, Kranju in na Bledu. Ražen tega je pa tuđi še po- seben tečaj češkega jezika v Novem mestu pod vodstvom g. proi. Jarca. Ljubljanska liga pa namerava ražen tega letes organizirati še tećaj za dijake, ki stanu je jo izven Ljubljane, za odrasie inteligentne aloje, kakor tuđi v radiu tečaj vsaj za začetnike. Tuđi Ucbenik češkega jezika, oboegajoč pst pol a slovnico in izbranimi lažjimi tek> sti za začetnike, je že v tisku in iziđe v nakladi IzvrsUnega odbora J. C lig dravske banovine za vse nađe slovenske lige v nekaj dneh. Stal bo 10.— din. 2e aedaj opozarjamo na ta učbenik vae interesente. Naša javnost se vse premalo ceni važno prosvetno in narodno delo, ki ga opravlja jo pri nas naše J. C. lige. Vso podporo najde to delo pri kr. banski upravi, čeSkoslova- skem konzulatu, mestni obćini ter pri Sol-sktn vodstvih. želimo pa, da bi to pomoć pri njenem delu se primerno povećali. Apeliramo na naso Javnost, da podpre J, C ligo pri njenem delu posebno s ste-vilnim pristopom v članstvo lige. Komur delo J. C. lig pri nas ni dovolj znano, se o njem lahko pouči iz >Zgodo-vine petnajstletnega obstoja JĆL v Ljubljani«, ki je izšla letos spomladi, in iz >Prvih deset let dela JCL v Mariboru«, ki je izšla leta 1935 v Mariboru. J. C. liga pripravlja tuđi ustanovitev novih lig na področju Slovenije, in sicer po možnosti v Novem mestu, Dol. Logatcu, Murski Soboti, Jesenicah, Kamniku itd. Ko prinašajno to razveseljivo poročilo, se s tem obračamo na vso našo zavedno javnost s pozivom, da podpre vsestransko delo naših lig posebno s polnoštevilnim pri-stopom v vrste njenega članstva. Klasična gimnazija, poućuje dr. Ferdo Kozak, tečajnikov 30, I. realna gimnazija, poučuje dr. Rudolf Kolarič, tečajnikov 76, II. realna gimnazija, poučuje prof. Lj. Vedral, tečajnikov 60, m. realna gimnazija, poučuje prof. A. Oven, tečajnikov 158. Licej, poučuje dr. Silva Trđina, tečajnikov 20, Trg. akademija, poučuje prof. Sič, tečajnikov 25, Trgovska šola, (priključeni drugim), tečajnikov 16, Sred. tehn. šola, dr. Trdina in prof. Mihelič, tečajnikov 93, UčiteljiSče, poučuje prof. Mihelič, tečajnikov 35, St. Vid, poučuje Hy-basek V., tečajnikov 29, Gospodinjaka 5o-la, poučuje ga. Martinkova, tečajnikov 30, II. Nadaljevalni tečaj za vse srednje Sole poučuje prof. dr. V. Burian, tečagnikov 5O, J. C L. akad. odsek I. tečaj poučuje lug. Stanko Murko, tečajnikov 50, n. tečaj poučuje učitelj A. Polak, tečajnikov 16. Tečaji na šentjakobski Soli: 1) Za Siršo javnost (začetniki) poučuje prof. dr. Burian, tečajnikov 35, 2) za Siršo javnost (spretne jši), poučuje prof. dr. Burian, tečajnikov 10, 3) IV. razred mešC. sole, poučuje prof. dr. Burian. 20. Sokolski tečaji: Sokol Siska I. tečaj poučuje uč. A. Polak, tečajnikov 22, Sokol Siska II. tečaj, poučuje uč. A. Polak. tečajnikov 23, Sokol Ljubljana: članice tečajnice 17, člani, tečajnikov 30. Skupaj 12 učiteljev in tečajnikov 884. Astrolog! o novembru Neugodni aspekti med planeti nas bodo nadlegovali prvi teden in skoraj vso drugo polovico meseca Novembcr se prične z vrsto kritičnih dni, med katerimi je 4. november po označbi astrologov kritičen prvega reda. Pred tem dnem, to je 3 novembra, je mlaj. ki ne obeta v tem mesecu nič dobrega. Mesec ie na ta dan v zelo slabih aspektih s Soncem in z nekaterimi drugimi planeti. Pod vpli-vom takih -aspektov Meseca nastanejo na-vadno nenadne napetosti tn vsakršne katastrofe. V četrtek dne 4. novembra bosta Sonce in Uran v opoziciji, torej v zelo nesrečnem medseKoinem položaju. Opoz.cija nastopi med obema okrog 13 ure. Njen slab vpliv bo trajal po već ur pred tem časom in već ur po niem. Na srećo traja opozicija teh dveh planetov kra'ek čas, ker se Sonce v prmeri z I »ranom giblje do>kaj hitro. Po izkustvih sodijo astrologi o posledicah takih neugodnih konstelacij med planet!. Opozicija med Soncem in Uranom ima kritićen vpliv na promet ter povzroča eksplozije in elementarne katastrofe. Posebno neugodna je ta konstelacija za /raćni promet. Na ta dan se utegnejo pripetiti letalske nesreće Aspekt nadalje ni ugoden za visoke ose-be. Slab pa je tuđi za denarstvo Čitali bome morda o velikih finančnih polomih. Vse do 6. novembra borno obćutili po majh-nih in velikih nevšečnostih slabe aspekte. Morda nas bo v teb dreh presenetifca tuđi vest o smrti kake višje osebe. Gotovo pa bodo časopisi poročali o številnih kritičnih dogodkih. Od 7. do 16. novembra ne bo večjih ne-harmoničnih al' kritičnih aspektov med p'.v neti. Razlićne harmonične zveze med nji-mi so posebno ugodne za trgovino, gospodarstvo in industrijo. Le 9. november je neugoden za nove akcije in sicer popoldne, ter 14. november je kritićen za sport in umetnost, pa tuđi za Ijubezenske zadeve. Na ta dan uradno ali neuradno sklenjene zakonske zveze nemara ne bodo srečno končale in tuđi ne držale, ker jim preti% s>laba konstelacija med Venero in Mar-% som. Od 7. do 16 novembr? utegnemo tuđi stišati o zbolj.^a.nju v socialni zaščiti de-lavstva in o napredku na pocročju zdravstva in ljudske higiene. Nadalje bo čas ne-ugoden za sklepan je mednarodnih pogodb. Dne 11. novembra bo vstopil Mars v znamenje Vodnarja, kjer se b« gibal do 21. decembra, kar pometii kritične dneve od 11. novembra do 21. decembra za vse, ki so rojeni med 21. januarjem in 19. februar-jern. Dne 12. novembra pa vstopi Venera v znamenje Šikorpijona, kjer se bo gibala do 6. decembra. Ta čas bo dober Z4 vse, ki so rojeni med 22. oktobrom in 22. no- vembrom, med 20. febrnarjem in 20. mar-cem ter med .21. junijem in 20. julijem. Kooćno bo 13. novembra doopei Merkur v znjiinenje Strdca, v kiterem se bo zadri*J do 3. decembra, Kaj noveg« se obeta, najbrže v pokliču, v tem Času vaem, ki ao rojeni med 22. novembrom in 22. decembrom, med 21. nMrcem in 20. aprilom ter med 23. julijem in Z2. avgustom. S 17. novembrom se začuo neugodni dne-vi v mesecu, ki se končajo Sele * koncem meseca. Kritićen prvega reda bo 26. november, ko bosta Mar« in Uran v kvadraturi. Natančna kvadratura med obema nastane ob 7. uri 59 ro*n. Ta konstelacija je ravno tako nevarna kakor ona dne 4. novembra med Soncem m Uranom. Kaže na požare in eksplozije ter na večje nesreće v železnUkem in zračnem prometu. ZeJo slaba je tuđi za denarne tranookcije ter za špekulacije, pa tuđi za hotelsko industrijo. za šport in za umetro&t. Ražen tega rva-vadno povzrooa razburjenje, kateremu ne moremo najti pravega vzroka. Dne 18. novembra bo delni lunin mrk, ki bo viđen v Severni Evropi, v Angliji. v severnem delu AtLcntskega oceana, v Severni in Južni Ameriki, v Trhem oceanu ter v scv:rno zapadnem delu Azije. Astro-logi pravi jo, da je tak lunin mrk znamenje aa visoke osobe, kale pa todi na prometne nesreće. Ker bo rudi V7enera v aiabera aspektu i Mesec em. obstoja baje nevar-nost u življenje umetnic v zaCetku in proti koncu meseca novembra. Dne 22. novembra priđe Soncc v znamenje Strelca, kjer se bo gibalo do 21. decembra. V tem času se utegnejo pripetiti važni dogodki v&em, ki ao rojeni med 23. novembrom in 22. decembrom, med 21. mar-cem ki 20. aprilom ter med 23. julijem in 22. avgustotn. Med ostalimi dnevi v mese-cu bo 25. november ugoden za nove akcije, 28. november dober /a šport, potovanja in obiske, 29 november pa dober za umetni-ke xn znanstvenike. Astroloski koledar ima v skladu z ve-H-kim številom kritičnih dni v novembru raz-Gicromi malo ugodnih dni za razna pod-ročja. Za pokliene zadeve bodo ugodni 7., 8., 10. in 12. november. za Ijubezenske zadeve. poroke in zaroke samo 12.. 13. in 2*). november, za zfianstveno delo 7., 8., 12., 13. in 15. november, za večje prodaje in nakupe ter za poslovne akcije 7,8. in 12. november. za Športne s-toritve i-sti dn-evi v novembru, za večja potovanja v inozemstvo tuđi 7., 8„ 10., 12. in 15. november ter z& opravke z ob^a-^tani ter za pravde kon-čno 7., 8.» 12. in 16. novenkber. Zadnji poizkus resiti Levanevskega Jnnaški ruski letalci v bofn z ledom, mrazom in polarno noi)o Dve letalski ekspediciji »ta bili poslani iz Moskve iskat Levanevskega, ki je izginrl na poletu od severnega tečaja proti ameri-ški obali. Jimaski ružei letalci se ne zme-nijo za polarno zimo in noć, niti za neugodno vreme. Trdno ao odločeni storiti vse, kar bo v njihovih močeh in opustiti iskanje Levaaevskega sele potetm, ko bo jasno, da je ves trud um&n. Ekspedicija SevcJeva, ob- Cnlmovskl »tojcea iz štirih vedikia in več manjsih le-tal, mora zdaj čakatl v svoji bazi na Rudo4-fovem otoku. Po drzaiem poletu Vodopja-nova v polamem mraiku preko severnega tečaja čaika etksp&dicija Sevcleva na novo zalogo pogonskih snovi in na aparate za le-tanje v polarni noći, ki jih priipeljejo ledo- lomilec »Rusanovc ter dve tovorni ladji »Rošal« in »Proletarij«. Druga ekspedicija, ohstoječa tuđi iz <^i-rih velikih, za letanje pono-či opremljenih letd, prodira pod vodstvom č^uh-novskega proti Rudolfovemu otoku. Ze opetovano so se morala ta letala vrniti v Narjan-Maru ob ustjoi reke Pečore. Letalcomu Babuški-nu in Mošikovskemu se je posrećilo prodre-ti steno oblakov, nisrta pa mogla doseći sredmjega pasu Nove Zemlje in morala sta se spustiti na tla pri Mato^krnem Saru, od-daJjesnejn od Rudolfovega otoka okrog 10O) km. Tam se jima je pridružilo Farichovo letalo. Potem so se letala skupaj dvignila in priapela kljufo akrajno neugodnemu vre-menu na Zemljo Franca Jožefa, kjer so se »rečno »poistila na hrib. Letala so v stalni bfezžtčni zvezi z radijskimi posta jami Ma-toćikin Sar, Dickson in Rudoifov otok. Kapitan ledolomilca »Rusanova« je spo-ročU. da je divjal okrog severnega tečaja silen vihar, ki je potisnil vse tri ladje prtiti Tihemu z&livu. K sreči je bil vihar razgnal naikupičone grmade ledu. tako da so se mogle ladje zateći na varno v zaliv. Bile so v nevarnosrti, da bi jih ledene gore strle. Voe tri ladje imajo stalno zakurjene kotle in so pripravljene odplirti proti Rudolfovemu otoku na pomoć ekspediciji Ševeleva, čim bi ji pošla živila in druge potrebsčine. Stanica Severni tećaj, ki je sreono prestala strašen polarni vihar. deluie zopet nor-maVno. Nezgoda ledolomilca »Ruscinova« je pa resna, zslasti za njegovo posadko, kajti na krovu »Ruaanova« so tuđi lahka letala, določena za pornožno zvezo med bazo na Rudolfovem oto'kju jn stanico Severni tećaj, če bi bila slcdnji potrebna pomoć. Ledolo-milec s tovomima ladjama prispe k Rudolfovemu otoleu te dni, č-e ga n-e bo ustavil ali potisnil s poti zopet vihar Od f <2:i je odvisen uspeh zadnjega postku&a ruskih le-talcev, da bi redili Levanevskega. Odgovor slovenskih visokošolcev v Pragi na članek, ki ga je priobčil omladinski kulturno-poli- tični list „Naša misel" Omladinski kulturno-politioni list »Na- | ša misel« št. 1. (34) 1. III. se je v članku j »Jugoslovenski studenti na inojcmskih urni- j ver/ah rn poglavje o štipendijah« nekega R. S. iz Zagreba razpisul o »des-tru-kriviiih elementih«, ki prihajajo s praške (durmj-ske in pari'lke) univerze, minimiral število onih, »o katerih ne moremo kaj takega tr-diti.« malone na ničlo in označi! akndemska studentska društva v Pragi (na Nimaju in Parizu) kot »nevarna torišCa komunizma in separatizma«. Pri tej priliki je tuđi ugoto-vil, da izmed naše »zlate mladšne«-5itipen-d»tov dobivejo stipendije vsi. ražen jugo-slovenskih nacional isto v. Z neizmemim veseljem in hvaležnostjo ter z občtidovanjem pogumne sam^iz-povedi (!) jugoslovenskih omkidmcev je navedeni članek pograbi! r »Slovenec« št. 239, 1. LXVa v članku »Ju- gosloveni in kominiizem«, ki je omladinsko vodo s priz-nano taktiko »pustil na svoj mlin in se — menda prvič! — već. zadovoljen zli! z omladinsko »iz.povedjo«. K temu dej«tvu moramo »gojenci« Ale-ksa*ndrovega kolegija, od katerih je razme-roma ma>hno število državnih štipendistov, ugotoviti, da sta vsebini obeh citiranih člankov n-eresnioni in podli denunciaciji. Niti ne moremo v naših vrstah ugotoviti »destruktivnih, s komunizmom prepojenih elementov«, niti ni res, da so od štipendij jugoslovenski nacionalisti izkljaičeni, res pa je, da. so vsi stipendisti orientirani juigoslo-vensko. Smešno je sicer odgovarjati n lja p* je, da naši to\poralnerriu obrekova-nju celo v lastnih vrstah. ki bi naj % objektivnim pogledom pres«>jale svoje člane *n se odrekle piedrsem asnovn«n\i aasprotju akadcmskcjja etosa: neresnici. 7.plimo rudi vljudnim tovarišorn okrog »Na'e misli« v Ljubljani, da spoznajo vrednost ino/cm-^keija štiuiiia, kar more potrditi \cpo število re*»n;h absolventov praških vi^nkih •-<>!. pričakujenio p« tuđi od njih. d.i se otre sejo navidc/nega strahu, ki ga v svoji nc-resnosti kutijo ^a pctaini ter uvit!ijo, da Ho-dočnost ni v doseganju političnih u«*pehov katerekoli smeri, namreč v *motriKm s-tro-kovnefn delu. Kako prva j< smešna rudi ah (!) /en*ke obiftke. Res jih imamo, pa ne le enkrat na teden. marveč vsako jutro — sobarice' £e noberut uprava mo^kega akademskeg^ kolegija — kljub fiziološkim /akonom odrasdeca 20 ali več let — menda ni bila toliko »uvidevna«. da bi dovoljevala ženske obiske, ce-tudi le enkrat tedensko. V Prago pa rudi nismo prišJi zaradi žensk; to je stvar posamerni-ka, celoti pa je — čudno, da moramo po-udarjari — do studija! Summa summarum »Na5a musd« je ▼ svoji zđ^lepijenosti napisala nere-snice. »Slo-venec« pa ji je namerno nasedel rn — če-prav bi od njega pričakovali več temeljitosti v iKgotavlianj-u »dejstev« — »e je kljvsb političnim razlikam pobratil s svojim tiskovnim nasprotnikom. Tuđi časnikarsrtvo ima svojo moralo, ki ji je kategorični imperativ: pisanje resnice, da ne zdvaja bral-cev v često tragične zmo^e! — Mi Slove-nci, stanovnici Aleksandrovega kolonija v Pragi, energiono odiklanjamo ^*sa podtikanja in n-eutemeljcne trditve ter se zavedamo, da borno s svojim dolom — jr-jeme so tuđi v omladiiuikih vrstah in v Ko-pitarjevi ulici! — zaali čuvati visino, »misel in namen Alcksandrovega kolegija ter borno potrdili slove« ino/emskega. rhist. praČkcga ?ti*dija. Gospod irr.iv. prof. dr. Alfred Serko bo pa nemara zadel v /ivo. ako bo fantastom, fanatikom in neocl{*ovor-nim Ijudcm zopet stavil javno vprasanje o njih m njihovem odnosu do forenzične psihopatologije. PoslaJio: »Jutru«, »Slovencu«, »Naši mi sli«, »Slovenakemii domu«, »Slovenskomu narodu«, »Mariburskeimu većemiku«, »Ma-riborer 2Seitun^« in »Akciji za iz.popolnitev ljubljanske univer/c«. Slovenski visolioiolci v Prfini. V Pra^i, dne 30. oktobra 1937, i • Galoše za pse Nikjer se ne godi ptom tako dol>ro kakor v Parizu. Pariški psi hodijo brez na-^obenikov Vse kavarne so jim odprte ia v nekaterih restavracijah Linajo i 'lo ;k>so*i-ne jedilne liste za pse. Če gre gospod v kino, ostane pee v garderobi, kjer i*e mu ostrižejo in poče^ejo, da se kar sveti. Na dveh pariSkih pokopališeih in*a>o tuđi posebne oddelke za patsj? grobove, ki fto ve<-krat ne^ovani eikrbneje od človeških m na katerih je tuđi več roi, ne#o na mareikate-rem ČloveBkem grobu. Teh posmrtnih privi-la^ijev pa psi najbri ne zaajo tako dobro ceniti, kakor pasje jediloe liste v kavar-naii na Elisejskih poljih. Kako neki bodo parižki psi oeenili novo pridobitev v posebni konfekcijski trgovini za pee? Ta trgovina ima vee vrtite obleke za f«e od aavadniga usnjene^a plašeka do razkc»Sne»ra | l1^; ka iz škotskega blaga r gumbi na trebuhu. Letos so se pojavile v teh trgovinah eelo caloše za pse. Narejene 6o iz sive gume in imajo žtiri crn3 gumbe. Model psa'v izJožbenem oknu ima na w*h šlirih taeic<»h galo^, ki mu pa nič kaj dobro ne prtetojajo. Visoki, skoraj sretinjeve-ški klobuk i tuđi ne pri sto ja jo dobro dainam, pa jih vendar nosijo. Elegantne ParuLtnke bodo tor»j vodile pozi mi s seboj r*;ičke z galošami na ta«Čicjih in v predt*obah bodo e^tale pasje galone kraj damskih. Svet Medalje Ik>U nori. ZAGROZIL MU JE — Zagrozil sem temu rokoborcu, da mu ie pokažem. — No in kaj je dejal? — Ne vem, zagrrozil sem mu po telefonu. V P1SARNI Šef: Za kaj ste prižli danes tako pozno v službo? Uradnik: žalibog sem zaspal. I šef: Kaj spite ztlaj tuđi že doma? AJKin» AjrmaiKisrt * 129 Princesa Symianooa Če bi bila strela uđEurfla pred bivš^a hotelske-ga slugo, bi se ne bil mogel bolj prestrašiti Ves iz sebe je za jeci jal: — Ona .. . ona ... torej tista oV>bra prijateljica gospoda nadparočnika, je ujeta? — Da, in po tvoji krivdi, fant! »Maršad^ je najprej globoko vafihna!, potem si je pa vrgel kapo pod noge. Kapi so sledila vsa od-flikovanja in Bourjal je spremljal to degradacijo s pretrganirnd, toda prepričetvoilnimi vzfcliki: — Puntar!... E>e7»rt€a-! . .. Isđcal je krepko psovko, cklder je ni naSel: Cigan ba^eszvestni! Jaz ti že pokažem tvoja odlikovanja! Ta 5as, ko fid igTaJ vlogo velikega vojskovodtje 2 vsemi tvojimi žoltimi opicami... zamahTiil je z roko — gospod nadporočndk, Iepo vas prosim, dajte me ustremiti! Ne da bi se zmenfl za svojo unifonno, >e »maršal« Đcurjal brMko zap^akal. Brancelin je spozaial, da se mu je srce ornehčato. — Sema neumna! To je vse, na kar si prišel: uetreliti te. Kaj bi pa to potnenalo-? — To je res, — je vradihani Bourjal, — Cse bi bilo vaaj mogoče popraviti, kar sem zagresil. — Ali se lahko ameseš na svoje vojake? — je vpražall grof. — DokSer se jim bo cbetafo kaj plena, mi bodo likd setnea. — Ali bi mogli osvojiti mesto? — Da, in še čedo iaropati ga po vseh pravilih ropainja. — Za to ne gue, — je dejaj Robert. — Zđaj je komec tvojih »rekvimcijc m »prostovoljn& kontn-buc|j«. Imam dovoij deoatrja m če bo treba, bom lahko vse piačal. Ali mi bodo hoteli slediti? — Vi jim obljubite denar, jeo, pa palico. Ne bodo okevali. Saj ti pravim, da ropanja ne fefim. Tai-Can, ka-raor so ox)peijaii ujetnico, je sveta gora v nepo-sro±ii blizini Tai-NaiuKa. Meeto samo Je ob že-lezniSki progi, Stiridteoet kijometrov od tod proti sevem. Je majhao, ni pa irfrijučetncv bta. Je tovariš Voifikin poeial tja, posnđko. Ore m to, maršal ano preseneČenje, ko jo je naenkrat obkotlila tiha in urna to!pa, ki je ma-hcena oneraogočila vse njene proteste in ugovore. Poveljnik straže, milad časuiik, ki je bil Vr vnaj davT&Jl voješko solo, je pr\i hip zeLo samozavestno nahru!il tolpo. Dejal je, da bolo napadalci že spo-2jnaUt kaj ae pravi na*c8'ogovati časf.nika esk>rte Nje^rc^ve Ekselence Volskina, O3ebne?a svetovalca gurvemerja Pekinga maršala Feng-Hu-Šianga. Ko sta pa že pri s^me^n imenu Volsldn »kobila dva sajnokre^i iz 3\Tojih torbic. se ni ve<" obotav-Ijal odgovarjati na vprašanja, E>a, Njegova Ekace-lenca Vo'sfcim je priapetl tis^ega večera v Tai-Nan-Fu-, da, ?preml)a ga moćna straža, ki je njeno jedro zaise^lio mest^. To je pa vse, kar ve, kajti njegova naloga je bila zastražiri postajo, da bi ne prišlo do kakegfa p»resene5eavia od dirugod. De Brancelsn ga ni več poshišal: — Ali je med tvojimi vojaki todo, ki pozna Tai-Ćan? — je vprašal Bourjala. Tcilmači so se brž obmafli s tem vprašanjem na Rdece kopjanike Prijavilo se je okrog 50 mož, doma iz pokrajine Šansi. '^peJnJe Jofllp auyiiftlft — Zb »Narodno tiskamo« Tnm J«ia — Za upmvo ta tnaeratnl đel Usta Otoo ChrlMtot — Vsi t Ljubljani