Štev. 50. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 9. decembra 1928. Leto XV. Novina prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D. , na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema same tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsako redi pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanem« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Proslava v Soboti. Prestolica naše krajin«, naša Sobota, je ob priliki proslavlanja prve desetletnice obstanka naše države, gotovo na prvom mesti v našoj krajini. V petek pred 1. decembrom ob pol šesti zvečer se je vršila v občinskoj hiži slavnostna občinska -seja. Po tom je pa meo pred velkov vnožinov občinstva lepi govor domači župan g. Benko, gde je omeno, da se je naša krajína, posebno njeno središče ‘Sobota v novoj državi jako lepo razvila. Za njim je meo kratki nagovor urednik naši Novin g. Bajlec. Povdaro je, da zgodovina pravično plačüje našo slovansko mirolübnost i poštenost. Drüge države, štere so si zgradile svojo oblast i bogastvo na prelevanji krvi i na nepoštenosti, so se začnole rüšiti. Na njüvom mesti pa rastejo nove mlade države, štere majo dane vse pogoje sa lepo razvijanje. Naši lüdjé so od nigda živeli od toga, ka so si sami pripravili, drügi narodi so pa dostakrat gledali na to, da so si z ropanjom i drügim nepoštenim poslom spravlali potrebne reči za živlenje. I našo poštenost je čas i zgodovina poplačale s tem, da smo prišli brez krvi do svoje države. S tem je pa tüdi poplačana vsa tista naša krv, štera je bila po krivici prelejana. Po tom govori se je razvio velki pohod po mesti z muzikov gasilci i vojaštvom z baklami. Sprevoda se je vdeležilo na stotine lüdi. Sobota sama je bila slavnostno razsvetlena. Tüdi v oknaj so mele vnoge hiže sreče i drügi posvet. Raz hiž so visele po celoj Soboti narodne i državne zastave. Po obhodi, šteri se je zvršo v najlepšem redi i v veselom razpoloženji prebivalstva, je meo pred občinskov hižov okrajni glavar g. Lipovšek skrbno pripravleni govor. Nato je pa vnožina lepo mirno i zadovolno razišla. Na den prvoga decembra samoga so se pa vršile v vsej cerkvaj slüžbe bože, šteri so se vdeležili zastopniki, občine, oblasti, šol, kak tüdi vsa Šolska mladina i vnogo očinstva. V lüdskoj šoli i gimnaziji sta se vršili tüdi slavnostni akademiji. Prvi december na našem Goričkom. Prvi dec. najvekši svetek vsej zavedni in zvesti sinov i hčerk naše lepe domovine je dosegno svoj deseti rojstni den. Deset dugi, veselja i trplenja puni let je minolo i mi smo slavili po vsoj našoj državi desetletnico rojstva naše novo države. Kak vsi kraji naše lepe domovine, se je radüvalo obletnice ujedinjenje tüdi naše Goričko. Tüdi naše Goričko je pokazalo, da zna ceniti svojo slobodo, da sna ceniti velki pomen našega ujedinjenja. Tam v Petrovcih je zasveto na predvečer najvekšega našega svetka svetel plamen, plamen radosti i zadovoljstva. Bio je kres, kak opozorilo na velki den 1. dec. Vnogo se nas je zbralo okoli toga ognja. Gledali smo, kak se je zdigavao plamen vsigdar više i više, kak bi nam šteo praviti: „ Vi, ki ste bratje, naj zagori tüdi v vsej vaši srcaj ednok plamen lübezni, lübezni do bratov i sestor, lübezni do lepe naše domovine. Ob prasketanji ognja nam je razložo vlč. g. župnik Čirič pomen toga dneva. Pevski zbor je zapeo narodne himne i potom smo se ob zvoki godbe vračali vsak v svoj dom. Drügo jütro, dne 1. dec. sta oba g. župnika opravila slüžbo bošo i z lepimi govori navdüšavala i vžigala v zbranoj vnožini lübezen do rodne zemle, do svoji bratov i sester, do svoje lepe domovine. Popoldnevi smo znova se zbrali v Petrovcih i to v prostorih g. Perša Ob navdüšenji vseh zbranih so se vrstili govori vsi puni ljübezni in navdüšenja, do domovine. Med govorniki se je spomnil eden tüdi našega zasluženega generala Majstra i zbrani so njemi z navdüšenjem zaklicali živijo ! Med govorniki je eden, ozirajoč se na naše ljudstvo v Slov. Krajini pravo: „Naše ljudstvo je dobro in ponizno. Ono lübi vsakega, ki lübi tüdi njega. Ono ni politično, njegova politika je borba za vsakdanji krüh. Ko bo imelo to ljudstvo dovolj kruha, ko mu ne bo trbelo dalje Stradati, ko mu bo dala domovina dela in z delom tudi možnosti življenja, bodo to naši najboljši državljani.“ Za govori se je razvila prosta zabava. Vsak, ki je bio na toj slavnosti, ki je vido navdüšenje vsej zbrani je prepričani, trdno prepričani, da je naša država trdna i bo trdna, dokeč bo mela takše sinove in hčeri. Vsi pa, ki se te proslave ne so udeležili i tüdi oni ki so se je udeležili naj nosijo vedno v srce besede govornikove : „Bratje ljubimo se med sebom Slüžimo drüg drügomi, kak samemu sebi in naša nova domovina bo močna, bo zdrava, ar bo v njoj vladala morala, ki je temelj vsake države. Š. Močni stražari na severnoj meli. Mi Slovenci v Slovenskoj krajini smo jako skromni. Včinimo dosta, redkogda pa terjamo za svoje delo vredno i zaslüženo plačilo. Najredkej se pa čüje od nas, da bi mi sebe za kakše koli delo začnoli hvaliti. Za vse, ka včinimo dobroga i lepoga, največkrat samo tiho prikimamo, da je tak prav i se s tem zadovolimo. Skoro pa raj povdarimo lastivne slabosti i dobre lastnosti drügih, da se na te način sami pred sebom ešče bole zmenšamo. Ne je potrebno, da bi se te svoje lastnosti sramüvali. Ne je pa tüdi potrebno, da smo preveč skromni. Dnesden je svet takši, da nosi na svetlo samo to, ka ma dobroga, vse drügo pa previdno zakrije. Dnesden si svet raj jemle peldo od lepoga, kakpa, da bi se šteo včiti od slaboga. Zgodi se pa, da nam priznajo drügi to, ka si mi sami v svojoj skromnosti neščemo priznati. I to nam je tüdi v zadoščenje. Stražari smo. Že od nigda postavlajo vladari držav straže kre mej svoje države. Te straže čuvajo državo od zvünešnji neprijatelov. V dr- žavi, gde poznajo vsi državlani svoje dužnosti do države, pa stražijo meje svoje države tüdi prebivalci kre meje sami. To so prostovolni i najbogši stražari. Tej stražijo državo iz lübezni iz svojega prepričanja pa ne za penez ali drügo dobroto. Ali bi lehko pravili tüdi mi od sebe, da smo stražari naše severne meje? Lehko bi pravili, ali tüdi tü smo preskromni, da bi to povedali. S svojimi voditeli na čeli smo mi trdna i zanesliva straža, na štero se vsakši naš državlan lehko z vsov sigurnostjov nasloni. Preskromni smo pa, da bi se šteli pred svetom s tem preveč kazati. Pravi lüdjé pa to vidijo. Na velkom narodnom zborovanji v Maribori ob priliki prve desetletnice obstanka naše države je pred ogrumnov vnožinov lüdstva general Majster začno svoj slavnostni govor z junačko stražarom naše najsevernejše meje, z našim voditelom gospodom Kleklom. Severne meje naše države nigdar ne bi tak visiko segale, če bi ne meli mi v tej krajaj močni stražarov, šteri so čuvali v srcaj našega lüdstva pravo vero i s tem spoštovanje do maternoga jezika i lübezen do domačije. To so bili stražari i zidari, šteri so pripravlali mesto našoj velkoj narodnoj državi. Naše lüdstvo je ponosno na te svoje lüdi. Naše lüdstvo pa tem svojim voditelom tüdi zavüpa i se čüti ž njimi edno. I gda te eden naš voditeo dvigne svojo roko v obrambo i čuvanje naše države i našega naroda, stoji vse naše lüdstvo ž njim kak eden. Močna, složna straža na našoj severnoj meji! Tüdi na najvišišem mesti to vidijo. Njegovo Veličanstvo krao Aleksander je na predlog notranjega ministra odlikovao našega voditela gospoda poslanca Klekla z redom sv. Save IV. razreda. Takša odlikovanja so dobili zdaj ob priliki desetletnice obstanka naše države lüdjé, ki so s svojim delom pripomogli, da so prišli jugoslovanski narodi do svoje lastivne države. Mi Znamo, da či si je što zaslüžo pri zidanji naše države kakše Odlikovanje, da si je to naš voditeo gospod poslanec Klekl Zagvüšno zaslüžo. Znamo pa tüdi, da je naš voditeo naša lastivna düša i njegova skromnost ešče presega skromnost nas vsej. To Odliko- vanje je nikak ne plačilo za njegova dela. To Odlikovanje je samo zvünešnje priznanje za vse to, ka je naš voditeo pred svetom včino. Mi pa znamo, da svet niti za polovico tistoga ne ve, ka je naš voditeo že vse včino. Mi sami doma vidimo njegovo ogrumno delo, s šterim se ne mi, ešče menje pa on sam kaže pred svetom. I gda častitamo mi svojemi voditeli, se čütimo ž njegovim odlikovanjom tüdi sami odlikovani i počaščeni. Svetek zjedinjenja. Državni svetek, desetletnico zjedinjenja so po celoj državi jako slovesno svetili. Po vsej cerkvaj v državi so bile na te den Zahvalne slüžbe bože, slavnostna Zborovanja i različne slovesne prireditve. Vse bi pa bilo ešče vnogo slovesnejše, če bi tüdi radičovci i demokratje pri toj priliki pokazali, da njim je držáva i hasek lüdstva več kak pa njüvi lastivni haski. Pribičevič i Maček bi radiva po Radičovoj smrti nekaj velkoga gratala. Lüdjé pa njima nikak ne verjejo tak i nejdejo tak slepo za njima kak za Radičom. Zato pa naprej i naprej gonita nesrečno Radičovo smrt i pora- bita vsakšo priliko, da bi v lüdej zbüdila nezadovolstvo do državne oblasti. Nego lüdjé njima neščejo slediti. Lüdjé ščejo meti red i mér v državi i se neščejo dati zapelavati od lüdi, šteri samo svoj hasek iščejo. To se je najbole vidlo pri proslavi državnóga svetka. Pribičevič i Maček sta naprej razglašala, da njüvi lüdjé toga svetka nedo slavili tak dugo, dukeč njim vlada Vsega ne da, ka njeva ščeta. Ka pa ščeta pa ešče sama neveía, ar njim je predsednik vlade dr. Korošec že ponovno naznáno, naj povcjta jasno svoje žele i se njima da. Toga sta do dnes ne včinola. Od vsega razglašüvanja pa kak njüvi lüdjé nedo slavili dr- 2. NOVINE 9. decembra 1928. Po JOS, JURČIČI: Sosedov sin. XVII. Zadvečera je stao Smrekar kak brez vsakše misli na konci hiže prí tistom okni, gde je njegova hči do zdaj vsigdar spala. »Esi hodi malo,« migne Smrekar ženi: »Vidiš!« — pokaže s prstom pod oknom na zemlo. »Jez nikaj ne vidim« odgovori žena. »Ne? Ali si slepa? Ne vidiš, da je tű vse razhojeno? Pod okno je hodo. Zato od dnes naprej deklina več nesmi tü; spati.« Žena je tiho prikimala i od zdaj naprej sta oba skrbno pazila na hčer. Ves den je morala biti Franca pri domi. Oča je menje hodo okoli po svoji poslaj i gda je odišao od doma, je nigdar ne pozabo povedati, naj na France skrbno pazijo. Franca je tiho opravlala vsagdenešnje delo, dvorila je materi i oči ešče bole skrbno kak prvle, vesela je pa nej bila. Cvetoča, zdrava farba njoj je po mali minevala z lic. — Mati je poznala bolečino, štera grizé hčerino srce, včasi se njoj je vido mož preveč oster včasi se je pa čemerna na Števana, šteri je bio po njénom mišlenji kriv vse te nevole pri njüvoj hiži. Edno nedelo zadvečera, gda je bila Smrekarica sama doma i je čtela pri okni živlenje svecov, vidi Števana, da ide po cesti. Skima njemi, naj pride k njoj. Zdaj ga pa začne kregati, kak je mogao biti tak nespameten, da je napravo takšo spako pri njüvoj hiži i je neizkušenoj deklini z nepremišlenov lübeznostjov obtežo srce. Pa da konči ne bi toga tak nespametno šo pravit Smrekari samomi. Itak zna, da je to ne mogoče, da bi si mogao gda Franco vzeti. Zakaj je to nej njoj povedao i bi njemi ona že na lepi način vse razložite. Zdaj pa naj samo Franjo lepo pri meri püsti i pozabi na njo, da bo tak tüdi deklina mér mela. Vej je v vesi eščo dosta deklin, štere bi ga rade vzele. „Istina je mati“, odgovarja počasi Števan, „nepremišlena je bila ta lübezen. Nigdar sam nej mislo ka bo iz toga, niti, ka bi melo priti. Včasi sam si mislo, da bi bilo lepše, če bi toga vašega bogastva ne bilo. Ništerni mislijo, da mam Franco rad samo zavolo njenoga bogastva. Povem vam pa, da bi jo vzeo, tüdi če bi njoj morao za zdavanje sam obleč küpiti. Zdaj nama je pa na poti vaše bogástvo. Naj bo, ognem se njoj ali pozabim jo teško.“ XVIII. Materno vüpanje, da bo hči s časoma bogša, se je ne štelo spuniti. Zato je bila že nikelko v skrbej, ka bo ž njenim zdravjom. Povedala je to tüdi moževi. „Že znam ka njoj fali“, odgovori kratko Smrekar. »Moža njoj dobimo pa bo vse dobro. V nedelo pridejo k vogledí, smo se že ščista dogučali.“ „Za pet ran boži, ti si kak voda“ prestrašeno začne Smrekarica. „Zabiješ si kaj v glavo pa ne da bi kaj premislo, ideš s tistim naprej. Počakaj raj, da deklina to nikelko pozabi ka je bilo.“ »To že pozabi. V nedelo pridejo Pogreznikovi i napravimo ka je potrebno.« V nedelo so resan prišli Pogreznikov Peter, njegov oča i stric. Domači je prineseo na sto vino, lepi beli krüh i prekajeno meso. Mati je v kühinji ešče nekaj pripravlala, hči je pa bila vünej pri dveraj naslonjena i kak brez vse misli gledala nekam pred sebe. Oča je prišao k njoj i njoj meh-ko začno gučati naj ide v hižo i se lehko tüdi malo bogše obleče, ar so lücki v hiži. Hči je nemo pokimala, Šla po stubaj gori v svojo sobico i prišla do lepoga svetloga omara. Odprla ga je. Vnogo lepi oblek je mela v njem, šterim se je včasi jako veselila, dnes njoj je pa oko mrtvo gledalo na vse to blago. Nekam trüdna se je vsele na stolec i se zagledala v kot, gde je visila podoba Žalostne Matere bože. Smrekar se je nej mogao včakati, zato je prišao po njo. »Poglej Franca, radiva te mava z materjov. Vsigdar sva te dobro včila i ti si naj vsigdar rada poslüšala, zato nama včini tüdi dnes to veselje i nas bogaj.“ Franca se je zdaj obprvim kak je že zrasla vrgla oči okoli šinjeka i začnola jokati. »No, ka je pa to«, se nikelko razčemeri Smrakar. »Toga mi zdaj ne začinjaj. Odspodi čaka Pogreznikov, ženit se je prišao k nam, vej tak naš. Obriši se pa hodi z menov. Ka bi se cmirila ! Vej se je tvoja mati tüdi jokala, gda sva šla k zdavanji pa jo pitaj zdaj, kak je. Vej te v mesnico nišče ne sili, ne delaj mi zdaj kakše norosti, gda znaš, da sam jez že vse obečao.“ Po tom pa tiho prideta v hižo. »Franca, na pij,« pravi mladoženec Pogreznikov Peter že naprej Franci. Ona malo vüsta namoči i dene kupico nazaj na sto. »Malo bole potegne — pravi stric Petrov, da boš mela malo rdeče lice i veselo srce. Pa se sedi se k Petri da si kaj lepoga i čednoga Povemo. Franca sede k Petri i se vsi vküp mirno razgovarjajo od vsakdanešnji potrebščin. Po razni ovinkaj so prišli tüdi do ženitvi. Oda so si že nikelko reči povedali, pravi stric Franci: »Nega potoka brez vode i ne gostüvanja, brez snehé; ka bi naša mlada sneha pravila na to?« Franca sréča očove ostre oči, nagne glavo i reč njoj ne pride iz vüst. »Od toga sva si že müva pogučala« dene Smrekar. Moje dete mene itak vse boga. Zdaj so začnoli gučati od toga, gda bi pismo napravili i ka bo ešče zdaj vse najprvle potrebno včiniti, gda je Franca samo edaok stanola i naglo odišla iz hiže. Smrekar je tmično Pogledno za njov i v zadregi povedao pred drügimi, da je deklina zdaj nikelko dni slaboga zdravja. (Dale sledi.) NEDELA, (V adventi drüga, Evang. sv. Mataja 11, 2—10.) V tisti časaj, gda je Ivan v temnici čüo od dejanj Kristuša, poslao je dva zmed svoji vučenikov i njemi pravo: »Ali si ti tisti, šteri ma priti, ali naj Čakamo drügoga ?“■ I Jezuš je odgovoro i njima pravo; »Idita, i povejta Ivani ka sta čüla i videla: »Slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi se očiščavlejo, glühi čüjejo, mrtvi vstajajo i siromaškim se oznanjüje evangelij.“ Oda sta pa odišla, je začno Jezuš vnožini govoriti od Ivana: »Ka ste šli gledat v püščave? Trst, šteroga veter meje? Ali ka ste šli gledat? Človeka v mehko oblečenoga ? Ovo, šteri se v mehko oblačijo so po kraleski palačah. Ali ka ste šli gledat? Proroka ? Prav, povem vam, ešče več kak proroka. Zakaj, te je, od Šteroga je pisano: Ovo pošlem angela svojega pred licom tvojim, ki bo pripravlao pot pred tebom.“ Navuk: Istinitost krščanstva svedočijo dejanja. žavnoga svetka se je zgodilo to, da je cela država te den najlepše prosla Vila. Samo v Zagrebi je nikelko mladi, od radičovcov i demokratov zapelani lüdi štelo delati nikšo rabuko, za štero delo bodo kakštigani kakpa tej mladi lüdjé. Naša krajina je tüdi cela jako lepo proslavila te den. Delo je v glavnom vsešerom počivalo, po vsej cerkvaj so bile Zahvalne slüžbe bože, Šolska deca so pa v ništerni krajaj mela izredno lepe prireditve. Najlepše je pa bilo to, da se je lüdstvo vsešerom popunoma neprisiljeno vdeleževalo tej slavnosti, ka' je tüdi znamenje zrelosti i poštenosti našega naroda. Murska Sobota — Senje. Zadnje miklošovo senje je privabile v Soboto telko lüdi, kak že dugo ne. Bilo je lepo süho či tüdi mrzlo vreme i lüdje zdaj že nikelko več časa majo kak prvle. Tak tržci kak küpci i lüdstvo so bili z večine s senjom jako zadovolni. — Proslava na gimnaziji ob priliki 10 letnice naše države °je bila jako prisrčna. Na dnevnom redi je bila cela vrsta spotninskimi dnevni primerni pevski točk, več deklamacij i dva govora. Prvoga je meo prof. Metlikar, drügoga pa osmošolec Nerima, šteri je posebno mladino navdüšen nam prostor dopüsti, objavimo tüdi te g ovor. Cele proslave se je udeležilo tüdi vnogo občinstva posebno starši dijakov. Med drügimi odličnimi gosti je obiskao prireditev tüdi naš poslanec g. Jerič — Novi profesori. Gimnazijski kuratorij je namesto na našoj gimnaziji profesora g. Jarca i g. Rusa. — Čüdno. Zdaj smo že nikelkokrat vzeli v pamet, da gimnazijsko dijaštvo v cerkvi pri slüžbi božoj ne odgovarja latinski. Nemremo si misliti, da dijaki ne bi znali na priliko telko latinski, kak naši prosti kmečki lüdje. Čütili smo na priliko, da je slovesnost pri slüžbi božoj prvoga decembra trpela, ar pri »Te Deumi* dijaki ne so odgovarjali. Ne vemo, ali njim je mogoče to prepovedano ? — Gospodinjski tečaj. Zdaj v soboto ob 11 vöri predpoldnevom se otvori v občinskoj hiži gospodinjski tečaj, kak smo to že v zadnji Novinaj pisali. V tečaj se sprime 12 deklin, starejši od 14 let. Slovenska Krajina. — Črensovci. črensovko prosvetno drüštvo in vsa tri orlovska drüštva v Žižkih, Črensovcih in Gornji Bistrici, prav iz srca častitajo gospodi narodnomi poslanci i svojemi podpornomi člani Klekli k prezaslüženomi odlikovanji, ki so ga sprejeli od Nj. Veličastva kralja. Bog živi! — Orlovsko drüštvo i kmečko zveza v Bogojini častitata našemi narodnomi voditeli g. Klekli ob priliki njüvoga odlikovanja. Bog ji živi! — Orlovski odsek v Žižki svojemi narodnomi büditeli i voditeli k njuvomi odlikovanji ob priliki desetletni, najprisrčnejša čestita. Bog jij naj žive ešče vnoga desetletja. Bog živi ! — Smrt mladoga moža. V soboto je bio pokopani v Gomilici 43 letal Franc Sobočan, brat dveh misijonarov, že mrtvoga g. dr. Ivana i živoga Matjaža Sobočan. Vzeo ga je plüčni beteg. Pokojni je bio dober krščenik, navdüšen Slovenec i odločen pristaš SLS. Do vsakoga je meo dobro srce i je rad pomagao v potrebaj, zato ga je melo vse rado. Kak prilüb- leni je bio, je pokazao tüdi sprevod. Na zadnjoj poti ga ne sprevajala samo rodbína, nego velka vnožina prijatelov i znancov. Slovo je spevao dijak Ivan Kolenc, pri odprtom grobi pa je govoro g. kaplan Kolenc tak genlivo, da so vsi zbrani na glas jokali. Pokojni je zapüsto žalüjočo ženo i svoje dece. Ženina žalost je jako velka, tem bole ar je bio mož v tom letí že tretji mrtvec. Pred par meseci je vmro najstarejši sin, za šterim ešče zdaj žalüje i k toj žalosti je prišla še nova žalost. Tolaži jo naj Tolažnica žalostnih ! — Tišina. Dne 1. dec. se je v tišinskoj šoli vršila jako lepa prireditev desetletnice obstoja naše države. Očividec iz drüge fare je z velkov zadovolnostjov sledio celoj prireditvi i računajoč na vse okolščine lejko z veseljom trdi, da je vse bilo dovršeno tak, da od takše šole Človik komaj pričakuje kaj tak popolnoga. To, ka ga je najbole genolo, je pa medsebojna in teko potrebna lübezen, štera kralüje v toj Šoli. Srečna fara, ki ma takše Vučitelstvo, srečni starši, ki lejko takšim zgojitelom izročijo svojo drago deco. — Anketa naši denarni zadrug se bo vršila v Soboti, dne 14 decembra v gostilni Banfi, Udeležijo se je zastopniki vsej naši denarni zavodov, ki so dobili povabilo. — Rakičanska zadruga bo s prišestnim tjednom začnola delati ar so pravila že potrjena. — Kalendarje Srca Jezušovoga so dotiskani i se že razpošilajo na vse strani. Dobijo se vsešerom, cena je 8 Din, za naročnike Novin 4 Din. — Kalendari Jugoslovanske kmečke zveze se dobijo v uredništvi »Novin« v Soboti. Cena 10 Din. — Zadružni tečaj (knjigovodski) za zadruge i posojilnice se bo vršo v dnevaj 10., 11., 12. i 13 decembra v Soboti v gostilni Banfi. Tečaj bo vodo revizor posojilnic g. Tirš. Udeležijo se lehko zdajšnji naši zadrugaj, gde so že kakše zadruge ustanovlene pa tüdi od tam gde ešče mislijo ustanoviti kakše zadruge, kak tüdi drügi naši mladi i razumni lüdje. Zglasi se na) vsakši kem prvle pri Zadružnoj zvezi v Maribori po ednom pismi ali pa v Soboti. — Bogojina. Prvi uradni den nove naše Hranilnice i posojilnice bode prvo nedelo v novom leti. — Rakičan. Vekša nesreča se je zgodila Marič Mikloši, 3. toga meseca gda je podirao hrastje. Posekani hrast njemi je obvisno na drügom drevji, gde je on nato gori splezo, da bi obsekao vejke. Naednok se je pa hrast porüšo njega je Vrglo nazaj i pri spadaji ga je vejka močno drapnola po prsaj. Ma notrašnje poškodbe i krvavenje. — Posojilo. Ponesrečenci po toči, šteri so si ne mogli spraviti ešče do dnes živeža, dobijo pri oblastnom odbori v Maribori penezno posojilo po 6 procentov. Prošnje se naj kem prvle vložijo priporočeno po župni ali županijski uradaj, najbogše prek oblastni poslancov. — Vse pride na den. Leta 1924. drügoga januarja se najšli lüdje poleg vesi Lipe edno mlado mrtvo žensko privezano z ednim vezalom k drevi. Ženska je bila z nekšim trdim topim predmetom vdarjena po čeli nad levim okom, za koj volo je gotovo omedlela i spadnola na zemlo, gde je bila tüdi mala mlaka krvi. V tistom časi se je mislilo, da je to takša Rusinja, zato so mrtvo telo fotografirali i je nato zakopali. Žandarmerija je pa iskanje naprej vodila, dukeč se je letos v augusti sobočkomi žandari g. Trbižani ne posrečilo, da je prišao morilci na sled. Zdaj je dognano, da je mrtvoj ženski ime Uršula Vinatič iz Medjimurja, stara 24 let. Njena mati je živela vküp z ednim drügim človekom, Šteri bi se mlade dekline rad rešo. Deklina se je spoznala z ednim ciganom Horvatom iz Černelavec šteri je odišao ž njov iz Medjimurja rekoč, da jo odpela v Gradec i se tam oženi ž njov. Med potjov pri Lipi jiva je pa zgrabo lübinec njene matere i jo je tak dugo tukao po glavi, da je ta spadnola. Cigan je pa odbežao i pravi, da ne ve, ka se je naprej zgodilo. Zdaj je pred žandarmi vse povedao i žandarmerija je s tem odkrila obednim tüdi sled jako nevarne tolvajske bande. — Pitanje po naši delavcaj. Pisali smo že, da so Nemci z našimi delavci bili izredno zadovolni i že naprej želejo prišestno leto kem več naših lüdi meti za svoje delo. Preminočo sredo so pa prišli v Soboto zastopniki francuski delodajalcov i se informirali, če bi mogli dobiti iz naše krajine do 4000 moški i 1000 žensk za polska dela v bližini Pariza. Plača bi se sükala okoli 250 do 350 frankov na mesec (1 frank je 2 Din. 20 par) s hranov, perilom i stanom. Podrobna pogajanja se bodo v najkračišem časi vršila. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din.— Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — Prosimo tistoga što bi meo »Novine« od leta 1919. Štev. 7, 9, 22 i 30 da bi nam je dao konči, da je prepišemo. Bili bi niemi jako hvaležni. — Uredništvo. — Nesreča. Gabor Terezija iz Gradišča si je pri treblenji drv v logi zlomila pravo nogo nad gležnjom ar njoj je drevospadnolo na nogo. V sredo večer so jo prepelali v sobočko bolnišnico. — Žepari. Na sobočkom senji so se zgodile tri vekše kraje penez iz žepov. Žandarje so zasačili pri tom deli drüžbo iz Medjimurja, zmed šteri so ji nikelko aretirali. 9. decembra 1928. N O V IN E 3 Slüžba tajništva Slov. ljüdske stranke. 1. Tajništvo ma uradne vöre vsaki delaven den od 8 do 12 vöre. 2. Popoldnevi kakti po nedelaj i svetkaj je pisarna tajništva za prejta. 3. Tajnik dela vse brezplačno. Stranke, šterih tajnik ne pozna, morajo s sebov prinesti potrdilo, ka stranki pripadajo. Brez toga potrdila se ne sprejme niedna stranka. 4. Na Božič, Vüzemsko nedelo, den Gospodovoga vnebohoda, Risaosko nedelo. Telovo i na Angelsko nedelo tajnik ne ide na nikši shod. 5. Vse drüge nedele i svetke ide na shod. Kda ge štera občina žele, nsj javi to pravočasno na tajništvi. Vodstvo Slov. Ljudske Stranke za Slov. Krajino. Dnevni zapiski. Siromačeki. Demokratska „Domovina tak malo pove, da je Bog našim lüdem ne podelo prave pameti i da so »Novine« strašno nedosledne. Mi bi tem siromačekom samo telko povedali, da bi pri njih teško najšli ravnotak pravo, kak nepravo pamet, ar sploj nikše nemajo. Da bi nam pa tisti gučao od kakše doslednosti, šteri se je pred leti trgao za centralizem, zdaj pa na vse grlo kriči proti tistomi, ka je sam napravo, se nam pa tak malo li bedasto vidi. Joj, to je lagoje! Če demokratom povete, da mora dr. Korošec zdaj to izvažati, ka so oni zavozili, te je ravnotak, kak če bi psa za rep stisno. Nika ne pravijo, da so ne zavozili, samo kričijo, da bi dr. Korošec že prvlé morao proti izvažat, kak so oni zavozili. Svetovna politika. Volitve na Českom Češka je po novom zakoni razdeljena na štiri pokrajine, kakti, Češko, Moravsko, Slovaško i Podkarpatsko Rusijo. Za te pokrajine so zdaj volili posebne poslance tak nikak kak pri nas oblastne poslance, samo da tej niti telko pravic nemajo kak naši oblastni poslanci. Lüdstvo je volilo pri tej volitvaj samo dve tretjini poslancov, edno tretino je pa vlada imenüvala. Na te način je v vsej pokrajinaj dobila vlada velko večino. Zanimivo je pri tom tü- di to, da so vse tiste stranke, štere so bile za razdelitev češke države, pri volitvaj ščista spadnole. — Volitve V Austrji Tüdi naša sosida Austrija je mela preminočo sredo svoje volitve i to volitve novoga predsednika republike. Dozdajšnjemi predsedniki Hainischi je pretekla njegova zakonita doba i izvoljeni je bio novi predsednik Viljem Miklas. Novi predsednik je jako veren i Pobožen krščanski politik. Bio je svojčas gimnazijski ravnatel ma 12 dece od šteri sta dve nüni. Tjedenske novine. Ka se je zgodilo 1. decembra V Zagrebi ? Anglež pravi: »Zgodi se v domovini edna ali drüga nerednost, mi moramo te nerednosti odpravlati, domovine same pa nigdar pred drügimi šimfati ar Anglija, kakša je, takša je, naša je.“ Tüdi mi bi lehko tak pravili od sebe i svoje domovine. „Jugoslavija, kakša je, takša je, naša je.“ Nego mi smo ešče ne Angleži. Posebno bi pa ne mogli toga praviti od naši demokratov i radičovcov. Oni bi samo za sebe radi iz vsakše reči hasek meli i domovino zavolo toga lehko tüdi zlodi vzeme. Na den prvoga decembra so šteli sveti pokazati, da je v našoj državi ne vse v redi. Tak kak či bi njim te drüge države za to kakše posebno plačilo dale. Nego ravno s tem svojim dejanjom na prvi december so se pred svetom jako slabo pokazali. Prvle kak bi se mela zočnoti v Zagrebačkoj püšpekovoj cerkvi slovesna slüžba boža, so odišli trije mladi dečki v türen cerkve i mesto državne zasstave porinoli vö tri Črne zastave. Policaji so te dečke aretirali i je gnali proti zapori. Samo naednok je pa začno eden mladi dečko zmed občinstva strelati na te policaje i je k smrti rano ednoga nedužnoga ljubijančana, šteri se je ravno na cesti nahajao. Zdaj bi pa radi demokrati i radičovci s toga nekaj napravili, da se te prej vsigdar krv prelevle, gda je dr. Korošec minister. Ja, nego pitanje je, što je to krv prelevao. Nato naj bi nam odgovorili naši demokratje. — To nas veseli. V zadnjoj številki Zagrabečke „Narodne politike“ čtemo pismo iz Sofije, glavnoga mesta Bolgarije. V tom pismi zvedimo vnogo zanimivih reči od bolgarskih katoličanov. Bolgari so po večini pravoslavne vere samo nekaj malo je tüdi katoličanov (to je v okroglini mesta Clovdiva, gde njim je letos potres velko škodo povzročo). V tom pismi je pa ešče nekaj drügoga, ka se nam vidi važno, da sporočimo čtevcom naši »Novin«. V pismi je namreč omenjeno, da je v sofijskoj bolnišnici pet sester iz naše krajine i da so ž njimi jako zadovolni. Mi smo ponosni na te svoje hčere, štere v bratskoj Bolgariji delajo čast ne samo našemi narodi, nego vsem katoličanom. Prekosnice. Dobro pozna. Vučiteo v šoli pravi deci: „Vse domače živali sam vam že imenüvao — konja, kravo, psa, mačka, pa je ešče edna. Što mi zna povedati? Je zamazana, se rada kota po blati i se klati tüdi po sosidovom dvorišči.“ Tonček zdigne roko : »To je pa naš Števek.« Napaka v novinaj. Krčmar je dao v novinaj razglasiti: Odam krčmo poleg velke ceste. Za goste so tri velke sobe, moderna klavnica i prekajevalnica. V krčmi. To vam je goska, da morete pred njov kraščak zdignoti — pravi krčmar gosti, gda njemi je prineseo gosečo pečenko. Gost košta pečenko pa pravi: „Pred tak velkov starostjov pa za istino morem kraščak odzdignoti.“ V familiji. Oča je zbio Ferkeca ar je svojo mlajšo sestrico s šibov narezao. Nato njemi pa pravi: »Sram te boj Ferkec! Najbole grdo i nesramno na sveti je to, či starejši pa močnejši mlajšega pa slabejšega bije.“ Ferkec pa v joči odgovori: ,,Ja ja, pa me te vi, ki ste starejši pa močnejši tak nesramno bijete.“ Dober obed. Krčmar je zapazo, da hodi eden človek vsakši den pred njegovo kühnjo i tam jako šnofa. Zato ga ednok pita zakaj to dela. »Ja znate — odgovori te človek — pri vas najprvle malo pridihavlem vaše pečenko, nato pa doma jem krumple pa zelje pa se mi ravnotak vidi, kak če bi pečenko k coj grizao. Pošta. Vganke. (Što štero zmed tej vgank vgani i reši naj pošle svojo rešitev uredništvi Novin, ka mi objavimo, kak tüdi iména rešilcov.) 1. Ali se smem oženite s punicov žené mojega brata? 2. Kak lehko dokažeš, da ma smrt ravno takši konec ka ves drügi svet ? 3. Ka kosec najmenje spoštüje? Omor Alojz, Novine Vam zdaj že na dom pošiljamo, ne več v Srbijo. Od fabrike g. poslanec neso dobili nikšega odgovora. — Andrej Horvat, Odranci 205. Priporočeno pismo šlo, v šterom izročen akt vrnjen i vse pojasnjeno. — A. K. G. Lendava. Pismo šlo. — o. V. Dobrovnik. V pismi določen čas. — Petkovič Anton invalid, V. Polana. Dobili ste 250 Din. podpore. — Kelenc Štefan i Gerič Nartin, V. Polana. Nov. 13. je bila vajna prošnja pod brojom 48.825 ino 48 748 poslana na glavarstvo v D. Lendavo v spopolnitev. — Preč. g. Lejko Štefan, kaplan, Dobrovnik. Obvestite, prosimo, Šantak Pavla, da njemi je ministerstvo odobrilo 150 Din podpore. — Za delo siromakom, štere je toča i süša obiskala sta našiva g. poslanca poskrbela dva milijona dinarov. Za te peneze se bodo pri nas popravljate ceste, reguliran Ledave, popravljali stari nasipi pri Müri i skopajo par stüdencov. Bole na drobno se sledkar vse objavi, gda bo delitev podpor i določitev del zvršena. — Tompa Jožef i Režonja Ivan,V. Polana. Vajna pritožba ešče dendenešnji ne prišla od Gederovske Carinarnice v Beograd. Zglasite se v Gederovcih in prosita, naj hitro pošljejo sem vajno pritožbo. Tü bo vse dobro rešeno. Hiža k odaji s petimi sobami v Gornji Radgoni poleg ceste s hrambov i tremi kletmi posebno pripravna za trgovino z vinom. Dr. KURAS Gornja Radgona, 4. NOVINE 9. decembra 1928. GOSPODARSTVO. J. casar: Zadružništvo. III. Vzgojevalni in socijalni pomen zadružništva. Zadruge ne podpérajo samo gmotni hasek svoji članov. Njüva ravno tak važna naloga je, da na zadružnike vplivajo vzgojevalno i skrbijo za njüvo düševno pozdigo. Že znotrašnja uredba zadrug njeno, n. pr. vküpno jamstvo, je takše, da navaja člane k sküpnomi, složenomi deli. Vüpanje dosegnoti z zdrüženimi močmi gospodarske uspehe, pa podpera samozavest zadružnikov. Člani si probajo pomagati po načeli samopomoči stem podpérajo medsebojno zavüpanje, z zavüpanjom v samoga sebé pa rasté pridnost, šparavnost, poštenost i vestnost. Zadruge odvračajo svoje člane od zapravlivosti i je navajajo k skrbnomi gospodarstvi, rédi i točnosti. Zadruge so osnovane na fundamenti samouprave i lastne odgovornosti ; zato vpliva gvüšno na člane vzgojevalno to, da z lastnov odgovornostjov opravljajo zadružne posle. Zadrüžništvo ne vpliva ugodno, samo na gospodarsko, liki tüdi na düševno 1 nravno živlenja svoji članov. To pa ne samo zavolo toga, ka je navadno zméron predpogoj za napredek v düševnom i nravnom pogledi povzdigo gospodarskoga blagostanje, liki tüdi zato ka je članstvo v zadruge 1 dela v njoj i za njo; je šola požrtvovalnosti i smisla za sküpnost. Vzgojevalno delajo zadruge tüdi, zato dr skrbijo, za strokovni pouk: prirejajo predavanja od različni Zadružni i gospodarski reči, razstave, poučne tečaje, poučne izlete, razširjavajo strokovne novine i knige, zbüdjavlejo zanimanje za gospodarski napredek i odstranjüjejo predsodke proti novoj formi gospodarstva, štero probajo prilagoditi dnešjemi časi i našim potrebščinam. Zadružništvo je velkoga socijalnoga pomena, zato ka zmerom povdarja načela pravičnosti i poštenosti nesproti načeli sebičnosti, štoro obvladüje gospodarsko živlenje. V drüžabnom pogledi trbej delovanji zadrug pripisati posebno važnost, posebno zavolo toga ka slüžijo gospodarski povzdigi siromaškejši slojov. Nasprotstva med gospodarsko močnejšimi i gospodarsko slabejšimi, med izobraženimi stani minejo, člani majo gline pravice i se more Siromaški zadrüžnik ravno tak kak bogati potegnoti za svoje pravice. Zadružniki se med sebom spoznavlejo, to pomore, da razmijo potrebe i nevole eden drügoga i da sprevidijo, da ji vežejo Vnogi sküpni interesi. Takše pospešüje miseo socijalne ali drüžabne sküpnosti i dužnosti do bližnjega. Zgodovinski pregled o razvoji zadružništva. Fundament, na šterom je zasnovano zadružništvo, je dejstvo, da je mogoče z zdrüženimi močmi dosegnoti vekše uspehe, nego s poedinimi, ločenimi močmi. V istini je zadruga nikaj nej drügoga, nego drüžba, štera šče s sküpini delom dosegnoti, takše koristi, kakši nemro dosegnoti posamnznik. Ta misel o haskaj dela zdrüženih moči je pa človeki prirojena. Zato bi bila napačna trditev, da je zadružna miseo nastanola pri tom ali onom narodi ali da je iznajdba kakšega posameznika. Že v stare ši dobaj so se lüdje drüžili v posamezne skupine, da bi sküpno delali i bili deležni haskov vzajemnega dela. V prestari časaj je bilo takše sküpno delovanje potrebno tem bole, ar so bili živlenjski pripomočki ešče jako priprosti. Zlasti je bio čüt za zadrüžništvo razviti pri stari Slovenaj, šteri so zvekšega živeli zdrüženi v posamezni zadrugaj. Te organizacije so se po ništerni krajaj obdržale do dnes. Vodstvo zadruge je pripadalo najstarejšemi, šteromi so drügi člani morali biti pokorni. Zemla, štero so obdelovati, je bila sküpna last vse zadruge, šteroj so pripadali tüdi vsi pridelki. Ednake razmere najdemo tüdi pri stari Germanih, (sküpne lastnine njiv in sküpno obdelavanje, sledkar Sküpna uporaba pašnikov, travnikov, gošče itd. zadrüžno pekarne, sküpne mlatilnice, mlinarske zadruge, štere so se obdržale do najnovejšega časa, itd.) V Srednjem veki so po varašaj nastanole obrtniške zadruge (cehi), od šteri najdemo prve slede v 12. stoletji. Najbole so uspevale v 14. stoletji, sledkar so te zadruge iz razni vzrokov začnole propadati. Novodobno zadrüžništvo. Da se je novodobno zadrüžništvo v kratkom tak hitro razširilo, ktomi je vnogo pripomogla vekša splošna i Strokovna Izobrazba. Dale so na razvoj zadrüšništva uplivale iznajdbe i spopolnitev tehnični pripomočkov, n. pr. posnemalnik (centrifuga). Velkoga pomena je bilo tüdi, da se je v novejšem časi zmerom bole vzbüdjavalo zanimanje za socijalne razmere i potrebčine Siromaški lüdi. Med možmi, šteri so si za razvoj novodobnoga zadružništva pridobili posebne zaslüge, moramo na prvom mesti omeniti Rajfajza i Schulzeja. (Dale sledi.) Ka je „Mastelin“ ? „Mastelin“ je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „Mastelin“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „Mastelin“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praska debelile; bi bila neutemeljena. Istina Je pa, da se tek pri debelenji dostakrat stavi tüdi prí najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „Mastelin“ stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „Mastelin“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze, Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. B E N Z I N-MO T O R. Proda se en 3 konjskih sil močen benzin-motor, v zelo dobrem stanju, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se pri tvrdki HARTNER v. MURSKI SOBOTI. Stanovanje obsteječe iz 2—3 sob, kuhinje in pritiklin se odda v najem, Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilu FRAN REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ulica 18 Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgo tovi dobro i fal z garancijov VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Brezplačna darila lehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvomice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. SUTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kak v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vö mini ali pa penezi nazaj dájo. Pošlite včasi Vaš točen naslov na H. SUTTNER LJUBLJANA, št. 945. i dostavlam Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati i srebrni predmetov, olepševalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo 49 Din 60 p. stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 69 Din 20 p. izvrstna vöra št. 111. z radijovim številnikom i radijovimi kazalci z 3 letnov garancijov. Samo 64 Din 20 p. stane prava 16 cm. visoka Anker-budilka št. 105. Velka zbirka ženski moški vör zlati i srebrni predmetov, prstanov, vör z nihalom, vör s kukavi co v-itd. v ceniki. Suttnerova „IKO“ vöra vam slüži celo živlenje ! Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI Št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! Zdrav ostanoti, boleznim vujti! Če si prezebleni, ali prehlajeni, če maš mrzle noge, te glava boli, če maš migrene, reumo, če so ti oslabili živci i mišice, če si düševno ali telovno oslabo, če slabo spiš če maš trganje v člankaj, bolečine na obrazi i po celom teli, če si preveč občütlivi za mrzeo zrak, i se ovači javlajo pri tebi znamenja slabosti i nezadostnoga obtoka krvi, te je to znamenje, da si v svoji zdravi dnevaj nika ne včino, da bi se toga očuvao. Delaj to ka so že naši dedeki i pradedeki vsigdar z uspehom kušali. Rabi odznotra i odzvüna vsigdar preizkušeni pravi Fellerov prijetnodišeči „Elsafluid“ V apotekaj i takši trgovinaj košta edna poizkusna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna kantica 26 din. Po pošti, konči eden pak, Šteri ma 9 poizkusni, ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici za 62 Din. Dve takšivi kišti staneta samo 102 Din s pakivanjom i poštninov vred. Naročila trbe točno nasloviti na EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. Če pa rabiš dobro sredstvo za želodec, naroči obenem Fellerjeve blagodelujoče Elsa kroglice 6 škatulic za 12 Din. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN, Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC,