gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
»
Ljubljani
sredo
februarja 1869.

Gospodarske stvari.
Važna nova iznajdba.
Nartonov vodnjak (štérna)
svetu tolika hvala poje, da malokteri novi
najdbi taka.
1Z-
Ker
nam ni znano
tacih štérn bilo nila misel, da te štérne
y
t da bi po Slovenskem že kaj
in ker se nam je na prvi pogled vri-
Ministerstvo kmetijstva v dopisu do kmetijskih breg
biti
morajo res kaj poseb
y
družeb pravi o teh novih štérnah, da se jim po
m
zato smo dali prestaviti popis tega vod
jaka in še v bolje razjasnilo oskrbeli podobo
Podoba I.
Štiri velike posebnosti imajo te štérne, namreč:
Podoba II.
dob
kup
so
y
in še cenejŠ
mimo navadnih štérn
vodo dajó čist beni stvari kar hitro
in
hlad
y
ki
ni
oskrunj
y
po no-
5
SO
emlj
eJ
zkopavati zeló ni treba
navadno so v eni uri gotove
ker s
narejena štérna se lahko spet iz zemlj
y
>
kam drugam p nuje tudi ,,p
Ui
ali prest
Zato
dig
ime
(transportable) vodnjak
y
>
da
Kako se nar ej a taka štérna, nam kaže podoba kakošna pa je narejena, kaže podoba II.
Po pripravnem ovnu se zabije cev tako daleč v tla njen spodnji konec, ki se končava z jekleno ostjó (špico) in ima veliko luknjic, doseže vodno žilo, tedaj se na njen zgornji konec navrta prav navadna srebalnica (pumpa) in po njej se voda toči.	1
jskah so te prenosne štérne Amerikancem in Angležem kaj dobro služile; priporo
čajo se pa tudi za vsako drugo rabo, bodi-si za gospodarstva, fabrike, vrte, hleve itd
Gosp. Jožef S ehu lh off na Dunaji (Graben Nr. 12) ima patent na te štérne
se tedaj dobivajo po tej-le ceni:
Štérna s cevjó 1
v	_
Pri
njem
i
palca široko in 20 Čevljev dolgo veljá 120 gold., s 30 čevljev dolgo pa 130 gold
Stérna s cevjó 2 palca široko in 20 čevljev dolgo veljá 160 gold., s 30 čevljev dolgo pa 175 gold
V
priprava (vse orodje), ki se potřebuje, da se zabij ej o
širokih ceví pa 180 gold.
Za zavoj (embalažo) vsega tega se zarajta malo
n
4
palca široke ceví
;
velj
100 gold., za zabijanje 2 palca
Gosp
Schulhof dodaja svojemu razglasu še to, naj se do njega obrne, kdor želi pripomoći zato

da
se
da najde in ondi potem štérna naredi. Za to pa je ž njim treba posebnega razgovora; sploh pa obeta
y
da to oskrbí kar najbolj mogoče po nizki ceni.
Gospodarske skušnje.
(mrve) záleže za 130 do 140 funtov nezrezanega
y
Kako si more kmet klaje prihraniti in vendar 300 funt0v
V « •	mm	■ • . • y-v
100 funtov zmlete grahore
boba
auuic , UUUtt , graha , amvuv mac 100 funtov zdrobljenega (šrota
y
záleže za
živino dobro rediti?
Kopp v časniku Elsaske družbe po obilnih sku-
OVV IUUIiUY v v 1 v j - J.VV luutuv flwtwwijwuv^n	v vH
nega) žita záleže za 130 do 160 funtov nezdroblj enega
Nam
klaj
vec záleže od
Tako
slame
h
moce nega socivja
šnjah dokazuje, kako živini manj klaje toliko záleže 100 funtov namoč ČUČ ÎSlttUlCj iirtUlUV/VjUVg kakor veliko. Te skušnje so važne in vsak kmet more záleže za 112, 125 in 150 funtov suhe slame
y
suhega
hvaležen biti
y
da jih
ízve.
Te-le
so
Klaja naj se zreže ali zdrobi; živina po-
žita, suhega sočivj
. Kuhana
tem vse povžije, kar je.tečnega v njej v zgubo.
klaj
m '	4	'
več záleže memo
m
nič
'vuij^š, aai jvž i&v/ucga v jjjoj , in uiu ne gré xai\u jl uv xu.ii tu v i\ uua
100 funtov zdrobljenega ovsa záleže to- do 180 funtov sirovega
Tako 100 funtov kuhanega krompirja záleže za
y
po p arj en eg
kuhane.
160 sená 100
liko kot 170 do 190 celega ovsa
UI\V ÍVUlí JL I V UV JL tJ\J v v 1 V^ g <\t KJ V OCk % --XLili Iv V £J X
zane zelene klaje (trave, detelje) záleže za 125 funtov
100 funtov z re- funtov záleže za 170 suhega
y
g
390 funtov suhega
100 funtov poparje-
Da se včasih malo
n e zrezane
?
100 funtov drobno zrezanega sená soli vmes dá, pa še več tekne
36
Dzirzoiiovi patijovi tudi že na Kranjskem dobro
potrjeni.
velicim veseljem sem bral po
Važno prihodnje stališče kmetijskih družeb.
Dol
Slavno ministerstvo kmetijstva je odobrilo
klep
m
po
„Novicam" poslani dopis zastran čbelarstva, sebno zastran nove Dzirzonove sisteme, ktera je v
resnici vse hvale vredna.
V predzadnjem listu so „Novice" na strani 18. iz-
rekle žalost, da ne morejo z obrisom razjasniti popisa
kmetijskega zbora, ki je bil novembra meseca na Du
kmetijskih zbornic
naji, da ni treba tako imenovanih „
ampak da kmetijske družb
y
minis terst
žeb 27.
naj so
d
Po dopisu ministerstva do vseh dru decembra 1868. leta št. 3607 bodo tedaj kme
Dzirzon-ovih panjev. Jaz pa morem „Novicam" postreči újske družbe vprihodnje svetovalnice ministerstvu
ki
z naznanilom, da ni potreba ne obrisa ne panjev
drugod naročevati
?
kajt
haj
se v
*
tacih panj
letoma en tak panj od prečastitega
d
Dobil sem jez
od
L j u b-
;e pred
bodo^tudi izpeljevale, kar ministerstvo za napredek kmetijstva želí. Ker pa bojo družbe kmetijske ne le pravico imele nasvetovati ministerstvu
kako
Porent
d
UMUI wvvvnti ujjuioitioiivu , l\ai\u naj oc
pomočjo iz državnega ali tudi iz deželneg
se z
župnika v Srednj i VCtOJ. V JLJUlllUJl J IVt^ll J VJ UL^jU UYUliia	1--1----J -w ~ ~ ""	T J
prvak med kranjskimi čbelorejci, in kteri bi gotovo muô bojo v te namene odločeni denar tudi razdeljevale, veliko pripomogel v povzdigo čbelarstva na Kranjskem, zato zahteva ministerstvo od vsake kmetijske družbe
vasi v
Bohinj
kteri
brez dvoma zaklada podpirajo mnogovrstni razdelki kmetijstva
ako bi on svoje iz knjig in iz lastne skušnje v tej reči pridobljene vednosti v „Novicah" naznaniti blago volil
posebno dvoj
sem ga jez že nagovarjal. **)
Ko sem skusil.
vredj
P
to
9
podd
da vsaka kmetijska družba ima dobro
kako pripravni in koristni so ti panji, sem jih dal po
znej
več narediti
f
tako
)
da jih
imam
daj
ze
26
glavnemu odboru
drug
po deželi, ktere so svetoval
leto sem pa dobil od imenovanega gosp. župnika tudi
ka tlj e
tacih zadevah
pa
to
da se gl
za
nice dotičnih opravkov, ivni odbor posebno v arno podporo mno-
alaganje, ktere so tudi" po Dzirzonovi goterim kmetijskim razdelkom, pomnoží po zastopnikih
gre za
d

sistemi narej ene
t
škatlj
djati
in iz
tako da se vsak sat more iz panja v cesarske deželne vlade in pa deželnega odbora
škatlje
v panj

Pomenki
spisu
Sola in koristni tiči.

a
Gosp.
Perdir, posestnik v tržaški okolici
9
da
J?
ni
vredništvu poslal nekoliko opazek, ktere kažejo, v vsem edinih misli z mojim spisom. Naj razjasnim ugovore.
Moj spis je pred vsem namenjen učiteljem; ti
„čutje otrokovega
in
tudi
Podobe valivnic niso
valivnicah, kakoršne
tedaj gotovo razumejo vse pri zibelki bratca svojega izmišljene, ampak narej ene po imajo po Nemškem. Da niso za tiče, ki po vejah ali v grmovji gnjezda imajo, jasno je samo po sebi; take valivnice so za tiče, ki gnezdijo v duplinah. Kako bi
moglo deževati v valivnice, ki imajo izstopno (vor-
Hove postave
Ministerski ukaz od 18. januarja 1869
9
kako je ravnati, kedar kdo prestopi h kaki drugi veri vsled medverske postave 25. maja 1868.
Nápovědi izstopa iz cerkve sprejema tista politična okrajna gosposka, kjer prebiva on , ki hoče odstopiti; v mestih, ktera imajo posebno županijsko postavo, pa prejema take odpovědi županija, ki vodi politične opravke.
A 1	• , •	1 • i
. Ta gosposka sme sprejeti napoved izstopa če tudi odstopnik ni avstrijsk državljan.
springendes) strešico, tega ne razumem; podoba tega vedati vse
3. Odstop se gosposki naznani ali ustmeno ali s pismom; to mora podpisati odstopnik in v njem po-
1 o	-----1 0	— / a j	w vvuubi vov, cesar je treba, ua oc iz^vc, aumu o^ ima
predstrešja ne kaže tako očitno, ker bi se sicer luknj a naznaniti ta odpoved. Če to ni razvidno v pismu, mora
se odstopnik poklicati, da dostavi, česar manjka.
da
se izve
komú se ima
ne videla. Ce starka v votlini drevesni more 2 ali še več čevljev visoko gori zleteti, kako bi iz valivnice ne mogla na luknjo? Da bi maček ne mogel v valivnico po g. Perdirju narisano, ne gré mi v
glavo ;
al temu se lahko v okom pride s trnjem okoli debla. Da kukavica ne valí sama, to res vé vsak otrok; al tega ne vé, da svoja jajčica, in to vselej po eno jajce, položí v gnjezda mnogih druzih tičev in da vselej le v tisti okolici biva, kjer se bojo njeni mladi izvalili, — in to sem hotel v svojem spisu reči. Sploh pa me ^veseli, da se je moj spisek tako marljivo bral. — Cu-dež je nemški „Wendehals" (junx torquilla); imenuje se tudi vijoglavka, vrtoglavka, srboritka itd.
Ali je oglasnik z odstopnikom ista oseba, ali je že 14 let star, in ali je zdrave pameti, to ima go-
sposka preiskovati da je dvom utrjen.
tedaj
y
kedar so okoliščine take
y
Odstopniku se mora pismeno naznaniti
9
kaj
se je zgodilo z njegovim oglasom. To oznanilo se pa sme opustiti, kedar odstopnik izreče, da tega ni treba, ali kedar zadostuje ustmeno naznanilo.
Slovensko slovstvo.
Sol maj er.
%
Akademija jugoslavenska je izdala knjigo 5. „Rad
jugoslavenske akademije znanosti i umjet-
%
Na vrtu čast. o. frančiskanov v Ljublj
Vred
**
nosti." Obseg njemu je: Ó razvoju pravnih idea u obće i napose u području prava kaznenoga od dr. P. Muhića. — O kamenom uglju i ugljičnoj kiselini od Lj. Vukotinovica. — Ob odnošajih dubrovačke sa mle-
Tudi mi prosimo prečastitega gospoda, naj bi iz za- tačkom republikom tja do g. 1358 od S. Ljubica.
klada temeljite svoje vednosti pomogel napredku domaćega Glavnije crte obiteljskoga pisanoga prava u starom Du-
čbelarstva

Vred
brovniku. Od dr. V. Bogišića.
Nekoliko novih izvora
Pri tej priliki se omenja, da „stroj", kterega omenja za historiju južnih Slovena. Od V. Makuševa.
>fklť»r»o/» v eni cif	„ Q	A____: ___!------A* 1 ___T _ O____1______ /"VJ T O
gosp. R. Dolenec v spisu „čbelorejeem" v 9. vrstici na drugi prienosu tiela sv. Luke u Smederevo. Od I. Ruvarca.
strani 4. lista „Novic" ni potreben za osnovo zaloge medii, Iz svečane sjednice: Besjeda predsjednikova. Izvještaj ampak le za to, da se sprazni ž njim satovje iz panja.
Vred.
tajnikov. Izvod iz rasprave dr. J. Subotiča o drama-tičkoj umjetnosti i svjetsko-historijskom životu naroda.
37
Književne obznane: Arkiv za povjestnicu jugosla- je tej postavi popoinoma pritrdil, in, gospoda moja, jaz
vensku dr. Fr. Račkoga
gica
Uredio I. Kukuljević Sakcinski. Knj. IX. Od mislim, tista oblast
Novij
Miklošićeva od
Ja
, ««iu vwiaoi, ki stoji u» v ni u vsega ijuussegj
šolstva, ki ima vse v svojih rokah, ki pregleda in pre
na vrhu vsega ljudskega
Cvrille et Méthode. Etude historique sur la con- vidi vse, da take oblasti
J _	____T	T	/\ 1	______• 1	1 • I ,	•
version des Slaves au Christianisme, ť«x dr. Fr. Račkoga. Drugi izveštaj o sabiranju narodnijeh
par
Lege
Od
pa posamesnih „direktorj
((
je veliko važnejši, kakor
pravnijeh običaj
Od dr
Bog
Gosp. dr. Z a vinše k je pritrdil gosp. Dežm
pisnika jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti
Izvodi iz za- da ljudstvo želí nemščine v svojih kmečkih šolah
* „Vienac zabavi i
P
" Pod tem naslovom
je n tako
ki
rekel
da
.9 in
ni
Je
se
zanimivo tvarino in v lični obliki prišei na svetio
list lepoznanskega tednika, ki so ga že v lanskem tečaju napovedale.
tudi „Novice"
protoval gosp. Kram
Rekel je g. dr. Z a vin šek, da je on izrekel to
Al čudno v črno-
česar ljudstvo želi, a ne gosp. Kram
je to, ker sta, kakor znamo, za deželni zbor me ij skem in metliškem kraju kandidirala obad gospoda, namrec dr. Zavinšek in Kram
da

Pod lipo
u

Prvi snopič knjige „Pod lip
a
ali „zbirke raz-
nih spisov, tu jo ,	* ťv&v
njene za poduk in tudi za kratek
to je
pripovedek, pogovoi
orov itd., odme-	^opua u* um »u<*m pravne: prea so Din
čas slovenskemu veliki možJe iz Kranjskega, veliki in učeni, odslej pa
odme
O l	7 #-------- ---- V» . . u w v u JM JJ. * MP Ui Ui X , U<
ljudstvo ni izvolilo gosp. dr. Zavinšeka, ampak gosp.
Kramariča. (Živahna pohvala in smeh na levici in med
poslušalci.)
gospoda na uni strani pravite: pred so bili
Ako
ljudstvu, zlasti kmetom, in porabljive domá, v šoli in v čitalnicah"	mociamiíir ray.nnalal flřinPR P.iť.n.1-
tega ne bo več ; s tem vi nalašč
za mesec januar
poslal danes čital
mi v postavi jasno ustanovili. Že enkrat
i kujete to, kar smo
ničnim vodstvom in pa še drugam za razdelitev
Tu
in konštatiral
j
da
sem povedal
nam po vsej sili podtikate, da ho
kaj šnj i naši
hlastnili po
vrli
niasinni pu njih.	^v,«^.
dvombe, da bi tudi drugi Slovenci bili prav zadovolj
/ _ ^ « ^ « ^ 1 ft é i
Slovenci so
Vej
brzo
ali timveč čemo nemščmo pregnati popoinoma, in vendar vsak, ki
da jim je dobro došel
Nij
s to knjigo
Naj
SI
tedaj
blagovoljno naročijo pri
meni v Trstu ali pa tudi pri čitalnicah in to
mog
da izvem ob pravem času
y
koliko na-
tisov da morem prihodnjič napraviti vsak snopič
Plačuje se za
postavo bere, lahko previdi, da to ni res. Morebiti nam bote to še naprej podtikali in ljudstvo s tem m tili; al jaz vam rečem, da delate to po krivici in zato, da bi nas pred ljudstvom ocrnili.
Gosp. dr. pl. Kaltenegger seje v imenu „kon
pra
stitucijonalnega društva" vzdignil zoper to
10 soldov, za 6 tedaj 60 soldov, in za
12
vimo, da se je ono v
y
ker
p r o t j e postavilo z u s t
en goldinar in 20 soldov. Vsak mesec
haj
Knjiga bo imela konec leta okoli 300 sti jo bo tudi v Trstu Julij D
% en snopič. ii. Prodajal na ulici imenovani
-----J ---*	—	»	JU noue» V
povdarjal, da je on in društvo popoinoma zvesto ostali ustavi. Al jaz vas vendar vprašam, gospoda
moja,, rwarvw muicic v i lu uuiii, ivu&u morexe reci, a
se vjemate z ustavo? „Konstitucijonalno društvo" nam
kako morete vi to trditi, kako morete reči
da
v
Ponte Rosso", kakor sem že prej oznanll
Se lep
pnporocam
G
Vrdélsk
reč zahteva
da
naj
(stan. v Trstu „Via Farnedo casa Sve
tina Nr. 28 primo piano
u
se ta postava zavrže in da naj ostane vse pri starem, kakor je do zdaj! In kako je po starem? Gospoda moja,
že
v drugem razredu
Spomini na deželni zbor kranjski
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika
šolah in uradnijah.
(Konec.)
glavnih šol se naši otročiči podučujejo z nemškim je zikom, že v drugem razredu se morajo „Rechenkunst"
po nemški učiti
19. osnovne postave o splošnih dr
ljanskih pravicah pa jasno govori, da se vsakemu narodu mora dati potrebno sredstvo, da se izobraži v svojem jeziku tako, da se nihče ne sme siliti, da bi se v ta namen tujega jezika učil. Prašam vas, gospôda
moja,
kako
sklada to, da se naši oti
že
drugem
Gosp. Dežman je rekel, da je ravnopravnost, razredu ljudskih šol silijo v tujem nemškem jeziku učiti
Ako mi to razjasnite
ktero danes zahtevamo, in kakor smo jo uni dan pri
gledišču, celó
y	.	.
elastična reč, da v tej postavi res zahte-
se
kako se to sklada s
19.?
vamo le polovico
w piu*i«u, »i da so drugi za nami, zakaj ne zahtevate vsega. Gospoda moja
ki
«V4UV WW «VX	.	XXXX IV X Ct£JJ dOjUiCO,
potem bodem rad verjel, da ste dobro „konstitucijonalni"
vy°\ , ...
ki tako zahtevajo, imajo po
y
pra-tisti
in da nikdar ne odstopate iz ustave
;
moji misli, kar
moja, ne morem drug
Sploh
'	gospoda
kakor da se čudim ravnanju
y
vice, popoinoma prav; zakaj po postavi nam res gre
se tiče pra- „konstitucijonalnega društva" in tistim, kteri ga držij
vse.
Al mi nismo vsega zahtevali
y
kar
nam gre
y
m
sicer zato ne, ker smo ozir jemali na okoliščine, ki jih
Oni pravijo, da so konstitucijonalno društvo, xu tukaj se vidi, da so se v tej reči postavili naravnost
pro t
t
proti konstitucij
je štavil přetekli čas. Mi pripoznamo, da nam je treba špoda na uni strani, naravnost povem nemškega jezika, in hočemo dati
y
Tedaj
da
vam, go
t
kon
priložnost, da se
ga
mladina popoinoma
nauči
y
stitucijonalno, ampak da ste nekonstitucij onal
kakor na drugi strani slo- društvo. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)
venskega. ktere
Mi nismo prezrli, gospoda moja, t e ž a v, se pokazale, ko t)i mi hoteli na en hip vse
Pa še eno. Predvčerajnem smo slišali od une strani
svoje pravice zahtevati.
Gosp. Dežman se na izvedence skličuje, češ izvedenci so nasproti temu. Na to mu odgovarjam
zagovarjati pravice tistih
y
ki
SO V
yy
Landtafel
y y
da da
ženi
y
in vendar se ti gospodje vedno ustij
liberalni, ter
m očitaj
y
da smo fevdalci
Nekteri „direktorji" znabiti da so se
čisto
to ni res.
proti postavi; to je mogoce. Al jaz vem iz
izrekli zanes-
ravnost ukazal
Ijivih ust, da je visoki gospod iz Ljubljane nekim na-
(veselost), kako se imajo izreči. Cudno Dežman rekel, da niso sposobni
s k li-
tem takem fevdalec? Ali tisti stave enake za vse?
s to
ki
Kdo
da
vknj da so je po so po-
, _ pravijo, In tako, gospôda moja, končujem
je pa to
y
da
Je
za to, ti neopresbiterji, in danes se zopet na-nje
cuje. (Dobro! dobro! smeh na levici in med poslušalci.) Kako,
o eu Cicijo, da bi se sprejelo, kar je odbor nasvetoval in da bi tudi uni gospodje, ki so nam dozdaj nasprotni z nami potegnili in bi postali mi dobri prijatli. (Gromo
vita pohvala na levici in med poslušalci.)

da je gosp. Dežman pozabil na druge izvedence
y
več
veljajo
y
ki
ko vsi ti? Naš ljubljanski konzistoř ij
*
Rusko
Puškinovih Petero
v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim.
Spoznala si, o gorska diva Življenja cvet, veselja mast, Obraza blesk in barva
y
živa
Očita nam ljubezni slast. Ker ljubi tvoj je v tmini noćni Objemal te, plameči žar,
y
In strast in mik, občutki ročni Zaterla sta vse brambe mar. Ti rekla si: O vjetnik mili, Nej zgine zdaj iz persi stud, Obupanje in bol presili, Nasloni, daj ! na moj se grud. Svobodo, rod in dom pozabi, Ti duše moje svitli car! Veselja sad pogumno zgrabi Ki ga ljubav molí ti v dar. Bi radostno s teboj živela
V	pušavi cio do smerti jes Še nikdo, znaj ! v okrožju sela Poljubil ni le teh očés.
V	neznanja mutasti tišini
Do zdaj moj mik je skřit še vsak Prikradel ni se v nočni tmini Do mene mlad nikdar junak.
>
Terdijo, de sim kar necutna, Možem nasprot brez milosti, Vsa terdoglava, cio okrutna, De tak me nič ne omeči.
Ja svojo vem naprej nameno
Kaj misli brat mi znano je, Prodana bom za zlata ceno Končano tak bo moje vse. Jokala bom, prosila žarno,
y
j
slab moj up
Je res, de v tem je Pa bodi le vse skup nemarno
>
y
Znam rabiti Iz serca.
in nož in strup
serca, glej ! te ljubim milo, Ozir je vsak mi vzet in stert,
K tem tirana sim s tako silo, De ne vmori je britka smert.
Zamišljen on v otožnost lastno Se vname mu socutja žar, Posluša nem divico strastno, Občutkov njenih kolobar. Je v tugi clo, ker gneti v njemu Spomin se pust preteklih dni Kadkada bol nahip zavre mu Tedaj so solz izvirk oči. Ležala je ko bakla Na sercu skerb mu dan in noč PosledniČ pa se tuga parna Očita tak, in zlo na moč:
y
y
žarna
Pozabi
me, ja
nisim vreden
y
Za mene ti de cutis kaj, Zgubljen je trud in miglej sleden
y
znaj
; f
y
Posvetiš ki ga meni, Si drugiga tedaj izvoli Pervotni bo te tega žar Od mene zadovolil bolji, Ja zima sim in pusta stvar. On zvest ti bo, očes lepota Po njem ko gre bo cenjena, Spoznal bo kras in mik života
II.
Kavkazki v jetnik.
Drugi del.
Zaklad mu boš nar drajši vsa. Od tvojiga bo vnet pogleda, Železná past mu bo objem, Poljubka vkus clo raja sreda, Zamaknenje životu vsem.
Z menoj je kraj, — vse pusto, velo Terplenja znak na meni vse, Obraz je muk in tuge selo, Grenkote krop mi v sercu vrè. Me obžaluj in me pozabi, Kaluža mi je Časa tok, Ljubav na stran, razumnost rabi De britki te ne vhiti jok. Ak bil bi le poznal zarano, Se ve, drugač bi bilo vse
y
y
y
še.
y
Ko bilo tem je sercu dano Zaupati na srečo
Prepozdno ! glej, tvoj drug je trezen Razjasnen clo je v žitje vid, Je mertev on za vso ljubezen, Za strasti žar — leden je zid.
Premerlim ustani ni mogoče Poljub verniti žara vnet, Tak hladnimu na želje vroče Primeriti popoln odvet. Okrutno je, objemu žarnim, Ljubezni živ ki je iztisk, S pogledam zimnim in nemarnim
Povraćati željenja blisk.
Ko strastno ti v neskončnih čislih
Poljubkov mojih serkaš med, Imam osobo drugo v mislih, Za tebe sim — oterpnjen led. Podobe kras pred mano plava Na svetu kim prilike ni, V omame sanj zablodi glava, In reka solz se mi scedí. Želím, derhtím, me burno tira Mi vgasne vid, govor, posluh Na tebe trup se moj opira Pa une je življenja duh. Zato skrivaj naklepe kujem Nikomur ni o temu mar Na tihim sam terpim, žaluj em Nesreče sam precenjam kvar.
Prepusti mi solzé, verige,
Ideje,
y
y
>
y
y
y
y
muke. misli vse
y
y
Terplenj
trud
skerbí in brige
y
Za tebe to čelarno je. Zdaj veš dovolj, kaj mene žuli, LoČiva se za vekomaj, Terpinčenje me dalej guli, K slovesu mi rokó podaj ! Mir našla boš, ker po ljubezni Ne muči žen okrutna strast
Dohiti čas jih urno trezni
y
y
Ter pomoli jim
novo slast
Razkritih ust, le v-se ihteča Deklina tik sedela je, Prezrevši, s tem ljubezni sreča In upa sla ste zginule. Ko tenja vej je třepetala, Ker vetra jih zadene puh ,
y
y
njegovi roki nje ležala
Oterp
bil je misli duh
Počas ji dojde spet beseda, Zavedenje poverne se, Iz jedra tug jetnika gleda,
Čutja kip sledeče je: Govoriti zakaj sim jela?
nesrečni glas!
0, mojih
ust
Sim serca stan ti razodela. Prej ko je bil ugodni čas. Pozabi, Rus, kar sim izrekla Ja nisim vedla, da ti grud In serce tvoje sta iz jekla, Občutkov dno ledeni stud.
objemu tvojim uživala Sim malo radostnih noči Osoda pičlo le nabrala Je zame sladko jasnih dni Uteha kje je, kje plačilo Za tuge, skerb, obupanje? Kar pusto je v življenju bilo Kdo poravna te gruče vse?
Ti lahko slad prevar, omame
y
y
y
y
Natakal bi do verha bil Če resno ne, iz milbe zame, Sočutno le moj um slepil. Polaj šala bi bila stanje Okrutno ti na vsako stran, Pazivši vse, clo tiho spanje Branila tak te noč in dan.
y
Pa kdo je tista
Ti nisi htel ! Prekrasna tvoja milena? Vzajemno al te ljubi ista Je vdana mar ko jes ti vsa?
y
Pretehtati terplenj
tuje
Povsot in zmir težavno je , Pozabi kar mi v glavi snuje, Smejati tug se mojih ne!
Zamolkne tak, in jok in stenje Ji stiskata diviški grud,
Iz ust ji vrè ko v brizgi penje,
Života polt je zimni stud. Objemši mu na moč kolena Je zdih na zdih le dihalá,
On dvig
jo
y
sam bled ko stená
>
Besede te v odgovor dá
„Ne plakaj Ko ti. in
giej
sim skusil tudi
huj
osode čert
Spomin na to grenejsi grudi Me v mislih kot očitna smert. Vzájemná ni ljubezen mene Osrečila, sim ljubil sam. Vzájemnosti visoke cene V občutkih teh ja ne poznam. Ja vgasnul bom ko plamen dimni, Pozabíjen pustih sred pecin, Zakasnjen cvet, ki mraz mu zimni
u
Življenje vzel je clo spomín
Počasno zvezde so temnele Gromade svitlo snežnih gor So v mračni delji glave bele
Molile
že v
začetni zor.
Topivši gled, znižaje glavi
39
Se ločita molčé obá,
Nesreča ju različna davi, Pa v žalosti enaka sta.
Samotež on od tega časa Prehodi dol in sela plan, Nad njim se sonce polno krasa Vertí po zraku dan na dan. Dišave noč prostira hladno, Enako zmir za nočjo noč, Kaj zašumí, mu zdí se sladno Verige strese na vso moč. On misli, bo kozak gotovo
7
>
j
Ki pride de izbavi me Divjaštvo de višin sirovo Pedepsa kot pravica hče. Zakliče
y
pa vse tih ostane
»
šumi
Le tu al tam potok V gošavo zver boječ Samotni glas ko žadoní
>
plane
»
Na enkrat se glasi kričanje
>
»
V konjak, tabun!" vse skup vervra

Oerkesi s tem dadó na znanje, De v boj hiti soseska vsa. Moči izraz je vsaka činba, Pazivni gled sovraštva blesk, Oklep lesket, somrák ogrinba, Stop noge strah, tip roke tresk Konj osedlán se kviško spenja,
Vrè iz nosnic mu plam Se krog vertí ko v pihu tenja Pripravljen clo v kolop je kar, Iz komov zdaj vojaštvo plane, Zatřepetá okrožje
žar
7
7
vse
To nese proč in uno zmane, Do Kubana vse sterto je.
Domá je mir; na soncu v blag
Gorkoti psov kardelo spi, Mládenči clo, al skorej, Igraj o kar se ravno zdí; In starci tik okrog sedijo Iz dolzih pip valí se dim
nagi
Ak čuti kak napev
elij
Doni nakrat iz gerla vsim:
1.
Valovje vlak derví na vlak, Debela noč goré pokriva, Dremote zvit zaspí kozak, Na kopja drog pripognjen biva Ne spí kozak v omami tmin,
•	v v •	•
Te pazi tam Cecenje sin!
2.
Na čolnicku kozak sedí, Za sabo sak po reki vlači
Kozak, pozor
f
Čerkes
7
ne spi
>
Ko trenul bi te smert zasaci. Ne kimaj, Rus, v omotu tmin Te pazi, glej ! Kabarde sin.
3.
Obrežja krog zavetnih vod Je mnogo mest veselja glasnih
»
t
Nastopi pir, zabava
5
god
>
Lepot se skup nabere krasnih Domu, domu, iz teh sedmin Vas pazi tam zagorski sin!
7
Tak
poj ej o
Sede na bregu Derečih vod pretehta Rus
Kaj hasnulo bi mu k pobegu
?
t
f
9
Preveč grení že robstva vkus. Pa krepka je o njem veriga, Razdjati jo, kje vzeti moč Stermina gor še hujši briga In krog in krog vodá obroc.
Temnejši zmir prihaja šlepa Zavite so goré v somrák, Le bliža je še svitlo lepa, Ker lune blesk razjasni zrak. Jelena v hosti drem premaga Kričanje orlov prenehá Po bregih vrè kipe ča vlaga In kaki konj še zarestá.
Nakrat je v listju zašumělo V somráku bel ferkljá zavoj Sumot se bliža, se je zdelo,
divico pred seboj.
i
i
f
7
On zrè
Lasjé v kosméh ji krije pleči Ki svitlo čern oblak se zdí,
)
izreči
meč
Besed ne dá ji stok Po licu vir solzá kipí. V desnici se ji sveti pila, In leve kinč je kratki Pripravljena je tako bila, Otetbi v prid, in tud
Obernjen gled skerbé v jetnika Mu reče: Glej ugodni čas! Pobegni ak te prosto mika,
za vec.
se, zapusti
nas
i
7
Ne mudi
Te paziti nikdo ne more, Vse tiho je, vse spi sedaj, Poprej ko svit se verne zore Preplavaš tok na ruski kraj.
Deržé v trepeči roki pilo Pripogne se ta hip na tla, Ječí na moč, ko čuti silo, Veriga ter se trese vsa. Divica jo tak urno gladi, Vertivši klep izvoljen krog, De kmalo vda se pilni bradi,
In glej!
„Svoboden si,
jetnik je prostih nog
mu diva reče
7
Pobegni Ve Pa nje gled leden
>
7
Pové, de zlo jo v sercu pece De je po vsem obupa plen. Obraz odkrit se ves mu kaže Zavoj je tak na stran prignut; Očes oblak pa pust ne laže, De v sercu vrè ko krop ji čut.
O mila moja! Rus izusti, Na vekomaj sim tvoj, sim tvoj Obema so ti kraji pusti, Beživa, daj ! in ti z menoj ! Prijatel ne ! mu rece ona, Za mene je življenja kraj , Je zginul up, veselja krona
7
7
V
7
Je nikdar več ne bo nazaj ! Ti! moje vse! in ljubiš drugo! Nu, najdi jo, in ljubi jo,
Kaj moglo bi Zbuditi mi?
v
se
hujši tugo Preveč je to!
Ostani zdrav! Ljubezni tvoje Opomba bo spomin mi zlat, Pozabi cio nesreče moje,
Mi roko daj
poslednikrat.
7
On ji nasprot razprostre rame Ljubezni vnet do nje hiti, Ko živi plam jo tik objame, Poljubkov tma
7
šumí
šumí.
Se vpotita
Naprej iz mesta
Samotniga, naprej, naprej , Do brega vod molčé le gresta Nad reko sta kipeco zdej.
7
Pripravlj
v
je Rus in smelo
Se zaderví v valovj
koj
f
Do gerla to ga je objelo S plavarjem terd začelo boj Presili on vse i
kup
apreke
Doplava čverst nasprotno stran Se spne na breg iz vihra reke In tak željen mu dom je dan.
Sedaj nakrat versí valovje Izdíh globok, omolkne gluh, Iz vod, bi djal, doni to zovje
}
f
t
Zadene kar beguna sluh. Na goli breg nazaj on plane In pazi kaj bi bilo to? Potihne vse, se več ne gane Valovje le vertí se zlo! Divice ni zazreti bilo, Na reki ne, na bregu ne, Okrožje pak je tenj se vilo Sumecih vod po planim tje.
;
Razumi
Prej ko se ločí
f
Poslednikrat meglen pogled Se v selo vprè, kjer gorski Prebival je
v
koči
živine
sred
Opa
kraj
kjer je okove
Seboj derdral Al pesmi
naprej, natrag Čečen sirove Je tulil strog namembi v znak.
Že sonca blesk višave vdarjí Svitlobi se odprè zatvor, Dolin somrák razjasni zarja In znatno zad so ride gor.
7
7
Prii
pih nasprot mu veje
7
Premagane so muke tak, Iz holmov pak domače meje
7
„Pozor!" kriči pazliv kozak.
Epilog.
Do Azije je tak létala Perutnih tenj modrica tje, Na Kavkazu cvetlic nabrala, V ta mali vene povila vse. Oblek čerkeskih kroj sirovi Ugodi ji, in šega vsa, Je rada v tej obleki novi Mi v sanjah se prikazala. Přeplavala je puste skale Stermečih gor seliš okrog, Poslušala okrutne žale, Sirotnih djev in mater jok; Ljubila pah in bran vojaški, Restanje konj , šumeč tabun, Napada grom, upor kozaški,
Prigodeb zmir veršeč tomun; Nerazumljive tud kurgane, Junaki v kih nekdajni spé,
Cez kterih čin in delà znane Stoletja dob kolo verte. Zna biti de v tečenju časa Pravlica bo razjasnula,
Kar dobe té od sebe glasa Podučniga vypros ne dá. Od slavnih del bo govorila, Razloči kak Mstislav dvabor Ko je nakrat derhal planila Na Taman iz čerkeskih gor.
7
■IO
Bo skazala otožne vadlje, Preteklih dob mnogtero zlo, Gruzinke kak nekdaj napadle Mamivno nam vojšake so.
NaČertal bom poboj krovavi,
Junaških del nesmertni skus, Zmagavni tič ko naš dvoglavi Přeplaval ves je Kavkazus; Ko perva je gromela bitva Na Tereku pecin okrog, Cicjanova — ne gladka — britva Mladila je zagorja lok; Ko klical je na boj gorjance Rogov in tromb vesel grohot, Stermeče vse napadši klance Je orel naš razdjal zarot.
Povedal bi, kaj Kotlarevski, Kavkaza bič, doveršil je, Dospeti pak ne more pevski Razum na verh te slave vse. Velitelj strog, pokorni sluga, Nasprotnike razdjal je vmah, Ko de bi jih nenadna kuga, Al blisk in třesk valila v prah. Zdaj britkiga ne sučeš meča, Ne veseli te več prepir, Se prazna zdi ti bojna sreča, Šamote le ti vgodi mir. Pa čuj, Iztok ! iz sanj se zbudi, Oblak je siv nad tabo še, Kavkaz pozor! ga ne zamudi! — Gre Jermolov, prikloni se! —
Potihnuli so bojni čini, Premagal je vse ruski meč, Kavkaza vi ponosni sini,
V	čim up je vaš? — Kar ni ga vec! Otela ni vas kri přelita ,
Očarano orožje ne, Ne vaših čet prevara zvita, Svobodě hlep, in djanje vse. Podobno plemenu Batija Prededam je nez vest Kavkaz, Za slavo, dom se več ne bije,
V	nemar pusti junaštva glas. Popotnik zdaj gre brez bojazni Po kotih kjer ste gnezdili, Pravlica pak o vaši kazni,
In naši slavi govori.
Dopisi.
Iz Dunaja 28. jan. (Sodnija senozeska in kostanje-
odboru za dr-
nost
viska; kokerska cesta na Kranjskem.) žavne stroške je 16. t. m. dr. Toman razlagal potrebo tem naznanja
Vi ste nam prižgali narodne zavednosti luč, ktera nam je vzlasti v zadnjih izkušnjah tako jasno svetila."
Zato si je podpisana čitalnica stela v svojo dolž-Vas za častnega svojega uda izvoliti, kar Vam s
77 )
u
imenovanih sodnij opiraje svoje razloge na sklep dež. zbora in na tadašnje temeljito poročilo. Prašal je ministra prava: ali je v naštetih stroških tudi preskrbljeno za
V imenu glavnega zbora kmečka čitalnica v Roj ani
to
izvedel
7
kar boste te dve sodniji potrebovale itd.
7
in
ko
Iz
?
da
Je
doljnega Stajarja
30
jan
n
odbor.
Dve volitvi
ne
j
je predlagal, naj odbor sklene, da se
deželnih poslancev imamo o 4 tednih
eno
27
ima za to skrbeti, in ko se še drugi za sodnij oglasili, je bil potrjen dr. Tomanov predlog ter se je v ta namen v stroškovnik za leto 1869. postavilo 20.000 gold. Tedaj smemo gotovo upati, da dobimo te dve sodniji, kterih ljudstvo imenovanih krajev
v
Marib
ker
napravo novih lanski deželni 'zbor
gosp
dr
D o m i n k
svečana ni potrdil
y
drugo 1. sušca v Celji, ker se
je gosp. dr. Razlag odpovedal poslanst tedaj skrbeti, da Ijudst
Treba bo
1 o v e n s k
dobi
astop
ka
. --—-----1
oj ega, a ne tujca, če tudi ga je rodila zemlj
tako močno želi in potřebuje.
Ravno tako je 27.
slovenska, ktero pa zatajuje
Sr
nas zaboli
elej
j
ko
dne t. m. v ravno tistem odboru govoril dr. Toman
za kokersko cesto, da se na več krajih predela sebno pa naj se preloži Ljubeljica in Jezerski vrh
?
)
po-ter
spominjamo, da je neprecenljivi naš Razlag slovó dal poslanstvu in to tem več, ker so morali razlogi tehtni
biti
da
se
poslanstvu odpovedal rodoljub, ki ima
vse lastnosti za prevažni ta posel tako, kakor málokdo»
dru-
naj se sploh dobra cesta med Kranjskim in Koroškim Narodni volilni odbor v Mariboru, kakor ne more naredi. Minister dr. Giskra je obljubil, da hoče skr-
beti za to, in potrdilo se je za letos 10.000 gld. za pre
ložbo ljubelj skega klanca v Kokři.
naredbo davkov se
Svetec tudi možato obnaša.
odboru za pre- đr. Do mink
gače biti, za poslanca mariborskega, št. lenarskega m slov. bistriškega okraja priporoča volilcem spet gosp
Iz Trsta 30
jan
Drage
smo
čuli
za

ve svojim bralcem, da smo 28. dne t. m. imeli str
Novice", povejte tudi čal) največ imenovati gosp. I
za naslednika Razlagovega pa daj (volilni odbor še ni nikogar priporo
)
uža, posestnika
oginj na kolodvoru
železnice
in
vrsta magazinov z blagom
ed
da j
v Grižah pri Celji in pa gosp. Fr. Kosarj
9
dekana
Ker se
gorela cela v Kozjem. Se vé da volilcem samim gré odločna be
veliko špirita, gorelo je tako in celó doli do morja
vnelo tudi
da
>
bilo
groza. Škodo so cenili v prvem hip
na
drug milijon, pozneje na pol milij
pol
seda • •
PU
7
to jim moramo pnporocati
da se ne razce
na
dvoj
9
ki bi bil nesreča Slovencem
vé hudo
Pravo se še ne marlj
pisatelj
in bi po takem izvoljen bil kdo drug,
Izvrstni rodoljub in
>
a tudi ne, kako se je požar pričel; pravijo, da iz smrti 28. dne t. m
slovenski gosp
Šaupr1
umri
azbeljene železne peči
varovano poslopj
itd
asekuracije imajo za-
Po pravici Slovenij
gle
solze
Naj vam dodam še to
da
preliva na gomili njegovi
? v » míuv jjvoiv^JV/ nu. - naj yam uuuctm oc vu , uai	H tt milini a
častiti predstojnik čitalnice Rojanske gosp. Zor je po Izvedel sem iz
Sntarske okolice na Dolenskem
ljubljanskem knjigarju — naročil za več čitalnic oko
lice tržaške podučnih in
boj
ťvuuuam m ^«abavnih knjig, jm
poredoma dobivale, kakor se bo denarja za ta
ki jih
mojem
adnjem Novičinem dop
ljivih ust, da se popis dogodbe v
isu „Tagblattu" dvom-
zdi
Vem
da resnica
oči kolj
v potrjenje
koristni namen nabralo
Iz Rojane na Primorskeni 28. jan. — Po sklepu
glavnega zbora
dec.
mojih
dilo.
sodnij
undanjih besed pa čujte, kaj se je še dalj Jaz, oskrbnik mlajega
brata, sem naredil tožbo
go-pri
zarad njegovega imetja, kakor se v spisu
poslala gosp. dr. J. Bleiweis-u diplomo častnega
je kmečka čitalnica naša Obravnavo smo imeli pri čast
gosp
Upnik
ki nekoliko nemški zna, rece
uda se sledečim pismom: „Slavni rodoljub ! Že v časih, naj mene vpraša
folenge" skazati
še
ko smo bili Slovenci politično in narodno lali ste Vi z gorečo ljubeznijo za naš narod
9
mrtvi, de-
7
ali
morem iz
poroke ali
Gariboldi-u. gospodu nemški:
pa iz „ein-
? Jaz sem vlovil že tudi toliko
?
in
ko
se
Je
začelo daniti med nami, niste ostali samo zvesti na-
šemu narodu, ampak bili ste vseskozi njegov vodja, besedo rekoč: Jaz se na oporoko in „einfolengo
1	• _ J__ Î • 1 •	1	IV	1	••li«	• v,	•	•	•	M	I	• _	I ____
)
podobni ste bili, ter ste še danes ktero se zastonj zaganjajo sovražni valovi."
v morji skali
9
na
nemških besed, da sem razumel upnikove besede. Gosp.
Gariboldi me niso še vprašali, ko že upoiku sežem v
_ :c celó
lovensko
nič ne opiram, in sicer zato ne
narekovana
m š k
pisana
bila
7
m
5
ker
Je
a tudi zato ne
?
Na Vas se je slovenski narod, kakor na trden ste- v njej nič od tega ne najdemo, kar smo v prie
„0.1«, f «.O OO JC OlUVCUDM UdiUU, tt.Cttt.Ul
ber opiral, Vam je največo hvalo dolžan. Tudi obalih jadranskega morja smo Vam hvalo dolžni
ker
treh
mi na
m

ker
govorili na smrtni postelji rajneega
govoril, obrnejo se gosp
Gariboldi
Ko sem to pniku rekoc:
Babnik! jaz poznam tega mu^«} vu o^nua, uai ^wn, jvaujo ouoi, gic ivumujc v uuLLiiičiLu ier uooi iet
zato vam svetujem, da odstopite od tožbe; saj sami staro deklo mrtvo na tleh, drugo nekaj čez 20 let staro
moža; on šprica
kar govori
kanj
1 • V*
shsi
gré iz kuhinje v čumnato ter dobi 19 let
veste
da zarad tožbe imata oba sitnosti m stroške
pa v
postelj
že tudi malo živo. Vendar je pa popol
vcotc, v*«. ««ím.^	----------------------;------r ' £------j — ---------—*	*	j^	fvfvt
Natehtne te besede gosp. Gariboldi-ja odstopi upnik od noma ozdravěla s pomočjo gosp. Pirea, zdravnika v Tr
in premoženje mlajega brata je brez večih stro
tožbe
škov za vselej zavarovano.
žicu
Res, treba bi bilo, da bi v začetku vsake zime
Tako pa le delà gosp. se ljudstvo povsod s prižnice in v šoli opominjalo ne-Gariboldova beseda, ker on je mož v vsakem oziru. varnosti, ktera je gotova, ako človek biva v zaprtem
Izrekel sem potem vročo
)
naj bi se vendar po- hramu
)
vsod postavno ravnalo ter slovensko pisalo, kar se slo
1	- -	yH 1 « ^	I	•	W	1
človek
živo oglje ves dobri zrak na-se
vensko govori
!
Slišal
Je
žalostěn
po sobi
?
ali
dušlj
Iz Ljublj
ogeljno-kislo sapo di
potegm
hati dá
in
nam
pomaga? Glejte Dežmanovci, kako nam služi
Tudi naši kmetijski družbi je došlo
od slavnega minis ter stva za kmetijstvo pismo, ki ga ivanje nemščine ! vidite žalostné nasledke vaše današnji list omenja na 35. strani. Družbe kmetijske
kaj
posilno
kulture" za naše premoženj
Jaz sam sem tudi
imel stroškov že 5 gold, in ákratno pot v Ljublj
SVOJ
Vsega tega
pa
ne
bilo
;
ako bi se ne ravnalo s
štenim našim jezikom kakor — s pankrtom
Iz Dolenskega blizo Ljubljane 30
po
dobé po tej ministerski odločbi važna opravila v roke.
(Tretji občni zbor narodnega političnega društva) je 23. januarja nadaljeval svoj dnevni red z obravnavo, o vladnem náčrtu nove postave za prenaredbo
novili davkovskih bukvicah.) Lani po vseh Svetih zemlj iščnih in hišnih davkov.
smo dobili od c. kr. okrajne gosposke nove davkovske bukvice. Prišedšemu v G. mi jih pokažeta dva moža,
no
!
Ko je predsednik dr. Jan. Bleiweis ob kratkem
ki ga je c. kr. finančno
opisal zgodovino tega načrta,
a. v.
ii
rekši cena
j y Kj Kj LL Cl • V « * • w
to besedo po slovensko
zakaj je samo to pisano po slovensko: ministerstvo poslalo deželnemu odboru v prevdarek
in druzega nic.
Kdor
„cena: 5 kr. a. v.",
Je
znal
želni odbor pa, v svesti si velike odgovornosti
f
de-
iw """"	w. ; * «.-»v.	»wí.uwoii, ga je
gotovo předložil deželnemu lánskému zboru, je poprijel dr. Po-
ludi drugo, kar je pa samo po nemško pisano
naj
kl u kar besedo in sporočal v imenu odborovém blizo
bi bilo vse v obeh jezikih." — 28. t. m. sem nesel za- tako-le: Bati se je, da se nam po novih davkovskih ostali davek za leto 1868. v davkarijo, in ko davkov- postavah ne naložé še težja bremena, kajti videli smo
ske bukvice podam gospodu v kanceliji, me precej organizirati politične in sodnijske uradnije tako, da do-
ali sem že nove davkovske bukvice dobil ? Ko bivajo uradniki mesto 400 gold., 600 gold., 800 gold.
vprasa mu potrdim
da
mu puiruiui, uc*, mi reče, da bi jih bil mogel saboj zdaj 600 gold., 800 gold., 1200 gold, itd.; dobili smo prinesti. Na to mu odgovorim, da se pri nas menijo tudi novo vojaško postavo, po kteri število vojakov
soseskini mozj
>
da bodo vse nove davkovske bukvice znaša 800.000 itd.; večidel
za
vsako reformo rad
nazaj poslali, ker jih ne razumejo. Pa kakor da bi bil tiči veči s tro šek. Država bo tedaj zopet vec denarja
oglasi Jaz
potřebovala, in nakladala ga bo plačevalcem davkov. Vladno sporočilo, tem postávám dodano, samo pričakuje mu "odgovorim, da jih poznam. „No, da le numare po- od novih davkovskih postav večihdoh o dko v za državo, znate, da veste, koliko je treba davka plačati, pa je Ce tedaj so nove davkovske postave zeló pomenljive
v sršenovo gnezdo dregnil, se v kotu kancelij en gospod in me vpraša: „ali poznate numare?"
za vas zadosti; druzega ni nič tacega notri pisanega, za vsako deželo, so to tem več za kranjsko; prejšnji da bi ljudje mogli vedeti." Na to mu odgovorim
spodj
meni je vse eno ,
ali
go- stanovi kranjski in sedanji deželni zbori so že velikrat po nemško ali pa po dokazali, da je celó mimo druzih dežel preobložena
slovensko; jaz razumem to in uno; al drugi pravijo, z davki, in velikrat se je prosilo revizije katastra.
in ne vejo, zakaj je samo to po slovensko: Zdaj se ima prenarediti davkovska postava; al čuti je
n	^ ^ tt (C m rl fillf7 affn vmA • Ir a!	/\ rv n 1	♦iía Va a	n f	a r% rn nnf a %vi n v\ -» i v* /\ /i /\v\i av w i x i l
da
cena
a. v.
in druzeg
nic
jjKJ C il Oi . C/ IV li MI. ».	- «■ —--O
po slovensko pisati, zná tudi drugo rm nî* t __ Vsi drugi uradniki so se na
j >
kdor je znal akaj
ne vse
ali
treba nad tem, da namesto manjih ne dobimo viših davkov. — Preglejmo prav na kratko jedro novih po-
pa nic
jali; „
samo uni v kotu je hudo mrmral, rekši: ..Das ist
Die Bauern haben recht" (kmetje imajo prav)
pogovar- stav po vladnem predlogu:
j
Ceni te v dohodkov zemljiščnih in hišnih
ki so
• )?
den Aufwieglern" î inje med drugim dostavil togotno
v-/ v U 1 I* \J v U V U V U tt V Y £J UU II JL O w li 11A AU lilOUlll j XV A O V/
podlaga davkom, imajo izvrševati 3 komisije: najviša
pritožite se tam, kdor j
rekel take bukvice narediti'
2 J p L 1 \J\J£jLK>\J O taLU;	J \> A v«^*	MLilA Ï1VU 11MII VViiti •
Ta čas, ko je pogovor s togotnim gospodom v kotu
komisija na Dunaji, v vsaki deželi posebna deželna komisija, in v vsakem okraji okrajna komisija.
Okrajne komisije, kterim minister denar-
davek zapisal; stva imenuje predsednika, so sestavljene še iz 4 po mi-
Tem
trajal, je drug gospod v bukvice pl in ko aobim bukvice nazaj, rečem: z Bogom! in grem, nisterstvu, in iz 4 po ljudstvu izvoljenih udov.
mislé si: če sojudjecelóKristusa„aufwieglerja" imenovali, komisijam je naloga: a) odločevati število vrst rodo-zakaj bi sejaz pritožil? — Po tem pa, kakor sem danes vitnosti vseh zemíjišč dotičnega okraja, previdel, imamo pri davkariji samo še enega, kteremu staviti ceno (tarifo)
tem vrstam
9
Je
}
,Aufwiegle
a
y
kdor
svoje
pravice zagovarja
vsi
v dotične vrste
y
vrediti vse zemljiščne okraje
in izvršiti natančni popis okraja.
drugi uradniki so molčali ali pa se po nemško pogo
Deželnim komisijam ima redno predsedo-
jali
die Bauern haben recht." Zato pa tudi rečem: vati cesarski deželni glavar; one izvršujejo na podlagi
Cast in hvala takim, ki priznavajo , da nimamo samo přejete tvarine in svojega prepričanja tako za vso de-
kakor okrajne komisije za svoje okraje, in to
pra
tudi druge pravice
davke plačevati, ampak da nam gredó še
î
želo
razun predsednika z 6 do 10 udi, kterih polovico spet
Iz Podbrezij nad Kranj
iprtih poslopjïh.) V Dupljah, pol ure od tod, ste dve
(Varite se žrjavice v ministerstvo, polovico pa ljudstvo voli.
Najviša komisija na Dunaji je, pod pred-dekli imeli prenočišče na vrhu v mrzli izbici. Zarad sedništvom ministra denarstva, sestavljena iz 30 udov prehudega mraza ste šli ležat v čumnato poleg kuhinje, kterih 15 minister voli, 5 gospóska zbornica in 10
9
Da bi jima pa še toplejše bilo, ste pustili kuhinjo zbornica poslancev.
odprto
kterej je na ognjišči in pod kotlom
v
se
gorelo
Ta komisija dokončno odobruje
Cez malo časa jima je začelo prihajati slabo, zato drug drugo nagovarja, naj zapre kuhinjska vrata; noče. Poslednjič ju
dim
V
ze
nobena vlada tako omamil, da nobena glasov.
ali prenareja cenitve poslane iz vseh dežel.
Poročevalce (referente) pri vseh komisijah voli , — in v vseh komisijah se sklepa po večini
ni
mogl
do vrat. Ko gospodar zjutraj vstane in sto
Hišni davek'se naklada po najemščini v tistih
42
krajih, kjer se poslopja redno v nájem davajo
dru-
njemu občnemu zboru. Gosp. dr. Cost
omeni, da je
Jtvr Ci 1111 , l^J Ci ÛO JJ U 01U JJJ rt 1CUUU V UrtJCi-U VI rt * rtj U, - U1W ••-■J w	v ^ vy u v^ wj i* UWJ.U.	UI .	V O li rt ULliCiil, Urt
god pa tudi dohodek iz poslopij ravno tako vredjene odbor enaki predlog danes hotel staviti po tajniku
komisije po cenitvi odločujejo, kakor pri zem
M u r n i k
Iz kratkega posnetka teh postav po vladinem na- do zdaj ni napravil tabor za to
Pri tej priložnosti pa tudi omenja, da se
ker
deželni zbor
jLZj iVi rtLiVC^rt puoUbtaa lun fjuotrtv	uauiuuui u«-	J	um^mhi tauvi uch iv , tvci jo uc^ciui
crtu se razvidi, da v vseh komisijah, ktere odločujejo trajal do časa, ki ni bil več ugoden za zborovanj o cenitvi dohodkov, imajo zmiraj po vladi voljeni ko- prostem, poprej se pa ni mogel napraviti za
na
to, ker je mo od de-i v imenu
misarji većino,
ljudski zastopniki bili bi
bolj
deželni zbor zboroval in
cez
milj od dalj
figuranti, in nikdar bi zoper gotovo večino ne mogli želnega zbora sme taboriti. Konečno podp zmagati s predlogi, kteri so na korist ljudstvu, ktero odborovém predlog dr. K. Bleiweisa, kterega zbor eno
plačuje davke.
Dolžnost društva našega, ki ima braniti ljudske
pravice, je toraj po svoji moči skrbeti, da se te postavi
glas
bali
sprejme
Cent ledů se prodaj
po
kraj
Že smo se
, da ga letos ne bode, zdaj ga je dosti. Naj pri se pre- tej priliki povemo, kakošni špekulanti so ljudje posvetu, naredite tako, da ljudski zastopniki —zastopniki tistih, Ko je zima tako dolgo brez ledů bila, prišli so v Prago
ne sprej mete po vladinem nacrtu, ampak
da
ilrtl tuiiu Lrt«W, uu	---. ~ «-----
ki davke plačujejo — imajo v vseh imenovanih ko- iz Norvegij
(dalj
misijah večino glasov.
dežele severne) agenti, ki so
Državni zbor, ki se tako rad liberalnega imenuje, iz tako daljnih kraj
ladij
led ponujali po 40 kr. cent. Tako nizka cena za led
da
Je
tudi
v
gan ledů, na
ima zdaj sijajno priliko pokazati svetu tišti zadevi, ktera gotovo vse državljane najbolj po železnici v Prag
pa
mogoca
?
ker bi
pripeljan v Stett
)
• • v v •
tisci
to je
)
o davkih
liberalen. A tudi mini- iz Semering
7
stal
(bi
80 gold
^ uv	7
Dunaja) na Dunaj
sterstvo, ki se tako rado „ljudsko" ministerstvo ime- 140 gold. Tako drage so naše železnice!
pa
od tod pa
ledu do
vagan
126
nuje, zdaj lahko pokaže, ali ga je volja djansko kaj storiti za ljudstvo, ktero pod težo davkov že komaj diha.
Po 19dnevni obravnavi
eJ
in
daji bank
e bila tožoa o p < končana. Sodnij
je
Naše društvo pa ima tudi nalogo, ljudstvo pod- kazen še više odločila kakor je predlagal državni tož
7
učiti o novih postavah, da si takrat, ko se bojo nove postave izvrševale, ne bode samo nakopalo večih davkov.
nik dni
7
in znaša za vse skupaj 223 let
meseca in
14
Dr. Jan. Ahačič podpira predgovornikove na- kakor
Drug
pot povemo več o tej zadevi
ker
naj
se naši
obravnava kazala
poslanci na Dunaji poduka o tem, kakošno hudodelstvo je tudi to
svete in še dostavlja
potegnejo tudi za pravico deželnega zbora, ktero kdo vědoma ponarejene bankovce so že nekdaj deželni stanovi imeli, da davke naložene
tCJ	» 9 .
treba našim ljudém
7
aka
daj
naši
Društvo „Sokolovo** se je v svojem
deželi, sam po svoji volji razdeluje. Gosp. Krec shodu poprijelo lepe prilik
p os led njem
7
da
darilo gosp
omeni
da je že sedanje merjenje zemljišč veliko na- po loteriji izsrečkati dalo in po tej spomink
Ulli^lil y UC% JV-» UV OV»VIC*UJ V A11V1J VUJ U	V^UttU liUí"
pačnih misii in zmešnjave izbudilo , in s tem podpira
Sarca Vod-
potrebo poduka ljudstva o teh stvaréh. Dr. Costa po- „Sloveni j
kovem naklonilo 11 gold., ki so se izročili odboru
u
vdarja posebno to, da nam najboljše postave ne
poma-
gajo
nič
Včeraj
7
če se ne izvršujejo dobro — izvrševalci po- bila je sijajna na vsako stran, dvorana prepo
národna slovesnost Vodniku na čast
ua. Drugi
i
stav imajo vse v rokah, toraj tudi pri postavah, o kterih se je tukaj razgovarjalo. V okrajnih in deželnih komisijah imajo ljudski zastopniki gotovo zmiraj en glas premalo, v glavni komisiji na Dunaji pa imajo
j Lr or»
ktere gosposka zbornica vmes ima more šteti v vrsto ljudskih zastopnikov zato
pot več.
ljudski zastopniki celó le 10 glasov zoper 21, ker tistih glasov
Novicar iz domaćih in ptujih dezel.
Zbornica gosposka dunajskega državnega zbora je
se ne
po dolgem odlašanji pritrdila
ker
UJUl KJ OIVjU y TikJHV JLJ UUOHIII Zjuiouvjjunw » XiCtuu J XV\J1 gosposke zbornice ne voli ljudstvo, temveč vsako mini-
cev
da se vpeljejo porot
klep db
zbornice poslan
to je
sodbe pa
sterstvo po svoji
potrebi, tako, da je
ta zbornica zmiraj
priseženih možéh, za pregreške in hudodelstva po tisku (časnikih ali knjigah) doprinešena. To je naj važnej ši
vladina. — Po nekterih opazkah, ki jih je dodal še predsednik, kazaje na nesrečno prvo katastersko cenitev 1817, so se soglasno sprejeli sledeči nasveti:
klep državnega zbora přetekli teden
še zmiraj
akaj
dgovora od gršk
Velike vlade
vlade zarad raz-
se
odbor „Slovenije
I	da
u
. Da
s prošnjo obrne do naših poslan-
pora s Tur čij o; najnovejše novice pravij
7
da
mi
nistri grški so za to, da se sprej mej
sklep
konfe
7
skrbijo za to, da se postave o
pre-
če v na Dunaji
naredbi zemljiščinih, in, ako se ne more doseči, da bi zarad hišnih davkov ostalo pri starem, tudi hišnih
rencije parižke, trije pa ne. To kaže, da pod pepélom tli žerjavica, ki zdaj zdaj utegne napraviti plamen.
— —;---- ;—----------------i— ~ - ~ * ^ ^ j	v^v*
davkov izdelajo v tem smislu, da v komisijah, ktere bodo izvrševali cenitev zemljiščinih in hišnih dohod-
kov, ljudske zastopniki imajo večino. 2. Društvo
naj
ob pravem času skrbi za to, da se ljudstvo po časnikih in po posebni brošuri poduči, kako se ima vesti takrat
v r n
rzi 3
Vagán (Metzen) : paenice
prosa 2 â.
fl. 70.
Žitna cena
v Kranji 1. februarja 1869.
4 fl. 98. ajde 2 fl. 40
turaice 3 fl.
50
ovsa 1 fl. 94.

ko se bojo cenili dohodki, kteri bojo podlaga novemu
poslancem na Du-
po
V
—"----, «
davku* 3. Naj odbor naroči
našim
naji, da se potegnejo za deželnega zbora pravico kteri bi njemu prihajala razdelitev deželi naloženih davkov.
Potem se oglasi gosp. dr. Karol Bleiweis in
Žitna cena
v Ljubljani 30. januarja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl. 50
banaake 5 fl. 10
turaice 3 fl. 10
soraice 3 fl. 75.
rži
3 fl
jeČmena 2 fl. 50
prosa 2 fl. 40.
ajde 2 fl. 50.
omenivši važnost taborov pravi, da je „Slovenije
a
dolž-
ovsa 1 fl. 80
Krompir 1 fl. 50
nost
7
skrbeti za to, da se napravijo tabori tudi na
. da
Kranjskem ter stavi predlog: naj zbor sklene ima odbor prevdarjati, kje bi se napravil tabor ali kje
se napravili tabori in da ima o tem poročati prihod-
Kursi na Dunaji 2. februarja.
5% metaliki 61 fl. 15 kr. Narodno posojilo 66 fl. 80 kr.
Ažijo srebra 118 fl. Cekini 5 fl. 69 kr.
kr
Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef BlaZDik v Ljubljani.