Poštnina plačana T gotovini. Leto XV., štev. 22 LJubljana, nedelja 28. januarja 1934 Cena 2.— Din upravaiStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Pouruznica M.aribor: Gosposka ulica št. 11. — Teleton št 2455. Pooružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Včeraj smo dobili v Jugoslaviji novo vlado. Da ni bilo formaine demisije celokupnega kabineta g. dr. Srškiča, bi skoraj ne mogli govoriti o novi vladi, kajti viada g. Uzunoviča po svoji sestavi ne kaže velikih izprememb. V njej so malone vsi prejšnji ministri in skoro vsi ministri so obdržali svoje prejšnje port-felje. Tendenca, da se je sestavila nova vlada po pret.ežni večini iz članov dosedanjega kabineta, dokazuje pred vsem, da. se dosedanja vladna politika v svojih glavnih smernicah ne bo izpremenila. Sklepati se da, da je ostaia sestava nove vlade pri starem baš zato, ker so na dnevnem redu važni in težavni posli, ki zahtevajo v administraciji čim večjo kontinuiteto. Pred Narodnim predstavništvom je namreč državni proračun, s katerim je treba ustvariti za prihodnje finančno leto trdno in solidno podlago za državno gospodarstvo. Navzlic formalno mali izpremembi fi-zijognomije kabineta se je vendarle v naši vladi izvršila prav velika izpremem-ha. Ko smo pred tednom dni zavrnili alarm kvaražugonov, ki je iz zakotnih skrivališč napovedoval nele novo vlado, marveč tudi povsem nov režim ter z njim prelom dosedanje nacionalne jugo-slovenske politike, smo zapisali, da se lahko menjajo ministri, lahko se menja tuli cela vlada toda jugoslovenski režim in jugoslovenska linija državne politike ostaneta. Poudarjali smo, da bi bil že čas, da si je o tem na jasnem vsakdo, pa naj mu je to všeč ali ne. Na vsa zlobna prizadevanja kvaražugonov ter alarme zaplctnikov je prav hitro prišel energičen odgovor. Vodstvo nove vlade je izročeno največji osebnosti naše nacionalne javnosti! Novi predsednik vlade g. Uzunovič je star in preizkušen politični borec. Izšel je iz vrst one narodno radikalne generacije, ki si je za državo in narod priborila nevenljivih zaslug. Bil je vodja onega nacionalnega pokreta, ki je bil najjačji predhodnik današnjega nacionalnega gibanja in brez katerega bi najbrž tudi današnjega nacionalnega pokreta ne bilo. G. Uzunovič. zvest svoji nacionalni preteklosti, je bil v Jugoslaviji med prvimi osnovatelji jugosloven-ske politične organizacije ter stc-ii danes iiot predsednik in šef Jugosiovenske nacionalne stranke na prvem mestu organiziranih jugoslovanskih nacionalistov. Če je g. Uzunovič sedaj poklican, da vodi krmilo kralievske vlade, znači to. da si je vlada z njim svojo avtoriteto oja-čila, sestava nove vlade, katere predsednik je obenem tudi predsednik Jugosiovenske nacionalne stranke pa tudi priča. da se bo sedaj še bolj ojačil vpliv JNS na izvajanje državne politike. Dejstvo, da je stopil na čelo vlade g. Nikola Uzunovič, ni le jasen dokaz, da ostane nacionalna in državna politika na neizpremenjenih osnovnih linijah jugosiovenske nacionalne in državne politike, marveč tudi dokaz odločne želje, spraviti do veljave in uresničenja vse to, kar vsebuje politični, gospodarski, socialni in kulturni program Jugosiovenske nacionalne stranka. Narod bo po vsej državi z zadoščenjem sprejel vest, da je predsednik JNS postavljen tudi na vodilno mesto vlade. G. Uzunovič sam, kakor vsi njegovi pri staši pa se zavedamo, da mu krmilo državnih poslov ni bilo poverjeno baš v najugodnejšem času blagostanja in zadovoljstva. Ravno zato ya je povečana naša in njegova naloga, da zastavimo vse svoje sile v to, da bodo kar najhitreje mogoče in kar najugodneje rešeni vsaj najbolj pereči, zlasti gospodarski problemi, ki naj pomagajo potegniti narod iz težke svetovne in domače krize. V dosego te prve etape velikega cilja je treba skupnega, složnega in iskrenega napora vlade, Narodnega predstavništva, a tudi sodelovanja vseh organizacij in vseh zavednih članov JNS. Novo, pomlajeno življenje mora sedaj zavladati po vseh naših organizacijah. Konec mora biti kvaražugonstvu, konec pridobivanja ir. podpiranja nezanesljivih elementov na škodo enotnosti in udarnosti nacionalne fronte! G. Uzunovič kot star borec in voditelj ve, da more politično delo žeti uspebe samo v čisti situaciji in samo tako, da politična armada zavestno koraka ^o ravni poti. Nastonil je čas, ko se moramo zavedati vsi, počensi od zadnjega političnega redova pa do prvega našega političnega generala, da je samo v naši enotnosti in smotrenosti, ki nam moreta dati elan udarnosti ter pozitiven rezultat prizadevanja spas naroda in države. Ako so dosedanje nacionalne vlade polagale važnost na ekstenzivnost nacionalnega jugoslovanskega pokreta, je zdaj nastopil moment, ko mora tej eks-tenzivnosti slediti z vso doslednostjo neobhodno in nujno potrebna intenzivnost na vseh poljih nacionalnega in državnega. življenja. Volilna reforma r,a Madžarskem Budimpešta 27. januarja. AA. Kakor pi-šefo vladni Itefi. pripravliaio v notranjem mmistrstm reform) volilnega zakona, ki ie na zaradi oVnosti gradiva ne bo mogoče predložiti parlamentu pred 1. 1935. t- -fb. r .V.*-"" • iCv:^. ■ i > - Naročnina znaša mesečno Din 25.—b Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. JL Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ikole Imenovana in zaprisežena Je bila včeraj — kakor je bila vlada g. Srškiča — Na Beograd, 27. januarja. M. Nj. Vel. kralj Je danes podpisal ukai o imenovanju nove vlade, ki je ob 11.30 dopoldne v predsedstvu ministrskega sveta položila prisego. Vlada }e sestavljena takole: ministrski predsednik: Nikola Uzunovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja: dr. Albert Kramer, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister socialne politike in narodnega zdravja: Ivan PuceH, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister brez portfelja: dr. Hamdija Karamehmedovid, minister na razpoloženju in senator; minister brez portfelja: dr. Dragutin Kofič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister prosvete: dr. Ilija Šumenkovič, minister na razpoloženju fn narodni poslanec; minister pravde: Božidar Makslmovid, minister na razpoloženju in narodni poslanec1 minister brez portfelja: dr. Grga Andjeflnovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister prometa: inž. Lazar Radlvojevič, minister na razpoloženju in narodni poslanec: minister trgovine in industrije ter vršilec dolžnosti ministra za Sume in rudnike: Juraj Demetrovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; minister vojske in mornarice: armijski general Dragomir Sfojanovlč; minister financ: dr. Milorad Djordjevič, minister na razpoloženju; minister za zgradbe in vršilec dolžnosti ministra za kmetijstvo: dr. Stjepan Srkulj, minister na razpoloženju; minister zunanjih zadev: Bogoljub Jevtič, minister na razpoloženju; minister notranjih del: 2ivojin Lazič, minister na razpoloženju; minister za telesno vzgojo: dr. Lavoslav Hanžet, minister na razpoloženju in narodni poslanec. Z malimi izjemami je sestavljena enako, novo je v njo vstopil le g. Demetrovič s sfrnioglavljen A!era Staviskega in pritisk javnega mnenja sta Cftau-tempsa prisilila, da fe proti pričakovanju že včeraj odstopil Pariz, 27. jan. č. Chantempsova vtada iH hotela počakati na rezultat torkove sel« poslanske zbornice Sn je proti pričakovanju že danes demisionirata. Zrušila io ie afera Staviskega, ki vedno bolj razburja v^o francosko javnost in v katero Je zapletenih tudi več ministrov. Davi Je odstopil tudi pravosodni minister Reynaldy, ki je postal z Dalimierjem že druga žrtev finančnih škandalov, ki to prišli pretekle tedue na dan v Franciji. Obenem so pričeli listi očitati ša finančnemu ministru Bonnetu. da je imel sotrudnika, ki Je baje sprejel od Staviskega nad milijon frankov, V poslanski zbornici je Bonnet sicer že pred dnevi demantiral, da bi ime! kakega takega uradnika, toda sedaj je njegov sodelavec Guiboud Ribaud v nekem pismu postavil ministra na laž in priznal, da mu Je Stavl-ski dal toliko denarja. Obremenitev že tretjega člana Chautempsovega kabineta je končno tako zelo omajala položaj vlade, da Je danes izvajala konsekvence. Ob 3. popoldne Je bila v notranjem ministrstvu seja ministrskega sveta, na kateri Je bila sklenjena demisija celotne vlade. Ministri so se iz notranjega ministrstva tako! podali v bližnjo elizejsko palačo, kjer Jib Je sprejel predsednik republike Lebrun. Ministrski predsednik Chautemps mu je Izročil pri tej priliki pismeno obvestilo o ostavki, k} fo je predsednik renubllke sprejel In poveril dosedanjo vlado z vodstvom poslov do sestave novega kabineta. Poučeni krogi so mnenja, da bo Lebrun §. nocoj pričel konzultirati vodilne Irancoske politike. Kot mandatarja za sestavo nove vlade se imenujeta predvsem voditelja radikalno socialistične stranke Herriot in Da-ladier. Med tem ko se je v .bourbonski palači posvetovala vlada o svoji nadaljnji usodi, ki je bila pod pritiskom javnost: prav za prav že dognana, so se po pariških ulicah pripravljali novi nemiri. Policijske oblasti so p.ipruVue vse potrebno. Po ulicah so brzeli policijski avtomobil* pa tudi druga manjša motorna vozHa s ci vi hi »mi '»tektivi. nau rdfiOitO periferijo pa so krožila policii-ska letala. Na policijski prefektturi so se zbrali vsi višH pn':r';eVi uradniki na posvet. kako bi nreprečili demonstracije, ki so jih za 18. uro napovedali francoski ro-j a lis tj in komunisti. 2e dopoldne so bile vse važne ji« točke metropol, močno zastražene. Preiskovalna komisija Pariš, 27. Januarja. AA. Odbor za pravila v poslanski zb>rnici je definitivno sklenil predlagati zbornici imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije, v kateri naj bi bilo osem poslancev in štirje senatorji. Iz čisto konsultacijskih razioeov bi se v odbor pritegnili trije visoki uradniki. K?misiia bi imela pravosodna pooblastila. Predlog bi mogel priti v razpravo na prihodnji seji poslanske zbornice. Razgovor Mušanova s Titulescom Bukarešta, 27. jan. g. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov se je z rumunskim ministrskim predsednikom latarescom in ostalimi člani rumunske vlade odpeljal dopoldne v posebnem vlaku iz Smaje v Bukarešto. kjer je popoldne posetil obolelega zunanjega ministra Titulesca, s katerim se je razgovarjal več ur Zdravstveno stanje Titulesca se je že izboljšalo, vendar pa mora še ostati v postelji. Zvečer je bila v zunanjem ministrstvu svečana večerja na čast bolgarskim gostom Tudi oba kralja Boris in Karol sta imela v Sinaji važne razgovore o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh dr/w. Pred sporazumom baltiških držav Kovno, 27. jan. k. Listi so objavili vesti, po katerih namerava ruska vlada ponovno podvzeti korake za ustvaritev novega baltiškega pogodbenega sistema ki naj docela zajamči medsebojno nevtralnost baltiških držav. Včeraj je litovskega zunanjega ministra posetil ruski poslanik in mu sporočil, da se je ruska vlada že sporazumela s Poljsko o načrtu novega baltiškega sporazuma, pri katerem naj bi bila udeležena tudi Litva, ki se je doslej upirala takemu paktu. Po novem baltiškem spora zumu naj bi se poljsko-litovsko vprašanje izločilo iz obveznega arbitražnega postopanja za ureditev vseh nesporazumi jen j med pogodben;mi državami Litovski list^ napovedujejo, da bo sedaj na podlagi tega pridržka litovska vlada nedvomno pristala na novi baltiški pakt, ki bo zato v kratkem sklenjen. Beleljsko priznanje kubanske vlade Brnseli. 27. januarja. AA Belgijska vlada le priznala novo kubansko vlado. Beograd, 27. Januarja, p. Po večdnevnih konzultacijah je bila danes rešena kriza viiade. ki je nastala z odstopom vlade pod predsedstvom g. dr. Milana Srškiča. G. Nikola Uzunovič, predsednik Jugosiovenske nacionalne stranke, je sestavil novo vlado, ki je danes dopoldne v predsedstvu vlade položila prisego v roke mandatarja krone. Cerkvena obred prisege so opravili pravoslavni prota Mihajlo Popovič, katoliški duhovnik Matej Petlič in muslimanski imam Husein Talič. Odhajajoč od zaprisege so ministri novinarjem soglasno iz j a vito, da bo nova vlada pod predsedstvom g. Uzunoviča nadaljevala politiko prejšnje vlade. V teku popoldneva je minister z. dr. Sum en kovič prevzel posle ministrstva prosvete in izročili agende ministra trgovine svojemu nasledniku g. Ju raju Demetroviču, kateremu je dosedanji minister g. Pavao Matica izročil tudi posle ministrstva za šume wi rude. Minister za zgradbe g. dir. Srkirlj pa je popoldne prevzel še posle kmetijskega ministrstva. OstalJi resori so ostali tie-izpremenjeni. Nova vlada pod predsedstvom g. Uzunoviča se bo v najkrajšem času predstavila Narodni skupščini in senatu. Njena prva naloga bo, da reši važne finančne zakone, ki so pred Narodno skupščino in da poftko!a Uzunovič 9o*p. Nikola Usunovid J® star ravoo tC let Rodil se je L 1873. v NL8u kot sin kmečkih starSev. DoStu-diral je pravo ta »e posvetil sodniškemu poklicu, ki pa J« krnela zopet zapustil, ker je že kot mladenič vstopil v aktivno politično življenje. BI! Je poslej neprestano narodni poslanec ln že r predvojni Srbiji večkrat minister. Pripadal je radikalni stranici tn veljal *a intimnega sotrudnitea in prijatelja pokojnega Nikole Pašiča. Tudi po «©dtnjanjn Je %. Uranovi č vedno v prvih Trstah med našimi drtav-nlki ln političnimi voditelji. Ponovno J« bil tudi jugoslovenski minister in trikrat že predsednik vlade, tako da je sedanji njegov kabinet že četrti. V žestojanuarskih vladah je bil trajno minister brez portfelja, da je lahko tem bolj usnešno pomagal s svojim velikim političnim in državniškim izkustvom. Iz vlade je izstopil že le, &o se je postavil na čelo pokreta za. osnova^ nje velike vsedržavr.e politične stranke Ko »e J« ta definitivno organizirala kot Jugoslovenska nacionalna stranka je b!l g. Uzunovič izvoljen za njenega prvega pre& sednlka ln zavzema ta visoki !n odlični položaj 8e dsces. Po pravkar sklenjenem dogovoru bosta Poljska in Nemčija reševali vse spore z neposrednisn sporazumevanjem vi. Izijava velja za 10 i«t, računajoč od va izmenjave ratifikacijah listin. Dosedanje poljske pogodbe nedotaknjene Varšava, 27. jan. d. Merod2'joi poljski krogi priznavajo poseben pomen dejstvu, da se opira novi dogovor sicer na Kellog-gov pakt, je ra neodvisen od usode drugih mednarodnih ustanov. Po njegovem dogovoru ostanejo vse stare pogodbe Pofeke ne_ izpremenjene v veljavi. Razen ojačenja miru nima včeraj sklenjeni dogovor med PoM-sko in Nemčijo nobenih postranskih ciljerv. Pogodba — mirovna manifestacija Berlin, 27. jan. AA. Listi pozdravljajo no* vi dogovor med Poljsko in Nemčijo in nanašajo z zadovoljstvom, da se je zani treba zahvaliti Hitlerju, ki je napra vil s tem neprecenljivo uslugo za rmr. S-prejetje točke o ureditvi vseh visečih sporov in nesoglasij med obema državama z neposrednimi razgovori je odstavilo z dtievnega reda sleherno nevarnost oboroženega spopada nred PVisko in Nemčijo. »Tag* naglaša. da sta Nemči?a Iti Poljska več štorih' za m'r kakor vsi diplomati v zadn-iih trinajstih 'etih. Berlin, 27. Jan. d. Nemški poročevatei urad objavlja glede na včeraj podpisani nemško-poljski dogovor, da sta smatrali obe vladii v sedanjem času za primerno, da pričneta z neposrednim sporazumom novo fazo v političnih odnošajih med Nemčijo in Poljsko. Ohranitev in zagotovitev trajnega miru med njima je bistven pogoj za splošen evropski mir. Zato sta Nemčija in Poljska odločeni, da opreta svoje medsebojne odnošaje na pariškii pakt od 27. avgusta 1928, ter sta pripravljeni, v kolikor prihaja vpoštev razmerje med Nemčijo in Poljsko, natančneje določiti uporabo njegovih načel. Pri tem ugotavljata obe vladi, da doslej napram drugim državam prevzete mednarodne obveznosti ne morejo ovirati mirnega razvoja medsebojnih odnošaje v, da niso nasprotne sedanji izjavi in v ničemer po njej prizadete. Nadalje ugotavljata, da se podpisana izdava ne nanaša na vprašanja, ki se po mednarodnem pravu smatrajo kot izključno notranja zadeva ene izmed obeh držav. Obe vladi izražata svoj namen, da se bosta neposredno sporazumeli v vseh vprašanjih, ki se tičejo medsebojnih odnoša j ev. Ce bi došlo do kakega spora ji se spor ne bi mogel razčistiti v neposrednih pogajanjih, bosta v vsakem primeru iskali rešitev na podlagi medsebojnega sporazumevanja z drugimi mirovnimi sredstvi in se ne glede na možnost neposred.n'h nogajani posluževali postopka, ki je določen za take primere v drugih dogovorih, sklenjenih med njima. V nobenih okoliščinah pa se ne bosta v svrho rešitve spornih vprašani posluževali sile. Na podlagi teh načel ustvarjeno mirno jamstvo bo obema vladama olajša io veliko nalogo, skrbeti za rešitev po-fc"tičn'h. gospodarskih in ku'ltum;h vprašanj na podlagi pravične in povoline izravnave oihojes-tTamski-h interesov. Obe vladi sta prepričani, da se bodo na ta način odnošaji med obema državama ugodno razvrjali in da bodo dovedli do dobrega sosednega razmerja, ki ne bo koristilo samo niima. temveč tudi vsem drugim evropskim narodom. Sedanja izjava bo ratificirana ter ratifi-kacijske listine čimprej izmenjave v Varša- Izjava PauS-BoncourJa Pariz, 27. januarja, g. Zunanji minister Paul-Boncour je snoči sprejel poljskega poslanika v Parizu Chlapovvskega, ki ga je obvestil o podpisu nemško-poljske deklaracije o nenapadanju. O nemško-poljski pogodbi glede nena-padanja je izjavil Paul-Boncour novinarjem: Zelo sem se razveselil sklepa nemško-poljskega pakta, ki ureja sosedne odnoša-ie med Nemčijo in Poljsko na miren način ter zagotavlja obenem, da se bodo spoštovale vse prejšnje pogodbe. To se ne tiče samo pogodbe med Polisko in Francijo, temveč tudi locamskega pakta in pak-fa o Društvu narodov Poliski pr>«'anik mi je že snoči v imenu poliske vlade ofici-elno podal to zagotovilo V ostalem me je že poliski zun«ni; minister Beek v Ženevi ■nformiral o nameravanem podpisu tega pakta. Francija je bila notemtakem ze'o obširno in na ob;čain; priiateljski informirana o rar«ovor'h. ki so vedli do zaključka tega pakta. » Pritožbe proti občinskim volitvam Upravno sodišče v Celju je prejelo 143 pritožb J o desetih še ni razpravljalo, dvajsetim je ugodilo, ostalih stotrinajst pa je zavrnilo kot neutemljene šuje vložene pritožbe in je doslej razpravljalo že o vseh razen o desetih. Med onimi 133 pritožbami, o katerih je že sklepalo, jih je 113 zavrnilo kot neutemeljene in samo 20 pritožbam je ugodilo in to večinoraa iz razlogov formalnega značaja. Največ primerov je takih, da je bilo sodišče glede te ali one določbe zakona o občinah mnenja, da jo je treba drugače tolmačiti in izvajati, kakor je to storila dotična volilna komisija. Do teh razlik v tolmačenju je prišlo zaradi tega, ker upravno sodstvo, kakor smo že gori napisali, poprej še ni imelo prilike ustvariti enotno razlago zakona. Zato vidimo, da so upravna sodišča tudi v drugih banovinah razveljavila več občinskih volitev, ker po njihovem mnenju volilne komisije zakona niso pravilno izvajale. Ker so upravna sodišča v zadevah občinskih volitev vrhovna instanca in proti njihovim razsodbam ni priziva, bo vsekakor koristno in potrebno, da se vse te razsodbe in njihove utemeljitve zberejo ter medsebojno primerjajo. V kolikor se strinjajo, jih bo treba objaviti, da se bo vedelo, kako je treba po mnenju upravnih sodišč zakon tolmačiti in izvajati. Kjer pa se nazori upravnih sodišč ne ujemajo, bo treba poskrbeti za avtentično interpretacijo, odnosno pojasnilo zakona. Le na ta način se da doseči enotnost v izvajanju zakona za vso državo in preprečiti nevarnost, da bi veljale za eno banovino drugačne določbe kakor za drugo. Pa da se vrnemo k razsodbam celjskega upravnega sodišča. Ako upoštevamo vse okolnosti. ki smo jih navedli, moramo reči, da pomenijo razsodbe uničujočo obsodbo onih, ki so s pritožbami na upravno sodišče hoteli dati vsaj videz upravičenosti in verjetnosti izmišljotinam o nasilstvih in nepravilnostih pri volitvah. Iz onih 20 razsodb, s katerimi je upravno sodišče pritožbam ugodilo, je razvidno, kako rigorozno je sodišče tolmačilo zakon. Tem bolj glasno govori zato onih 113 pritožb, ki jih je sodišče že dosedaj zavrnilo kot neutemeljene. Zavrnitev take ogromne večine vloženih pritožb je dokaz, kako iz trte izviti so bili očitki, da so se pri volitvah vršile protizakonitosti in da je le zato poraz punktašev in drugih opozicional-cev tako velik. Občinske volitve v Sloveniji dne 15. oktobra so prinesle naravnost katastrofalen poraz punktašem in drugim opo-HCijskim skupinam. Bile so res zopet nekak plebiscit, vendar pa docela drugačen, kakor so punktaši napovedovali. Slovensko ljudstvo se je takrat z ogromno večino ponovno odločno izreklo proti stari politiki razdora in zdražbe in ravno tako odločno za novo jugoslovensko politiko složnega dela, ki edina nas more srečno pripeljati skozi današnje gospodarske nadloge. Poraz punktašev in njihovih prostovoljnih ali neprostovoljnih zaveznikov je bil tako velik, da je pomenil za nje silno blamažo. Da bi se oprali in svojo blamažo vsaj malo omilili, so na vso moč tožili in se zgražali nad teroriem, ki se je baje navalil na nje, čeprav je znano, da so ravno oni sami pritiskali na vn-iilce in kandidate z najhujšimi in največje obsodbe vrednimi sredstvi. Ohenem je bila organizirana akcija, da so punktaši in drugi poraženci začeli vladati proti volitvam pritožbe na upravno sodišče v Celju. Razumljivo je to. Hoteli so dati na ta način vsaj nekaj verjetnosti svojim izmišljenim očitkom o nepravilnostih in nasilstvih pri volitvah, obenem pa vliti poguma zapeljancem, ki so pri volitvah šli na njihov lim, a so se potem zgrozili, ko so spoznali, kako osamljeni so v slovenskem ljudstvu. Saj je med 367 občinami v preko 300 občinah zmagala Jugoslovenska nacionalna stranka, dočim so vse opozicijske skupine skupaj dobile le okrog 60 občin. Seveda je to zelo bolelo vse one, ki so drugim dopovedovali ali pa si morda celo še sami domišljali, da je naše ljudstvo za njimi. Po izidu parlamentarnih volitev 1. 1931. in po krasnem razvoju nacionalne politične organizacije so bile občinske volitve pač neizpodbiten dokaz, da je poraz separatizma in punktaštva, poraz stare strankarske miselnosti aefi-nitiven in nepopravljiv. Sebi v tolažbo in drugim v slepilo so torej blamirani kolovodje storili vse, da se je vlila prava poplava pritožb na upravno sodišče, ki je po zakonu o občinah pristojno, da razsoja o zakonitosti in pravilnosti občinskih volitev. Res je upravno sodišča v Celju prejelo 143 pritožb menda iz vseh srezov, iz teh več, iz onih manj. Pritožbo proti kakim volitvam sestaviti ni težko. Posebno ne proti volitvam, ki so se vršile v takih okolnostih kakor zadnje občinske volitve. Bile so namreč prve po novem zakonu o občinah, ki je ravno glede svo. ih določb o volitvah precej kompliciran in formalističen. Upravno sodstvo poprej še ni imelo prilike izreči svoje mnenje, kako je treba to ali ono določbo zakona tolmačiti in izvajati. Zato so bila pritožbeni špekulaciji vrata na široko odprta, ne glede na to, da se lahko pritožba vloži sploh proti vsakim volitvam. Tudi dejstvo, da so bile zadnje občinske volitve neposredno po izvedeni komasaciji občin in da so se torej vršile v okolju, ki še ni bilo vživeto in konsolidirano, tudi to je rodilo marsi-kako okolnost, za katero se je lahko pograbil oni, ki se je hotel za vsako ceno pritožiti. Razumljivo je, da je bila ogromna večina pritožb vložena iz poraženega opozicijskega tabora, ki je hotel s tem zakriti svojo blamažo m potolažiti nevozno razoearanost svojih zapeljanih volil-cev. Nakana se je obnesla le za nekaj tednov, zdaj pa je blamaža še večja. Kajti upravno sodišče v Celju urno re- Proti občinskim volitvam v dravski banovini je upravno sodišče v Celju prejelo 143 pritožb. Upravno sodišče do-zdaj še ni razpravljalo o pritožbah, ki se nanašajo na volitve v naslednjih desetih občinah (v oklepajih srez): Cerklje (Kranj), Gomilsko (Celje), Hoče (Maribor d. b.), Rače (Maribor d. b.). Slovenja vas (Ptuj), Sv. Jurij ob Šč. (Ljutomer). Sv. Križ pri Kostanjevici (Krško), Vače (Litija), Vržej (Ljutomer) in Limbuš (Maribor d. b.). Sodišče je ugodilo pritožbam proti volitvam v naslednjih občinah (v oklepaju srez): Cerkvenjak (Maribor 1. b.), Ce-zanjevci (Ljutomer), Črenšovci (Dol. Lendava), Jurovski dol (Maribor), Kri-ževci (Ljutomer), Metlika okolica, Mot-nik (Kamnik), Pesnica (Maribor 1. b.), Polšnik (Litija), Preserje (Ljubljana), Rogaška Slatina (Šmarje), Smlednik (Kranj), Sromlje (Brežice), Sv. Križ pri Litiji, Šenčur (Kranj), Šmartno pri Litiji, Ščavnica (Maribor 1. b.), Šmartno v Rož. dol. (Celje), Trata (Škofja Loka) in Vransko okolica (Celje). Vseh ostalih 113 pritožb je sodišče zavrnilo, ker so bile neutemeljene. stave Exodus opozicije je omogočil v Sejmu sprejetje ustavne reforme z dvetretfins&o večino prisotnih poslancev Dr. Vran Wlndlschert Trgovinski politični položaj in naš les Varšava, 27 januarja, d. Vprašanje reforme poljske ustave je bilo rešeno na včerajšnji seji Sejma v smislu zahtev pristašev Pilsudskega Po dolgotrainih park-mentanvh debatah in hudem boju ni bilo doslej nobenega upanja da bi se dobdi potrebni dve tretjini posiancev za predloge vladne stranke Včerai P« ie nenadoma nastal preokret. ker se ie ponudila nepričakovana prilika za odpravo te držav-nopravne ovire. Na plenarni seji so se namreč vse opozicijske stranke izrekle proti predlogom vladne frakcije Zahtevale so obenem, naj se nadaliujeio posvetovanja v odboru in so nato demonstrativno zapustile dvorano. Sejmski maršal dr. Svitals-ki je takoj iz- rabil to priliko in po kratkem posvetovanju z voditelji vladnega bloka odredil glasovanje, po katerem je proglasil, da sta za izpremembo ustave glasovali nad dve tretjini prisotnih poslancev. Od Sejma sprejeti predlogi potrebujejo še odobritve senata, ki pa je sigurna, ker ima vladni blok v njem nad dve tretjini članov. Borba za izpremembo poljske ustave se je vršila že od l. 1926. Vtis včerajšnjega preokreta. do katerega je došlo zaradi taktične in pravne izrabe trenutnega položaja, je v parlamentarnih krogih izredno močan. Opozicijski krogi so zelo potrti, dočim smatrajo pristaši Pilsudskega svoje sedanje stališče zavarovano za daljšo dobo. ODDtfBUA DO MEDA SE BOLJE POČl/TTH PREKO 16 GRAMOV zdravilnih snovi v litru vode vsebuje radioaktivna rogaška slatina, ki je najkrepkejSa zdravilna slatina izmed vseh do sedaj znanih alkalo-salinsko zemeljskih vrelcev. Radi njenih nedosežnih zdravilnih uspehov pri boleznih prebave in presnove Jo radi pijejo bolni, — zdravi pa radi njenega prijetnega in osvežujočega okusa. • Radioaktivna rogaška slatina ozdravi bolnega in okrepi zdravega! rogaške slatine v Ljubljani, sposvetska 13 (kolizej^ 1431 Krike tragedije zadnja dejanje Krško, 27 januarja | Davi ob 6. sta s tržaškim brzovl.ik- m { prispela oče in mati pogrešanega Jakoba | Kapusa v Videm-Krško. Mati jc ve* čas j plakala, a tudi oče je bil skrajno potrt in J ni skoraj nič govoril. Med ostanki prtljage, ki so jo rešili iz gorečega vagona, sta oče in mati takoj spoznala več stvari svojega sina, tako med drugim klobuk, cigaretno dozo in ostanke obleke. V hlačah je ostala docela nepoškodovana značka krojača iz Napulja, ki je napravil Kapusu obleko. Pokojni Jakob Kapus je bil ločen in je zapustil dva otroka: lOletno hčerko ln osemletnega sinka. Zadnje leto je živel pri svojih starših v Rojanu pri Trstu. Bil Je že več mesecev brez posla in je Sel na Dunaj iskat službe. Od tam je nameraval kreniti preko Zagreba na Sušak. Roditelja ga opisujeta kot zelo dobrega in skrbne ga sina. Star je bil 40 let Pred leti je bil kot ladijski strojnik v službi pri iugoslo venski parobrodni družbi Račič v Dubrovniku. pozneje pa je vstopil v službo znane parobrodne družbe Cosul;ch v Trstu, kjer je služboval vse do lanske jeseni. Iz Krškega so se starši pokojnega Kapu-sa odpeljali v Brežice, kjer so na sreskem načelstvu uredili vse potrebno za prevoz trupla v Trst. * Hrastnik, 27. Januarja Danes popoldne je bilo truplo pokojnega Mirka Barachina prepeljano z avtofur-gonom v Hrastnik. Pred mrtvašnico v Vidmu je opravil krški dekan g. Medvešek cerkvene obrede, ki so jim prisostvovali zastopniki oblasti, med njimi brežiški pod-načelnik g. dr. Jože Lazar, osobje postaje Videm-Krško s podnačeln:kom g. Joštom na čelu in mnogbrojno občinstvo. V imenu železniške uprave je imel ginljiv govor postajenačelnik g. Fran Brandner, ki jc v imenu železniške direkcije položil na krsto krasen venec z državnimi trobojkami Ob 15. je pripeljal avtomobil zemske ostanke Bsrachinija iz Vidma v Hrastnik. Pri železniškem viaduktu pod mostom so dvignili nameščenci kemične tovarne krsto iz avtomobila in jo prenesli na občinski mrtvaški voz, katerega so okrasili s krasnimi venci. Na čelu žalnega sprevoda so stopali gasilci obeh hrastniških društev, nato delavci tovarne mnogo je bilo tudi steklarjev in drugega občinstva. Zastopa na so bila lovska društva iz Hrastnika in okolice, zlasti lovsko društvo Kum iz Trbovelj, ki mu je bil pokojni duša. Slovensko lovsko društvo, podružnico Trbovlje je zastopal učitelj šuligoj. Prekrasne vence so nosili delavci kem tovarne razne korporacije in lovci. Častno spremstvo ob mrtvaškem vozu so tvorili nameščenci in lovci s puškami, za vozom pa so se peljali v petih kočijah bližnji sorodniki. Nato so stopali v žalnem sprevodu zastopniki upravnega sveta tovarne, a ravnateljstvo državnih železnic je bilo zastopano po šti rih članih. Sledili so zastopniki občine, obeh šol, železnice, pošte, orožniStva vrt narske in sadjarske šole. Sokola, ravnateljstva rudnika, v sprevodu pa je bilo tudi vse uredništvo tovarne z ravnateljem Prohasko na čelu, zastopniki rudniške stek larne, za njimi pa dame in delavke tovar ne ter šolska deca. Na izrecno željo sorod n kov zlasti soproge, ni bilo pri pogrebu ne godbe, ne petja, ne običajnih lovskih pozdravov, častne salve in turobnega lov skega roga. niti poslovilnega govora. Kakor je bil pokojnik skromen vse življenie. tako skromen je bil tudi njegov pogreb. Ko je žalni sprevod zavil nrmo tovarne, je počivalo vse delo, sploh je bil obrat ustavljen vse popoldne. Pred tovarno »o gorele samo električne žarnice, žalostno je plapolala črna zastava na poslopju. Ob poti so bile vse trgovine v zn.ik žalosti zaprte Na Dolu se je zbrab velika mno žica ljudi ki se je tiho poslavljala od tragično prem nilega pokojnika Mrak je že legel na zemljo, ko sc padle zadnje grude na njegovo krsto. Proslava osemdesetletnice prof. Frana Jerovška Maribor, 27. januarja. Slovenci, kd bivajo v Mariboru že izpred vojne, so priredili v pe^k ob 20. družabni večer v proslavo 801etnice svčtnika prof Jerovška. Zbrali so se seveda v stari napredni trdnjavi, v Narodnem domu. Kako zelo priljubljen je slavljenec, je pričala .e-pa udeležba številnih prijateljev n bivših diijakov. Med drugim so se proslave udeležili tudi ravnatelj dr Tominšek Sol. nadzornik Polianec, ravnate!* Dolenc, državna pravdnika dr. Hojnik in Zorjan. s>reski načelnik dr. Senekovič. dr. Leskovar, dr. Ju-rečko. dr. Marinič. prof. Dolar in drugi. Prisrčni prijateljski večer je otvoril ve-letrgovec z- Weixl. ki je prof Jerovšku v men« vseh narprisrčneiše čestita! in moi izročili krasno, s cvetiem okrašeno košaro, polno buteljk in smodlk. G. Kejžar je kot slavnostni govornik orisal vse vrline in kre-menit značaj iubilanta Nato sta govorila 8-e dr. Leskovar m Jurečko v latinščini, dalje ravnatetM dr Tominšek in orof Dolar kot tovariša ter dr Šalamun iz Ptuja v imenu bivš;h dHakov. Tomaži, star' marborsk borec in drugi Jubilant se ie vsem za čestitke gin jen zahvalieval. Večer ie rotekel v izredno lopi in prijetni harmoniji. Trgovinsko politično smo v preteklem letu v primeri z letom 1932. navzlic poostritvi gospodarskega in socialnega položaja »tali ugodneje, pa so zadnji meseci proAlega leta glede našega celokupnega prometa z inozemstvom po svojih zaključnih računih aktivni. Ne^a trgovinska bilanca je v preteklem letu aktivna. Okolnost je gptovo svetla točka, ki prihaja v dobro naši valuti v obračunih z inozemstvom. Izvoz je bil močnejši od uvoza, vendar ne smemo pozabiti da uvažamo vedno še velike množine blaga, ki bi jih mogli pogrešati v trdih časih, zlasti kolikor so luksuznega značaja, odnosno bi bilo mogoče, da glede takega blaga, ki gre v zadostne množine, mislimo na lastno delo, ki je velikega gospodarskega pomena, ker krepi in jača konsumno moč v naši zemlji v korist našemu kmetijstvu, ki ima vedno večje težave pri prodaji v inozemstvu. Ne-uiajno dejstvo je, da napreduje stremljenje po dosegi kolikor mogoče dovršene avtarkije tudi glede poljedelstva celo v tistih državah, v katerih so naravni pogoji slabi ali saj manj ugodni za kmečko proizvodnjo. Množina uvožene robe 3e krči, ne da bi morda ne bilo v tujini blaga, ki bi rado našlo kupca pri nas. Tudi carina ni edina ovira, ker e® vsepovsod v izvozni kupčiji lz ozirov na izkoristljivcst obratnih naprav prodaja blago po cenah, ki rade zaostajajo za napravnimi stroški. V poštev prihajajo danes: Negotovost položaja, velike kreditne neprilike, valovanje denara« vrednosti, zlasti pa težave, ki jih srečava trgovec vsepovsod po svetu, kadar zahteva plačilo za prodano blago. Nabava in preskrba plačilnih sredstev za inozemske kupčije Je okorna, tvegana in včasih za daljšo dobo kar nemogoča. Za gospodarstvo naše ožje domovin« Je odlične važnosti položaj v lesni kupčiji. V tem pogledu prilike niso ugodne, kajti cene so za mehko robo silno neugodne. Žalostna je resnica, da smo proti prejšnjemu letu sicer predali v tujino več blaga, ali skupiček Je manjši. Intervahitarno je narasla izvozna premija, katere pa naš izvoznik ni deležen v celoti, pe upravičeno občuti to dejstvo kot krivico. Za trdi les, ki je manjšega pomena za naše kraje. Je položaj v cenah celo ugodnejši. V kupčij-skih krogih je mnenje, da pri teh sramotno nizkih cenah ne sme in ne more ostati. Današnji položaj je razprodaja dragocene naše substance. Posestniki z lesom v najboljših legah dobe komaj 20 do 30 Din na štoru, v slabih legah sploh ni kupca. Mnogoštevilne naše male in srednje žage, mnogoštevilni delavci in z njimi vozniki v odmaknjenih kraiih preživljajo v resnici bridke čase. Izgledi v bodočnost za prodaje našemu glavnemu kupon ni«o ugodni. Grozi uvedba carine, ki utegne povzročiti straSen zastoj eksporta. V vnanjo na$o kupčijo mora priti disciplina in enotno vodstvo. Brez organizacije I K) slepa tekma r majala prevažno gospodarsko panorrf-. Ta naša gospodarska stroka je trdo prizadeta tudi zategadelj, ker ji v kupčijsko bas dovolj nevfiečnih časih uhaja ugodnost, ki izvira lz oslabitve denarja nasproti valuti v uvozni zemlji. Razlika" je dosti tehtne učinkovitosti, ker treba v trdi borbi za redka in iskana tržišča računati z vsakim drobcem, pa izguba iz te okolnosti traja že dosti dolgo. V danih razmerah je kontrola umevna, ali je trdo, da ne prizanaša, tudi ne glede dispozicij za Izdatke, ki so neobhodno potrebni v daljnem eksportu. Moment je nevšečen tudi zategadelj, ker mimo izgube v dosežni premiji, treba izvozniku vzeti nase vse večjo obremenitev tam. kjer mu je plačevati prevozne Btroške v tujem denarju. V takih primerih ga razlika v denarju v celoti neusmiljeno zadeva. V kupiiji z inozemstvom prihajajo kvarno do učinka tudi posledice okolnosti, da domači mali interesenti, producenti in. trgovci, v spiski za denar prodajajo brez zadostnega izkustva in stvarnega poznavanja tujih trgov svoje blago brez posredovanja močnejše roke, kar v zadnjo po-rabno in konsumno roko. Taki poskusi navadno drago plačujejo svojo šolo, izpodko-pavajo staremu kupčijskemu ustroju temelje in bude nevoljo p*-oti našim izvoznikom na inozemskih tržiščih. Prednost, dana na£lm tendencam is »osa-ščine v tarifnem pogledu, prevrž« enakost konkurenčni pogojev prav vpoštevano na našo škodo, pa je upravičeno bati se, da se po že preteči uvedbi carine na italijanskih mejah položaj Lam v kvar tako poslabša, da bi zadela našo gozdno posest trda izguba vrednosti. Precej jasno je, da ne Igrajo vlogo v teh vprašanjih samo gospodarske okolnosti, marveč tudi drugi ozirl, ki četrto odločajo nam v kvar. Položaj je tak, da je po tem, kakor »e stvari razvijajo, računati komaj z izboljšanjem konjunkture v Izvozni kupčiji, ako ne pride do večjega vpoštevanja gospodarskih momentov, ki so dani po strukturi naše zemlje ln po položaju v krajih, ki prihajajo za našo izvozno kupčijo v poštev,. Dobri nameni ln najbolje mišljena prizadevanja v gospodarski praksi ne morejo pre-drugačiti dejanskih ramver. Položaj v naših krajih močno ostre razmere v drugih delih naše domovine z velikimi lesnimi zalogami in kupčijskimi metodami, ki jim Jo često po pravici očitati, da ne ustre-ajo preudarni gospodam >sti. Skratka: Zmeda in razrvanost v naSl lesni kupčiji nam povzroča od dne do dne večjo škodo, to tembolj, ker Je pri naših bližnjih in daljnih sosedih sila razmer privedla interesente do organizacij za izvozno kupčijo, večje ali manjše strumnosti ln udarnosti Resnica je. da si kupčijskl ljudje ne vežejo radi rok, ali danes so razmere take, da izgubljamo v borbi z drugimi, ki so scela, pa je po mnenju naših izkušenih strokovnjakov tudi za naše interesente potrebno, da dobe disciplino in orga-nizacito v svoje raztepene vrste s ttsto avtoritativno veljavnostjo, ki oreanizacijl zagotovi enoten astop. spoštovanje in uspeh v kupčijskem delu onstran meja. Avstrijska vlada je sklenila včeraj nove važne ukrepe za pobijanje hitlerjevskega terorizma Dunaj, 27. jan. d. Avstrijska vlada je ime-la včeraj važno sejo na kateri je razpravljala o poio^a^u, nastalem zaradi nadalje van odpustiti javni nameščenci iz službe ter se jim morejo odvzeti vsi prejemki, ako spozna urad državnega kancelarja, da so ianrivili gotove prestopke Proti tem ukre r»>m bo moeoča p r tožba na poseben sena« v nradu zveznesa kanoelaria Veljavnost odredbe je določena do vštetega junija 1934. Nadalje je vlada sklenila novelo o kazenskem postopku, po kateri se reformira postopanje pred porotnimi sodišči V bo doče se bodo posvetovali in glasovali po rotnikj o krivdi obtoženca pod vodstvom predsednika ter bo moral vsak porotnik svoje mnenje utemeljiti Vzroki, ki jih bo 1o navedli porotniki bodo sprejeti v nte meljitev razsodbe O kazni se bo posveto val in sklepal sodni dvor skupno 8 porot niki. Končno je bila sklenjena odredfoa, po aa teri more policija prepovedati prodajo H stov po ulicah glede na interes javnega reda in miru. Tretfs smučarske tekme Saveza Med 51am je zasedel v teku na 18 km prvo n?csto Jcško Janša (Mojstrana), med elameami sta 8 km pa Zdestka Ažman (Kranj) Bohinjska Bistrica, 27. januarja. Bohinj in bistriška dolina sta si te dni odela uprav prelestno zimsko obleko. Zjutraj je nad tem krasnim kotičkom naše Gorenjske sijalo še najlepše sonce, popoldne pa so nebo prekrili oblaki in proti večeru so gori na planinah že zaplesali snežni vetrovi. Temperatura je pod ničlo. Razmere ao idealne. Zaradi tega za zaenkrat z jutrišnjim sporedom vodstvo tekem še nima nobenih skrbi. Pa ni izključeno, da se bo vreme preokrenilo v škodo tekmovalcev Smuške sokolske tekme se letos ponavljajo že tretjič, tokrat še z večjo udeležbo in pripravo. Vodstvo tekem se je nastanilo v hotelu »Triglav«. Tekme so pod vodstvom saveznega načelnika brata Ambrožiča, sodniški zbor pa je v rokah br. Podgornika. Vsi odbori odlično delujejo in prireditev je pokazala, da dobiva zimski šport tudi med Sokolstvom vedno globlje in močnejše korenine. Razen mnogo udeležencev in prijav-ijencev izven naše banovine prisotstvuje tekmam mnogo domačega prebivalstva. Med odličnimi gosti so zastopnik ministra za fizično vzgojo načelnik ministrstva prof. Krejčik, zastopnik divizijskega komandanta podpolkovnik Popovič, zastopnik mestne občine ljubljanske br. dr. Subic in drugI. Današnji spored je obsegal tek članov na 18 km in tek članic na 8 km. Nastopni mesti za oba teka sta bili sredi vasi, drug od drugega oddaljeni le nekaj sto korakov. Prav tako sta bila razmeščena tudi cilja, tako da je publika lahko spremljala odhod in prihod tekmovalcev v obeh konkurencah. Proga za člane je merila 18 km, je vodila od nastopnega mesta za hotelom »Triglavom« preko mostu čez Savo na Rudnico (630 m), potem navzdol čez Snožeti nad Srednjo Vasjo in Staro Fužino do Sv. Janeza, potem spet navzgor mimo Hansenove skakalnice, na 21an (675 m > in od tam znova navzdol po bregovih v vas. Višinska razlika je znašala 275 m. Proga članic 8 km je tekla po valovitem terenu doline do Polja in nekoliko nižje nazaj nad cesto spel do cilja za hotelom »Triglavom« Proga je bila lahka in je imela le 70 m razlike v višini. Za tek na 18 km se je prijavilo S6 članov. Nastopilo jih je 58. Razen tega je ojačilo vrsto tekmovalcev v konkurenci še 6 vojakov, izven konkurence pa tudi trije Mariborčani, člani Sokola, ki niso bili pravočasno prijavljeni. Opazila se je številna odsotno?! prijavljenih iz Ljubljane, Se bolj pa iz Zagreba m drugod. Čast zunanjih tekmovalcev Je reSil Sarajevčan Tillnek, v konkurenci pa žal ni mogel priti do Izraza Kljub vsema temu pa je bilo tekmovanje izredno ostro in zanimivo, saj so nastopili vsi naši smučarji z izjemo Dečmana in Baeblerja loAku lanSi se je to not nosre<*"o Donravit< zadnji plasman na podsavemem prvenstvu v Ljubljani. S pičlo razliko 7 sekund le bil prvi pred Smolejem tn Godcem. Njegov zmagovalec Senčar se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Prav častno mesto je dosegel tudi Godec, ki se je, kakor kaže, v zadnjem času krepko oprijel palic. S toplimi simpatijami smo sprejemali tudt >P 1 rt 12 ki jo Je za starf Izredno skrbno pripravil podpolkovnik Popovič. Koren ln VLsič sta startala v konkurenci kot člana Sokola, ostali izven. Progo so prevozili vsi, a med člani je bilo samo 5 izstopov, in še to samo po višji sili. Privozili so na cilj v 10 minutnem presledku, počenši z Jakljem, ki je dosegel 1:34.49 in zaključili z Radakovičem* ki j r prevozil progo v 1:44.32. Računamo, da se bodo v 10 dneh treninga še tako izravnali, da bodo nekako enaki, kar je za start v inozemstvu poleg forme tudi velikega pomena. , Podrobni rezultati za člane na 18 km (prvi kraj znači društvo, drugi pa župo): 1. J. Janša (Mojstrana, Kranj) 1:23.16, 2. Smole j Franc, (Jesenice, Kranj) 1:23.23, 3. Godec Tomaž (Bohinj. Bistrica, Kranj) 1:25.25, 4. Knap Leon (Kranjska gora, Kranj) 1:26.25, 5. 2emva Lovro (Gorje pri Bledu, Kranj) 1:32.21, 6. Senčar Lado (Sokol Ljubljana, Ljubljana) 1:33.24, 7. Jazbec Slavko (škofja Loka, Kranj) 1:33.22, 8. Starma" Andrej (Kranjska gora, Kranj) 1:36.13, 9. Gašperlin Jože (Blejska Dobrava) 1:36.27, 10. Sporn Zdravko (Koroška Bela-Javornik, Kranj) 1:37.14. Rezultati teka članic na 8 km: 1. Ažman Zdenka (Kranj, Kranj, 47:23, 2. Cerne Jožica (Kranjska gora, Kranj) 48:34, 3. Pogačar Milica (Radovljica, Kranj) 50:19, 4. Hilinger Nesti (Celje, Celje) 51:03, 5. Smerdu Ljubica (Maribor-matica, Maribor) 52:49, 6. Urbas Rem (Sokol I., Ljubljana) 54:52, 7. Kumer Milka (Maribor-inatica, Maribor) 57.45 8. Jeras Ivanka (Ljubljana-Siška, Ljublj.) 1:02.23. Jutri dopoldne se nadaljuje prvenstveno tekmovanje članov v smuških likih, za kar je prijavljenih 97 in tekmovanja v smuku članic na 2 km, za kar Je prijavljenih 15 tekmovalk. Popoldne bodo tekmovanja v skokih posebej in za sestavljene tekme. Zvečer je bi'a v Sokolskem domu vesela so-kolska ir smučarskp zabava. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved s« danes: Megleno, ponekod oblačno stalno, mrai bo bržkone popustil. — Situacija vSerajSniega dne: Nad jugovzhodno Evropo prevladuje anticiklon, ki se vedno ^olj pomika pr»ti vzhodu Ciklon nad Atlantskim oceanom le nolagoma prodira v Evropo. Dnnafaka vremenska napoved sa nedeljo-Vremenski položai «e utegne spremeniti, tfad srfdnio Evrono prihaja toni? pomorski zrak. J ti tri se morda mra? in snf mo t tBJI tooferaatrf gočnost, da d sagotore življenaki obstoj. Veliko lahko store društva, oziroma zajednice »Šola in dom«, ako nudijo mladini v izvenšolskem času, česar potrebuje za telesni in duševni razvoj. Končati moramo že enkrat s sedanjim sistemom pouka, ki zahteva od mladine, da sedi v šoli tedensko 38 do 42 ur in ji ne preostane časa za duševno predelavo sprejete snovi in samostojne poglobitve. Posebno manjka mladini časa za telesne vaje ,ker telo potrebuje prav tako vežbanja, da se razvije, kakor duševne sposobnosti. Redni pouk v 5o!i bi smel trajati največ 30 ur tedensko in to dopoldne. Popoldnevi naj bi služili za samostojno poglobitev in učenje ter sistematično telesno vzgojo. Tej bi morala biti posvečena vsak dan vsaj 1—2 uri, ali pa 2 cela popoldneva. Zato bi bilo potrebno v vsakem mestu urediti dijaški dom s čitalnico, igrališče in telovadišče za mladino, kakor so bile pri Atencih palestre. V čitalnicah in laboratorijih bi morali biti vedno na razpolago vzgojitelji in učitelji, ki bi bili bolj duhovni voditelji mladine, kakor redite-lji. ki skrbe in vzdržujejo disciplino. Prirejali in vodili bi tudi izlete. V domovih bi se zbirala mladina pod nadzorstvom v vsakem prostem času, ker bi bil zanjo čas odmora in obenem dela, da se po svoje izživi in razvije. Roditeljske organizacije imajo torej dovolj prilike, da podprejo šolsko upravo pri delu za vzgojo mladine v šoli ali še bolj izven šole, kamoT ne seže učiteljeva roka. Težko je mlatiti, da bi mogli terriiti to ▼ sedanji krizi in tgraditi tak dom, ali vsaj igrališča hi telovadišča bo mogoče urediti in organizirati izlete, ki bi naj ne bili samo prilika za divjanje, temveč naj služijo duševni izpopolnitvi in oplemenitvi ter telesni okrepitvi. Imamo osnovne edi-nice in okvirno organizacijo, ki lahko izvrši gornji program. Združimo vse sile k pozitivnemu delu za našo mladino in uspeh ne bo izostal. borske Zveze kulturnih društev«, aadnji leti pa ureja revijo »Triglavanske liste«. Želimo, da bo njegovo delo enako uspešno tudi na njegovem bodočem službenem mestu, ko prevzame vodstvo še nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti. Razprava proti trojanskim morilcem preložena Ljubljana, 27. januarja Za sredo 31. t. m. dopoldne je bila določena glavna razprava proti trojanskim morilcem. Kakor znano so obtoženi Jože Herle, rudar iz Kotredeža, Anton Trdin, delavec iz Podmilja, in Antonija Trdinova, posestnikova vdova iz Podmilja, umo- oe dneh J® vsakdo rad čimprej doma. Cim neugodnejše je vreme, tem prijetnejši sta toplina in ugodje lastnega doma. Največji užitek je takrat čašica dobrega krepčalnega Mein-lovega čaja. Uvoz čaja Utemeljeno 1882 ra posestnika Valentina Trdina. Za proces vlada na deželi veliko zanimanja. Pa tudi Ljubljančani so že začeli iskati pro-tekcije, da bi si preskrbeli vstopnice v ras-pravno dvorano št 79. Branitelji odvetniki docent dr. Boris Furlan, dr. Vladimir Knaflič ln dr. Aleš Peršin so pred dnevi naslovili na okrožno sodišče daljše vloge, v katerih so utemeljevali, da je potrebno izvesti še nekaj dopolnilnih dokazov in da se naj po psihi-jatrih preišče duševno »tanje obtožene Antonije Trdinove. Sodišče je danes na seji odloč-ilo, da se za ii-vedbo dokazov razprava preloži na nedoločen čas. K dar hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočiio, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tržič, 26. januarja Stuctn Ivan Je zajedal luč sveta 13. aprila 1847. v Bohinju. Zgodaj Je osirotel, pa si je moral sam pomagati, kakor Je vedel in znaL S 16. leti je vstopil v delo pri Kranjski Industrijski družbi, ki je Spomini najstarejšega Trščana gore kamenja na obcestne strmine, da M g~a v primeru GaribaJdijevega prihoda spustili na Taljane. šest tednev je prebil v črnovojniški službi, toda Taljani niso pri-Sll ln zato je bila četa kamenarjev razpu-Sčena. Najstarejši Trščan je notranje zdrav ko riba. Dan na dan in noč za nočjo puha vržinke, dobra s in aha pa skrbi za njegov telesni blagor z vso otroško ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Edino žalost delajo starčku njegove noge, ki so se mu na več mestih odprle in odpovedale dolgoletno alužbo, tako da ne more hoditi. Ob lepem vremenu ga preneso pred hišo ln pričujoča slika nam ga kaže v pozni Jeseni pred udobno stanovanjsko hišico v delavski koloniji Spodnji Preski. Vrlemu starčku, ki spremlja vse dogodke življenja z vsem zanimanjem, želimo iskreno, da bi 8e dolgo nosil zastavo najstarejšega Tr-fičana! A. L. imela svoje poslovalnica takrat Se tudi v Bohinju, železarska industrija ga potem skoro ni več izpustila in se je z njo vred preselil, ko Je bil star 27 let, v Tržič, kjer je delal v kovačnici na Balosu. Ta ko-vačnica je stala na mestu, kjer stoji sedaj skladišče tržiške predilnice. Vodna kolesa je poganjal Mošenik, ki je s svojo močjo dvigal težke norce, ki so kovali obroče za kolesa, žvenkeljne za zvonove, nakovala za kovače in dru^e grobe kovaške izdelke. Delo v kovačnici je bilo silno naporno, saj so delali časih kar po 16 ur na dan, tako da so tudi v kovačnici spali, le ob nedeljah so šli domov. Zaslužek pa ni bil preslab. Ko je potem ob koncu osemdesetih let kupila sedanja tržiška predilnica kovačijo na Balosu, je kupila z njo vred tudi njene delavce in Stucin Ivan je zadnji veteran iz onih časov. Od železa je prišel na tkanine in je po 42-letni službi postal v predilnici nadzornik oddelka in je kot tak stopil v zasluženi pokoj. Sedaj živi pri svojem sinu Ivanu, predilniškem mojstru, in se veseli poznih dni svojega plodonosnega življenja. 54 let je bil oženjen in je imel 8 otrok, od katerih živita dva sineva in dve hčeri. Drugi sin Lojze je pismonoša v Ljubljani, hčerki pa sta poročeni v Tržiču. sin Jožko pa je padel v vojni. Kot pristna gorenjska grča je vzgajal svojo družino v strogo narodnem duhu. Leta 1908., ko je stekla tržiška železnica, je bil njegov Jože, ki je služil v predilnici, med onimi zavednimi Slovenci, ki so demonstrativno zahtevali odstranitev frankfurtarske zastave z dimnika Malijeve tovarne, kar so tudi dosegli. Starček Stucin Ivan še danes rad pripoveduje, kako je moral kot 18-letni mladenič z drugimi črnovojniki 1. 1866. na Zeleni vrh nad Bohinjem, kjer so pripravili Radio kotiček Ljubljana, 27. januarja. Danes ob 730 zjutraj bo ▼ radiu zopet zanimivo kmetijsko predavanje, in sicer bo predaval ing. Vinko Sadar o zidavi jam za kisanje krme. Ob 9.30 nastopi mešan oktet, ki nam zapoje več slovenskih božičnih pesmi. Sledilo bo ob 10 izredno zanimivo predavanje vseučiliškega docenta g. dr. Boža Skerlja o pomenu dvojčkov in so-rodniške manjvrednosti. Mladega, mnogo obetajočega znanstvenika poznamo že iz mnogih drugih predavanj in razprav, da smo lahko prepričani, da nam bo tudi jutri povedal marsikaj, kar bo zanimalo ne samo one, ki se s takimi vprašanji bavijo, temveč tudi najširfo javnost Popoldne ob 15. bo drugo kmetijsko predavanje. Predaval bo ing. Petrovšek o smernicah za ureditev in vodstvo naših kmetij. Zvečer ob 20 bo pa prenos iz opere, kjer uprizore novo opereto »Ples v Savo ju« kot veliko privlačnost letošnjega operetnega repertoarja. Jutri ob 18.30 nam bo predaval hiže-njer Drago Mattanovich o električni hišni instalaciji. To poučno predavanje bo zanimalo zlasti gospodinje. Zvečer ob 20. bo um slovenske moderne glasbe. Najprej nastopi s samospevi ga. Tončka šuštarjeva. ki zapoje Srečko Koporčeve »Jesenska pesem«, »Jeponski motiv«, »Glej, saj ne moreš več«, »Razpotje«, »Vidim te, mati«, »Sredi samote« in »Spoznanje«. Sledil bo pevski koncert Antona Dermote, ki nam zapoje Švarovo »Ljubavno pesem«, Oster-čevo »Solnce v zavesah«, Bravničarjevo »Oče naš«, Kogojevo »Letski motiv«, Ar-mičevo »Moj svet je pust«, Škerjančevo »Lirični intermezzo«, Ukmarjevo »Melanholija« in Dermotovo »Šumi klasje«. Končno nam zaigra Valens Vodušek na klavirju Bravničarjevo »Študija«, »Menuet iz male k!av. suite« iri Sturmovo »Fantazija za klavir«. SAMO SE DANES VESELA J JENA VISOKOST PRODAJALKA" WiHi Forst Paul Kemp Liane Haid Nova SaJolgra juraal Telef .21-24 ELITNI KINO MATICA Telef. 21-24 Danes predstave ob 3., 5, 7.% ln 9.% uri. Predprodaja vstopnic od 11.—%18. Qfo milijonskem zaslužku skvh za bodočnost m(nmi bncpoKtncini drtnu- 1b 6® bo teh premalo, bo dobil delo Mi prekmurski delavec. Kljub tem izgledom p« k upati, da bo število zaposlenih doseglo teti nivo kakor lani. ko je 50 odstotkov vsega sezonskega delavstva našlo prepotrebni zaslužek. Vprašanj« prekmurskega seronaVeg« delavca postaj* problem zase. Ctm bolj so kritične razmere na delovnem trgu, tem bolj sili v ospredje vpra-šanje našega delavca iz Goričkega Prekmurja. Na tisoče jih je, ki vsako leto s strahom gledajo pomladnim dnem naproti, ko se sestavljajo transporti, ki odvedejo delavce tj«, kjer sta delo in kruh. Le 50 odstotkov jih še odhaja. Kako dolgo bo oftalo vsaj še to število? Kaj bo, če bo tudi Francija nekoč zaprla svoje meje da zaščiti svojega delavca? Vprašajmo se, kako bomo zagotovili tisočerim obstanek. Naša zemlja nas bo morala rediti. Naši umetniki se organizirajo Ljubljana, 27. januarja Cenjeni gospod uredn k! V članku »Ljubljana rešuje umetnost«, ki ste ga priobčili v četrtkovi številki »Jutra«, čitam o razdoru med umetniki ter o njih cepitvi na dve struji: »Na eni strani se zbirajo umetniki, ki imajo kakršnekoli službe, na drugi pa svobodni umetniki brez služb« Zdi se mi, da je taka trditev vsaj pretirana, če n povsem izmišljena. Kakor je znano so se vršila točno pred letom dni med ljubljanskimi umetniki posvetovanja, ki so rodila spoznanje, da se morajo vsi likovni umetniki združiti v enotni fronti, če hočejo doseči za svoj »ceh« pri oblastvih in pri občinstvu ono upoštevanje, ki j m gre kot kulturnemu faktorju drugega reda. Sprejet je bil tekst pravil ter določen imenik vseh naših likovnih umetnikov, ki bi prišli za skupno organizacijo v poštev. Vsem tem umetn:kom so bile poslane vprašalne pole. ali hočejo vstopiti v organizacijo, ali ne. Odgovori so pokazali, da je izdatna večina vseh umetnikov za združeno delo na poliu urejevanja strokovnih zadev. Iz nerazum-lj:vega razloga so se zavlekla zadnia pripravljalna dela, dokler ni g. slikar Jirak iz Maribora vzbudil ljubljanske kolege iz dolgega spanja. Sedaj je na tem da oblast potrdi že vložena pravila, nakar se takoj skliče ustanovni občni zbor. na katerem se bodo takoi sprejeli dalekosežni sklepi, ki bodo v korist vsem slovenskim likovnim umetnikom. Ni nobenega dvoma, da bo glavna paž-nja nove čvrste organizacije obrnjena predvsem na one umetnike, ki žive samo od svoje umetnosti. Z druge strani pa se zdi, da se pod okriljem tega skupnega strokovnega društva zbero tudi nameščenci na srednj h šolah, da store korake v korist zadovoljivega vpoštevanja risanja na sred-niih šolah Obe imenovani glavni skupini med umetn:ki imata pa tudi mnogo skuo-n;h interesov, zaradi česar bi bilo nesmiselno, če bi se združevali drug proti drugemu. Saj je naposled težko določiti kdo spada v skupino nameščencev Ali morda tudi umetn k, ki je na-el zaposlenost nekaj ur, ki se mu plačujejo po sramotno nizki odmeri? Slednjič naj omenimo, da smo informirani od merodajne strani, da si oblastva (banovina it. mesto) žele, da bi bili vsi umetn k; združeni vsaj v tak' meri, da bi mogli izvoliti svoje, od vseh priznane zastopnike, ki bi bili upravičeni govoriti z zastopn ki ob'astev v imenu vseh ostalih umetnikov. Ne verujem, da se bo našel tovariš ki bi vzel nase odgovornost.' da ruši začeto združitev, preden je ustanovljena. kajti nakopal bi si s tem sloves ru-š telja skupnosti in škodljivca sebe in tovarišev Neverjetno je to že iz razloga, ker je pripravljalni odbor za snujoče se »Društvo lokalnih umetnikov dravske banovine« sestavljen iz enakega števila nameščenih in nenameščenih umetnikov, —e. f Sle® Ou? OH® Citate!!! „Jutraw, podprite človekoljubno akcijo, Id jo |e uredništvo „Doni©vine" organiziral® s pomočjo naših požrtvovalnih gasilcev V dobrem razumevanju, kakšno socialno poslanstvo lahko vrši v današnjem času stiske in gladu list, ki ga čitajo predvsem kmetovalci, je uredništvo »Domovine« pred dnevi pričelo med svojimi čita-telji na deželi zbirko živil za javne kuhinje, po katerih prejemajo v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju najsiroma^nejši ru-darskri otroci toplo hrano brezplačno Uredništvo »Domovine« je v sporazumu z akc'jsklm odborom za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani stopilo v stik z vodstvom Gasilske zajednice za drivsko banovino in ga naprosilo, naj bi gasilci po vsej Sloveniji na licu mesta pomagali organizirati zbirko. Gasilci so se vabHu rade volje odzvali ln predsedstvo zajednice je na seji sklenilo da se s posebnim pozivom obrne na vsa svoja društva in čete, ki naj po vsej debeli organ žira jo prevzemanje darovanih živil in jih po zaključku zbirke odpravijo na naslov skupnega pomožnega odbora za rudarje v Trbovljah, ki se Je na pobudo nadrejenih oblastev osnoval iz zastopnikov vseh treh osrednjih rudarskih občin. Ta poziv je Gasilska zajednica objavila v svojem rednem glasilu »Gasilcu«, ki je prav te dni izšel. S tem. da so gasilci sprejeli sodelovanje v tako človekoljubni akciji, so samo vnovič dokazali, da se naše gasilstvo pač resni-no zmerom odzove z dejanjem, kadar se .dkoderkoli iz stiske in nesreče oglasi klic trpečega sočloveka: Na pomoč! Po načrtu se zbirka vrii od 21. Januarja do 4. februarja po vsej dravski banovini. V smislu prošnje in navodil, ki jih je »Domorna« objavila v svojih zadnj h številkah, in v smislu okrožnice ki jo je prinesel »Gasilec«, so vsi kmečki ljudje prošeni. naj bi v svojih shrambah poiskali kakršnokoli količino živil in zanesli to svoje darilo do najbližjega flasilnega društva ali čete Najbolje bo, če vsakdo dostavi svoj dar kakšnemu znancu ali sosedu, ki je aktiven gasilec, in ga zaprosi, da ga odpremt ta do svojega predsednika ali tajnika. Gasilno društvo bo po navodilih, ki jih je prejelo od predsedstva v Ljubljani, vsa zbrana živila po železnici odposlalo v Trbovlje. Takšen način zbirke pričakuje od darovalca v resnici nekaj več dobre volje in požrtvovalnosti kakor akcija, pri kateri nabiralci pritiskajo kljuke po hišah. Toda če je »Domovina« hotela svojo prošnjo nasloviti na vse kmečko prebivalstvo v vsej banovini, je mogla izbrati samo pot tiskane besede. Pripravljenost našega kmečkega ljudstva, da svojim delavskim rojakom pomaga v bedi. in vnema, s katero bodo vrli gasilci sodelovali v akc:ji, pa bosta zbirki brez dvoma priborili uspeh. »Jutro« beleži to akcijo »Domovine« z željo in s prošnjo, naj bi tudi njegovi či-tatelji, predvsem, kar je med njimi kmečkih gospodarjev in gasilskih delavcev, po svojih močeh sodelovali pri tem plemenitem delu. Stavka gradbenega podjetnika Cetinje, 25. januarja Romantično mesto Peč pod Čakorom je dolga leta iskalo sredstva za ureditev električne centrale. Mestna občina je naposled dobila posojilo od Državne hipotekarne banke in strokovnjaki so ugotovili, da bi se dala električna centrala urediti ob velikem slapu Belega Dr raa, nedaleč od mesta. Na licitaciji je prevzel vsa dela razen instalacije in notranje ureditve centrale beograjski inženjer Djurdje Ojdro-vič, ki je bil kot podjetnik že znan v Me-tohiji. Takoj se je lotil dela. Zaposlil je mnogo delavcev in meščani so bili prepričani, da bodo še pred dogovorjenim rokom dobili električno razsvetljavo. V zadnjem dasu so začela dela zaostajati, ker se je beograjski podjetnik venomer prepiral I s obttMktn strok u raj ikon M. SoftICm Tem prepirom meMani niso pripisovali posebne važnosti in tudi to se jim ni zdelo posebno čudno, da se je beograjski inženjer nekega dne s svojo rodbino odpeljal z avtomobilom. Minilo je nekaj dni, podjetnika pa ni bilo od nikoder. Namesto njega pa so iz Beograda prispele na naslove mnogih meščanov brošure, obsegajoče okrog 30 strani samih sporov, ki j h je imel beograjski podjetnik z mestno občino ln z občinskim strokovnjakom. Občina je poizkušala že vse mogoče, da bi prisilila podjetnika k izvršitvi pogodbe. Obrnila se je na sodnijo, na policijo, na fbondeo m trgovino in tndivtrtjo. pa m je zaman. Pri tej nenavadni podjetn tki stavk- pa so največji reveži delavci, kajti stavkujoči podjetnik jim je ostal za dalje časa na dolgu mezde, tako da dolguje vsem skupaj okrog 50.000 Din in da je okrog SO delavskih družin v največjih stiskah. Delavci so se že ponovno obrnili na občinsko upravo, ki pa noče in tudi ne more izplačati dolžnih mezd. ker je stav-kujočemu podjetniku redno vsak mesec dajala na razpolago dogovorjena denarna sredstva. Mestna uprava se je sedaj ponovno obrnila na banov.no. nai ona re§i to čudno zadevo. Kmetljs« Vprašanje pospeševanja kmetijstva Zadnja razpravljanja o pospeševanju kmetijstva v »Slov Narodu«, »Jutru« in »Domovini« so prinesla sicer nekoliko Jasnosti v vprašanja, ki se obravnavajo že od prevrata sem. pa še vedno nismo prišli na zeleno vej co. Že 25 marca 1926. je zapisal v zagrebški »Meji« ugleden poznavalec naših kmetijskih razmer v temeljiti razpravi besede, ki jih je izrekel sam kmetijski minister Vasa Jovanovič ob priliki proračunske debate: »Sreski je ekonom postao kancelarijski čovjek u punum srni-u te H ječi.« Poglejmo al' se je to do danes izpremenilo, ko Je način podeželske kmet jske službe v bistvu isti kakor leta 1^-6 Poznavale in prizadeti vedo dobro, da danes ni prav nič drugače, temveč se ie stanje v smislu gornjega izreka celo močno poslabšalo. Potemtakem more biti usieh kmet jskega posoe ev.inja no 15 le tih vse prej kakor zadovoljiv. Strokovnjak-kanetist ne more premostiti prepada med šolsko kmetijsko stroko in kmetom od pluga in motike. Se manj si bo mogel v takem stanju nabrati prepotrebn h praktičnih izkustev v kmetovanju, ki jih kot zunanji pionir neobhodno potrebuje za dosego usnehov Te ugotovitve drže. Glede on h 10 vagonov selekcion;rane pšenice, omenjene v »Domovini« 18. t m., in s?'He primerjive kmetijske statistike v »Domovini« 25. t m., naj omenim, da je člankar navedel s tem samo dva primera Podobni primeri se po sili razmer dogajajo pr- nič manj važnih pospeševalnih ukrepih tudi pri drugih kmetijskih panogah. Gotovo nI lahko najti načina, ksko ob takih prilikah tesneje zvezati kmet jskega strokovnjaka z zemljo in ga približati izkustveno in čustveno kmetu, ko je na vseh straneh toliko ovir in nemožnosti. Ponovno trdim na podlagi izkustev, da je poglavitna ovira prav v nepravem razmerju med vrstami in množino dela na eni strani in silami delavcev na drugi strani. med specializiranim načinom dela osrednjih uradov in zahtevano univerzalnostjo preobremenjenostjo in razcepljenostjo zunanjih pion rjev. Ureditev osrednjih in zunanjih pospeševalnih ustanov je treba nujno postaviti na nove. času in potrebam ustrezajoče osnove. Uspešno se danes ne da drugače pomagati kakor s po-ivojitvijo zunanjega osobja in uvedbo specializacije, kakor so specializirani že naši osrednji pospeševalni uradi. Način rešitve. iznešen v »Domovini« 25 t m., bi nikakor ne mogel biti zadovoljiv kajti deiitvo je. da bodo kmetijska statistika ln druge podobne reči še nadalje ostale; en iko todi -karo vse drugo upnrvno delo Tega dejstva ni težko spoznati. Če se morda kaka mi len kost reducira bi pomenilo taktično toliko kakor nič. Od neznatne re-praktično toliko kot nič Od neznatne redukcije pisarniških upravnih poslov ni pričakovati nobene olajšave, do znatne redukcije pa ne bo prišlo, saj bi to bilo ob današnjem upravnem načinu skoraj nemo-'oče Kiže da neko1;ko oosnemamo ptiča noja Zato bi bilo potrebno, da bi pr šel katerikoli resni interesent enkrat osebno h kaki upravi zunanjega pospeševalnega dela in tam recimo osem dni od bi zu opazoval današnji ustroj zunanjega poslovanja. Pospeševanje našega kmetijstva nujno potrebuje človeka. Jki bi konkretno pokazal pravo pot po kateri bi mogli res doseči cilj, zakaj bati se je. da bo kljub tolikim razpravam in predloga... ostalo -se skupaj le pn besedah in člankih in da bo šlo vse lepo po starem kolovozu naprej Tako bomo še nadaljnjih 15 let približno tam, kjer smo danes. Pravi mojster bi bil tisti, ki bi sprožil uresničenja sposoben konkreten predlog za zdiavo preosnovo pospeševalnega dela Od interes ranih izvenuradniških oseb ali uradnih organov je pričakovati, da vendar enkrat spravijo voz z mrtve točke in pripomorejo h končno veljavnemu razčiščenju vprašanj, o katerih se 15 let skoro brezplodno samo govori in pi«e. Naj omen m še, da je tudi pri kmetijskih strokovnjakih veliko brezposelnih. ki bi jih ob izpopoln tvi pospeševalne službe lahko pritegnili v krog pio- vesnu nirjev in s tem dosegli poieg gospodarska ga tud: soc alen uspeh. Če pomislimo, da gre pri tej pomnožitvi osebja le ra kakih 20 do 25 Ijud., bomo ob pr merjavi z drugimi resori vendar spoznali, da bi glede na posamezne banovine in na gospodarske koristi pomenilo to vse prej kakor žrtev. j. a Žametna črnina ali kavščina Je to domača trta, ki je po Dolenjskem,, v Beli Krajini in v brežiškem srezu, po Bi-zeljskem in okoiiSu najbolj razširjena črna. trtna sorta, lz katere se napravlja dolenjska črnina, odnosno priljubljeni dolenjski cviček. Žametna črnina ae »crv rartdl tega, ker se dozoreli grozdi pre vlečejo s Izredno 1»-po sivomodro moko, slično dozorelim fteš-pljam. Na Hrvatskem in štajerskem Jc> imenujejo kavčino ali kapčino, na Dolenjskem in v Beli Krajini pa kavščino, odnosno žametno črnino. Ni to nova, marveč zlasti na Dolenjskem in v Beli Krajini te prastara sorta, kar je znak, da v tem podnebju in v tej zemlji prav dobro uspeva. Kavščina ni samo zanesljiva v rodovitnosti, ker ni občutljiva v cvetju, marveč je tudi jako odporna proti raznim boleznim, vetrovom, mrazu ln suši. ne poganja prezgodaj in. kar je za Dolenjsko posebno važno, grozdje le redkokdaj gnije, kar se pri drugih sortah kaj rado dogaja v Jeseni, ako je količkaj mokrotno vreme. To dobro lastnost ji daje trda jagodna lupina, zaradi česar se je tudi ptiči, ose in čebele skoro popolnoma ogibajo. žametna črnina je krepke rasti s veitJd* mi narezljanirni listi in velikimi košatimi grozdi, ki v dobrih okoliščinah dosežejo te-žino do 1 kg in celo še čez. Zaradi bogatih nastavkov, velikih f.-o«-dov, močne rasti ln ker Je živali tako ne pokrarjajo, jo vinogradniki z veseljem »a-dijo tudi ob hišah, zidanicah (vinegrad-skih hramih) ln ob plotovih ali brajdah ter jo Izpeljujejo na latnike za senco pred zidanicami in ob stenah kot špalirje. Ob hiš-ni steni lepo speljana trta kot špalir doseže lahko dolžino 5 do 10 m in tvori Jeseni, ko grozdje dozoreva, najlepši kras zidovja, obenem pa prijeten sad za male in velike, saj je dobro dozorela žametna Črnina tudi okusna za zobanje. Ker pozno dozori, ni sposobna za Špalirje v mrzlejšin nevinorodnih krajih, koder Se 7. uspehom vzgajajo na SpaJirjih zgodnje sorte, kskor žlahtnine (Gutedel), čal>-ski biser, anževino in druge. Dozorelo grozdje kavščine da lepo, dovolj krepko, 10 do 11-odstotno (17 do 18 odstotkov sladkorja) črnino rubinaste do temne barve in trpkejšeia, izrazito vinske kislega osvežujočega okusa, kar napravila to črnino prijetno ln zdravo. Nezadostne dozorelo grozd i e pa daje bolj šibka, komaj 8 do 9 odstotno vino svetlejše barve tn precej kislega okusa, brez pravega izraza. Ln vrednosti za daljše hranjenje. Tu pa tam se grozdje žametne Črnine pomeša in spreša z drugimi črnimi sortami, ki bolj zgodaj dozorijo, namreč s Portugalko ali z modro franklnjo, odnosno k modrim burgundcem aii lovrenčevko, katere sorte se kaj dobro ujemajo ter dajejo še polnejSo in milejšo črnino, ki se tudi dalje drži. Kdor ne pridela toliko črnin«, da bi jc posebej zase prešsl, odnosno ki se noče ukvarjati z napravo tudi belega vina, pobere in spreša črnino skupno z grozdjem belih, odnosno rjavih sort rdeče žlahtnine, rdeče kraljevine, traminca tn drugih, kar da sloviti dolenjski cviček. žlahtnina omili črninsko kislino, kraljevina, traminec in drugi pa ojačijo, to je napravijo črninsko vino močnejše in polnejše, da se tudi dalje obdrži in da ne izgubi že po preteku enega leta svojega prvotnega cvičkovega značaja. Vsekakor Je žametna črnina ali kaviči- na najhvaležnej&a sorta ca Dolenjsko in Belo Krajino, osobito pa za krško-kosta-njeviški in novomeško-mokronoški okraj, ker črnina sama kot taka in tudi cviček imata vedno dovolj odjemalcev po prav ugodnih cenah, kakršne se drugod 5e za fl-neiša vina ne dosežejo. Zato je za dolenjskega vinogradnika bolje, če se tudi v bodoče drži dosedanle tradicije v pridelovanju črnine in aiovitega cvička. Fran OombaA. Izgledi prekmurskega M. Sobota, 27. janua-ja. Gosta obljudenost Prekmurja, nerodovit-nost posebno Goričkega, dela je prisilila ljudstvo, da hodi leto za letom v tujino za zaslužkom. Na tisoče fantov in deklet mož in žena se odpravlja v pomladnih mesecih v svet, da si prislužijo v sezonskem delu ▼saj toliko, da jim je zagotovljen obstanek ▼ dolgih zimskih mesecih. Francija, naše sosedne države, Vojvodina — to jim nudi delo. Zaslužek je majhen, a da je vsaj zaslužek. Splošna gospodarska kriza, naraščanj« brezposelnosti, ki je posebno zajela industrijske države, je občutno zadela tudi naše sezonsko delavstvo. Število odhajajočih delavcev v inozemstvo se je od leta do leta krčilo in le največjim naporom merodajnih oblasti se je zahvaliti, da ni padlo na katastrofalno nižino. Nezaposlitev bi dovedla v Prekmurju do socialne in gospodarske ka tastrofe, saj bi število nezaposlenih naraslo v tisoče, milijoni zasluženega denarja, ki so vsako leto doprinesli velik plus k splošnemu narodnemu gospodarstvu, bi izostali kar bi imelo najhujše posledice. Prva, ki je zaprla meje za naše delovno ljudstvo, je bila Nemčija. V prvih letih splošnega gospodarskega zastoja je naš človek še vedno našel zaposlitev na nemških veleoosestvih, kljub temu, da j« število brezposelnega nemškega delavstva že segalo v milijone. Vzrok: industrijski delavec, ki je ostal brez posla, ni bil sposoben ne uporaben za težka kmetijska dela. Zato so nemški gospodarji še vedno klicali na-Sega človeka k delu. v katerega so ifneli zaupnje, o katerem so se prepričali, da zna biti marljiv, skromen in vesten. V svojih skromnih zahtevah in sposobnostih je naš človek v delu nadomeščal tri industrijske delavce Vse to je bilo še za časa Briininga m Papena itd. Z nastopom Hitlerja pa se je položaj spremenil. Zaprl je mejo našemu delavcu in nad 1000 delavoljnih ljudi, ki so vedno odhajali v Nemčijo na delo, »e je znašlo pred usodnim vprašanjem: »Kam sedaj?« Odprti sta ostali le Francija in Vojvodina in le posameznikom se je posrečilo, da so dobili zaposlitev t«jdi še ▼ drugih državah. Nj*h število pa je majhno in niti procentua'.no ne vpliva na splošno zaposlitev našega sezonskega delavca. Mnogo prejšnjih sezonskih delavcev je slednjič pod silo nastalih raztiier prijelo tudi za težaška dela ter so misli vsaj skromen zaslužek v naših mestih pri gradnjah stavb, cest itd., kljub temu pa je še mnogo delavcev ostalo brez zaslužka. Zaprta Nemčija ni našla ne pri nas ne drugod potrebnega nadomestila. Kako je padalo število našega sezonskega delavstva m z njim splošni zaslužek, ki ni v majhni meri vpliva! na splošno gospodarsko stanje v Prek- murju. sr vidi iz naslednjega: sezona delavcev zaslužek 1929: 7590 22.94S.n00 Din 1930: 8779 i6.847.500 » 1931: 6461 20.494.000 » 1932: 5547 14 431.000 » 1933: 4570 12 095.000 » Jz številk je razvidno, koliko so sezonski delavci od leta 1929 naprej doprinesli k našemu narodnemu premoženju, saj znaša skupna vsota težko zasluženega denarja v zadnjih petih letih 96 nvlijonov 816.700 dinarjev. To število pa je gotovo večje, ker je mnogo delavcev šlo tudi na svojo roko v svet za zaslužkom in si niso iskali posredovanja po uradih. Stomilijonski zaslužek prekmurskega delavca nas navdaja s priznanjem, a tudi s skrbjo. Neutrudljivo v delu, zanesliv in pošten, to so odlike našega sezonskega delavca in vzrok, da so jih delodajalci sami k':^ali leto za letom k sebi Letošnje leto je glede zaposlitve kakor glede zaslužka v marsičem zaostalo za lanskim. Tako je letos v Jugos!avii: našlo zaposlitev 3024 moških in žensk. V Francijo je odpotovalo 620 moških in 926 žensk. Skupna vsota zaposlenih jč znašala 2442 moških, 2128 žensk, 4570. Letošnji zaslužek je bil posebno v naši državi slab. Dočim je zaslužil sezonski delavec v Franciji povprečno 5000 Din, v Avstriji 2200 Din, je zaslužil pri nas le 1400 Din. Ni čudno, da je iz teh razlogov postala Francija vsem našim delavcem obljubljena dežela, saj zasluži tam ob istem delu in ča^j skoro štirikrat večjo vsoto. Skupni zaslužek v Jugoslaviji je znašal lani 4,233.600 Din. v Franciji 7.730.000 Din, v Avstriji 132.000 Din. K tem zneskom je treba prišteti še zaslužek onih delavcev, ki ostanejo tudi po sezonskem delu v Franciji po več let Njih število znaša 1300 in sicer 600 moških in 700 žensk, ki so zaslužili v lanskem letu 6,500.000 Din. S tem se poviša vsota skupnega zaslužka v lanskem letu na 18.595.000 Din. Vsi delavci, ki so odšli v Francijo so našli delo po posredo- Kuna Bližajo se mrzli svetniki. Po Ljubljani hodijo podeželani, na ramenih nosijo velike svežnje rdeCerumenih lisičjih kož, ki jim segajo do kolen. Med temi pa se pokaže tu pa tam temna koža in zasveti rdečkasto zlata lisa. Po kavarnah sede tujci, ki smo jih navajeni videti le po dvakrat na leto, ln sicer ob koncu januarja in v začetku marca, že po obrazih jih spoznaš, da so trgovci in tudi o njihovi verski izpovedi ni težko sklepati. Kljub temu, da prihajajo lz najrazličnejših krajev, iz Nemčije, Belgije. Avstrije, Francije, Madžarske, švedske. Anglije ali celo iz Amerike, se vsi poznajo, govore isti jezik in celo isti dialelit. Prvi ponedeljek po sveti Neži najdeš vso omenjeno družbo v prostorih ljubljanskega velesejma, ob dolgih mizah, na katerih so naloženi celi kupi najfinejše, kakor svila mehke kožuhovine. Gladijo, tipajo krzno razpihujejo dlako in zapisujejo. Posebno dolgo se zadržujejo ir najbolj točno ogle-dujelo svežnie temnih kožic z belimi ali rdečkasto zlatimi grli. Popoldne je dražba Rujavkasto siva kožica s temnim hrbtom gre iz rok v roko. Temen hrbet in med temno dlačico nasajene dolge bele rese so tako zapeljive, da postanejo kupci strastni. Pr1lat"lii prelSn-fesra večera. ki si prvotno niso lz trgovskih interesov hoteli kvariti cen. sedaj dr*»*bm'o in dvigajo ceno Izklicna cena Je bila 700 dinarjev. Cim višje sezonskega delavstva vanju njihovih tamkaj živečih rojakov in sorodnikov ali pa po izseljenskem uradu v Zatgrebu. Vseh delavcev, ki se nahajajo ie sedaj v Franciji, je 2846. Izgledi za tekoče leto ao »labL V Francijo bodo Sli predvsem oni delavci, katerim bodo tamkaj živeči svojci preskrbeli službo. Direktnih naročil iz Francije za tiste, ki še niso bili tam, bo zelo malo. Drugam letos menda ne bodo odšli na delo. V Vojvodino jih bo šlo tudi manj, kajti ondotni delodajalci bodo predvsem oddali delo do- gre, tem strastnejši so kupci: »Tisoč ln sto; tisoč in stodvajset, tisoč in stopetde-set, tisoč dve stol« Oči se iskre, kožica gre iz rok v roke. V kotu se oglasi še eden, ki je prej molčal in zadevščino ogledoval od strani. Počasi in odločno pove, da je pripravljen plačati za majhno kožico: tisoč dvesto in petdeset dinarjev. Za trenutek zastane sapa, dokler ne zaključi dražitelj: »Prvič, drugič in tretjič!« Takrat pa zopet završi kakor v čebelnjaku. Pregledali, pretipali in ocenili so kožico, toda nihče ne ve, odkod je. če bi bil kupec živalco, ki je živela v tem kožuščku videl v gozdu, bi bržčas niti ne vedel, kaj je. še manj pa bo vedela za živalco in krajevno pripadnost dragocene kožuhovine lepa dama, ki jo bo imela na ledjih, pri razkošni večerni prireditvi. žalosten zimski dan je bil, ob zakurjeni peči svn gledala bele kosmulje. ki so se zunaj vsipale na zaspano pokrajino. Ko žo pa enkrat živahno zaplesale in se vsule na okno, je priiatelj Tone pripomnil: »No, če bo nehalo, bo pa jutri dobro za kune!« — "Ziutraj te pokličem ob šestih, če ne bo snežilo!« Okoli polsedmlb vsa Sla od doma. Ker se je bilo zjasnilo, je tudi zeblo. Stari sneg Je držal precej dobro, gornji, novozapadli. pa je bil mehak kakor puh iz angelskih krilc Padlo ga Je bilo v dolini dobro ped. čim višje sva Sla. tem debelejša ie b'1a nova snežena ntast Neka t časa sva hodila po precej izvoženem kolovozu nier so vozili ogljarji iz gozda Črne zaklade na ročnih saneh, nato pa kar skozi visoko bukovje, proti smrekovemu robu, kjer sva našla jeseni srninega kozliča s pretrganim vratom. Ko se je bilo zdanilo, sva kmalu našla precej srninih sledi, nato sled lisice; odtiski njenih šapic so bili uvrščeni prav tako, kakor jagodice na rožnem vencu. Našla sva vse sledi, le tiste ne, ai sva jo iskala. Mahnila sva jo nazaj na pot in po poti proti vrhu Jelovice. Sredi dopoldneva sva jo le usledila! Ker je bila sled nekoliko za-metena, je bilo sklepati, da je kuna hodila tamkaj v zgodnjih večenih urah. Od te sledi si nisva mnogo obetala, kajti kdor Je kdaj hodil za kunami, bržčas ve, da gre kuna včasi kakor volk, ki prehodi v eni noči devet fara. Sklenila sva. da JI slediva popoldne, Ce ne bova usledila druge, m sicer vračujoč se po drugi poti Snega je bilo vedno več. Kjer sva Sla s poti. nama 1e novo zapadli sneg segel že čez koleno Razgled po gozdu nama Je oviralo zasneženo drevje, ki se je stikal z vrhovi, kflkor bi se hotplo ogreti j po debelo težko odejo. Po Je bila vedno j boli naporna in proti poldnevu sva se že i poStono potila Kaj storiti? Ko sva se malo i okrepčata na križootu. sva s*- okrenOa spet proti dolini v druero smer. Pot v dolino Je bila seve dosti kakor v hrib Kmalu sva bila v isti višini kakor na preiSnji poti, kier sva bila zasledila kuno: toda sledi ni bito preko Le to nami ie oiHve'o kri in naju navdato v upanipm. Kuna je morda le nekle oM?*qta. med obema. dob«>r kilometer oddaljenima potoma. Sklenila sva, da greva proti sledi s te strani, ln sicer eden višje, drugi kakih sto metrov nižje. Zapela sva si bila suknjič, dvignila ovratnike in zamašila s papirjem cevi pušk. Nekaj časa sem lezel med drevjem, delal sem si pot med debelejšimi debli, toda to ni šlo dolgo; prišel sem do navidezno ne-prodornih goščav. Treba je bilo, kakor pravijo, stisniti glavo pod pazduho in riti skozi zasneženo grmovje. »O, ti. mrzli objem!« Izprva se mi je zdelo, da jih ne bom premagal, toda vsega se navadiš. Prišel sem v smrečje, našel pa nisem not>ene sledi! Ko sem lezel skozi strmino, mi je že vzelo noge. Poceni sem se bil peljal in tako hitro kakor z brzovlakom! Nekaj časa sem se skušal prijeti vej, toda ni se mi posrečilo. Znašel sem se v globokem Jarku, kjer Je kljub mrazu med listjem curljala topla stu-denčnica. Tukaj sem bil zasledil tovariša. Pričel sem k'icati in dobil takoj odgovor. Bil je na sosednjem robu. niti 100 metrov daleč od mene Dokler sem se bil osnažil ln uredil, le bil že pri meni Bil pa je tudi on ves premočen in z obraza sem mu bral. še preden mi Je povedal, da tudi on obupuje. ^Prokleta žival, ali se je udrla v sneg ali v tla?« mi 1e pričel robantlti. »Sai sva komaj le dvesto metrov od prejšnje sledi, pa je ni! Nikier drurle ne more biti, kakor v smrečju v Račjem pohu!« Odkrito povedano, bil sem že tako naveličan in utrujen ,d8 bi Jo bi' nalraiši mah-nih domov. — »Le poidiva pogledat naprej, nekje jo morava dobiti!« me je bo- dril tovariš. To sva govorila Jedva petdeset metrov od sledi. Na kraju, kjer se Je jarek pričel širiti, sva bila že pri sledi. Prišla je bila kuna iz doline, se na robu malo odpočila, nato pa je zavila navpik v dolino. Ker je slea bila usmerjena v kraj, kjer ni bilo pričakovati, da bi bila kuna ostala čez dan, sva sled po pustila in šla proti jarku, obrastlemu s smrečjem. Menila sva, da st je bržčas kuna, vrnivša se, Izbrala dnevno počivališče. In res se nisva motila. Okoli dveh popoldne sva našla svežo sled, toda vodečo že iz tistega smrečja, kjer sva domnevala, da počiva kuna. Polna novih upov in nad sva delala načrt, kako Jo zastaviva: »Najprej bo treba ugotoviti, če se je vrnila in obstala v smrečju!« Odšla sva vsak od ene strani, dogovorivši se. da se sestaneva na poti. vodeči iz smrekovega gozda Ni bila pretekla ura. rva bila ie skupaj. Ugotovila sva. da le kuna prišla iz doline, da je enkrat zapustila krog, ki sva ga bila obšla, pa zopet vrnila; torej jo imava obkoljeno! Senaj pa na delo: čez pol ure sva zaključila ' že ožji krog lz katerega so bile tri sledi, štiri pa zopet v krog. Imela sva jo v kr^gu s 100 m Odma-šila sva cevi pušk in jih ^nabila Priiatelj je vtaknil v cevi šestice. j^z pa osmice. Poiskala sva sled. ki 1e bila pod smreksml dobro vidna in ii sledila Tofaa ne dolgo Kuna Je bila poskočila s tal na dobre tri metre visoko smrečico od tod Vpa se pognala v eroste vrhove Zopet sva »razmišljala, kam in kako naprej? Previdno\sva pregledovala, če le ni v bližini kaLkSno veverlčno \ zdravje in povzdlgo naše živinoreje Eno leto borbe na fronti živinorejskega zdravstva Ljubljana, 27. januarja Državni veterinarski bakteriološki zavod, ki je naš osrednji zavod za povzdigo zdravja v naši živinoreji in ki je zadnji čas pred met obče«« zanimanja v javnosti, pravkar objavlja poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. V nasledn:em navajamo podatke, ki sta nam iih dala na razpolago oba strokovnjaka zavoda, šef veter, svetnik dr. Hribar in pristav dr. Kocjan. Leto 1933. je zavod preživel v znamenju krize, ki io je prizadelo nerešeno vprašanje lokala- V stari šentpetrski vojašnici, ki je mestna last, ie zavod nameščencev oi 1. 1926. in v tem času ;e v prostore investiral nad 100.000 Din Mestna občina je prvikrat že v novembru 1932 odpovedala pogodbo in zahtevala, da se zavod v osni h dneh izseli. pozneje pa ie odpoved preklicala in sklenila novo pogodbo. Zdaj je zavodu vnovič odpovedala 1. februarja, o čemer ie bilo zadnji čas že mnogo pisanja po časopisju. Na tihem pa je strah za lokale lebdel nad zavodom že mnogo prej. ker ?e prejšnja uprava podpisala pogodbo, da ee v primeru potrebe izpeli takoj. V takšnem stanju je bilo znanstveno delo v zavodu močno ovirano, zlasti še v preteklem letu, ko fe bilo mnogo posla s prireditvijo veterinarske razstave na veleeejmu in je stanovanjsko vprašanje oostalo poeebno pereče. V kako veiiki m»ri narašča delo bakteriološkega zavoda od let^ do leta. naj nam nazorno pokaže nekaj številk. Dočim ie pisarna v drjgem letu svojega obstoja, 19*27., sprejela in odpremila 635 dopisov, je v lefu 19130. narasel ta promet na 1365 dopisov, v preteklem letu pa ie dosegel že številko 1901. Se zgovorneje nam pokaže ta porast pregled preiskav, ki jih je zavod izvodel leto za letom: 192G. ie bito zavodu poslanih v preiskavo 20 primerov. 1. 1927. 211. 1- 19!-0. 799. 1. 1932. 1199. 1. 19H3.1390 preiskav. Mikroskop. preiskav je bilo izvršenah 857, kultu relaih C1S. poizkusnih cepitev 287, seroloških preiskav 4G4. raztelešenih je bilo 302 živali. — Vse delo v zavodu vršita dva veterinarja strokovnjaka z eno pisarniško močjo in služi tel jem. ki sta nameščena kon-traktualno. Nekakšna posebnost je to. da si zavod, katerega pretežna delo so laboratorijske preiskave, doslej še ni mogel priboriti laboranta. Med najzanimivejšimi primeri je bila steklina v preiskavi 60-krat. od tega ie bilo 26 pozitivnih (ugotovljenih), kar pomeni za na-čo banovino zpio visok odstotek. o vramč-nem prisadu ie bilo 38 preiskav (15 oozi-tivnih), o šumečem prisadu 5 (3 poz.-), o svinjski rdečici 96 (lo poz.). Bacilu« suipasti-fer. ki se iavlja v zvezi s svinjsko kugo, je bil v preiska-i 74-krat (5 poz ). Bacil kokošje kolere je bil v preiskavi 104-krat (5. poz.). Zanimivo je. da se tudi tifoidni bacili, ki bo sicer običajni pri človeku, pogostokrat javljaio pri živalih: tako so bile za parati-fus A 3 preiskave (2 poz.), za paratifus B 8 (3 poz.), za paratifue C 10 (8 poz.). Prvi-kr.it v Jugoslaviji je bi! odkrit triaenophorus (traku 1 ji podoben parazit) pri ščukah v Cerkniškem jezera in pozneje tudi pri neki postrvi. V zavodu ie bil ugotovljen 10-krat. razen tega pa tjdi pri vseh ščukah, ki so bile ulovljene ir, preiskane na Cerkniškem jezera- Od čebeliih bolezni je bilo dostavljeno »a vodu nožema t i ze 88 primerov (30 poz.), kjge čebelje zalege 21 (7 poz.). Za krvomočnost so bila v preiskan 4 goveda iz okolice Iga (1 poz.). Rak je bil pri kokoših ugotovljen 2-krat. nosni katar pri oe-mtnini 7-krat. Difteriia (davica) pri koko-Pib je biLa v preiskavi 26-krat v'7 poz.). V celoti je bilo med malimi živalmi (perutnina, kunci, ptice), ki jih v Ljubljani in okolici zlasti mnogo rede. izvršenih 1149 preiskav in cepljenj. Največ kokoši, ki so poginile za kokošjo kolero, je bilo zavodu dostavljenih od obmejnih veterinarskih postaj in so bile vzete iz transportov, namenjenih za izvoz in pa od sreskih veterinarjev. Le nekaj kadavrov je bilo dostavljenih od reicev. V pretežni večini primerov bolnih kokoši se ie ugotovilo, da ie vzrok obolenja le pokvarjena hrana, napačna prehrana ali pa slabe higienske razmere in nepravilna noga. Za poginule kokoši, ki so iih prina- šali v preiskavo, so rejci po navadi zatrjevali, da 60 zastrupljene in da je bil strup najbrž nalašč podtaknjen, kaj je pač znamenje malo prijaznih odnošajev med sosedi: pri razteleseni-J je zavod zmerom ugotovil kakšen drug vzrok pogina- — Značilno je, kar navaja dr. Kocjan v svojem poroči hi o reji kuncev: »Vkljub velikemu številu rejcev Kuncev na delovnem področju zavoda preseneča mai-no število preiskav kuncev v primeri s perutnino. Morda je vzrok temu to, da rejci rajši sami ugotavljajo bolezni in iz >trgov-ekih oz.irov« v svojo škodo prikrivajo bolezni in pogin kuncev v strahu da ne bi mogli prodati svojih živali. Upravičeno trdimo. da ni farme in da ni rejca, ki bi lahko izjavil, da so vse njegove živali če več let bile vedno zdrave. Vsak rejec je od čnsa do časa doživel pogin svojih živali in mnogim rejcem so r?zne kužne in nalezljive bo'ezni uničile vso rejo zato, ker se ni o pravem času pobrigal, da bi doznal vzrok pogin?..« 0 čebelah ie 109 čebelarjev dostavilo zavodu razne vrste material. Toda v primeri z drugimi panogami (živinoreja, perutnina) čobelarii še zmerom posvečajo premalo skrbi zdravju svojih panjev in v najpogostejših primerih bolezen še zmerom zamolčnijejo. ■ Pfaner prlradajaJo seveda KM BsfveCJo (inotoo Kkodo. Kolikšne vsote denarja reihrje zarod s »veji m delom zasebnem j in javnemu gospodarstvu, nam postane jasno. Je pomislimo, da nadrejena oblast za vsako iivinČe, ki j« pri njem ugotovljena smrkavost aH tuberkuloza in ga je treba pokončati, povrne lastnika 70 odstotkov njegove vrednosti, pri slinavki in parkljevki pa celo 90 odstotkov. Prav proti tuberkulozi med živino bi bilo treba v drav-rfri banovini započeti smotrno borbo. Črto v nekem kraju v ljubljanski okobici, ki se po-našn t varnimi hlevi, je preiskava pred nedavnim časom odkrila, da je 30 odstotkov govedi tuberkuloznih. Doslei imaio pri nas uvedene stalne veterinarske preglede živine samo redki veleposestniki. Zlasti važno bi pa bilo. da bi se v interesu širokih krogov konzumentov in gospodariev uvedla kontrola mleka, ki bi se s kontrolo molznih krav pričela v hlevu. S tem skromnim izvlečkom iz letnega poročila pa seveda nikakor še n emo izčrpali vse množine dela. ki ga je zavod izvršil v preteklem letu. V ospredju njegovih skrbi ie trenutno vprašanje strehe, ker ie mestna občina dosedanje prostore odpovedala, ministrstvo pa ie zi lokale zavoda stavilo v proračun komai 20.000 Din za novo budžetno leto". Za to vsoto bi bilo komaj mogoče najet; skromno stanovanje štirih sob kre na periferiji, v kakršno pa zavod ne more z vsem svojim' inventarjem, muzejem in laboratori-iem'. Pn«i so meceni redki prinas, pa bi bilo vendar lepo. če bi se našel kdo, ki bi dal zavodu primerno domovanje za sprejemljivo ceno in mu omogočil, da bo v Ljtib-limi nadaljeval svoje plodovito. bo^fito delo. HepJ Glej zapreko, sicer nedolžno, ki pa »pada takisto kot Nivea k zimskemu športu. To vam je znano, da stavljata veter ln mraz na kožo velike zahteve ln da se ona suši. Koži je torej potrebna posebna zaščita, ako ne želite, da postane zgrbančena, rdeča in da ne spo-ka. V to svrho je Nivea krema ln Nivea olje idealno in enostavno sredstvo, ker vsebuje koži a M č n o »nov: Eucerit. Zato na večer, zjutraj in pred izletom natrite kožo, oziroma jo dobro naoljite. Uspeh: Ni-kako neprijetno grbančenje več, koža postane mehka in gladka in izgledate sportsko sveži. Propaganda dr. Bohttša Vybirala 30 predavanj za Jugoslavijo, 17.809 poslušalcev Zaslužni prevajalec iz slovenščine dr. Bohuš Vybiral, ravnatelj Študijske knjižnice v Olomoueu. je eden najagilnejših pro-pagatorjev zbližanja Čehoslovakov in Jugoslovanov- V >J itru« smo že ponovno imeli priliko, zabeležiti njegova številna predavanja, ki ž njimi seznanja širše sloie češkega naroda na Moravskem in v Šleeiji t razmerami v naši domovini, 9 kulturo našega naroda, z lepoto naše zemiie, «&ratka: z našo preteklostjo in sedanjostjo. Izmed 30 predavanj Ijudskovzgojnega ln političnega značaja, ki jih je priredil dr. Bohuš Vj-biral v teku 1. 1933, ie bilo 24 predavani, torej V«, posvečeno Jugoslaviji. Kakor prejšnja leta, ie tudi lani najpogosteje absolviral svoje 6plošno predavanje na tema: »Jugoslavija — dežela in ljudstvo.« Vrhu tega se med njegovimi lanskimi nastopi pogosteje pojavljajo predavanja o iuz-ni Srbiji in o starosrbski upodabljajoči umetnosti. Dvakrat je predaval o turneji olomouškega pevskega dništva >Šestnact-ka« po Jugoslaviji (v počitnicah 1938). T« novo predavanje je sicer navezano na ulo-mouški kulturni dogodek, vendar tolikanj stavi v ospredje jugoslovanske re8i, da ona mnogo širši pomen, kakor bi sodili po naslovu. Organizacijski pakt Male antante in 15. obletnica jugoslovanskega zedinjenja eta n idila našemu nesebičnemu propagatoriu priliko, da v posebnih predavanjih opozarja na gospodarski in vojaški pomen Jusoslavi je. Jugoslovanskemu kulturnemu življenju eo bila razen že omenjenih predavanj o srl» ski srednjeveški likovni umetnosti posveče na tale predavanja: »Sveti Sava«, »O jmgo slovanski dramatiki« ln >Nekoliko poglavii o jugoslovanskih muzejih«. Najboljše, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno izdelane smuča rake čevlje pod znamko »BRANA« (»delujeta Zahtevajte cenik! Cene sotidnel Jfafle čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A. GOREČ. Ljubljana, TvrSeve cesta it. 1. gnezdo Ki si ga kuna kaj rada sposodi, in sicer na ne posebno čuden način. Veverico namreč ali takoj v gnezdu zadavi, ali pa jo tako dolgo preganja, od drevesa do drevesa, dakler veverica ne omaga. Za plačilo za divji pies jo hitro pospravi, nato pa se vrne v njeno gnezdo, če pa najde gnezdo prazno in je krvoiočnica že sita, nu, potem pa takoj leže in sladko zaspi. V gnezdu sanja o krvoločnih činih navadno tako dolgo, da zaide solnce, ki ji je nevarno, kei odkriva nočna hudodelstva. V debeli rogovili sva odkrila tako gnezdo tn moj spremljevalec je že dvignil puško m usmodil. Toda zaman sva čakala, da bi kaj padlo iz gnezda. Sklenila sva, da pogledava valje če je morda kuna le kje prišla na tla. Takoj za prvo skupino smrek sva našla polno z drevja stresenega snega, znak, da je kuna skakala po drevju, in nato spet sled na tleh Ta pa je vodila celo iz kroga, a se Kmalu vrnila. Sedaj sva bila previdnejša. Kmalu je otresen sneg pravil, da je kuna šla ponovno na drevo. Odkrila sva nova veveričja gnezda. To pot sva se dogovorila, da bo eden trkal s kolom na deblo drug: pa pazii z napeto puško. Ko sem opazil veveričnik na nizkem boru, s čigar vrha je bil stresen sneg. sem poše-petal prijatelju, da se bom pripravil, on pa naj potrka Komaj je udaril po usnjato rujavem deblu, se je že posul sneg, iz gnezda pa 1e švignilo kakor blisk, tako da sem kar mahnil s strelom po vrhu bora. Kuna se je divje pognala v več kakor pet metrov dolgem skoku proti smrečju. Zdrs- nilo ji je na deblu, padla je na tla, kjer jo je dohitel že drugi, bolje pomerjeni strel. Kljub strelom in snegu je bila koža male roparice suha in zlato grlo je kar žarelo v mraku, ki je pričel počasi padati na otožno zimsko pokrajino. Tak je pri nas lov na lepe kožubarice, katerih kožuščki po strelih niso nikdar več obsuti s snažnimi kristali, ki se tako bajno leskečejo v srebrnih zimskih nočeh. Lesket snežnih kristalov zamenjajo dragoceni bri-Ijanti, ki žare v svitu razkošnih obločnic. SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu in vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo tn azile EN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Vprašajte naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni Odgovor ki ga hoste dobili je nam v ponos — Tudi vam ustrežemo' JO S. ROJ IN A, Ljubljana Aleksandrova cesta S. Tjdi v letu 1938. je dr. B. VTbirel prir* dil največ svojih jugoslovanskih predavali v Olomoueu, namreč 12 in sicer 10 v notra njem mestu in 2 v predmestja. V tem letu je prvič predaval o Jugoslaviji v Kromerižu. v Frenštatu pod Radhoštom in v Novem J1 činu. Izmed mest, kjer ie predaval že prejš- nja leta, L 1933 isnova obiskal Prostčjov Z&breh v severni Mor a vi Češki Telim in Prerov. Tem predavanjem je prisostvovalo skwp«1 4367 posli&alcev; najmanjša udeležba }e Iznašala 28, največja 672, povprečna 182- Kakor minula leta, eo se tudi L 1938 vršila jugoslov. predavanja dr. VybiraJa v glavnem pod okriljem Okrožnih prosvetnih zborov, ponekod tudi skupaj a Sokolom, f Zvezo Narodnega osvobojenja in t drugim« korporacijami. Pri 12 predavanjih eo bili glavni prireditelji delavci iz odborOT čeSko-slov. - jugoslovanske lige. V Frenštatu p. R v Novem Jičinu, v Olomoueu in v Češkem | Tešinu so bila prirejena posebne^ predavanja za dijaštvo meščanskih, družinskih io srednjih šol in sicer: v Frenštatu 1, v vem Jičinu 2. v Olomoucj 3 ter ▼ Češkem Tešinu 2. V Olomoueu pa je bilo mimo tega prirejeno tudi posebno predavanje za vojaštvo 6- pešpolka. Predavateli ie 18 predavanj Ilustriral * lastnimi diapozitivi in sicer vsako predavanje povprečno s 100 slikami. Tudi tokrat je priredil del teh predavani popolnoma zastonj, nekatera zgott proti vrnitvi potnih stroškov in samo malhen del proti delni povrnitvi stroškov za prirejanje in izpopolnjevanje diapozitivnega gradiva, ki nalaga predavatelhi znatne žrtve. Ce pregledamo predavatelisko delovnnie dr. Bohuša Vybira!a. v kolikor se tiče Jugoslavije. od 1. 1931 do danes, dobimo tole pregledno sliko: leta 1931 31 predavanj 7399 poshiSaleeT > 1932 25 » 6043 » > 1933 24 » 4367 * trei skupno: 80 predavanj in 178CC poslušalcev. To eo številke, ki lih ne more naveMl noben dr.ig javno delujoči prijatelj Jugoslavije na Češkoslovaškem. Pri tem pa ne smemo pozabiti delovanja dr. Vvbirala v olomouški Češkoelovaško-ju-goslovanski ligi. ki ima v njem svojega ini-cijativnega predsednika, in njegove stalne rubrike o jugoslovanskih zadevah v olo-mouškem dnevniku »Pozor«: vzor drugim listom, kako sistematično se lahko nudi či-tateliem pregled javnega življenja v bralfifci državi 1 Dr. Bohuš Vybiral ne pričakuje za to delo. ki ga opravlja z zanosom slovanskega idealista in z znanjem ne le teoretičnega, marveč tudi praktičnega slavista. naš^>ga posebnega priznanja in hvale. Priznanje pa mu daie že sama ugotovitev deistev. ki smo iih tu navedli. Primer dr. Vvbirala živ« priča. kako intenzivno živi misel češkoslov. -jugoslov. vzajemnosti tudi dale? od Pr^ge v tako zvani provinci, čiie visoki kulturni nivfl pa daje praktičnemu delu za ta idealni program posebno, vrednost in zadosti Si roke odmeve. — Poskusi poleg že poznanega tudl t P / novi mlečnati Kdor je obeh vrst, ostane z lrav, krepak in čvrst PROIZVODI „UKHOK", ZAGREB. Zimski raj na KsScah Koi.ee, 26. januarja Oni dan je bil avtotaksi od Tržiča do Sv. Ane tako natrpan, da sta se obesila dva tovariša zadaj na vtv in sta vozila ski-joring do Ankeieta. Za majhno napitnino sta si lahko privoščila ta užitek, ki ga poznajo le redki. Oskrbnica s Kofc skrbi za vse, pa tudi za pravilno markiranj« potov pozimi. Najboljša pot na Kofce le In telesne potrebe? Kako sijajno Jbfl zna zadostiti umetna roka ge. Kve&rova, Najbolj razvajene gospodične, ki jedo do« ma le vsako devetdesetdeveto jed, so vesele kuharskih izdelkov kofčarske kuhinja, ki nudi vsakemu vse, kar si poželi. Lako ta. j* na. Kofcah nepoznana beseda. Prvi jutranji aolnčni žarki pozdate okna in napravijo zakurjeno sobo 5e bolj prfc ona, ki zavije pri šentanski sirotišnici na desno in se polagoma vzpenja proti Vasov-niku in čez njegove senožeti na Kal. Pot je dobro shojena; na mestih, kjer so zameti, pa celo odmetana, tako da jo sekate kakor ljubljanski tramvaj po tiru in se ne upehate. Od Kala dalje Je pot tako zložna kakor ona na Rožnik. Po treh četrtih ure sicer čutite malo utrujenost, toda ta mine takoj, zakaj prišli ste na »frato« pod planinskim domom, kjer vas en sam pogled odškoduje za vse kratke napore. Zdi se vam, da se je dvignil zastor v gledališču in vam odkril najslikovitejšo panoramo, čisto belo obsežno jaso robijo visoke, črne ln košate smreke, nad njimi pa se smehljajo grebeni bajne Košute, ki mole v vedrino neba. kakor bi molili pobožno molitev zahvale Stvarniku. Edinstvene Kofce! In ko stopite v obširne, snažne in udobne sobe planinskega doma, mislite da ste stopili v toplo domačijo, kjer vas čaka za-dovoljnost in tiha sreča mirnega doma. Le to Je vzrok, da nosi Ivan, ki hodi z Ml-škom v Tržič, vsak dan na pošto brzojavke, ki naj povedo dragim doma, da bo ta ali oni za nekaj dni podaljšal svoje bivanje na Kofcah. jetno. Prebudil sem m kot gost savezne-ga. smučarskega učitelj* Toneta. Banorca. Takoj me Je vzet v Aok». Mazala sva, da je bilo veselje. Po kopanju t mrzli in topli vodi hajdl ▼ obodnico, kjer j« tečajnikom poskočne godci gramofon, oskrbnica pa jim je delila božansko dehteč kofetek, presno maslo, med ali marmelado. Men« so srbeli podplati, vendar J« zmag«! kliot »Planin« uovejo!« Nepopisno Je delovala Banovčeva maža, ko sva Jo mahala proti SljL Na vsakem koraku pa se je stopnjevala lepota pogleda, da človek iz občudo-vanja, vzdihovanja tn navdušenja nad lepoto pokrajine sploh ne pride. Vedra modrina neba, nepregledne planote smuških terenov, pravljično zasnežene pastirska bajte, na desno razgled preko vseh Kamniških planin, na levo Karavanke ln Julijske Alpe, kjer kukajo vrhovi iznad meglenega morja ▼ dolinah, kakor morske nimfe iznad morja. Malo nad nami pa se mirno grejejo na soncu črede gamsov, Id se za ljudi prav toliko menilo kakor za sodni dan. Kje so besede, da bi te nepozabne vtise popisale? Pridite na Kofce, pa boste z nami vred priznali, da so Kofc« pravi smučarski raj. Praznik stare bosanske gimnazije Travnik, 27. januarja. Poleg sarajevske gimnazije je najstarejša srednja šola Bosne in Hercegovine gimnazija v Travniku, ki jo je avstrijska uprava dovolila in podprla ie političnega motiva, da bi okrepila katolike v Bosni in Hercegovini. Ker je bilo vodstvo katolikov poverjeno doseljecim jezuitom, so bili tudi jezuiti voditelj srednješolskega zavoda, ki je bil otvorjen 3. oktobra 1882. Pravo javnosti pa je dobila travniška gimnazija šele leta 1916. Zavod z gimnazijo in semeniščem pa ni bil last jezuitskega reda, marveč vrhbosanske nadškofije. Prvi vodja zavoda je bil jezuit Erik Brandis, ki si Je pridobil za narodno prosveto toliko zaslug, da se ves Travnik vneto pripravlja na proslavo 100-letnice njegovega rojstva. Nai odlični šolnik, starosta naših pedagogov, ravnatelj g. Emili jan L i 1 e k Je lani izdal knjigo >Slovenski v tujini službujoči šolniki«, ki ima tudi o ustanovitelju travniške gimnazije izčrpne podatke. Erik Brandis se je rodil 30. aprila 1834 na grofovskem gradiču Betnavi pri Mariboru, ki je sedaj last mariborskih škofov, študiral je prave v Švici in v Inomostu, po dovršenih študijah pa je vstopil v Jezuitski red. Nekaj časa je služboval pri Sv. Andražu v Labodskl dolini na Koroškem, Tja ga je red poslal zaradi tega, ker se je vneto učil slovenščine. Pozneje so ga poslali v Zagreb in iz Zagreba je še med okupacijo leta 1878. obiskal Travnik. Službovati med Jugosloveni je bil njegov življenjski Ideal. Za naš rod se je zavzel, ko je služboval na madžarski gimnaziji v Kaloči, ki so jo obiskovali Bunjevci in Sr- bi iz Bačke. Kakor pravi v svojem dnevniku, se je že takrat začel vneto učiti »srbskega ali hrvatskega Jezika«. Ko Je nekaj časa služboval na Dunaju, ao mu dali priimek »hrvatski pater«, kar mu je zeio ugajalo. Predlagali »o ga za škofa v Ba-njaluki, svoje protektorje pa Je zavrnil s odločnimi besedami: x5e bi hrepenel po odličnih mestih in časteh, ne bi nosil re-dovnlške obleke.« Brandis je bil prvi Jezuit, ki Je prispel v Bosno, in leta 1882. Je položil temelje travniškemu semenišču in gimnaziji. V Travniku je deloval 38 let, umrl pa je S. marca 1921 v 87. letu svojega plodonosnega življenja. Zaslovel je kot botanik in ureditelj prirodopisnega kabineta. česar ni nabral na svojih potovanjih po Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in črni gori, je dobil od javnih muzejev in privatnih prirodorfiovcev v zameno za svoje du-plikate iz bogate vlašičke flore, lz zoolo-gije in mineralogije. Marsikaj pa so mu prispevali tudi redovniki iz Kitajske, Indije. Afrike in Avstralije in Je tako postala njegova naravoslovna zbirka prava znamenitost in ponos Travnika. — Dobro sem poznal tega velikega prijatelja Jugoslovencrv, pravi g. ravnatelj Lllek, poznal pa sem tudi slovenska rojaka, redovnika Hoferja in Slaviča, ki sta tudi delovala na travniški gimnaziji. Od leta 1891. do 1902. sem kot član sarajevske maturitetne komisije hodil tudi k maturam v Travnik in tam s Hoferjem ln Brandisom izpraševal maturante. Slavič, ki je bil doma od Sv. Križa pri Ljutomeru in je služboval v Travniku nalprej od leta 1882. do 1899. in potem od 1908 do 1909, pa je bil kot rektor član komisije. Rdeč! križ po vse f državi Organizacija Rdečega križa je pod državno zaščito ln razširjena na vse občine ▼ difavt LJubljana, 27. Januarja. Po zakonu o druStvu Rdečega križa, ki je bil lani 5. septembra objavljen v »Službenih nov:nah«. se je vršila izredna glavna skupščina Rdečega križa, ki ie preuredila društvena pravda. Prav;k so bila potrjena že lani v začetku decembra in z novim letom ie Rdeči križ stopil v novo dobo svojega obstoja in Tazvoia. Njegova organizacija, teritorialna razdelitev in funkcije odbornikov se ravnajo po državni administrativni razdelitvi in po nalogah društva na podlagi sprejetih obvez ženevskih konvencij. Na čelu društva kot njegov najvišji predstavnik v državi in v mednarodni zvezi društev Rdečega križa ie predsednik, ki ga imenuje in razrešava dolžnosti kralj na predlog predsednika ministrskega sveta. Naiv?šji upravni organ društva pa je glavni odbor s sedežem v Beogradu. Da bo teritorialna razdelitev društva odgovarjala področjem državne administracije, se namesto dosedanjih 15 oblastnih odborov ustanavlia 9 banovinskih odborov in beograiski oblastni odbor. V sedežih sreskih oblasti se ustanavliajo sreski odbori, v sedežih občin pa občinski odbori Rdečega krila. V krajih, kjer ni odborov, .pa se ustanavljajo poverjeniitva. Druitre- ni člani so: vel;ki dobrotniki, dobrotniki, ustanovitelji, stalni, redni in podporni. Članarina za redne člane znaša 24, za podporne tw 6 Din na leto. Naročnina društvenega glasila »Glasnik« za redne in podporne člane stane 10 Din letno. Vpisovanje državnih uslužbencev v društvo vršijo državni uradi, pri katerih dotični službujejo Letna zborovanja se vršijo po določilih novih nravH: za občinske odbore v januarju, za sreske v prvi polovici februarja, za ba-novinske v drugi polovici februarja ali ▼ prvi nolovici marca, dočim se bo glavna skupščina vršila v aprilu. Podmladek Rdečega križa je organiziran v sestavu vseh društvenih odborov, njegov kader pa so šo1«ki odbori. Z novim zakonom in z novimi pravili je organizacija Rdečega križa razširjena po vsej državi in na vcako občino Vsa državna in občinska oblastva pa imajo dolžnost, »odpirati društveno delo. Poleg vseh nalog, ki jih ima organizacija Rdečega križa po mednarodni konvenciji, bodo vv nieni odbori složno z državnim' in občinskimi upravami sodelovali pri zdravstveni propagandi med narodom in pri vseh humanitarnih akcijah. ♦ Dva nova rotarska kluba v Jugcs avlji. V naši državi je doslej 16 mednarodno priznanih Rotary-klubov, med drugim t Ljubljani in Maribora Te dni sta oiia n-avgurirana še dva nadaljnja kluba t 7.e-munu Ln v Banjaluki, ki sta tudi že izpolnila vse ta sprejem v mednarodno lotar sko zajednico potrebne pogoje. Tudi v Celju so že skoro dovršene Driprave za ustanovitev rotar&kega kluba. ♦ Promocija. G. Žekar Franc iz Sopot pri Brežicah je bil 27 t. m. na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije, čestitamo! ♦ Dva nova zdravnika. Na m edicij«ai fakulteti v Gradcu sta bila promoviran* za doktorja vsega zdravilstava gg. Erik KHnc iz Gornje Radgone, bivši predse iuK >Trig!ava< v Ljubljani, in Albert Sentoč nik iz Košakov pri Mariboru Čestitamo! ♦ Iz Zdravniške zbornice. V imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan 18 t. m. g. dr. Janez Schrott. zdravnik-volonter v Ljubljani. ♦ Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja delodajalce, da priznava izključno samo ona plačila za urad, ki so bila izvršena pri uradov! blagajni, po poštni položnici pri Poštni hranilnici ali po pravilno legitimiranem inkasantu proti pobotnici na uradovi tiskovini. pri tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška ln dečja oblačila. ♦ Nov tolmač za češki In nemški jezik Apelacijsko sodišče v Ljubljani je Lmeno ?alo dr. Ivana Murka, odvetniškega pripravnika v Ljubljani, za stalno zaprise ženega tolmača za češki ln nemški jezik na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani ♦ šolski časopis. Sekcija JUU za dravsko banovino v Ljubljani prosi vse, ki žele so delovati v poizkusni številki šolskega časopisa, da oddajo rokopise predsedniki' uredniškega zbora g. Jožetu Župančiču, učitelju v Litiji. Številka bo izšla ob konc februarja s snovjo za prvo poiovlco letošnjega marca. Rokopise je poslati do 2. februarja. SOKOL II. PUSTNI PLES NA PUSTNO SOBOTO V KAZINI 1500 • Zahvala. Podpisan! izrekam v Imenu državne glasbene akademije iz Zagreba najglobljo zahvalo Ljubljani, ki je s takim navdušenjem sprejela naša izvajanja na koncertu v dvorni Uniona 19. t. m. Poseb no zahvalo smo dolžni banu g. dr. Marusiču za njegove izpodibudne besede polne pri znanja in za njegovo dragoceno darilo, oodbanu g. dr. Pirkmajerju, univerzi, mest ni občini, zastopani po pednačelniku g prof Jarcu, šefu prosvetnega oddelka ban-ske uprave g. pro*. Brezniku, vseu-c. profesorju dr Zamiku, vsem javnim, kultur nim, glasbenim in umetniških institucijam in sploh vsem, ki »o s svojo prisotnostjo ln priznanjem omogočM tako izreden uspeh koncerta Iskrena zahvala gre prirediteljem našega koncerta. Glasbeni Matici, ki je s tako veliko ljubeznijo in požrtvova-njem omogočila naš koncert. Zahvaljujem se najiskrer.eje predsedniku Glasbene Ma tiče senatorju g. dr Ravnlhariu ln njegov soprogi za prisrčne besede !n krasne ven-^e. Prav tako vsemu odboru in članstvu. Pri tej priliki naj se spomnim tudi velikega mojstra g Mateja Hubada. Iskrena zahvala gre ravnatelju konservatoriia g. Juliju Be-tettu, uglednemu profesorskemu zboru, dragim slušateljem in Zvezi godbenikov z-i pr srčen sprejem, bratsko sodelovanje ir za poklonjene vence. Zahvaljujem se nada Ije iskreno vsem cenjenim redakcijam ljubljanskih časop'sov. ki so tako složno podpirali našo prireditev. Izredra čast mi je v imenn državne glasbene akademije njenega profesorskega zt-ora in slušateljev izreči na tem mestu našo naj!skrenejšo zahvalo vsej glasbeni Ljubljani s tonlo željo, da bi naš koncert pomenil okrenit.ev medsebojne kolaboraere v čast naroda in države _ Fran L h o t k a, rektor državne glasbene akademije. Novo otvorjena Bonboniera tovarniška zaloga splošno znanih proizvodov, dnevno sveže bJago. Tyrševa cesta 1 tik nebotičnika 1494 ♦ Nove volitve občinskega odbora v Srcmijan. Ker j<_ upravno sodišče v ^ razveljavilo občinske olitve v občini S.-om ije, je banska uprava odredila nove v/it-ve občinskega odDora, ki se bodo vr£'.le v nedeljo 25. februarja. Volišče bo določila občina ♦ Zveza združenj gostilniških obrt' dravske banovine v Ljubljani priredi za član-stvo dva trodnevna kietarska tečaja, in si cer v Mariboru na banovinski vinarski in sadjarski šoli 5., 6. in 7. februarja in v Novem mestu na banovinski kmetijski šoli na Grmu 15., 16. in 17. februarja. Ude-iebo je prijaviti z istočasnim nakazilom vpisnine, ki znaša 50 Din za udeleženca pri zvezni upra' ' v Ljubljani, kjer se lebe tudi vsa pojasnila glede prehrane in prenočišč Vsak udeleženec si naj om'sli tudi najnovejšo izdajo knjige »Vinski zakon in kletarski v od g Andreja žma^ca ♦ Poziv k prijavi poizkusnih zemljišč za izvedbo prime-jalnih poizkusov gnojenja krompirja. Da bi doznala dopustnost me šanja apnenega dušika s superfosf loni t.!k nred gnojen"°em in da bi obenem r>fV"a Pri obledeli sivorumenJkasfi barvi kože. motnih očeh. slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji težkih sanjah. želodčnih bolečinah, pritisku v elavi. namišljeni bolezni 1e pametno. da izpiiete nekai dni zapored vsako infro na fpščp kozarček naravne »P^HT Tnspfnvpfl' "Tcnriop. e vesti zala kmetovalcem na rzgledih uspešnost umetnega gnojenja v primeri z gnojenjem s hlevskim gnojem, namerava naprav t' kmetijska poizsusna in kontrolna postaja f Ljubljani letos pomladi večje število trl-parceliranih primerjalnih gnojilnih poizkusov v izmeri po 900 kv. metrov za lirom-pir kot poizkusni sadež. Kmetovalr i s ozemlja kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Ljubljani (to je iz bivše ljubljanske oblasti in iz celjskega sreza) ki imajo resno voljo delati take poizkuse Lr razpolagajo ob kaki javni poti z njivo, ki jo nameravajo obdelati letos s krompirjem naj se prijavijo. Prijave sprejema pismeao in ustno do 10. februarja kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v Ljubljani, Tyršsva cesta 38. V pismeni prijavi naj prijavnik navede čitljivo svoje ime ter priimek nadalje kraj in Lišno številko svojega bivališča kakor tudi pošto in železniško postajo. Postaja bo dala poizkusniku potrebna umetna gnojila na razpolago; za njihov prevoz, za hlevski gnoj, za sadež in za dele pa bo mora! skrbeti poizkusnik sam. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 8. letošnji številki med drugim: zakon o dopolnitvi sporazuma med Jugoslavijo • Francijo: za.ton o začasnem trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu med Jugoslavijo in Grčijo, predpise za dopustna naprezanja lesa v stavbarstvu; ratifikacijo mednarodne konvencije za pobijanje pona rejanja denarja; ratifikacijo konvencij«? o uporabi svinčevega belila za barvanje po republiki Venezueli; uporaba konvencij« glede vrednostnih pisem In škatel na Glbr altar, pristop Libanona in Sirije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del in drugo. ♦ Proglasitev za mrtvo. Okrolno »odi šče v Ljubljani je uvedlo postopanje, d«i se proglasi za mrtvo Marija Jekovčeva, rojena Svobodova, stara 54 let, poročena 14 novembra 1. 1906. s Cirilom Jekovcem, stanujočim tedaj v Ljubljani. Nazadnje <*.• bila v Varšavi, od leta 1916. pa je izginna vsaka sled za njo. Njen mož inž. Ciril Je-kovec je zdaj v Buenos Airesu. ♦ Zimsko veselje na Menini. Ix Menlne nam poročajo: Letošnja zima je naklonila vzhodnemu delu Kamniških planin toliko snega, da ga ne bo zmanjkalo do Velike noči, četudi ga prav nič več ne zapade. Zadnje dni je nastopilo tako lepo solnčmo vreme in smučarji že dolgo nis0 imeli tako ugodnih prilik, da se v dobrih snežnih razmerah ob krasnem vremenu naužijeio vseh krasot zimske prirode. Megle, ki zjutraj pokriva doline, na planinah ni. Menino planino je obiskalo že več smučarjev in pričakujemo, da jih bo v prihodnjih dneh še več. Koča je oskrbovana in člani SPD in dijaki imajo v njej znaten popust. Dobra zveza z Menino je avtobus, ki odhaja ob 13. iz Kamnika proti Tuhinjski dolini. ♦ Dragocena knjižnica šibeniškega samostana. V samostanu sv. Fra-nje v šibeni-ku, ki obstoja že od 1. 1299., je velika dragocena knjižnica, iz katere so črpali zgodovinske podatke že mnogi hrvatski zgodovinarji. Med drugimi je tudi znamenito delo »De regno Croatiae et Dalmatine«, prva izdaja iz leta 1666., ki jo j® avtor Lu-cius lastnoročno popravljal ter posvetil Petru Zrinskemu. Nadalje je r knjižnici, ki obsega preko 7000 knjig, tudi mnogo spominov na briblrske kneze. ♦ Prva slovenska ljudska šola v Bneno* Airesu. Glasilo slovenskih rojakov v Argentini piše, da so tamkajšnji naši rojaki dobili svojo prvo osnovno šolo v Buenos Airesu. Ravnatelj šole je rojak Vladko Ko-mac, pomagata pa mu rojaka Ciril Jekše in Anton Bareto. Slovenske čitanke za vse razrede je dala na razpolago uprava dravske banovine v Ljubljani. ♦ Popravljanje važnega savskega nasipa, še ta mesec bodo začeli popravljati savski nasip Klakar-Dubica, ki je močno poškodovan od zadnjih poplav. Ta nasip vodi od Bosanskega Broda ob Savi proti šamcu ln varuje veliko Ivanjsko polje. Nasip w> popravljali že v jeseni, a nove poplave »o pokvarile in preprečile delo. Popravila morajo oiti čim prej in čim boljšo izvršena da pomladanske ix>p!ave ne bodo ralll«» Ivanjskega polja. ♦ Za večjo prometno varnost v Beogradu. Lani je beograjska prometna policija kaznovala okrog 4000 voznikov, 35 pa je odvzela vozniška dovoljenja zaradi kršenja prometnih predpisov. Precejšen del prometnih nesreč pa se seveda ne sme bele. žiti na račun voznikov, marveč na račun nepazljivosti Ln slabih navad občinstva v pogledu pouličnega prometa. Da bi se temu odpomoglo, se je prometna policija odločila za zelo primeren način pouka za občinstvo V kinematografih prikazujejo od časa do časa slike, vzete iz pouličnega življenja, iki nazorno kažejo, kaj vse more »biti vzrok prometnim nesrečam. Na teh filmih vidimo n. pr. otroke, ki brez nadzorstva gredi ulice igrajo nogomet ali pa sede zatopljeni v kako igro. Prometna policija upa, da bodo take slike dosegle velik uspeh in zboljšanje prometne varnosti. ♦ Odkup tobaka v Južni Srbiji je dovršen in so prejeli sadilci tobaka okrog 26 milijonov dinarjev za okrog 3,100.000 k/ izbranega tobaka, dočim so komisije mori'--poiske uprave sežgale okrog 355.000 kg ne uporabnega tobaka. Južnosrbsko toba*..io področje je monopolska uprava razdeliai na 15 rajonov, ki so imeli vsak svojo komisijo za prevzem in odKup tobaka. Po kakovosti so dali najboljši tobak nasledrji rajoni: skopski, prilepski, štipski in gjev-gjeiski. V splošnem st je pridelek zm. nj šal, ker se po odredbah monopolske uprave v zadnjem času bolj pazi na kakovost kakor pa na količino ♦ Zastoj v stari lesni Industriji. Znana sarajevska lesna industrija in tovarna pohištva Venturini-Butazzoni je te dni usta vila dela v gozdu v Ilijašu 'blizu Sara^va Istočasno je bil ustavljen tudi pogon gozdnih žag te tvrdke kakor tudi promet po.l jetniške železnice, ki je vozila les iz gos da Delo v ilijaškem gozdu je prenehalo zaradi tega, ker je ootekel rok pogodbe o izkoriščanju gozdov, sklenjen med podjetjem in državno upravo V svojih žagah i raznih drugih delavnicah je imelo podjet je okrog 150 delavcev, ki So sedaj osti.' brez posla Tvrdka je vodila svoje podjetje v Ilijašu že 22 let. ♦ Usodna redukcija v leškem rudnlkj V Hišniki v Lešah b'izr Preval j je lz ' °1<< delo preko 100 de'avcev ln je ostalo v slu 4 bi samo še okrog 30 m'ajših moči Med od puščenimi rudarji je mnogo takih, ki sr službovali že po 10 do 28 let Nekateri do seveda klicani nred komisijo za upok^ iitev. vprašanje na ie. komu bo vse pokoj nina priznana. Revni delavci ao v obupnem položaju. Kože za vzpon - „psi", Vam prihranijo mnogo truda na planinskih turah. Ce niste popolno opremljeni, zahtevajte naše izdaje: »Vse za zimo« a cenikom ter »Šport in moda« B. KOLB & PREDALIČ LJUBLJANA, Selenburgova ulica 8. • Nai največji železni rudnik Ljublja, ki je lansko leto obratoval s zmanj«ai.o kapaciteto, Je te dn| pričel t delom spet v polnem obsegu. Podjetje je vzelo v službo nekaj »to prej reduclranih delavcev, sprejelo pa bo še nekaj novih delovnih moči. Obnova dela v polni kapaciteti Je posledica sklenjene pogod-be rudniške uprave z Daasko o izvozu okrog 300.000 kg železne rude. Ta pogodba zajamčuje delo v polnem obsegu za leto dni. Rudo bodo z železnico vozili do Bakra, od tam pa s parniki. Uprava rudnika se pogaja tudi z raznimi podjetniki na Madžarskem za izvoz, odnosno prevzem rude. VSAKA GOSPODINJA ki kupi 1 kg »LUSTROLc tekočega parketnega voščila za brizganje in prinese a seboj izrezek tega oglasa DOBI „LUSTROL" BRIZ-GALNO ZASTONJ pri tvrdki Lustra, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča) 1473 * Važne zahteva o ureditvi »uSaškega pristanišča. Zastopn'ki sušaških podjetnikov so zbornici za TOI priporočili, naj izposluje naslednje ureditve in ustanove: sušaško pristanišče naj se tako uredi, da bo moglo obvladati ves promet iz zaledja. Uveljavi naj se pristaniški sistem Sušak-Martinščica-Bakar, Martin&čica pa spoji i železniško progo. Državni proračun za prihodnje leto naj določi potrebne kredite sa temeljito ureditev sušaškega pristanišča. Določi naj se kombinirana železniška te parobrodna tarifa za blago, ki lz zaledja prihaja v primorje in na otoke. Na Suša ku pa naj se otvori carlnako-kemljski laboratorij, da se odpravijo velike zamude v blagovnem prometu, ki nastajajo ioslej zaradi tega, ker je treba čakati na izvedbo kemičnih analiz ▼ Zagrebu. Družabni večer S PLESOM 2ELEZ. IN POSTNIH URADNIKOV v Unionu 2. II. ob 20. uri ♦ Poiar v največjem oslješkem parnem mlinu. V petek popoldne je Izbruhnil ogenj v največjem parnem mlinu v Osi-jeku r spodnjem delu m^ta. Ogenj je nastal r MI. nadstropju skladišča, kjer je bilo spravljenih okrog 150 vagonov te prodane moke. Ta del poslopja vsebuje tudi mnogo leseuiega materiala. Ogenj Je nastal najbrž zaradi kratkega stika in se je razširil s največjo brzino. Skladišče »o ovlii tudi gosti oblaki dima, kar je močno oviralo gasilce, ki niso imeli dovolj plinskih mask. Svoje delo so morali omejiti na zavarovanje drugega skladiščnega poslopja, ki pa ni v toliki nevarnosti, ker je obdano z visokimi betonskimi zidov) Zaradi velikanskih zalog moke, ki »o izgorele ali pa Sv pokvarjene od vode, bo znašala Skoda preko S milijone dinarjev Ker Je mlin zavarovan na 10 milijonov, bo škoda pokrita. To j« edini mlin, ki js v Osijeku 6« r obratu, odikar je likvidiralo veliko mlinarsko podjetje Union. V mlinu je zaposlenih okrog 60 delavcev. ♦ Spet požar. Dne 12. novembra lani ua ma je pogorelo gospodar, poslopje r Spodnji Pol&kavi št. 62. Kljub temu, da je najino zavarovanje pri Jadr^ski zavarovalni družbi, Ljubljana, Beethovnova ulica 4. poteklo, nama je ta zavarovalnica poklon -la podporo v znesku 10.000 Din. Za ta olo-vekoljubni čin izrekava Jadranski zavarovalni družbi najlepšo zahvalo in to mednarodno, po svoji kulantnosti znano družbo vsakomur najtopleje priporočava. Katarine in Karol He>bar. ♦ Topla obleka vas more morebiti obvarovati prehlada, a nikdar okuženja. Ako se želite obvarovati okuženja, morate jemati pastile Panflavin. ♦ Brezvestno Izkoriščanje revežev. Na škodo največjih žrtev gospodarske krize poslujejo poleg prekupčevalcev vložnih knjižic tudi razni drugi nepošteni trgovci z velikimi dobički. Zagrebška policija je dobila več prijav o neki privatni zastavljalnici, ki sta Jo vodila neki trgovec Jankovič in njegov italijanski pajdaš Fo-gliardi. Možakarja sta dajala manjša posojila proti zastavnini. Za javnim lokalom trgovca Jankoviča &o odkrili policijski organi veliko shrambo tajne zastavljalnice, ki je bila polna najrazličnejših predmetov Jankovič je bil vodja tajne zastavljalnice, italijanski pajdaš pa je financiral dobič-kanosno podjetje, ki je nosilo ogromne obresti od malih posojil. Jankoviča in Fo-gliardija so zaprli. ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87. A N N Y O N D R A v filmu prekrasnega petja, smeha in zabave ČE BABY LJUBF Sodeluje sloviti 4enski pevski zbor »Singing Babies« Dopolnilo nov zvočni tednik! Predstave: v nedeljo ob 3., 5.,' 7. in 9. uri. v ponedeljek ob %7. in uri PRIDE! PRIDE' NOCOJ ALI NIKDAR... BuSset „Pri IVANU" Aleksandrova cesta št. S (dvorišče) je otvoril POSEBNO SOBO 1496 • Afere Prlvredn« banke v Skoplju ee bodo 4. februarja obravnavale pred sodiščem ki vlada za razpravo po vsej Južni Srbiji in tudi v Beogradu veliko zanimanje. Obtoženi so štirje člani uprave akrahirane banke in Rade Lajtmanovič, ki je bil ravnatelj podružnice Državne hipotekarne bamke v Skoplju. Upravniki Privredne banke »o s pomočjo Lajtmanoviča pridržali ln zapravili milijonske kredite, namenjene producentom opija. ♦ Vlom zaradi lovskih puik. V poslopje sreskega urada v Bosanskem Brodu je bil izvršen vlom, ki je po svojem motivu dokaj nenavaden. Sluga je pozno zvečer slišal ropotanje in meneč, da so se vlomilci spravili nad blasajno, je takoj alarmiral redarje. V blagajniških prostorih pa so našli rse v redu, ko pa »o naposled pogledali tudi v shrambo raznih zaplenjenih predmetov, so našli tam nekega 18ietnega mladeniča Iz okoliške vasi, ki Je Imel v rokah dve lovski puški. Ta mladenič je tfcil nekaj dni zaprt prt sreskean poglavarstvu !n se Je med tem časom zagleoal v zaplenjeno orožje, k! al ga Je hotel prisvojiti za vsaiko ceno. Odkrito Je prizna . da je tvegal vlom zaradi lovske puške. ♦ Usodno zmoto »»grešijo vsi, ki ve.-J.i-mejo, da >šenka< o! več med živimi. Zastonj namreč dobi prvo izdajo knjige Jan^a Kača »Med padarjl In zdravniki«, ki je dvignila toliko prahu, vsak kdor naroč do 1. marca t- 1. kmečki roman yGront< in »Pisane zgodbe*, ki tzldeta obe s« rs-liko noč v »II. Izdaji. Naročila snrejema založba »Zemlja« / LJubljani, Gajeva oM-ca 94. Na šalterfu ste najbolj Izpostavljeni nevarnosti infekcije, najdiskretnejšo zaščito vam nudijo okusne ANACOT-PASTILE. « 8tra4no raztoojnlfctvo v Velesu. C« par dni »o pogrešali Soletoo Aado Cičiritovl-čevo, ki je živela »ama t »roji hiši 'n Je blia na glasu kot zelo premožna. Policija Je naposled odprla njeno hiAo Ln po dolgem iskanju so našli truplo nesrečne žene pod kupom preprog. Anda je imela s sekiro razbito glavo, razbojniki pa bo ji odsekali tudi prste, da so se polastili njenih dragocenih prstanov. To strašno razbojništvo močno spominja n« umor beograjske milijonarke Mitrlčevičke in Je za enkrat tudi popolnoma zagonetno. * Lastno stanovanje lahko dobite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema »Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. * Obledele obleke barva v različnih ba*> vah in plislra tovarna JOS- REICH, Iz Ljubljane K_ Pogreb Elizabete Lovilnov«. ''čer»j ob 14.30 se je vršil Izpred hiše Ivlocti v Gradišču 13 pogreb znane tn priljubljene ljubljanske gostilničarke ge. Elizabete Lov šinove. Preden so prenesli krsto a* voz. •o zapeli pevci Ljubljanskega Zvona pod vodstvom g. Zorka Prelovca žaicstiako »Vlgred«. Po blagoslovitvi Ln molitvah te Je razvil t Gradi&ču velik fcalai k^revol, ki je krenil po Kongresnem trgu, Wolfo-ri ulici in dalje po Miklošičevi cesti ter Komenskega ulici proti Sv. Križu. V »prerodu »o bile poleg sorodnikov dolge rrate ljubljanskih ln zunanjih gostilničarjev, pripadnikov obrtniškega stanu in Lugega občinstva. Plemeniti ženi bodi ohranjen trajen spomin! u_ Zanimanje za lahovsko Igro Je pada tudi pod Rožnikom in okolici neverjetno naraslo. V restavraciji »pri Katrici« se zbirajo šahi?tl kar na veliko. Vsak četrtek se Igrajo sila napete igre Sem ln tja pa tudi predsednik šahovskega tiuba odigra simultanko. Ob ponedeljkih je Šahovska šola. V zadnjem času se prav posebno obdelava knjiga dr. M. Vidmarja. V začetku prihodnjega meseca se bo pa pričel šahovski turnir za naslov prvaka kluba. Za turnir so razpisana prav lepa Ja-rila, k! so Jih podarili prijatelji kluba. _ V četrtek 1. februarja pa se bo vršil mateh med šahovskim klubom restavracije »pri Lovcu« in klubom »pri Katrici«. Vsi šahi-sti In prijatelji kraljevske Igre so vabljeni, da se prepričajo o vnetem šahiranju pod Rožnikom. u_ Francoski Institut V sredo Ji. t m ob 21. bo predaval v društvenih prostorih r Narodnem domu g. profesor Raj mond Warnier iz Zagreba in sicer o francoskem romantizmu. Predavanje bo skiopticno u_ Mladinski oder društva »Tabor« tK> na splošno željo ponovil svojo uspelo pred stavo »Malo za res in malo za šalo« n< svečnico, 2. februarja ob 3. popoldne v dvorani Delavske zbornice. StarSi privedt-te svojo drasro deco. u_ Preporodovci (ke)l Danes ob pol l'J bo predaval v Areni Narodnega doma g Hribar Zoran o temi: Razvoj države ir kulture. Pridite vsi in točno! Vabljen člani SOP. u_ Pevsko drultvo »Slavec« spreje.ma nove pevke in pevce samo še do 5. februarja. Prijave: Rožna ulica 15, gostilna Lo-zar. u_ Redni letni ob6nl zbor Društva za zgradbo In vzdrževanje Sokolskega Ho-na v šiškl bo 11. februarja v Sokolskem do-mu v šiškl. u_ Tečaj za izboljšanje posluha Je vzbn dil pozornost tudi pri odraslih in ker so se nekateri že prijavili, se bo vršil za odras'* poseben tečaj, če se jih prijavi primerne število Informacije: na Bleiweisovi cesv' 21. v opoldanskih urah. u_ železniške legitimacije upokojencev ki so bile dane za proiongacijo za 1. 1934. so gotove in se Jih lahko dobi na glavnen kolodvoru v računski nisarni. u_ Društvo »Meščanska iola In dom« na Viču vabi člane in ostale občane na ^r: redltev pomladma Rdečega križa državn« meščanske šole na Viču danes 28 t m -Sokolskem domu ferala se bo pravllič.n 'gra »Izidor In Ann&ka* 7ačetek ob 16 Ker Je ves dobiček nsmenten za nakun Šolskih potrebščin ee pričakuje velika udeležba. Gg- ristom, v ustom'. Glavno zastopstvo in izključno samo« prodajo za našo državo DORAMAD radioaktivne zobne kreme ima edl« nole Otpremna kuča »LAl>OK, r.am Losta prinesla mnogo sau*.v« in b.e^a razpoloženja Petja ln godbe bo M*-v< j. Pa tudi komičnih sren. Pet.f»r Lorr« bo pokaral, ikmko a« razume na svoj nl posel. Čez* Bolvarr kot reilser p^aH, da je to njeroro najboljše in še delo. To na zaradi tega, ker mu je ^ot bo skomponlral znani komponist Robert Stoltz. — Sezona r Kairu, ki Jo je preft-rH Willy Frits-^h r »encl piramid ki cb v»«ot-Ju sf!a?e, mu Je bila telo T.seč kakor pravi sam. če Je bilo res tako lepo, kakor tr*5 Fritsch, bomo Imel! priliko videti te 1 n' URADNISTVO POSTNE HRANILNICE (Cek. urada) priredi I. PLESNI VEČER v dvorani Trgovskega doma S. februarja ob pol 9. uri zvečer. Vstopnice v predprodaji v blagajni PoSt-ne hranilnice. Cvirn-jazz, prvovrsten buffet." 1444 u_ Podmladek J8 meftčancke iol« n« Viču priredi dajies ob 16. t Sokoiake® domu mladinsko predstave »Izidor« Ln Anu-ška«, h kateri vljudno vabimo pisatelje naše mladine. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo šolskih po.rebščln revni mladini vabimo k obilni udeležbi. u_ Pavlov mraz. Po apostolu Paviu Je pritisnil mraz, ki se počasi stopnjuje. Pre^J dnevi je barometer beležil 783 mm, včeraj zjutraj pa 776. V Ljubljani je včeraj zjutraj meteorološki zavod zabeležil _10.3 C, na aerodromu je termometer kazal _13 C, r Medvodah pa —14 C. Poročila iz posameznih krajev Javljajo jiasiednje »tanje Jutranje temperature: Bohinjske Bietrios —14 C, Bled jezero —12, Brežice —8, Celje _5, Dravograd _14, Jesenice _G, Kam- nik _11, Kranjska gora ln Kočevje —1J, Kotorbba —4, Ljutomer —5, Maribor _7, Novo mesto, 8t. Jani d* Dolenjskem ln Tržič _7, Rakek _10. Pretežno je blio * dravski banovini Jasno In »olnčno. V LJub> Ijanl in okolic! je bila zjutraj gosta megU. poje v veseli opereti Ps^Seva ljubezen u— želodec ljubljanskih četveronožec-v. Pred vojno »o ljubljanski četveronožcl 6« prav Imenitno živeli. Leta 1S13. j« bilo v mesto uvoženo 1,145 375 kg ovsa in koruze in 3,675.633 kg otrobov, sena, slame ln rezanice, lani pa vsega skupaj (torej ovsa, koruze, otrobov, sena, slame tn rezanice) le 2,517.334 kg. Znak, da modemi avtomobili zelo izpodrivajo četveronožnlke v Ljubljani. u_ Bežigrajčanl ee prešel« na H*vaje= Mlado in staro bo zbrano pri Sokolu, Ljub« lja.na III., ki priredi 3. februarja ob 20. pr. vo mašikarado. Pričarali bodo v mrzlo Ljub Ijano južno solnce, vitke palme, koko«e banane in južno razpoloženje. V tipičnih kolibah bo nič koliko veselja »Noč na Havajih« >bo največja revija mask letošnjega kratkega predpusta. Sodeluje originalen The Falcton jazz. Pridite tudi VI in potujte na Havaje. u_ >Začetnlšk| plesni tečaj« s poukom osnove vseh družabnih plesov tn »četvor-ke, se vušl vsak ponedeljek ob 20 v Jen-kovi šol! _ Kazina. Posebne plesne nr* in Informacije vsak dan. u_ Sokolsko društvo Ljubljana lil. za Bežigradom priredi v soboto 3. februarja prvo svojo ma sarado. Vse članstvo ln So-kolstvu naklon j. no občinstvo vabimo, dn se te prireditve polnoštevilno udeleži. N« svidenje. u_ Samo še štiri dni nas loč! od redkega družabnega dogodka, ki so ga prip-avilt zabave in plesa željnemu občinstvu železniški in poštni uradniki za svečnioo 2. februarja ob 20. v veliki dvorani Vn;ona. Pridite, ne bo vam žal: ustregli boste sebi in svojim in še Jober namen boste po prii povrhu Naknadna vabila in vstopnke se dobivajo pri obeh blagajnikih na žel. oz r. poštni direkciji u_ Na vseh tramvajskih listin Je rek!*, ma za Rogaško Slatino, ki je v zvezi z dobitki. Pojasnilo v vsakem tramvajskem vozu. nnnuLiLiujLH-jnmuLjmLULJiJL"juuum Poravnajte takof fsarccbtino za zadnji kvartal. »Jutrovo« nezgodno zavarovanje naročnikov pri zavarovalnici ^.Tn^o^iavlli« miruje, če ste s plačilom nf-očnine v zaostanku za več kot 14 dnL Znižana cena od Din 35«-na Din 20.—! Največje veselje napraviš svojemu prijar- telju ali prijateljici, Ce mu (JI) podari« za darilo znameniti roman prekletstvo ljubezni4 ki ga dobiš pri upravi »Slovenskega Naroda*, Ljubljana, za Din 20.- (oba dela); v platno vezana oba dela skupaj Din 40.- (a poštnino Din 3,- več). Iz Celja e— Šolske proslave sv. Save, ki jo je priredila celjska pravoslavna cerkvena občina včeraj dopoldne v telovadnici mestne narodne šole, so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, šol, narodnih društev in korporacij ter veliko število občinstva. Po cerkvenem obredu lomljenja kolača, pri katerem je pel moški zbor CPD pod vodstvom g. šegule, je prota g. čudič v lepem nagovoru orisal življenje in delovanje sv. Save. Sledilo je deset uspelih deklamacij dečkov in deklic, nato pa je mladinski zbor deške meščanske šole pod vodstvom g. šegule zapel »Himno sv. Save«: ln državno himno. Zvečer se je vršila v gornjih prostorih Narodnega doma dobro obiskana in spretno aranžirana »Sve-tosavska beseda«. Igralska šola v Mestnesn gledališču. Danes ob pol 11. dopoldne bo v gledališču določitev termina za javno produkcijo in razdelitev vlog. e— Truplo mesarskega pomočnika Jožeta Brezovška, ki ga je v petek popoldne med prepirom zaklal 301etni mesarski pomočnik Franc Lešnik iz Celja, doma z Dobrne, so včeraj dopoldne obducirali v mrtvašnici na okoliškem pokopališču. Lešnik je prizadejal Brezovšku dober pedenj dolgo rano od desne strani trebuha proti srcu in mu prerezal glavno žilo. Lešnik je ravno te dni polnil 20. leto in je bil doma iz Turja pri Dolu, pristojen pa v občino Sv. Krištof nad Laškim. Lešnik, ki so ga včeraj izročili okrožnemu sodišču, priznava dejanje, a se zagovarja s silobranom. Pogreb Jožeta Brezovška bo danes ob 16, na okoliškem pokopališču. e— Kino Union. Danes ob 14.15, 16.13, 18.30 in 20.30 zvočni velefiim »Kadar žena ljubi.. .Moje ture«. Popelje nas v spremstvu lepih skioptičnih slik v čarobni svet naših planinskih orjakov, prikaže pa nam tudi golo, nedostoono gorovje Prokletije. a— Rdeči kri- v Studencih ima v torek t m ob 18. v občinski pisarni Studenci svojo redno letno skupščino z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostnega števila navzočih polnopravnih članov se bo vršila pol ure pozneje na istem kraju ter z istim dnevnim redom skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni. a_ Poroka. Včeraj se je poročila gdč. Mila Bergerjeva, hčerka davčnega poduradnika, s pešadiiskim poročnikom g Božidarom 11 i ( e m. Mnoso sreče! a_ Izredni občni zbor Ribarskega društva. V petek zvečer je imelo ribarsko društvo v Mariboru izredni občni zbor pri »Orlu«, ki ga je vodi! predsednik društva g. primarij dr Dernovšek. Na dnevnem redu sta bili le dve torki, in sn:7ieije Tadranst-« straže k; I? pod predsedstvom g. sreskega načelnika Ivana Legata izredno lepo razmaiintia. Iz JCrasjJa t— Z« gasilsko prireditev na svečnico vlada že danes največje zanimanje. Po vsej Gorenjski pričakujejo z radostjo večer, ki bo nudil prijetno in neprisiljeno zabavo. Prireditev Je že tradicionalna in zato ne potrebuje kričeče reklame in vendar bo obisk kar največji. Pričakujemo vsaj! Z Golnika g— Predavanje ZKD. Kakor vsa predavanja, ki so bila prirejena pod okriljem ZKD, je tudi zadnje v ponedeljek 22. t m. prav lepo uspelo. Predaval je g. Marjanovi č o temi: »Konservativnost bosanskih muslimanov v izvrševanju verskih dolžnosti«. Veliko zanimanje vlada že sedaj tudi za predavanje prof. Prezlja o Napoleonu, njegovi slavi in padcu. g— Zdravilišče dobi moderno osebno dvigalo. Ko se je pred 10 leti gradila ta-kozvana glavna stavba so skrbeli za vse moderne naprave. Le osebnega dvigala ob takratni kapaciteti zavoda (40 do 50 postelj) niso pogrešali. Zavod pa se je nepričakovano naglo razvijal in zadnja leta sprejema v zavetje že 210 bolnikov. S tem je stopila v ospredje potreba po osebnem dvigalu, ki ga tak zavod ne more več pogrešati. Kakor čujemo, se je vodstvu sa-natorija posrečilo premagati vse, predvsem finančne ovire v tej zadevi in v najkrajšem času bo dobavljeno in montirano moderno električno dvigalo. Seveda so to novico pozdravili z velikim veseljem vsi oskrbovanci zavoda. Verjetno bo dvigalo stavljeno v promet za Veliko noč. g— »Domača snaga* skrbi za dobro razpoloženje bolnikov. Prav prijetno iznena-deni smo bili ob ponovnem nastopu domačih igralcev, ki so se predstavili z Nu-šičevo šaloigro »Sumljivo lice«. Vsi »o se zares potrudili in odigrali svoje vloge kar najbolje. — Zato tudi posetniki lepega večera niso štedili s pohvalo. Iz Tržiča a— Črnina hvaležnost. Tudi letos za božič Je obdarovala podružnica Kola Jugoslo-venskih sester 100 ubogih otrok. Vsak je dobil močne čevlje. Vrle članice so nabirale prispevke vse leto, da so spravile skupaj toliko denarja. Zdaj pa je prišla članicam še prav posebna zahvala. Prejele so anonimno dopisnico, kjer jih nekdo zmerja zaradi njihovega delovanja, češ, da so čevlji za n!č. Seveda je taka čudna hvaležnost najboljše pospeševalno sredstvo za dobrodelnost. Kolo jugoslovenskih sester pa bo šlo preko te zahvale na dnevni red in bo tudi v bodoče storilo povsod svojo dolžnost. Iz Kamelka ka— 7tk gostovanje koroških pevcev vlada v Kamniku izredno veliko zanimanje. Koncert bo v soboto 3. februarja ob 20. v dvorani Gasilskega doma. čeprav je v njej nad 200 sedežev, bo vendar trda za. vstopnice. Interes, iz Domžal, Mengša, Radom-lja in od drugod naj si zato že med tednom zagotovijo vstopnice, ki bodo v prodaji v Slatnarjevi trgovini. Koroškim pevcem pripravljajo Kamničani prav lep sprejem, ki bo v soboto po prihodu popoldanskega vlaka ob 17. pred čitalnico. ka— Gasilci v Radomlja so SklenSi opustiti v poletju običajno vrtno veselico. Dft nadomestijo dohodek ob taki veselici, Jim je Sokol prepustil za nekaj uprizoritev dvorano v novem Sokolskem domu. Preteklo nedeljo so gasilci s požrtvovalnim sodelovanjem vseh vaščanov uprizorili spevoigro »Mlada Breda«, ki je imela prav tako velik uspeh kakor nedavno »Rokovnjte-Či«. Bila je v igri in petju odličuo podana. Tudi materialen uspeh je bil velik. ka— Proračun kamniškega oe*tnega okraja je sestavljen in razpoložen na vpogled. Stroški so skrčeni na minimum in znašajo 2,081.806 Din, kar je za 400.000 dinarjev manj kakor lani. Dohodki so preračunani na 1,752.957 Din, primanjkljaj 328.859 Din pa bo krit z dokladami na neposredne davke. Največji de! stroškov, to je 1,400.000 Din, gre za materialno vzdrževanje cest, vendar pa je ta postavka tako hudo reducirana, da se bojimo, kaj bo v bodoče z našimi cestami, ki so bile dozda.J še kolikor toliko na dobrem glasu. Za obnove in nove gradnje je določenih le 110 tisoč dinarjev. ka— Lastniki vodnih naprav v kamniški občini se morajo do 10. junifa izkazati z uporabnim dovoljenjem za vodne naprave, če ga pa nimajo, morajo vložiti na sresko načelstvo prošnjo za podelitev novega dovoljenja. ka— Kino Kamnik bo predvajal film zabave in smeha »Nezvesti Eckehart«. Zvočna predigra! Iz Lltlfe i— Ne podajajte se v Litijo z vprežnimi sanmi! Medtem, ko so snežne razmere na dolenjski strani in v višjih krajih Zasavja za smuko in vožnjo z vprežnimi sanmi še povsem ugodne, obratujejo v zasavski kotlini le z vozovi. Gospodarji z dolenjske strani litijskega okraja imajo često posla v Litiji in se podaio na pot s sanmi. Ko pa pridejo v bogenšperske klance, jim sa- ■1 odpor Voctta M mor« Jo »mW, pol ▼ Litijo pa. morajo gospodarji nadaljevati pel. In za povratek se moTajo potem po-služiti vlaka preko Ljubljane. Taki primeri »o se zadnje dni dogodili ie večkrat i— »Turške kumare ali harem g. Vrbka« danes zvečer na Sokolskem odru. Nore dekoracije in kostumi, pridite si ogledat zabavno burko. Iz Zagorja 9— Občinski odbor Rdečega krtia bo imel redni letni občni zbor 4. februarja ob 9. dopoldne v mali dvorani Sokolske-ga doma. K lOletnici društvenega obstoja prosimo čim mnogobrojnejše udeležbe. z— Zagorski sankači prirede v petek 2. februarja izlet s sankami v Polšnik. Odhod z vlakom ob pol 9. dopoldne do postaje Save. Ljubitelji sankanja vabljeni* Iz Trbovelj Najfinejša gornje-banaška MOKA po najnižjih dnevnih cenah ter prekajeno svinjsko meso stalno na zalogi pri KARL in ALBERTA ZUPANC, za staro bolnico. 1483 t— Čudno odpuščanje. Kakor je Va3 list že poročal, se je pred dnevi smrtno ponesrečil pri nas delavec g. Franc Gačnik, eden najvnetejših nacionalnih delavcev. Njegovo smrt so obžalovali vsi, ki so ga poznali, ker je bil dober tovariš in mož plemenitega značaja. Zato se vsa trboveljska javnost brez razlike zgraža nad pisanjem »Delavske politike«, ki je pisala o smrti tega nacionalnega delavca in pristavila, da ponesrečenec ni bil naklonjen zavednemu delavstvu in da je ob prilikah rabil izraze, ki jih ne napiše, vendar pa da mu iz zavednosti vse odpusti, ker ve, s kom je občeval, r kakšnih vrstah se je udejstvoval in kdo mu je nudil izobrazbo. Takega načina poročanja o smrtni nesreči doslej še nismo poznali. Morala je priti »Delavska politika«, da nam je to pokazala. Gospodje okrog tega lista so mnenja, da delavec, ki ne trobi v njihov rog. ni naklonjen zavednemu delavstvu. Kdo je po njihovem mnenju zaveden, ne povedo. Nacionalno delavstvo in z njim vsa trboveljska javnost odločno zavračata tak način posmrtnic o delavcu, ki je pošteno služil svoj kruh in bil odločen nacionalist Tudi nekateri pametnejši marksistični delavci obsojajo tako pisanje, ki ne pozna politične strpljivosti niti v času tako tragične nesreče. Iz Novega mesta Sprejem novih radio valov je lahkoten, seveda samo, če imate Philips-radio z novo brezplačno tabelo. Dobi se pri zastopstvu absolutno vodeče firme M. W AHT E R, urair, zlatar in optik Novo mesto. 1493 IZJAVA Na občinski deski novomeškega magistrata, je že nekaj dni javnosti na vpogled sledeča izjava sedlarskega mojstra g. Josipa Pirnarja iz Novega mesta: Podpisani JOSIP PIRNAR, sedlarski mojster v Kandiji, preklicujem vse, kar sem dne 1. novembra 1933. govoril o gg. občinskih odbornikih novomeškega občinskega zastopa. Izjavljam, da nisem imel pri tem nobenega povoda žaliti. Obžalujem svoj neupravičeni napad in se gg. občinskim odbornikom zahvaljujem, da so odstopili od kazenskega preganjanja, ter vzamem na znanje, da se sme ta izjava tudi javno objaviti. Novo mesto, dne 17. januarja 1934. 1492 Iz Konjic nj— Pritožbi proti občinskim volitvam v Opletale! in v Vitanju Je upravno sodišče v Celju pred kratkim zavrnilo kot neosno-vanL Iz Ptuja y— Rušenje Skarp pod Herbersteinovo graščino. Občinska komisija je ugotovila, da zaenkrat nadaljnje nevarnosti ni. Kdo bo nastalo škodo poravnal, se še ni določilo. Iz Ljutomera lj_ Bedo med delavstvom In kočarji v naših krajih izpričuje primer, da je 20 t m. prišel neki stari mož po vrhu še invalid, s Kamenšcaka po snežni poti bos Ljutomer, kjer je imel opravka pri uradih Mož se je že tako privadil mraza, da hod* vso zimo bos. Pravi, rta mora človek po prvem snegu bos tekati, potem pa ga nič več ne zebe. Ij— V ženski obleki Je hodil po Ljutomeru neki š., ki se je izkazal s nekim potrdilom, da je prS to njegova navada. Orožniki so ga aretirali, sresko načelstvo pa mu je nasvetovalo, naj izgine, kar je mož tudi jadrno storil. lj_ Izredno starost Je dosegel konj, ki ■ga je posestnica ga. Viktorija HBnigman-nova te dni prodala mesarju. Kupljen bil 1. 1S96. za 400 goldinarjev pri nekem kmetu na Murskem polju. Torej je moral takrat, če sodimo po ceni, šteti 4 do 5 let Dosegel je potemtakem svojih 42 do 43 let. Kljub temu pa je bil še dobro ohranjen lj— Kino. V dvorani Resnikovega hotela je pričel obratovati kino, ki je za sedaj *<> nem. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes ob pol 16. in 20. senzacionalni velefiim »Galipolli«, dodatek nov kulturni film in šala »Bimbo Betty«. DOiJRNIčE. šolski prostori pri nas že dolgo več ne zadostujejo. V vsaki učilnici se poučuje dnevno okrog 130 otrok. Kakšen zrak je pri takem številu v učilnicah in kako to vpliva na zdravje učencev in učiteljstva, si lahko mislimo. Tudi drugi prostori, n. pr. stranišča, ne ustrezajo niti najprimitivnejšim šolskim zahtevam. Razen tega pa se bori naša šola že četrto leto za povečanje učnih moči. Stalno manjka na šoli vsaj ena učna moč, navadno pa dve, a od oktobra lani kar tri. Da pri prenapolnjenih razredih ob pomanjkanju učnih moči uspehi ne morejo biti zadovoljivi, je jasno. Na vsak zadeven predlog je edini odgovor kriza. Zganite se, krajevni činitelji in ne izgovarjajte se s krizo, kadar je potreba nujna. RIBNICA. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 1515 in 20. krasno zvočno opereto »Ljubezen je vsemu kriva« Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Za svečnico pride slavni pevec Richard Tauber v velefilmu »Simfonija ljubezni«. Planinsko veselje priredi SPD 1« febr. ob 20. na Tabora Polka )e ukazana, tia so namazana! Hoj, hej, boj, hej, ka] bo pa zde]! Kaj? Kaj res ne veste? »Planinsko veselje« bo! In vsi naši prijatelji jo prima-hajo 1. februarja ob 20. uri zvečer na Ta-■ bor. Blagajnik Bogatin je moral na Široko i odpreti svoje zaklade za potrošek svojih I članov. In sedaj, kaj vse ne počno! Jalo-i vec je že nekaj večerov sem zavit v meglo, da lahko čisto na skrivnem trenira Fox-trott. Ponce okrog njega se noč in dan drže za roke in poskakujejo kolo. Kočna in Grintovec se učita Englisch Waltz. Pohorje, Zasavje, Polhovgrajska gospoda, Krim in celo Gorjanci, vsi se pripravljajo, še teta Triglavska stena se priziblje v Ljubljano. Torkarjeva Filharmonika nastopi s svojim priznanim programom. Postrežljiva Ivanka s Sedmerih jezer nam bo kuhala šat6 in šivala razparana srca in žepe. šest nam bo delal skomine z belo kavo s smetano in s sobo štev. 7. Po trudapolni mazurki nas bo posušila in okrepčala uslužna in skromna Vodnikovka. Kamniška Bistrica in Zla-torog pa bosta zaščitnika avtomobilskih »turistov«. In ta večer se nam tudi izpolni že stara vroča želja po planinskem muzeju. Požrtvovalni nablratelji so za ta »kulturni hram« zbrali veliko dragocenih starin m reSili mnogo izginjajočega hribovskega blaga. Tega trudapolnega dela — sad ni karsibodi! Gospod direktor oddelka za favno in floro se je dal celo preprositi, da bo za ta večer izpustil iz svojih zbirk na prosto nekaj najlepših eksemplarjev alpskih metuljčkov in kebrčkov in presadil na parket najlepše planinske rože, da bo ves čas, zlasti pa pri zaključnem »pouštertancu« — »na planincah luštno biti!« Smuka po gladkem terenu po idealna. Pripravljena bo tudi skakalnica. Posebno drzni skoki bodo nagrajeni (potem doma) »s tihim tednom«. Vstopnina 10 Din. Pa kaj zato, pa kaj zato, samo, da fletno bo! KOČEVJE. Naš Francoski krožek prireja stalne večerne tečaje za poučevanje froncoskega jezika. Letos se vršijo začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, članstvu so na vpogled tudi časopisi, ki Jih pošilja Francoski institut v Ljubljani. Da se poglobijo stiki med krožkom in občinstvom, namerava društvo v bodočem šolskem letu prirejati poleg tečajev še stalna predavanja o Franciji, po možnosti s skioptičnimi slikami. Prvo predavanje se bo vršilo v prihodnjem tednu. Dne 22. t m. Je Imel Francoski krožek občni zbor in Je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik profesor Gorše Miroslav, tajnica profesorica Tomin-šek Vlasta, blagajnica gdč. Suhadobniko-va Pavla, revizorja ga. Stigllčeva ln g. Jo-homlnl Josip, odbornici ga. Plataerjeva Jelka in ga. Rdthova Marija. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V nedeljo 21. t. m. se je vršil letni občni zbor občinske organizacije JNS, katerega se je udeležilo 132 članov. Po poročilih funkcionarjev in župana se je vnela zanimiva debata o političnih in gospodarskih vprašanjih. Na splošno željo so se določili za vsako posamezno vas v občini poverjeniki, ki bodo po potrebi v stiku z organizacijo. Pristopilo je tudi mnogo novih članov. Izvoljen je bil po večini stari odbor z g. Metelkom Ivanom kot predsednikom na čelu. VIŠNJA GORA. Sejem sv. Neže 22. t. m. Je zabeležil rekorden poset Kmetje so prignali skoro 650 glav goveje živine na trg. V primeri z lanskim Je bilo na letošnjem sejmu kar 250 glav goveje živine več. Kmetje, ki so skoro brez gotovine, skušajo spraviti v denar vsaj živino; zaradi tega toiik dogon. Cena je pa še vedno nizka. Za dobre vole se je plačevalo po 3 Din za kilogram žive teže. — Priprave za gasilsko veselico na svečnico so v polnem teku. Priredita se v režiji g. Thurnherja tudi dve enodejanki. — Smuka na naših smuških terenih je še vedno prav dobra. Ozračje je čisto in ostro. Zjutraj kaže termometer skoro dosledno 10 stopinj Celzija pod ničlo. — Zaradi pomanjkanja hrane v naših krajih se bo naročilo nekaj koruze, ki bo prispela s 75-odstotnim popustom na vozni ceni. Po ugotovitvi tukajšnje občine bi potrebovali naši občani do novine okoli 10 vagonov koruze. Seveda jim gmotna sredstva ne pripuščajo tolikšnega nakupa. Prijavili pa so se že na prvi oglas v takem številu, da njihove želje že presegajo 4 vagone. Občina bo skušala to množino tudi dobiti, posebno še, ker je nujna potreba, da se najbcdnejšlm tukajšnje občine da okoli 3000 kg koruze brezplačno. d Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljana ponovno opozarja vse bratske edi-nice na sejo zbora društvenih prosvetar-jev, ki bo danes točno ob 9. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru. Udeležba za vse društvene m četne prosvetarje je častna dolžnost. Predsednik ŽPO. Sokol na Vrhniki bo Imel redni letni občni zbor na svečnico 2. februarja ob 14. v svojem novem domu. Sokol v Rogaški Slatini ne bo imel občnega zbora dne 31. t. m., kakor je bil") priobčeno, temveč šele 3. februarja pri »Pošti« ob pol 20. Sokolska četa v Kozarjah priredi drevi ob 20. v gasilskem domu v Kozarjah veseloigro »Stari greh«. Bratsko vabimo. Sokol v Domžalah je imel nedavno redno glavno skupščino. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, kako veliko ie bilo udejstvo-vanje društva. V teku leta je imelo društvo 16 predavani in priredilo 4 igre. Društvo ima> tudi svojo knjižnico, ki Šteie 300 najnovejših knjig. Kinemat->graski odsek je pred-vedel lani 57 filmov, pri katerih izkazuje 23.0P0 Din čistega dobička. Veph dohodkov ie imelo društvo nreko 130.000 Din. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto Šetina Egi-dii. za podstarosto Skok Anton, za tajnika Stenovec Ivan. za blagajnika Duriava Karel. za propvptarja Osolnik ToH?e. za načelnika inž. Skok Stanko, za nacelnico Dur iavova Mil?na. Ostali odboi je z maihnimi iznremembami ostal kakor lani. Sok.ilsfci oder je nnriznril nedavno za šoteko mladino. drugpcra dne pa za odrpsle mladinsko ' obraJon o dela ▼ preteklem letu na glavni skupščini te dni v Soli- Zbora sta se udeležila župni delegat dr. Mejak Ervm in narodni poslanec Gajšek Karel. Redno je telovadila eokolska mladina, ki šteje 135 pripadnikov. Društvo ima svoj'o knjižnico in dober tamb iraški zbor. 2upni delegat dr. Mejak je po poročilih in razreje-nici obravnaval razna organizacijska vprašanja in društvene zadeve, podal navodila za delo v bodoČMn letu in a primernimi besedami izpodbujal članstvo k agilnosti. Ker je za načelnika predlagan župni učitelj Ulaga iz Zeč, |e pričakovati, da se bo društvo povzpelo spet do one višine, na kateri je bilo t prvem letu ustanovitve. £uipm upravi Je z ispremembo načelniškega in podnačelni-škega meeta predlagana ista uprava kakor v preteklem leta s br. Šolarjem kot starešino. Pragersfcl Sokol Je Imel te dni občni zbor ,ki ga je otvoril starosta br. šegula. Tajnica s. Primčeva je poročala o poslovanju društva in navedJa, da ima društvo 52 članov, 15 članic, 13 naraščajnikov, 5 na-raščajnic, 31 dečkov in 35 deklic. Prosvetar br. Brenčič je poročal, da je imelo društvo 29 raznih prireditev. Društvo je naročeno na 6 časopisov in ima svojo knjižnico. Prosvetar se je udeležil režiserskega in tridnevnega prosvetnega tečaja. Iz poročila br. Gerbica je bilo razvidno, da je glavno delo v letu bilo osredotočeno na priprave za pokrajinski izlet v Ljubljani, štafetna postava društva je na štafeti v Mariboru zasedla drugo mesto. Na župne lahkoatlet-ske tekme v Mariboru so bili poslani 3 člani, od katerih je br. Dolenc zasedel I. mesto v teku na 1500 in 3000 m, br. Krepek V. mesto v peteroboju m s. Veršičeva I. mesto v teku na 60 m. Iz poročila br. Bar-biča Je bilo posneti, da je imelo društvo v minilem letu nad 7000 Din izdatkov in da znaša danes kljub temu društveno premoženje še 13.C49 Din. Pri volitvah Je*bil po večini spet izvoljen stari odbor: starosta šegula, podstarosta Majcen, tajnica Primčeva, prosvetar Brenčič, načelnik Gerbic, podnačelnik Dolenc, načelnica Gerbičeva. podnačelnica Veršič - Primčeva, odborniki: Godec, Borin. Luršak. Lešnik in Osredkar; revizorja s. Tuškova in Topclovec, namestnika škrbinčeva in Strmšek: častno razsodišče: predsednik Gostič, zapisnikar Skok. člana Mulej in Pretnar, namestnika Pri-stovnik in Fluaernik. Po volitvah je izrekel župni delegat br. Venuti zboru župne pozdrave in izrazil veselje nad društvenim delom, članarina v bodočem letu ostane 3 dinarje mesečno. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 28. ob 15.: Turške kumare. Izven. Znižane cene od 6 do '20 Din. — Ob «W.: Gosi>odična. Premiera. Izven. Pocedeliek. 29.; Zaprto OPERA. Nedelja, 28. ob 15.: Nižsva. Izven. Izredno mižane rene od 8 do 30 Din. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. Ponedeljek, 29.: Zaprto. * Jfedelja r drami. »Turške kumare« v izvrstni zasedbi so burka v pravem pomenu besede, katerih edini namen ie, izvretnj zabavati občinstvo. Devalova >Goepodična« v režiji g. Milana Skrbinška je delo znamenitega francoskega dramatika Devala, premiera je bila pred enim letom v Parizu. Takrat jo je kritika označila kot višek njegovega ustvarjanja. Delo je zabavno, ima pa obeneiu tudi precej tragike. V posameznih ulDgab nastopajo naše najboljše moči. Drama pripravlja za prihodnje tedne Charlevevo teto«, »Bratje Karamazovi«, >Vi-eoško kroniko* in »čevljarja Antona Hita«. »Nižavo« pMo danes ob 15- pod taktirko kapelnika Neffata in v režiji g. Primožiča, ki poie eno glavnih ulog, bogatega posestnika Sebasiijana. Marto poje ga. ThierrFjeva, pastirja Pedra g. Marčec, Nanda g. Banovec, starčka Tomaža g. Zupcn. mlinarskega hlapca g. Marjan R je. Dekle Sebastijanove pojo ge. Polieeva, Rogejeva, Golobova in špano-va. »Nižava« je izvrstna opera izredne muzi-kalne vrednosti ter globokega pretref»l;ivega dejanja. — Prihodnia noviteta v ooeri bo Rossinijev »Viljem Tele ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Zafetek ob 201«. Nedelja, 28.: Mladostni grehi. * Burka »Mladostni grehi« §© ponovi drevi r Šentjakobskem gledališč«. Je to izredno zabavna stvarca, polna veselih zapljetljajev. Kdor ljubi dobro zabavo, naj poseti drevi Šentjakobsko gledališče, nasmejal se bo do solz. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. radstropiu Mestnega doma. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedelj« 28. ob 15.: študentje smo- Nafn'2ie cene. — Ob 20.: Mala FloramVe. Gostovanje tenorista Stjepana Ivel'> Ponedeliek. 29.: Zaprto. Torek, 30.: Okence. B. ir Prihodnja glasbena premiera ho prihodnji teden. Uprizore opereto »Štambulska roža«, delo izvrstne muzike in zabavne vsebin'«. Zasedba: Kondio Gil poje Udovič»va. Midili Rarbičeva Ahmad BeT ie Sancin. Kemal naša Rasberger. stari Miiller Gorinšpk. njegov ain Fridolin Haraetovič. Osifale uloge lVraio Savinova. Gorinšek. Starčeva. Medven. Fisri-jan in Nakrst « »JUTRO« It 21 »»»».»»»r^^^ 8 ■ ■■ 28. L Gosi>odarstTo Nas izvoz v letu 1933 Generalna direkcija carin fe pravkar »-o rednosti pa za 209/» maniši nego v decembru ^ 'ločim smo v prednjih mesecih beležili stalno večji izvoz v primeri 7. izvozom v ustreza-jočem mesecj leta 1932. Zmanišanie vrednosti izvoza ie povzročila predvsem okolnost. da v decembru nismo izvozili prav ni? bakra. čeprav se izvozne možnosti niso poslabšale. kar ie pripisati očividno le dejstvu. da je bil preišnii mesec izvoz bakra izredni velik in ie dosegel nič mani kakor 57 milijonov Din- Tudi monopolna uprava v tem mesecu ni izvozila ni? tobaka. Naš nvoz se le t decembra Jtrav tako zmanjšal Zna^n' ie 219 R miliiona Din nasproti 262.8 milijona Din v decembru 1932. Po k VK?;ni ie znnSal naš uvoz v tem mese-03263 »ni naproti 87.032 tonam v decembru 1932. Zman;5a«nie j voz a imaSa p« količini 27 •/». v vrednosti p« 5e/». Navzlic slabšemu Izvezn ie bila nala trgovinska bilanca v decembru še vedno akti* na. in sicer ™ 24.2 milijona D;n. do?iin le rnašala !e'a 1032. v decembru aktivnost 79.7 miliiona Din. Glavni predmeti našega Izvoza v decembru so bili: koruza (29.4 milijona Dm). otrobi (2.9). suhe ?e5pPe (13.2). opii (13.3). hmeli (7-0). konoplja (3.4). konji (1.8). goveda (8.7). svinje (19.3). drobnica (5.8). perutnina (7.8). sveže me=o (37.7), jajca (9.7). drva (2.6^. gradbeni les (40.4). oglie (1.1). izdelki od lf^a (2.5). ekstrakti za strojcnie (2.9). soda (3.9). k.alciiem karbid in ciana-mid (3.4). cement (4.7) in rude (4.7). Glavni predmeti našega jvoza pa »o bili: bombaž (12 6). bombažno predivo (31.3). bombažne tkanine (10.6). volna (5.0). volneno predivo (8 61. volnene tkanine (6.2). svileno predivo '5 4). 6vilene tkanine (4.1). železo (2.9). železna plo?evina (38), železniški material (5.2). izdelki iz železa (10.2). stroji in aparati (9-5). elektrotehnični predmeti (7.9). premog (69). nafta (5.2). petro-lel (t.6). sirove kože (63). barve (4.1). Mini plodovi (4.2). riž (3.3). limone in pomara:i?e (2.9). o«atak> iužno radie (3.8) m kava (4.8). V primeri z decembrom 1932 je zabeležen primanikliai pri bakru, ki ga v decembru, kakor rereno. nismo izvažali, in pri tobaku, ki ga prav tako nismo v decembru nič izvozili. dočim ie v decembru 193*' znašal izvoz tobaka 15 milijonov Din. Nadalje beležimo primaniklial pri pšenici, ki smo jo v decembru 193? izvozili za 8.6 mili iona Din. lani v decembru pa ni?, in pri koruzi, katere j7vo7 pe ie zmanjšal v primeri r decembrom 19">2 od 44.5 na 29.4 milijona Din. Zaradi slabe zadrte letine ie bil v decembru izvoz svežega padia zelo plah in ie znašal ie 1 milijon r>in n*«r»rot? 14 miliionom v decembru 1932. Zm?Mvšal se le nadaPe izvoz svini od 2n? 19 3 miliiona Din. VeSii na «.e inni v decembr i izvoz op?'a. ki ie znašal 13 3 miP'f»na P;n na«nroti 0 5 milijona Din v decembru 1932 nadalje izvoz sv»že + TO 4 avgust 267.3 284 2 _ 16.9 ssntember 315.7 259.3 + 56 4 oktober 413 0 2*1.1 + 310 november 40^5 27'9 + 127 6 eeember 273 8 2*9 6 + 24 2 1033 1932 1931 1930 19r>9 1928 1927 3377 8 2SS2.5 -I- 49*3 HO"5 6 2^-9 7 -b 195 9 1901.0 4"O0 3 -b 0.7 n-Sn.1 fW01 — 180 0 79^1.7 7"94.8 + S°7-ft <54.14 7 7S3" 3 _6 64^0.1 7286.3 — 886.1 Po kn?i?ini i« znašal lani na« 'zvot 2 miliiona 929 706 ton. t. j. m 531.4B7 ton hli 22.2 •/• ve? nego v letu 1032 . po vrednosti pa 'e povefal za 322.3 milijona Din ali za 10.6 °/t. Naš uvoz ie bil lani po vrednosti le za malenkost verii. nego piedlanskim. ;n 9icer za 22.8 mili:ona Din. odn.vmo za 0 8«/». Po ko^'?;n' oa cmo lani uvozMi 793.483 ton na-s»r>roH R90145 tonam predlanskim. Po tonaži be'e?.i tedai naš uvoz zmanjšanje za skoro 10«/«. Izvoz kmeti jskih pridelkov Zaradi slabe pšenični; letine v letu 1931.. k! le vplivala na to. da v nrvl noiovtct nre-tekleza leta nismo mosll Izvažati pšenice na drugi strani pa zaradi izredno nlz«ih svetovnih cen po novt letini, ki nam niso dopuščale Izvažati presežek nove letine. Je bil lani vse leto Izvoz pSentce zelo s'ab Zato na se Je lani nsrortnele razvidi irvoz koruze, kakor Je to razvidno Iz naslednje primerjave (t vagonih): pšenica ost. žito koruza 1929. 65.401 1357 16.694 1930. 25.JU1 507 50.347 1931. 30.904 238 22.471 1932. 13.S05 115 18.533 1933. 12.6 1207 60.123 Kakor Ja is zgornjih fiteviltk razvidno, je bil &ai izvoz pšenice lani minimalen in imo celo Izvozili več ostalega žita. Zato pa smo r tem ietu izvozili kar preko 60.000 vagonov koruze, za katero »mo iz-kupili 431.5 milijona Din (predlanskim 136 milijonov). Izvoz moke se je lani ponovno skrčil na 212 vagonov r vrednosti 4 milijone Din (predlanskim 7.7 milijona Din). Razmeroma ugodno pa se je razvijal še izvoz otrobov, ki je znašal 2319 vagono\ (1411) v vrednosti 12.6 milijona Din (12.0) Izvoz fižola se je skrčil od 1741 na 849 vagonov odnosno od 31.1 na 13.3 milijona Din. Zaradi slabe sadne letine je bil izvoz sadja lani slajb. Svežega sadja smo izvozili 5648 vagonov (predlanSKim 8696) v vrednosti 71.9 milijona Din C 149.1.) Vredncsi Izvoženega svežega sadja je torej padla na polovico, čeprav se količina ni v toliki meri zmanjšala. Izvoz suhih češpelj s« je povečal, ln sicer od 2226 na 2633 vagonov odnosno od 65.6 na 95.9 milijona Din. Izvoz vina, ki je leta 1931. pod režimom Izvozne premije dosegel skoro 52 milijonov dinarjev odnosno 1707 vagonov. Je lani i* pustil na komaj 5.8 milijona Din odnosno na 301 vagon. Prav znatno pa se Je povečai Izvoz opija, ki se je povzpel, od 16 na 71 ton odnosno od 4.6 na 26.7 milijona Din. Po količini smo dosegli v Izvozu opija lete 1929, vendar pa je bil Izkupiček navzlk temu za več kot polovico manjši nego v letu 1929. Nadalje se je povečal izvoz hmelja od 11.9 milijona Din v letu 1931. odnosno 13.2 milijona Din v predlanske* letu na 83.9 milijona Din v lanskem letu, dočim se količina ni bistveno spremenila In Je bila lani nekoliko manjša, nego v zadnjih dveh letih. Povečanje vrednosti Je v celoti pripisati zmatnemu dvUu cen Vedno važnejšo postavko v nažem Izvozi zavzema Izvoz zdravilnih zelišč, ki Je lani znašal 267 vagonov (predlanskim 250) t vrednosti 14.1 ijona Din (10.7). Izvoz tobaka se Je, kakor znano, v letu 193? ^rav znatno dvignil; lani pa Je zopet nekolik< nazadoval. Izvozili smo 462 vagonov toba ka (582) v vrednosti 143 milijonov Di* nasproti 237 milijonom v predlanske letn. ?z voz konoplje na se Je dvignil od 31.4 ca 38.2 milijona Din. Povečan Izvoz 8 vi ne Pri Izvozu živine opažamo v splošnem razveseljivo povečanje, če izvzamemo Izvoz svinj, ki pa prejšnja leta ni nič nazadoval, kakor je bilo to opažati pri ostali živini Po številu glav se je naš izvoz živine zad nja leta ^ibal takole: konji žrebeta govedo teleta svinj« drobnica Izvoz konj se Je nasproti predlanskemu letu skoro podvojil in se je zopet približaj izvozu v 1. 1929. Izvoz telet se je ponovno precei dvignil. Pri izvozu govede beležimo prav znatno povečanje, pri čemer pa moramo upoštevati, da je izvoz goveje živine predlanskim padel na eno tretiino izvoza iz !. 1929., lani pa »e je zopet dvignil na nekaj ve? nego polovico. Manjši Je bil, kakor re?eno. izvoz avinj. vendar razlika nasproti zadniemu leti pred krizo ni znatna, navzlic precejšnjemu padcu v piimeri z 1. 1932. Precei se ie povečal tudi izvn® drobnice. Po vrednosti se le naš izvoz živine gibal takole (v milijonih Din): 1929. 1038. 1938 konfl 885 24.4 32.8 žrebeta 04 1.0 1.5 sroveda 276 58 0 86.5 teleta 4.0 4.9 4.6 svinie 334.1 268 6 2143 drobnica 133 0 84 5 84-7 1929. 1931 193S 36.8S9 18.527 32.625 »91 1379 1706 104.784 »4.335 &8.71S 5637 12.890 11.941 119.317 173.739 108.131 850.681 480.087 617.217 836.0 386.4 874.2 Vrednost Izvožene JHve Hvlne fe znašala 374 mOi Ionov Din, to je za okrog 12 milijonov Din manj nego v 1 1932. Pri-manrkPaj izvira edino od manjšega izvoza svinj. V primeri z 1 1929 je b!'ia lani vrednost izvožene živine za več kakor polovico manjša. Tzvoz svežef?« mesa ie lani nekoliko nazadoval od 1600 na 1442 vagonov odnosno od 153.5 na 1371 milijona D;n Povečal pa se je izvoz peruhvne k' se je povrne! od 7(5 na 1065 vagonov odnosno od 78.5 na 86.7 milijona D;n Nekoliko se je dv!gni1 izvoz mesnih izdelkov (od 5.3 na 8.5 nvPiopa D;n) in izvoz sv'niske masti (od 10.4 n« 11.1 nvlijona D'n). Izvoz sve?:h rib je bil nekoPko maniš' 'n )e nazadoval od 14 6 na 11.8 milijona Din prav tako izvoz ka^VnvsUskega «ira od 16.7 na 14 4 m'1?5opfl Dm Trvoz se le po količin* dv'rtn'l od 1M9 na 1*28 vagonov, po vrednosti pa le za male^k^st nazadoval od 1822 na 176.* nvlHona Din. Povečal se fe precei Izvoz t>er'a od perutnine. In sicer od 10.4 na 1V3 mM?'ona TVn. znatno pa se 'e povrn»1 Izvor *1rov!S kož, ln sicer od na 59.7 mil?'ona Din. (Nad.fimi? članki o izvoru lesa in ostalih predmetov ter o uvozu bodo še sledili.) Zaifraiore za brezobrestna posoiila In registrirane pomožne blagajne Kralj, banska uprava obiavlia: Zaključijo? ukrene po naredbi i dne 20. oktmb-a 1933 o delovanju brezobrestnih gradbenih hranilnih zadrug. Je kralj, banska uip'ava vsem zadrugam, ki so oriiavile prilagoditev svo'ega delovania omenjeni naredbi. odklonila njihove predloge in iih pozvala, da 1J kvidira'o čistem kolektivnega obveznega št -denfo i malo ali brezobrestno nod«tavo. Na podro?Ju dravske banovine tore? ne no'" ve? delovati nobena takšna kreditna ustanova. Zaradi prrvzdl?« zaupanja prebivalstva v socialno koristne oomvvžne blnv pri?ela i7va'ati. nrinesla novo znatno povečanje gospodarske aktivnosti ▼ vseh panogah gospodarska™ življenja --—— Gospodarske vesti = Dohodki Narodne banke od obresti so lani znašali 180 milijonov. 2e v našem članku »Narodna banka in obrestna politika«. ki je bil objavljen v soboto 20. te-oa meseca, smo navedli, da ie bil lani donos Obresti pri Narodni banki deiansko precej višji, neso je izkazan v računu iz-(»ube in dobička ker so tu vnešene postavke po odb;tku obresti, ki jih je Narodna banka sama plačala z« devizme kredite v inozemstvu. Sedaj objav! ia beograjsko .Narodno blagostanje« anaPzo bilance Narodne banke, v kateri navaja, da je banka lani prejela na eskomptnih obresnh okro« 1=*) milijonov Din. na lombardnih obrestih pa 29 milijonov Din. skupaj torej na obrestih okros 179 milijonov Din nasproti vsoti 147 milijonov, ki je izkazana v računu izf"he in dobička. = Ukin«enie carinske prostosti za nvoz starih stroiev. Kakor smo že kratko poročali. je finančni mhvster izdal odlok, po katerem se bodo v bodoče izdajala dovoljen ?a za carine prost uvoz strojev, strojnih delov in kompletnih instalacij za tvornice izključno le tedaj če se uvozijo ti predmeti v neuporabljenem staniu Ta odlok je sedaj objavljen v Službenih No-vinah od 26. t m. in so tega dne prenehale veliati vse oprosftve. ki so bde doslej dane za carine prost uvoz starih strojev in instalacij, ki jih ni mogoče več izkoristiti . „, = K zboru lesnih trgovcev Iz celjskega sreza, ki se bo vršil v torek 30. t. m. v Mozirju, bo po sporočilu celjskega Združenja trgovcev organizirana avtobusna zveza z Moziriem. Celjski mestni avtobus se bo odnel ?a1 v torek 30. t m točno ob 8.30 iznred kolodvora v Celju in bo v Mozirju čakal do konca rborovania Cena vožnje 35 Dm za tja in nazaj Spotoma bo nobiral udeležence zbora ob progi Celie— MoziTie Člani, ki se nameravalo poshižiti te zveze, naj to sporočijo celjskemu združen iu za primer, če bo treba naročiti več vozov. = Konknrj: ie razglašen o Imovin? Vinka Rara. trgovca z mešanim Ma00 kg pisane bombaževine za čiščenje in do 1. februarja glede dobave 10 garnitur Samotne opeke. 73.000 komadov zat;kačev. 21.000 komadov zakovic za pločevino. 4000 komadov zakovic za Obroče. 70 kg zakovic za kotle. 10.500 komadov vijakov i vrezkom, 300 kg vi iakov t 6 oglato glavo. 50 kg vijakov z lečasto glavo. 100 kg hektografske mase in 400 kg cinkove bele barve. Direkcija državnega rudn;ka Ka-kanj soreiema do 29 t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov s:rkovih metel in 50 komadov krtač za rbanie. Položaj na rea-Hli borzah I jiihliana. 27. laniKarja. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2..32 miliiona Din sproti 3.60. 3.28, 2.06 in 2.58 milijona Din T zadniih Štirih tednih. Glede gibanja posameznih deviz ni beležiti pomembnejših «pr* memb. Na prostem trgu so tefe-Ji ostali v davnem nespremenjeni. Proste devize (devize. Id a* Mrtto «4 mroam) m m tmtkrh pet prijaznejša raf' položenje. Dente Curih. Pariz 20.2750. London KJ.19, Tork 326,26 .Brusil 71.85. Milan 27.11. Madrid 41.40, Amsterdam 207.30. Berlin 122.35. Dunaj 57.25. ^ockholm 83.50. Oslo 81.35, Kobenhavn 72.35. Praga 15.28, Varšava 58.05, Bukarešta 3 05. Diinni f7<=?aii » oriv klinngu ) R«^»srrad 11.07, London 28.44. Mil»n 47 42, !fewyork 570.40, Pariz 36.21, Praga 26.52, Čirih 175.15, «mana. ki Je spioh aajbotj* ifralsc na turnirju. On je tudi labil ffol sa D«*-najčane. Beliačam kljub vsem naporom niso mogli izenačiti. Izveden je bil fin.ah obeh moštev Tekmo je sodil g. Vod šek. Jutri nastopijo ob 10.: Budimpešta Beljak, ob 11. Dunaj : Ilirija ob 14.30 Bsljak : Ilirija in ob 15 30 Dunaj : Budimpešta. Za moštvo Ilirije bo jutri igra i Ameritaa g. \VisieL Mednarodne hockey tekme V torek reprezentanca Rumu nt ; llirtfm, v sredo IPintersportklub (Dunaj) : Ilirija Kot »mo ie najavili, bo odigrala Ilirija v torek hockey tekmo t rumunsko reprezentanco ki potuje tedaj skozi Ljubljano na svetovno hockey prvenstvo r Milan. Včeraj je perfektuirala Ilirija še tekmo t Winterspotklubom z Dunaja, s katerim bo igrala v sredo. Ilirija hoče * temi tekmami nuditi našemu športnemu občinstvu priliko, da vidi, kaj je hockey igra, da je to najlepša športna igra, ki nudi gledalcu toliko napetih prizorov, da postane navdušen pristaš hoc'cey športa. Sistem igre je zelo podobe« »ogemetn, zato bodo zlasti naši pristali nogomet« »a hockey navdušeni in imeli tudi v zimski dobi priliko »navijati« za svoje ljubljenca. Igra se na ledeni plošči v izmeri X m, ki je ograjena z nizko ogrado, da ploščica ne uhaja z igralnega prostora Moštvo iteje 3 napadalce 2 branilca in gol-mana. Vsako moštvo ima navadno r rezervi še kompletni napadalni trio, ki zamenj* onega v igri, ki se izčrpa, zamenjava je pa dovoljena le ob prekinitvi igre. Goli stoje v igralnem prostoru tako da poteka ;gra tudi izza golov. Ker je igralni prostor ograjen, ni outov, s tem tudi ni nepotrebnega zaustavljanja igre, zato je igra nemotena, zelo hitra in se situacije bliskovito menjavajo. Zdi se da je igra nevarna, vendar temu ni tako, ker ščiti igralce specialna, oprema. Večji nevarnosti je izpostavljen edino golman pred udarci ploščice v glavo. Da se teh ubrani, nosi golman poseb no mrežasto pokrivalo. Igra se 3 X 15 mi nut pod vodstvom sodnika. Ilirija bo nastopila proti rumunski reprezentanci po potrebi ojačena t dunajskimi igralci in Američanom NVisielom, ki bo igral tudi v sredo proti Dunajčanom, Tekme obetajo prvovrsten šport, zato bomo v torek in sredo popoldne vsi, ki oam dopušča čas. pohiteli na drsališče Ilirija. Obe tekmi se bosta pričeli ob 15. Na igrišču Ilirije bodo danes ob 14. odigrali trije pari nekak brzoturnir v skrajšanih 50 minutnih nogometnih tekmah. Nastopijo Ilirija : Ko-rotan, Korotan ; Reka, Ilirija : Reka. Prireditev nam obeta torei prav dober nogomet, saj nastopi Ilirija kompletno in sicer z nekoliko izpremembami ki so potrebne posebno z ozirom na uspešno ude j stvovanje v podsaveznem prvenstvu ali ce io v B ligi, katero obetajo že nekaj dni sem merodajni činitelji. Ilirijani so zimski odmor pridno izrabili v rednih in smo-trenih treningih danes nam pa pokažejo, v kol ko so napredovali. Reka. prvak II razreda in Korotan sta moštvi, ki se odlikujeta po svojem tehničnem znanju in borbenosti. Oba kluba sta v polni formi, saj igrata tudi v tem času skoro vsako nede Ijo in bosta nudila Iliriji oster odpor. Pričakovati imamo torej lep nogomet. Cene so izredno nizke po 3 in 5 Din. Priporočamo občinstvu, da si tekme vsekakor ogleda. Pokalne tekme za brezposelne terače DanaSnjl progTam Je: ob 13.30 Slovan : Jadran, ob 15.15 Sloga : Disk, Domžale. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu. Zimsko poročilo z dne 27. t. m.: Na Mo-zirski planini jasno, podlage 150 cm, pršiča 15 cm, smuk?, idealna. Celjska koča: Na stari podlagi 10 cm suhega sneg«, m dobra. SmučareU tečaj oa Mour«ld phuitnl pod vodstvom diplomiranega uCiteJJa bo od 6. do 12. februarja. Dobra in poceni oskrba v Mozirski koili na Gc-lteh. Prijavnina 20 Din za osebo. Prijave sprejema Savinjska podružnica SPD v Ceiju. SK Jadran. Danes ob 13.15 naj bodo na igrišču Hermesa: Pele, Modrijan, Kisel, Lipovšek, Marolt, Oven m., Kranjc, Verbič, PrezelJ, KaiAič II., L»ovišček, Plantan, reditelja Bezlaj in Terboča, stranski sodnik Cemažar TSK Slovan. Danes ob 13. morajo biti v gostilni pri Beliču: Moša I. In n., Galle, Grm, Uhan, žnidarčič, Vidic, Thuma, Ce-glar, Sluga, Zevnik, Sinček El.. Rozman, Poznik in Bogel, stranski sodnik Batič, reditelji Dečman. Smrekar in Ferkov Vremensko poročilo s Ska laškega doma na Voglu: Jasno, mirno, 15 cm pršiča na stari podlagi, smuka idealna. Izgledi za prihodnje dni najboljši. Dnevna prehrana 30 dinarjev. Table-tenis turnir za prvenstvo Celfa v I. 1934. se vrši danes v domu v Samostanski ulici v Celju. Turnirja se udeležujejo igralci Sokolskega dru tva. SK Jugoslavije v Celju in ISSK Maribora Borba bo gotovo zaninvva in napeta ker so moči precej izenačene Turnir se prične ob pol 9. ter bo trajal ves dopoldan in tudi še popoldne. Občni zbor SK Jueoslavife v Celfu bo v torek 30 t m ob 20 v Domu v Samostanski ulici Občnega zbora se naj udeleže vsi člani Vabljeni so tudi podporni člani in prijatelji kluba. Kraljestvo Večerna ogrinjala Vsaka elegantna večerna obleka zahtev7«, ©dgovarjajoče ogrinjalo. Lahko je srečnim jx»«estiiicairi kožuha, kajti kožuh pristoja fcucii k večernim oblekam, dočim se navaden plašč od dolge toalete preveč odbija! Mnogo dam odklanja večerni plašč, ker so mnenja, da je predrag in da ga vrh tega ne morejo dovolj izrabiti. Oba pomisleka 5»i ne držita, če premislimo, da lahko izdelamo plašč te vrste iz razmeroma cenenega tvoriva in da ga z malimi izpremem-bami lahko nosimo več let. Razen tega pa »c smemo nikoli pozabiti, da pomeni prava Eleganca vedno harmonijo vseh delov opreme in da je v tem primeru dosežemo le na ta. način, če združimo lepo večerno obleko s primernim ogrinjalom. Večerna ogrinjala so letos tako različna. da odgovarjajo vsakemu okusu in vsaki — denarnici. Najbolj se razlikujejo v dolžini, kajti poleg kratkih Jopic vidimo napol dolga in tričetrtinska ogrinjala, za velike plese pa je v modi tudi dolgi plašč, Id sega do tal in povsem pokriva obleko. črna barva še vedno prevladuje, kar ni čudno, če pomislimo, da pristoja črno ogrinjalo k vsaki obleki. Vendar pa so se da-mam priljubila tudi barvasta ogrinjala, tako da vidimo mnojo temno zelenih, vinsko rdečih ln rjavih tonov. Ovratniki so letos nevažnl in se omejujejo na majhen šal ali krzneno ovratnico. Zato pa so se tem bolj uveljavili fantastični rokavi, ki prekašajo vse, kar smo doslej videli na tem polju. NajboH prilfublieno tvorivo so razni bar-tuni. ki nudilo letos posebno bogato izbe ro. Kot okrasje uporabljamo krzr.o ln ninetne cvetlice često pa se zadovoljimo kar s samim tvorlvom plašča. Kratke krnice se večinoma tesno oprl-Jemljelo života. Moderno je, če prekrižamo Vlečka ali sesalnik za prah? to Je tu vprašanje! Od leta 1813 odiraen bd šiion. Turban Svojčas, ko je vladala na operetnem tro-BU »Stambulska roža«, je bil turban tako priljubljen da je vsepovsod kar mrgolelo samih turbanov. Zato ni čudno, da se je kmalu potem vsem ženam tako uprl, da Je za dolga leta popolnoma izginil z mod- oba konca Jopice, jih prevlečemo ln za-pnemo t gumbi iz štmsa. Mala krznena kra\ata, ki jo veže šopek umetnih cvetlic, daje kravati" mladostno ljubkost, široki rokavi v obliki »šunke« so se pri teh jopicah najbolj uveljavili in bodo v tej obliki še dolgo moderni (1 skica). Srednja skica predočuje napol dolg plašč iz temnega baržuna s serpentinastimi re-verji in široko nabranimi rokavi. Posebno zanimiv je spredaj šiljasto podaljšani kroj. Okrog ramen je pritrjena okrogla vatirana proga, ki nadomestuje krznen ovratnik in je po svoji nenavadnosti še bolj učinkovita. Letos so posebno priljubljeni široki, na pol dolgi plašči ,ki imajo učinkovite, spodaj n3brane rokave in namestu ovratnika slikovito položen šal. Zanimive so krznene proge okrog ramen, ki pa niso neobhodno potrebne, ker je plašč že sam po sebi dovolj učinkovit (zadnja skica). Zobčast krznen ovratnik z nizko kravato učinkuje posebno originalno v zvezi z nenavadno nabranimi rokavi, ki Jih vidimo na prvi skici spodaj. Krzneno garnituro, ki sestoji kepa in mufa. moremo uporabiti na promenadnem plašču, kakor tudi na večernem plašču Iz temnega baržuna (zadnja skica). Iz vsega tega je razvidno, da si lahko oskrbimo leno večerno ogrinjalo brez posebnih stroškov, saj tudi tu ljubi moda preprostost in se Izogiblje vsake pretirano-sti v kroju, okrasju ln ceni! po najnovejših žurnallh. ki so strankam na razpolasro. izdeluie po nalnlžiih cenah m©«*«f saloss ROZMAN Dvorni trg S, poleg Univerze 1208& Bega obzorja L.etos pa se je turban zopet pojavil in sicer naiprej kot večerno pokrivalo Moderni turban je brez okrasja ln učinkuje le po lepi izdelavi in lepem tvo rivu. Modni strokovnjaki prerokujejo svilenim lurbanem Se veliko bodočnost. Pred- lagajo turban kot pokrivalo bližajoče se prehodne dobe, razen tega pa menijo, da bo turban močno vplival na razvoj spomladanske mode klobukov. Zdravniška posvetovalnica Bolečina. Revmatizem ni nalezljiv in ga torej ne prenašajo ne podgane ne bolhe. Običajno je vzrok prehlad. Zdravljenje obstoja v tem, da se obolela mesta grejejo, notranje se pa jemljejo preparati salicila (Aspirin, Gardan itd.). — Vnetje S. R-Vnetje jajčevodov je skoraj vedno dolgotrajna bolezen in morate torej zdravljenje še nadaljevati. Ce utegnete, pojdite spo mladi za nekaj tednov v Dobrno. Oploditev bo mogoča posebno če je druga stran zdrava. — F. K. Ker ne omenjate, kakšne injekcije dobivate, vam pojavov, ki nastajajo po niih, ne moremo točno pojasniti. Najbolje bo to storil zdravnik, ki vam daje injekcije. — živčni kolaps (pravilno šok) je živčni napad, t. j. da odpovedo živci. Točne znanstvene razlage za to ni. — A. L. Bronhialni katar in astma nista nalezljivi bolezni. Navedli niste vaše staro France Kožar: Hunti Obrobna beležka iz rudarske kronike. Hunti, to so vozički, ki imajo prostornine za pol, za celo ali še za več ton Služijo za prevoz rudnega blaga, jalovine in zasipa. Iz jame za dan. Hunti imajo kolesa iz litega železa, so leseni in z železjem obiti ali na so iz železnih pločevin in zbiti z vijaki. C huntih je cela storija Slovenski rudarji smo mu vzdeli priimek- kunt Menda po nemškem psu Primorski, hrvatski rudarji mu pravijo magarče ali osliček Srbi in Bolgari ga kličejo za vagonet, Rusi za va-gonetko, zabukovski knapje pa so najdo-slednejši: pes. Za hunte je obilo splošno utrjenih resnic: čim več huntov bo, tem boljši bodo Sihti; »geding« zavisi od huntov in reče se: Ti si pa len kakor hunt' Pa še mnogo podobnih opazk živi med rudarskim narodom in še več je resnic, ki govorijo da sc hurti eden od najosnovnejših organizacijskih paragrafov za vsako Vejo rudarske in mu je ubilo, ležaji so kaput - hunt mora v repa-raturo Potlej pride kovaču pod roko Treba ga po zakrpati ozdraviti, popraviti In se popravi Cez kakšne dni je spet pro-glaSen za zdravega in sposobnega. Ali en- krat pa le pride in potlej je vsaka repara-tura zastonj Hunt je strt in čaka ga samo še kotičei: med »tero ropotijo in železno šaro Potlej ni druge pomoči — priti mora zamena, rezerva. 1 ako je s huntom, kadar pogine alt umre al* pade. Natančno tako je tudi z ljudmi. Ce kdorkoli ne verjame in je v dvomih, naj vpraša penzijonirane knapovske korenine (vkoliker jih je Se vebče dočakala penzi-ja!i, uaj iih vpraša in prepričan je lahko, da je vsa storija precej resnična in žalostna. bridka, trpka. Hunti, ljudje, delniške družbe. Eno je: hunti so z rudarskimi ljudmi ▼ neprestani zdražbi in v konfliktu z vrhovi in piramidami delniške družbe. Hunt je mednaroden pojem. Hunti, to so žive podobe za žive ljudi. Toda zadnja beseda o huntih še ni izrečena: eno je: spopadi huntov z ljudmi na podlagi akordnega sistema so zmeraj ostrejši in očitnejši. »l_unti, vozači, kopači kolnejo, pojejo s korobač! v priganjaški aparat: Daj, daj, porini, kamerad!« Pristopajte k „Vodnikovi družbi" ©@stfe m daljnih svetov Največji so železni meteoriti - 100.000 meteoritov v kratkih minutah Izpodnebniki ali meteorji so po novejših teorijah drobci razpadajočih kometov in krožijo posamič ali v skupinah vzdolž vse repatične proge okoli sonca. Na svoji poti prihajajo tudi v bližino zemlje, ki jih običajno pritegne nase. Z velikansko brzino zavozijo v območje zemeljskega ozračja, na katero izvajajo silen prit.sk Pod tem pritiskom in pod vplivom trenja se na po vrstni segrejejo tudi do 1600 stop Celzija in zažarijo Pri tem se naredi okoli njih skorja iz raztaline, ki velja za bistven znak meteoritov Pri premagovanju zračnega odpora se letalna sila meteorita spreminja v toploto in delo. s čimer se kozm ena brz.na zmanjšuje. tako da se v višini kakšnih 40 km nad zemljo povsem izrabi Od tu pričenja meteor padati tako kakor vsako drugo te- lo. Se prej pa ga običajno doseže bridka usoda: Zaradi velike temperaturne razlike med meteorjevo notranjostjo in površino, razlike od —140 stop. do 1600 stop, se izpodnebnik razleti v neznatne drobce in pride na zemljo večinoma v obliki prahu. Železni in sploh kovinski izpodnebniki so proti tej »nevarnosti« razleta (za ljudi je ta nevarnost sreča) bolje zaščiteni nego kameniti, zato je umliivo. da zadnje po velikosti in teži, v kolikor jfih dobimo na zemlji, znatno prekašajo. Da niti ne govorimo o velikanih, kakršen je znani sibi/sk' ali arizonski meteor, ki tehtata po več deset tisočev ton, omenimo, da je največji železni izpodnebnik. kar so jih doslej našli, tisti, ki je padel pri Ranchitu v Mehiki in ki tehta Krvništvo nekoč in sedaj O načinu, kako izvršujejo Američani svoje justifikacije na električnem stolu, je med drug;m razširjeno tudi to pogrešno nazi-ranje, da so z njimi zaposleni vsaj trije uradniki, od katerih pritisne vsakdo svoj vzvod, tako da nobeden ne ve, kdo je prav za prav napravil odločilni smrtonosni prijem. V resnici je stvar bolj preprosta in določena od začetka do konca s trdnimi predpisi. Eno uro pred usmrtitvijo se izvrši ob pretikalni deski v stranskem prostoru pod nadzorstvom štirih strokovnjakov poskus, ki pokaže avtomatično moč in reakcijo električnega toka.. Potem vpraša službujoči zastopnik justice rablja: »Ali so priprave končane, mojster inženjer?« _ »Priprave so končane, gospod sodnik.'« odgovori rabelj To so edine besede, ki jih" izmenja sodnik z rabliem. Sledeči postopek zaht-va nekoliko sekund: Dva policijska uradnika privedeta obsojenca v celico in zapreta vrata. Navzoča sta le sodnik in zdravnik. Na skrito znamenje potegne »mojster inženjer« edini vzvod in opazuje sekundno kazalo in elektromer. Na drugo znamenje zdravnika izklopi tok m od-i de Vsa ta procedura nam kaže, kako trdno (io zasidrane tisočletne tradicije in nas spo- Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Prago Schwab, Aleksandrova«. Za plesno dvorano Eleganten čevelj iz kitajskega krepa k večerni obleki (Model Greco, Pariz) sveta Daleč, za naše pojme neskončno daleč Je čas. ko se je Zemlja, tretji planet v našem sončnem sistemu, večja od Merkurja, Venere in Marsa, a znatno manjša od ostalih njenih vsemirskih tovarišev odcepila od Sonca ter kot kaotični zarodek vrtinčaste gmote pričela v brezmejnem nebesnem prostoru samosvoie življenje. Zakoni o pomikanju v vesolistvu raztresenih ozvezdij so določili vsaki premični-ci svojo pot in tako se je tud-' naša Zemlja ustalila na oni malce upognjeni krož-nici. po kateri se še danes leto in dan vrti krog skoraj 150 milijonov km oddaljenega Sonca. Kakor v posmeh se je tudi njej izneveril nekoč drobec, da ji, krožeč kro£ s svoiim večno istim, z bledo mesečino zalitim licem dvori na vsemirski poti. Poslej so minuli milijoni in milijoni let. preden se je Zemlja obdala s tršo skorio. kntero so velikanske sile neneho-ma preob-a^ale, meniaioč na površini zdaj moria. zda i Voona ter končno na višku svoie^ oriaškega . agrma. v novejši dobi zempliskca nreobražnnia z nastankom visokih gorovij prostranih planjav vele-tokov jezer in morij stvorile v travnem danfsrrie za usodo :n razvoj rast1'nstva. živalstva p^ed vsem pa človeku tolikanj po-m°Tibne r>Krise zemeljskega površja. Rastlinstvo in živ^s^vo se je le polagoma rszvM o d<-> «<-danje nonolnoeti in mno-go«tr*nnct; Pozno v novem v»*ku zemeljske 7iodr)v'ne se je p^iavM tudi človek, ki se je v nad^Hniih tiso? in tis"vč1eti'h z narašča iočo volio ?n močjo svojega duha povzpel do občudovanja vredne popolnosti, ki nam io že za prvo polovico pettisoč- minja na čase. ko je justica poslovno in izvenposlovno hotela imeti s svojimi rab-lji kolikor mogoče maio stikov. Rabeljski posel so smatrali navzlic temu, da ga niso hoteli odpraviti, za nečasten in so ga tudi uradno opisovali na vse mogoče evfe-mistične načine. Če je rabelj z mečem od-robil obsojencu glavo, so to imenovali »hitra odstavitev«, sežiganju so pravili »nekomu vročino pregnati«, razčetveriti je bilo »lepo tran.širati«, bičati »čisto pomesti«, nategovati na mučilnici »ude pametno uravnati«, pritisniti žareči žig na kožo pa »rnično zarisati«. Ceremon:ai današnjih justifikacij ima še vedno nekaj tega evfe-mističnega na sebi. V srednjem veku je eksistirala v Hamburgu, kakor danes v Chicagu, »šola pravičnosti«. Kakor se mora tu bodoči rabelj učiti manipulacije z električno stoli-co in anatomije, tako so se v rr.estu ob Severnem morju zbirali sinovi rabljev iz vse Evrope, da se naučijo grozotnega pokiica. Vadili so posebno svoje telesne sile in spretnosti, ki so jih morali dokazovati s posebnimi poskusi. Tako so »obglavljali« sprva zeljna te glave z dolgih kolov, potem pa so dokazovali svojo spretnost na lesenih lutkah in končno na živalih Ravnanje z rabeljskim mečem res ni bilo lahko in vrhu tega jt rabljem, ki bi kdaj v praksi napravili kal-$no napako z njim, grozilo, da jih zbesn množica same napade in ubije. Znan jt primer Simona iz Zeller-felda, ki ga je ljudstvo raztrgalo, ker se mu je petkrat zaporedoma izjalovil odločilni zamah. Po drugi strani pa vemo o rekordnih primerih, kakršen je primer bremenskega rablja Klausa Fliiggeja, ki je s šestdesetimi zapovrstnimi zamahi šestdeset kumpanov pirata Stortebeckerja prikrajšal za glavo. * Krvniku ▼ starih časih — kakor ie danes— ni priznal nihče časti in vsak s« j« skrbno pazil priti v dotiko z njim, ker bi ga to samega napravilo nečastnega. Zato pa so krvniške dinastije — poklic s« je običajno podedoval od očeta na sina — same zase imele zelo izrazit družinski ponos. Svet jih je zaničeval in se jih bal, same pa so se čutile vzvišene nad svet Zora ootia proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača eivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od higijenske- ga zavoda v Ljubljani pod St. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radiceva (Duga) ulica 32 Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. letja zaznavne človeške zgodovine tako nazorno odkrivajo najnovejša izkopavanja. V najstarejših zibelkah stare kulture, kjer pričenja prvi svit našega zgodovinskega obzorja, v dolinah Rumene reke, ob Gangesu, Evfratu, Tigridu in Nilu, v Mehiki in Peruju so nastale prve krepke organizacije, ki so, ločene med seboj, dolga sto in tisočletja širile svojo moč in kulturno zvanje v sosedne pokrajine. Med tem ko sta daljni Orient in Amerika tisočletja živela samosvoje, ostalemu svetu nepoznano življenje, so se kulturno jedro, slava zavojevania in civilizetorna sila polagoma selile iz bližnjega Orienta in klasičnega okolja Sredozemnega morja na evropska tla. kjer so narodi, izmenjavajoč vodilno vlogo v medsebojni borbi in tekmovanju z veliko energijo zavojevali vse, še neznane kraje sveta Stoletja so zapuščale evropska pristanišča neštete ladje s pogumnimi zavojevalci in raziskovalci, ki so v borbi z valovi morja odkrili evropski civilizaciji ogromna ozemlja. Istočasno, ko se je širilo zemljepisno obzorje, so se z neverjetno naglico razvijale priro-doslovne vede. ki so z neštetimi iznajdbami č'oveškega uma dvignile prebivalstvo naše Zemlje v nekaj stoletjih na stopnjo, ki jo niso mogla ustvariti vsa prejšnja tisočletja. Kratek, bežen je ta pregled dobe od postanka Zemlje, od prve rastline, živali in človeka do današnjih dni Devetnaisto sto-Ietie in zadnia tri desetletja dvajsetega stoletja so neskočno majhen drobec v pri- 50 ton. Se danes leži na svojem Največji kameniti meteor je padel na Sed-mograšrka tla in tehta 293 kg. Hranijo ga v dunajskem naravoslovnem muzeju. Do-čiim merijo največji železrn meteorji pro-storninsko do 7 kub. metrov, še niso našH kamenitih meteorjev preko 1 kub. metra. Dunajski muzej hrani tudi železni mete-orit, ki je treščil v Avstraliji na zemljo in tehta 900 kg. Da nas nebo bombardira tudi z velikanskimi kamenitimi meteorji, ki se pa v zraku razletijo v nešteto majhnih drobcev, nam dokazuje tako zvani »kameniti dež«, ki ga često opazujejo tu in tam. L. 1868. je padlo pri Pultusku v Rusiji v kratkem času n pr. nič manj nego 100 000 kamenitih meteorjev na zemljo. Plavolaska v zakonn V Zedinjenih državah so na novo odkrili staro resnico, da dobe plavolase ženske prej moža nego brinetke. Neki časopis trdi, da postaja položaj za plavolaske v tem oziru celo čedalje ugodnejši. Prej so moški dajali prednost črnolaskam, a to se je danes spremenilo. Vzrok, da iščejo moški rajši plavolaske, je v tem. da. sc te prijaznejše in miroljubnejše. Poleg tega so moški večinoma temnolasi in dajejo potem prednost »kontrastu«. Po tem pravilu je tudi umljivo, da iščejo plavolasi moški rajši temnolase ženske. Genialno in abnormalno češki zdravnik dr. Bohumil Seklas piše: »Patološki pojavi so pri izrednih indivi-duih vedno znatno očitnejši nego isti pojavi pri povprečnem človeku. Doslej še ni dokazano, da je odstotek abnormalnosti pri izrednih posameznih večji nego v splošnem številu prebivalstva. Kulturna zgodovina pozna zelo mnogo odličnih ljudi, ki so bili v zasebnem življenju vzor normalnega, ce- j lo pilharskega življenja.« -------- Kana Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pošast v los Angelesn Najtežja ženska v Los Angelesn kot »zmagovalka na motociklistični tekmic Brata Plceard - stara loolef imgtm. Dane«, 28. Jan., dosežeta dvojčka brata Piccard skupno starost 100 lefc. Zlasti je postal slaven Avgust Piccard po svojih vzletih v stratosfero Nečloveške tradicija na Kita?skesa Med odljudniml gorskimi dolinami kitajskih južnih provinc in Tonkingom še vedno žive šege in običaji, ki so za naše pojme grozoviti in strašni, za domačine pa takšni, da jih spoštujejo in se jih boje ceio žrtve, ki morajo polagati lastno glavo na oltar smrti. Tuji potnik, ki potuje n. pr. vzdolž reke Jinan v julnozapadni provinci Car-stva sredme. lahko nenadoma uzre na vodi splav, ki ga ženejo valovi neusmiljeno dalje. Ce nastavi daljnogled na oko in pogleda natančneje splav, spozna, da niso to gole bambusove palice, povezane za silo med sabo. Na splavu sta tudi dve človeški postavi. Obe sta privezani vsaka zase k splavu in trpita muke, ne da bi si dajala duška z glasnim vpitjem. Gorska ljudstva v teh krajih se še danes zvesto drže tradicije, da je zakon sveta stvar in da zasluži zakonolomec zaničevanje in kazen. Zakonski mož, ki zaloti nezvesto ženo, ima pravico, navezati jo na splav, tega pa izročiti penečim se valovom reke. Ne grižljaja kruha, ne kapljice vode, ne orožja ne dajo žrtvam na pot, ki pomeni vožnjo v neusmiljeno smrt. Tako kaznovane ljubimce zadene kazen lakote in žeje. Podnevi jim sonce neusmiljeno pald kožo, ponoči pa jih trese mraz, z mrakom pa začno obletavati žrtve tudi milijonski roji mu&c in komarjev, ki jim pijejo kri, da jih skeli po vsem životu. Splav pa drvi, prepuščen volji divjih valov besneče reke, nevzdržno po reki navzdol, buta ob bregove, se potaplja in se mogoče končno razbije pri globokih slapovih reke, ki bobni čez čeri. če pa imata zakonolomca srečo, da sta pri takšnem slapu ušla smrti, ju čaka drugačno pogubljenje. V ločju ob izlivu reke v morje, preže na kazno-vanca krokodili, ki ju raztrgajo na kose in požro. Gorje ttskemu, ki b! hote! na takSni vožnji pomagati obsojencu! Nakopal bi si sovraštvo in mržnjo vseh gorskih ljudstev ob reki ln slednjič bi tudi sam zapadel smrtni sodbi. Domačini so namreč zelo strogi v tem pogledu in ne poznajo prizanašanja. Neki francoski konzularni uradnik lz Jtaanfuja poroča o takšnem doživljaju, ki bi bil malone postal usoden za njegovo glavo. Sprehajal se je ob reki, potem je stopil v čoln in od daleč je uzrl splav, ki so ga gnale brzice po reki navzdol. Videl Je na splavu dva privezana človeka, moškega in žensko. Grozovite navade in vzroka kazni, ki sta jo morala prestati, ni poznal. Zate je dal okaz svojim spremljevalcem, naj s&-veslajo do splava. Tam so hoteli odvezati moškega in žensko, ki sta se temu upirala. Slednjič sla se morala ukloniti grožnjam konzularnega uradnika. Presekali co vrvi, s katerimi sta bila obsojenca privezana na splav. Francoz je za^el spraševati moškega in žensko, kaj sta zagrešila, polagoma, besedo za besedo sta 3e kaznjenca izpovedala. Ljubila sta se že dolgo, nekega dne pa je bil njun ljubavni sen pri kraju. Roditelji deklice so hčer prisilili, da Je vzela neljubega ji moža. Njen ljubimec izza časa pred poroko pa se nI mogel potolažiti in je tu in tam šel obiskat svojo izvoljen-ko. Pn nekem takšnem obisku ga je zasačil mož ljubice in začela se je tragedija. Francoski konzularni uradnik je hotel omiliti položaj zaljubljencev in je da! moškemu meč, da mu bo v pomoč na njegovi nadaljnji poti. Toda odrešeni ljubimec Je še tisti hip zajnahnil s sabljo proti nJemu ln bi ga bil obglavil, da se nI hitro umaknil. potem je zalučal proti njemu kamen z besedami: >Tu imsš, prekleti belckože" za zahvalo, da si se pregrešil proti ? ve tir' zakonom mojega ljucSstva!« Francoz ee potem ni več brigal za usodo moškega in ženske. Velel Je odriniti od brega in se Je zaroti!, da ne bo igral vloge rešitelja na splav pri ve žarih grešnikov nikdar več. --------O---- ANE T A Neki pariški milijonar Je pisal Scribeju; »Dragi gospod! Imam željo, da bi z Vami napisal kalto dramatično delo! Napravite mi uslugo, napišite komedijo, kateri bom. jaz pripisal nekaj vrstic. Skrbel bom, da bo komedija vprizoriena na naj3ijajnejŠi ln najrazkošneišl način, slavo pa si bova delila.« Serih« mu je odgovoril; »Gospod! Vašo laskavo ponudbo moram odkloniti, ker me moja vera uči, da ne moreta konj in osel hoditi vprežena v skupni jarem.« Milijonar pa še ni odnehal. Sedel 1« k. mizi m takoj napisal pismo; >Prejel sem Vaše predrzno pismo! S kakšno pravico me imenujete konja?« ■o£>— VSAK SAM ENA Za dobro In slabo volfo ■Matematika, dragi gospodje, Je najzanimivejša veda, ki omogoča najrazličnejše kombinacije. Ce vzamem n. pT. svojo rojstno letnico, jo dividiram skozi številko svojega telefona in vzamem od tega Števila starost svoje žene, potem dobim kot rezultat številko svojega ovratnika!« Mlad zakonski mož: »Dufiica, ali je pečenka gotova?« Mlada zakonska £ena: »Ah, dragi, nikar ae ne huduj, toda iz pečenke ni hotelo nastati nič dobrega, pa sem jo panirala in tudi potem Se ni bila doora. Zdaj pa sem jo vtaknila v lonec in mislim, da bo kmalu gotova!« »Aii iščete model za Venero?« (>Gutterrey«) meri s tisoči in milijoni let in vendar je prav ta doba dokaz izredne žilavosti človeškega ustvarjanja in stremljenja po vsestranskem napredku. Evropeizacija sveta je dvignila na visoko stopnjo ogromna ozemlja Amerike. Afrike in Avstralije. Kjer je bilo še pred sto leti komaj 8 milijonov ljudi, gospodari danes 130 milijonska velesila Zedinjenih držav, še nedavno pusta pokrajina Kanade je danes žitnica Evrope, v Srednji in Južni Ameriki, kjer so španski osvajači stikali za zlatom, napreduje danes 20 svobodnih držav Afrika in Avstralija tekmujeta z najnaprednejšimi pro-ducenti sveta In industrija? Kako ogromen je napredek od preproste jadrnice preko prvega parnika na Seini, ki ga je sam veliki Napoleon smatral za igračko Parižanov, v primeri z današnjimi oceanskimi velikani in motornimi palačami! Neugnana pesem motorja je prodrla z avtomobili v prej nedostopne gorske in puščavske predele — človek si je končno zavojeval tudi ozračje, kjer z letalskimi mrežami v najkrajšem času spaja pokra iine, ki so bile tisočletia nepoznane. V plemeniti tekmi s tehniko so se sporedno z njo nenavadno dvignile vse panoge ■ znanosti. Razdobie ene same generaciie je ustvarilo čudesa, ki bi že naše dede spravila iz ravnotežja — škrat ka. svet ie kliub svoiemu obsegu in še vedno ne povsem raz;skani novršini postal v vse dimenziie pretipan mikrokozmos. v katerega neprestano vrtajo senzacij, novih iznaidb in odkritij željni človeški možgan1 Danes, ko beži čas z mrzlično hitrostjo mimo nas. ko povsod prevladuje evange lij dela in neutrudnega ustvarjanja in se neneboma pretvarjalo človekove stvaritve in načrti v realnost, je vsakemu količkaj naobraženemu zemlianu nujna potreba da čita, da se uči in pouči o mnogostranski raznoličnosti življenja in sveta. Vsak trenutek je dragocen in v stremljenju po najcenejši naobrazbi sezi po poučnem razvedrilu, ki ti ga ne more nuditi nobena, še tako dobro zasedena ljudska univerza. Tedenski obzornik »Življenje in svet« po ceni in vsebini pač edinstven primer v evropskem tisku, te z lahko umljivo, pa vendar znanstveno utemeljeno besedo uvaja v najrazličnejše panoge znanosti. Kakor v najspretnejše zrežiranem filmu z lahkoto slediš dogodkom davno minulih vekov razvoja naše Zemlje in življenja na njej. Z neštetimi znanstvenimi odpravami potuješ po morju, v zraku in na kopnem sirom sveta, v prostrane pragozdove, nepregledne puščavske in ledne pokrajine skrajnega severa in juga naše Zemlje. Globoko v tajge. stepe in džungle stopaš za drznimi raziskovalci-lovci, ki so se podali na nevarno pot samo da prispevajo s svojimi izsledki napredku znanosti. Visoko v gorovja, na strehe sveta, pokrite z mogočnimi ledniki, v nepregledne plantaže z bombažnimi, kavinimi, čajnimi itd. nasadi. na bogata, za prehrano človeštva ve-levažna polja riža in žitaric te povedejo razprave, neutrudno razlagajoč vse značilnosti prirode in življenja tamošnjih prebivalcev. In ko si se prepričal da so na svetu kraji, kjer je boj za obstanek neprimerno težji ko v našem skoraj preob-Ijudenem zmernem pasu. se posloviš od v večnem snegu in ledu vkopanega prebivalstva visokega severa, da spoznaš nepopisne krasote otokov Južnega morja in vsega tropskega pasu. kjer v obiemu večne pomladi životarijo divja plemena ne poznavajoč dobrot in tegob civilizacije, pa so prav zato v svoji pnrodni osamelosti živela srečno dolga tisočletja. Ko spoznavaš pradavni vek postanka našega osolnčja in »e prepričaš o dragoce- nem pomenu Sonca, pravire vsega živije-nja, se zdrzneš ob misli, da je človek kljub vsemu napredku brez moči nasproti pri-rodnim katastrofam. Strašni cikloni, orkani in tornadi, izbruhi vulkanov, potresi, plazovi in povodnji so razdejanja, ki vznemirjajo svet. Toda človek se vrže vedno znova na delo, prodira v globine morja, v osrčje zemlje, kjer iz okarnenelih skladom dviga zaklade rudnin, iz okamenelih ostankov rastlin, živali in človeka pa si skušt ustvariti čim popolnejšo sliko o čudovitem življenju pradavnih dni. Z velikanskimi napravami popravlja moderna tehnika vse pomanjkljivosti površje zemlje, da ga prilagodi potrebam človeštva. Kemija, fizika in medicina prodirajo v vse skrivnosti življenja prirode. v skromni epruveti išče spretno oko vedno novih dognanj Preobljudenost Zemlje, industrializacija ter z njima zvezana socialna. zdravstvena in gospodarska vprašanja, ogromen napredek Japonske, strašilo »rumene nevarnostih itd. so problemi, ki jih razprave v »Življenju in svetu« vedno znova pojasnjujejo zvestemu čitatelju. Skratka »Življenje in svet« je v svojih 14 knjigah nanizal velezanimivo gradivo, ki bo ostalo povezano v debele knjige dragoceno, vedno aktualno štivo Velik kader zvestih naročnikov je najlepši dokaz nujne potrebe revije, ki na prehodu v 15. knjigo prinaša z vsako številko najrazno-vrstnejše gradivo iz domačega in tujega področja, v katerem bo našel vsak čita-telj vse polno prilik da si za ma1 denar nabere na knjižno polico zbirko trajne vrednosti. Vs; napori ustvarjanja današnjega človeštva, povezani s prrietno prozo, pa bodo nudili še poznim potomcem izbrano gradivo kier si bo lahko vsestransko razširil obzorje svojega poznavanja življenja in sveta. L L—e C«m nudim ogUuom Imlfn h doptaovanjm. mlU M««t« Di« Nr ankrmhtm prt- ttojbina zrn Utro ali za dajanji naslova Din J.— Og/«* trgovskega m reklamnaga značaja: veaka beseda Dm 1.— Po Din l,— ta besedo M zaračunajo nadalje vm oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto*. »Kopit*«, »V najem*. »Posest*. »Lokalu, »Sta-Mvvn/i odda* »Strofi*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, oObri* tn »Lee* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-iek*, če »e z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v sfunfikAk 90 pm Pri vmA mgimetk, M ea •mrečvnmjm po Dem I,— __i zaračuna enkratne pristojbina Dtn J.— M Hfro aH oa dajanja naslova Vet ostali oglasi socialnega tnačtja se računajo po f$ pm m vsako besedo Enkratne pristojbina za iitro ah za imjmnje nmkrve pri otlasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. miirft pet oglasih po 50 par za besedo, je Dtn t9.—, pei oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vee prietofbtne za mate oglase je plačati pri predaji naročita, «■»> fti» fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi fraaeda so par, ie i« »n -f naslova ali m Mfra vm S Mi. fll Dve prodajalki ea0> <»tarej*o TUnlrjumko M aamnorOJDO iwWtTo dotajine trgovine Iti al«.*© » pom-4 »prej »■d takoj t Ljubljani V potun prirej« popolno m* »ne»Ij;Te ln aposnbne •nAt « prumernn praki*" » •ota ali sr»:»nt»-rii «tro M Ka valje ti' ;«iw«to («(tvrefme gospod t dobrimi sprl-Oe**n gre kot Inka. lant sluga, preddelavec Alt lofer B«m zanealjiv V vaškem oriru ter ml J« vn-ako delo dobro 4oslo Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Eno ali dru«o«. 2466-1 Poslovodle za prodajalne čevljev Prlkrojevalko pletenin »ntejK K t dobr.m okotom i® »*• uaotoo nonfe-kcdja, ■prejmemo. — Refie-ktara se r« <*imo D* prvovrstno moč. Naslov t »KOdg oddei&u »Jirtra« ^ 2263-1 Dekle nad * »tano, mjeoo u* vadil« ku-he io vsen h.t nlh del, sprejmem k 21/« let. otroku v Tace® (»od Srnam« goro. Nastop 1. fftbi. ali poinoje. Ponudbe M o>g'ns. oddelek »Ju tra« pod »Poštena«. 2324-1 i« 'akoj. Ri-Fek liuv^ rt stroke. * prakso. iM-j rlofii« 'e9.tnoročrwi n oisan-e ponudbe t eavedšo tvače in odgovar-kavcije s M-og-a ftji) ie prf-f>:^: »p-ičevs ns A'*1«* Cfvm!>!iny L ut>!.l« •a A!ekf«n-irm-a Cf^ta i. »od *!3»6ko -Znana tvrdVa« 8130J Vrtnarja <4whra irir;*np9a rab" m f»»i«T«i «« r VFnlfor! -tJ:pi 1«. 1909 1 MesaHa-sekača (BaVVk^I-TM-hl prTOTTVTlPE« •P''-vm <-m SSTTK> p-VTr-Ti* ponjdhc a« »vlile Uttt »J-rt.ra« pod »S^kač« 1910 1 Dolber prodajalec p"inavaier manufaktur v.aga lob l a k o J pod af ii-u m ni<-c;o »otji trjfovMit. — Po •ndbe m jg«*ni oddf ^k •Jutra« pod »Sia.rejis i >» kr«. tn-rS«. 2080-1 Brlvsko-frizerskega pomočnika .«lr»«tw fraerko, k»t«a »trile io bnij-e, c«iK»j •»[•.-'ej. mt Zrinrft-k. Litija 2330nI Korespondenta ia a.rbi>t>-Ta!»ki, te- jl^ki te nt-m^ki jez.ik. po motn-oetl t mj»inj«a »nafls-šk«- «tnw>g-af!';e. iSOcioo. Prosiltsi » trg. {akaltetino irobrozbo irnaio p-Mlrvoct. Pomidri« - iia.Ttvj Ivo p:a6e (»"•iati aa Sri'nt«ui rudnik. Metioa. žit«-! Trg. pomočnik ln trgovski potnik d<«bi n»«-jo t Ljub';«r». — ■Ponudbe i r«-fprtti( marniko 7.a ni-■g^mor, no o^ afrn-i odd- Ifk •»Jutra» pod »Ko-io-nia;?*. 2191-fl Stalno službo n ud m ck.- oi ki rl-ofl! ▼ 'Ivaosno ati oko t Ljuh jami 10—20.000 Din. - Po-oa ^'aiimi oddelek »Jutra« pod šifro »Do-nois«. aic.«-tl Služkinjo 2^—40 tet frie rt). po*t«H>. pnidi>o in iant*!jivo. ra-,eno vee h hi&oib de! — iičem m U-ko-j k dru4i«id br«i otrok. — Po-nudbt- po nM)i.-io«.tii i aliko na :iat4ov. k ga pofe oglas, oddelek »Ju-tra«. 2119-1 Kuharico Zganie apna! rr*»tna x.m.'>ftna ■ roo^t-o.iDeg-a žganja ap.'ia • tM-emog1-ni d«-!«- tak-o-j ■rfuiSbo. Pon>ud"hf na po-4ruinioo »Jutra« Mar*. 2247-1 Trg, pomočnika-co ■r »tr>>ki rrcfoiTK gB b'epn « kavcij« sprejmem » pod-u£.ir!c.o na deželi. — ponudbe i navi-dbo fcav. ki d^'b-o kuha, oa i d-oleroletuin*' ««H. «p-ei-0!«-iD na ilir;u. ▼va ulroa S*. 27. 2o:s-i Izvežbano llkarlco za ob eko m poni l o, i66em u »talno — ter perico ta itt» tri diu-eve r teduru, Kt-m;f.n« jSisii mica »Id<-al«, Ko-n.g.trinn Srg 3. 2SS6-1 Trg. pomočnika mešane stroke zmožnega kavcije sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dober prodajalec«. 2442-1 V stalno službo nemem gospoda i 10.000 do 20.000 I>:n got.ori.n-f. — R»«im* ponudbe na o-?'a«ni odiielek »Jutra« pod f>nd »1 tebr-.rar«. »124-1 I'h Kot man: Sili, BoMfev sin Se enkrat se je postavil — potegnil, kar ■o mu dale moči _ ln res! _ z dežnikom vred je zletela tudi težka železna mreža kviiKu clngelcin, klenk! »kozi okno bližnje trgovine. Oh, nobena cvetlična posodi, noben lonček n| ostal cel! Nič dolgo ni trajalo, pa sta držala ubo gega Cebeta dva redarja 'n ga odvlekla na stražnico. Gospod nadzornik, ki ga že poznamo, je bil ves iz sebe. Nesrečni Ce b< Je moral plačati razen okrutne globe tudi vso Škodo, ki jo je bil napravil take da Je bil skoraj berač, ko je stopil na ulico. Da, jellte, čeaa Je zmožna takale nemarna opica! Kuharice, sobarice, dekleta ta '»e. f «podmje, prod« «i :!k e, b!a ga jui'.-ia rk«, ponfiike im rarao žeutko 0«>bj< za privai.tte b'.4*. ka varne i-n botel-e, di»be čimprej prmerno nn-sto, ako »e obrnejo na: Biro »Eko-n>omš;a«, Beograd. Koiarče-■?a it. T — telefoo 29-434. 2277-1 Frizerko Mtfro (m-j«H) v e-a!no ftlužbo. Prednost M-rvte. ki imajo da-mnko in moSk« »trrako. Pifim>-ne ponudbe n« naifl-OT: Marinke Jeeen-i-ce, GorenVko Natakarico i me;luno ka.v<-i o. «prel-m^m "takoi t Kolodvorski u-lioi k. 24. 2-400-J Hpr<"j»o, Miain-u i j) wine®- Ijštvo, vajeno eam- e"uojji-g« gwpi)d.in.i»n-a, sprejme Kienpouc aa Vi6u štev. S>!. Atpi?e Pa^fnePn Selenburgova 71 sprejme takoi reč samostojnih pomočnic, spr< tudi vajenko. 2378-1 KlavMsta traitlm ?a sporednlm ln- ' strumentom (Jazz-kon-| ceratl. Jazz slagverkista i sa sporednlm Instru-menttni (Jazz-koncerstl Ponude 1 nastop očimih pod »Kuror''e=tar« na ogl odd. »Jutra«. 2331.1 Dva fat^a ^ed'm> lunanjiosrtif :n n;h starcev. «pre;irnem 7B bflvannio. Ponudbe na o tri. oddelek »Jutra« pod f !f-*> »Spretno«. 2493-1 Ri=nik - vpoVo'enec za bre7!p'a fino orik-^ovan1? fadnega in i-elpnjadjiega vrtn. ima soho « kuhinjo, drv« im n.:iiivn ra t-elen :ov-o. Kdor «e razume n« kurje rejo aH wtme natTtv-o. o-z''rn. m 6ebe!ar«t.w). ima pr-<-d-no«t. Poniidi1* z naveddvo d '#=-pda n nfl ndde-lek »Jutra« pod »V»ee.!je do zem^e. L^ib-Vana«. 24SS-1 Kme^^o dekle za vsa hišna dela, ve- š:"-.a nekoliko kuhe. katera bi tudi molzla in krmil?. d-.-e kravi ter se sprejme. Ponudbe I..-i p a u-.i.CO u«. a« v Celju pod znamko »Poštena«. 2473-1 Kuharico pošteno, snažno. bolJSe moči lmalo prednost do starost' 30 let sprpj-m"m. Ga leva ulica 5 V., desne stcpnlce. 2484-1 Vajenca Potreb!« »e+e za Va?-o prlredPpv Jpz7? P^iite netrnd^ma na <>. rvIdeVk »Jutra« pf-o »Jaz-z« £431-1 Natakarica amrira ne-ka: k«ftoM tBki*>! (t'(už:bo. Saslov r l Prodajajo I?fc p»{Frewii'eTn. — Nai»1|o-v pove Ojr'.a«. 2456-1 N^tak^rfco sprejmem Pogoj t poŠte-na ln vljudna, čedne zunaniostl verzirana v T", VTr... V T-f.' '» Ponudbe v ogl. odd. »Jutra« pod »indus r' ViCl kraj«. 2438.1 pi->Stemh staršev »prejmem v m in »a valke ifl kamne Ponudbe na og.oe. oidelek »Jutra« pod iifro »Marljiv vajeti««. 2017-44 Trgovski vajenec mio^ao, idraT, dieiiaven, poš-t-e-aih staršev, dobi tn«*t.o t trgo>vi.ni mešanega blaga na deieli. Bana ic stanovanje v hi&i. Biti m>'ira dober raiuner imeti vee-elj« do t g-o-vir.e. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Nadarjen«. 2258-44 Vajenca ia trgovino barv io !a.kor sprejmem. Naslov v og-as. o^ldeliku »Juitira«. 23S 44 Trg. učenka ki J« dovršila 8 razredom osnovno »ole x odi-iinim uspehom, pHd-n-a in moi-ri«, ki ima veliko veselje d-o trgovine, ieii mrsto e hro-w> in 6-ta.n-ovanjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ifro »t'oite.na ličeiika«. 2169-44 Učenko br«zjp!«i&mj za pltsumko obrl p»>d pogo-j t. ia, mi. posodi za 1 leto oiu. (jaiaiioi.a je stroj v vretiuosti 7o0(J Din aii pa vkiijizta nu otlip.av-no dedšč.uo. Pt-odi m tudi st roj W edema mi St. S. — Nu.ilov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2104-44 Vajenko e primern-o šotsk^ -zob-az bo iiče t«»a »Miia« ua Tyri»vj etsai 7. 2312-44 Krepkega vajenca z« p!ian*ko obrt -»prejme 1. Fi.gar, piia-iskri mo.tter v Lju b! jca.ni, Vošnja-k-o va ul i ca St. 6. 2344-44 Frizersko učenko strogih staršev, pridno, čedne zunanjosti. s predlzoi-razbo dveh meščanskih r-azredov takoj sprejmem. — Stiepan Kralj, frizer, TvrSeva it. 53. 8370-44 Vajenca . sprejmem v specerlJsko' ln delikatesno trgovino s primerno šolsko Izobrazbo ter odj.rbo pri starših. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posten«. 2333 44 Vajenca sprejmem a tremi raa-redl srednje šole oziroma 8 razr osnovne šole z hišno oskrbo. Pran Kampnšek. Ljubljana, Elnspilerjeva uf. 21 2389 44 Mlada prodajalka idS menoo v trg. miš. blaga na deieH, ali g:e evern. fud; za natakarico. Cenj. d-opUe na A. Ivan-Sii, Krka pni SutJni. 2.64-2 Kdor ištfc jasluika. pla^a za vsaku bese«ip W nar; za naslov al: iitro 3 Din - Kdor n n d t zaftluSek. pa za t ™to hesed-i 1 Din. | za dajanje naslova a!: ' za šifro [« 5 Din. (8 j Za Zagreb in c-kollco preT^am^m dobro idoJe l>redniete. — Razij>o'agarn e potrebno go-ancijo. Ponudbe n« naši'»v: »Pro-;«-fmda« d. d., Za.g-eb. Je-lačioev tng pod »-K7«. 2091-8 ] iieseOa 1 l>in; m da S i anje nasiova ali za j iifro 5 Din Dijaki, ki i 1 :šfejo instrukcije. pla i ;-Jijo ffalid besedo | par, za šifro ali za da ; ;an;e naslova 3 Din (4i i Nižješolcu "Kiljie ro'1b ne ki -abl po uiu< pr; ičenju. ug-iun-i ud-..m po-iilnevn; meijul in pouk i zanesljivim -ispe n fm Ponudbe na »g asn -i )- ek »Jutra« pod Jifr»i »Pouk«. 1897 4 Šofer, šola E. Ceh [y-ševa 'Duna.ska) Cesta it. 36 Zahtevajte prospekt Nemščino onigle-Sčino, fra nc.oš6''tio, ita- 1'ija.nSčiimtO in klaviir po-oŠuj-e dipl. u&itel-jk« — K'- -*!iod von&ka ulica $t. U, pritličij e. 82*1-4 Akademik inffcru-ir« vse predmet«. — Oni. pcnmidbe na og-lafni oddf-iek »Jutra« pod Šifro »Akademik«. 2312-1 Šoferska šola I. Gaber*č!k bivSi totriiea r za S-ofercke izpite. LjubVaiia, Slomškova u'i<-« štev. 6 — ga-aža Suiipim. Vožnje r la-p-tem aviomobilu. 2385-4 Francoščino ln ang!e5??no ponSojft ptv>feeo« Dvofakova 10. Br-ešnik. 2127-4 Večerni kro^l teč-''? združen s praktičnim poukom šivanja, za gospodične ln gospodinje, ki si hočejo šivati same. otvarja specijalna —' — ! — ,T '1 ' 1 r KumelJ, Gledališka ulica i x-rija»e au 6 e. bruarja. 2454 4 ! Vsaka beseda 50 par. za ia onje naslova ali za iifro pa 8 Din. C21 Mehanik- ključavnlčar vamrao r eiekuomehami ni itrokt. t dobrim: *prt teval; iife niuŽtHi — Po nudbe oa oglasni odd e ek •Jutra« pod šifro »Meha m-k 1934«. 2122-2 Prodajalka- blagajnlčarka strankam iim-nitič-na. zelo prazna, z večletno prak s-o. ižve mest« v pa: fu meriji ali iliino. Ce-njeue tvrdke, ki ref.e-k tirajo na res dobro moč. naj spo ro-4-e naf OT na oglasni od delek »Juira« pod značk« »P-o^ten«, d-obra moč«. 1954-2 Natakarica pridna in pušietia, iiče s utbo za akoj ali e 1. feb-uarjem. Najraje gre na Gi-renjsko. PiKitidbe na P'Vtni'Jti;e.o >Ju*ra« na Je setkicah p'rd Slfro »M ada« 2155-2 Trg. pomočnica pridna in pn-štena. sluiho s !. f"b-iiar;e-m. — Nas!-v v, >gla.-nem oddel ku »Jutra«. 2175-2 Oskrbnik - majer stnokovinjak v ve^h strokah goppoda.tst.va, zmoten voditi vsestransko polje-delatno, i:'v"-niore,o, goedar-scvhi, sad.o rstivo in vino-gradsivo. pošten ak in za-nesijav. z veiAe-tnimii spri-čeva'i, išie »lulbo za marec. EVin«id.be na og'ei ~rri oddelek »J uitra« pod š.ifro »Otkrbn-lk, vest m giospo-dar«. 2273-2 Gospodična m-'nda. sim.pat.i6na. c pi sarmiSkio p akso. stonog a f;nja im stmjeipifika. vajena v vsem. > iz 12 članske dniž:ne. gre teud« kot prodaja'k i aiii za vse sku-pai; potoži kavcij«. Ponudbe JH>d »Iz dežele« n« oglasni oddelek »JiKra«. 3269 ? Šivilja pridna in poltena. iWe ! s'u J.bn «obario.e k dobrm Ijmdem; gre (radi izven Liub' nan«. Naslov v ogl. 1 oddelku »Jutra«. 2S06-Ž Knjigovez »rednj* sta-ostii, stnoktrs-k i.m iz-pn:f<-vo lom. i&če odg-o-var-'a:očega zaposlenja. Ponudbe [VVii ».p^s'.ov • d Vi« na oglasnii oddvlek »Jn--a« 22S0-2 Maserka s Arlavnim itzir>:- orn, zn-posk*na 6 I« v bo' -r/v. iSfie uiibo v kopar^u: ?-p tudi pr:,vat.-nio. Reference dob-e. P^nti d^*- ra "•rasirii nddpVk »Ju-"'a« pod »Maserka«. 22S2-2 ,1'esto gosipod^nfe išče vdova ^-edm''^ t'-oi atjA* jVa (i k «m- ■>kem-n g.w>odu ali d-uiini bri-z ot.-oi. So-pj-me m'-e.tio everit. «n.!n.'> pro-in »tamovanjn. — Ponudbe na o^asir ^dde-'ek »Jutra« pod »Tur>e«. 2C90J5 7e'o prMno de^le k1 tt>> doVo kuhati in o^mviiaii! ve-a h*šina de'a. i liiolgnlefmim sip-ičovsiom. t^.jAo p-ip -očam. NaV.n-T v oglasnem addeHtu •Ju ft-a«. 2e90-2 Dev1e tnv>foo Mirmo^oH^ Jtit^e. z zino.nVm re^i-h in 150 Din mesečj^e ponudbe ra p"d-ui. Ju*r« v T b -n! \ah ped rnačik»5 .UiiKiTabna«^ 2226-? 2 deVle*1 'ifMj (t'i»Vvo kot ponr-oCmT ci 2rsir>ed:n S'a p~-ditri in .-E-enr. Nt*s1ov x O^asne® nddo''ku »Juta«. Trgovski pomožni'* vp.V-nm v vse^i pnn^^nh t.-^M-ime. va.Vn tindi g> »•"'■ne, i"-'' ta-krvi r«reme ni M mpsVi — PonmdSe na nddelelt »Jutra« r>>*, V raa pe-fekt*« nem5kio. »^kvoVvo »udi za p-od« Wf (o'ufbo. tudi ln dan. On?. pon-id*>e na »,1-uitra« pod Vl-v . Po^^ema 56«. 2S3e-6 Kr-re^nondentm.h z večVtno o",tkiw). veVa sin«vers.ke. 9-boh-^-aSk« in nemške ^Ming-afitV. m—^-io. Prf-.-.ii.1^'1 na oddp'p.k »Jtvtra« pod *Vf-o »Perfokina«. 2082-2 ADIO Dekle kifhe in vieb hiSniti del. Mi (('užbo — na;-a:e v Lhibl'ani. Znidar, P'n:k-•va. * 2037-2 50.000 D*n kavcije OTiniM trg. «*-rudmk — pnigropist - detarliet — iiie s.taW nameščen je kot d-u-fvvtiivfk. p»v'ov-od'fl. T»k'ad:5čni.k. preda olec aH mcfiitpniianit v kaki tovarni, trrov-iii ali drivr-im pod-ie-t:n — maniifaktn-a. g« 'an'.o-Va, pletenine, iovl-n. wi-5ka. deška in ionska koTvfek(H:a. Ofort »ledi. — Ceni. dunpise na og'asTO eddelek »J-H't-a« pod šifro »Stalno nameSčetije 200«. 2031 -2 Prodajalka p-^dna im poštena, t<-K pr»-meniji »'ilU.bo ▼ t-gwit»o mei?am<-ga b'aga. Vajena je tudi gn«ipod:n.'srva. Naflfov v oglasnem oddelku Jutra. 2364-2 Kot gostv^l^nja J-e-ll iziobralena go- spa. Ponudbe na pod^ut-n;<*io »Jutra« v Mn."rtwvm ;>od iifro »Mari-bor-čatiika«. 2063-2 Služkinla Maser g-« po tliflki c-nel m rfa- n^va-n.V trnasir-. t.. — Krer. pri arjevči", Hrenova d. »t 19. 2407-2 Trg. pomočnica mlada, poltena, Izurjena v spiosalh trgovskih strokah, želi službe. — Zmožna strojepisja, 61. vanja dobra raiunarl-ca. Nastopi lahko takoj. CenJ. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva pomočnica«. 2358-2 Absolventka dvor. trg. šole. vajena T trgovini, želi službe t trgovini ali pisarni. Nastop tukoj. — Ponudbe pod »Vestna ln poštena x na ogl. odd. »Jutra«. 2410-2 OdloGOl smo M, da radio 100% populariziramo tn radi tega Vam stavimo nai aparat tipa 938, ki »prejema tudi AMB-RDCANSKE postaje, na razpolago, ln sicer na 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 210.— Odroma Din 220.— ta lati aparat B vdelanim supreaorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanske postaje. Ha}veC}a radio Industrija sveta PHILIPS RADIO zastopstvo H. SUTTNER, L|ubljana, ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK. Potnika h prodajo č-evljetv fl»e«n za Dalj»a«ijK>. Pomudbe p')d iifro »Ceviljl« na og. oddelek »Jutra«. 2267-5 za v»e. In ki zna samo- s-oino kirhnit'. iftče elittf-o. Naslov v oglasnem oddelku »J Uitra«. 3100-3 Gospodična ki perfektno govori slovenski in nemški. Išče službo kot natakarica, sobarica, vzgojiteljica v i mestu ali na deželi. — n>eSa.m» stroke, sa-a 9? Ponudbe na 03I. oddelek. gre t.udii v »'ajči^arno [eK »Jutra« pod feifro aH i d e 'liik a t eso v Ljub'i'o.ni. Ponudbe na "ddelek »Juitra« pod »Vljudne«. 2170-2 Prodajalka Prodajalka meSatve stroke — poite«ia. pridna Im zane^Viv«. ki bi opravi ja la tudi druga bi?.na dela. želi premen-iti s'-u?bo. Naslov pove o-g'fl«. oddelek »Jutro«. 21&3-2 Trgovski pomočnik začetnik, spreten ▼ m-elan-j in man-jfak-urni stroki, pošten, nekadilec, trezen, d-ober pr-odajalec, z meščansko mafuro, iiče r.a-meščMij« za hrano in era-novanij-e. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko i»obra leti«. 2158-2 Dekle vajena vseh hišnih d-tU m mešč«,:«ke kulie, teli službo pri manjši rodbini ali 1 osebi, lina dolgoletna spričevala ter govori sio-vensiko in nemškv. Nasiov v og.astiem odd e liku Juti« 3172-2 Kuharica srednjih let, ve.ena veeh hišnih del, z dob: im spričevalom. Išče službi samostojne gospod.; u j«. — Ponudbe na og.atni oddelek »Jut:-«« pod »1. febiuar«. 2H20-2 »Korošica«. 2395 2 Gospodična (zaftennica) leli »liu3hio v pisaroi. Ponudibe na og'a«. oddelek »Jutra« pod šifro »Pnudua na zm-ožme«. 2429-2 Brezposelni moški ln ženske dobijo stalni zaslužek. Za pojasnilo pošljite 3 Din na osi. odd. »Jutra« pod »Brez kavcije«. 2433.27 Natakarica z dobrimi spričevali, ki govori tudi nemško, išče s.u.žbo. Nastopi e.hko takoj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 2124-2 21 let stara izu-čena Šivilja, ki s« j« tudii 9 mesecev mčila kuhe in drug h hišni.h del, išč-e primern-u službo. Seda. je doma. Ponudbe ne naslov: A. D., Mareiiberg Štev. 26 2133-2 Drogerlst z večletno p-akno T detajlu. apeoialisiron v foto-strok: in prodaji, sposoben voditi foto.-^iidfiek -l l{če Ole.S t/O pol | nika. plača za vt>ak-n I btrsodt. 50 par: u la • anje naslov« ali u šifro 3 Din — Kdo-sprejema potoik«. pla ča besedo po 1 Dim za dajanj« naslova ali '.a iifro pa 5 Din '31 ! Zastopnika u Saj io diug" blago, co lidnega dobro vpeljanega v Ljubljani ia ok olci — sprejmem - Ponudbe na: ■»P-oimganda« d. d.. Za greb Jeiačnier trg Si 5. pod »116« 2009-3 Potnika proti proviaiji, ISČm s» Goretijoko. Poimidfee t referencami ne »Bika«, tek-*8ii-na oovatma Celja. MTl-ft Zastopnike sa »prejemanje naroftU aa ■povedane slike, v vseh meetih Iščem proti dobrim za* trik om. Podim;S'''v.o«. 24S6-5 Reklamni potnik lobe' govo-nik sfgifrni-ga nast,'»pa in dob-ege zg e ia iob' m - stn Ponudbe * sliko n označbo d useda njega delov«n * na A:"ma Oompanv LjuHI-ana. Alek -«ndr»v9 eesta št. 2 — tind • Savjestan«. 9181 5 Potnik z vinom. d"b-o rpMjan ▼ 'ci nekih gostti-'l na h in restavraei;eh dobi dob*T in s h'-k po»t.ra.tw>ki zasln I«. Narfo* r ogla «1 p m oddelka »Jutrsa. 2297-6 'Jgiasi trg. značaja pn ■ l Din beseda; n da anj« naslova ali u iifro 5 Din. — Oslf.* 1 »oeialnega značaja vsa ka beseda 50 nar: za tajanje naslova ali za šifro pa S Din. (7 Krojači! Šivilje! Kupu.«.-,« se T-olttviue k:pe ;udpadi*i). Stari trg 18, L.Vol.aua. 231M-7 Za zarezno opeko (b.:a-;.g-fa:ZJ dobro ohra u.-en u-ituiik to odeza.no mlz-o kupi Goren.ska oj>e-karna, Dvoiska vas pri Lescah. 2091-7 Buggy voz a konjaku opremo. I »e*o dobrimi pnevmatikami po ceni proda Ziserl. Studen ci pri Mariboru. 1960 C Za 8000 Din prodam še skoraj nov epa -at za trajno o-ndulacijo, znamke »Fuva Eu.rop«. 150 volt. Nabavna cene 17.500 Din. Po.asolia daje salon Narinšek r Ljubljani. 2028 Parni kotel p!amei»ocevni. 8« m* kuriJ ne ploskve 8 a-tm pritiska, (»opolrvni« dobro ohranjen, za 6(10—80(1 pare na uro, s posebnem kuriščem do 1200 kg pare na um. pri mere« za t-ekst* tovarno in Francis spiral, turb. z« !»—20 Ks. 5—8 a pa d ca, 250.300 litrov vode 400—500 >b'atov na minu to. po>(S>ltmmo lobr« i-h-a njen, prodamo Ponudbe in "g ed pri Ri-mec & Co.. Duplica prt Kctnnlku 2243« Pere p »k. 1» rmt od S Din naprej ter volno in žimo za BMi-ice lajceneje pro laja 9ega Woifova »1. 12 dvorišče. 805 6 Otroški vozički nalnKidpi-ne-ši po aizk; ni pri tvrdki M Tomšii, Sv. Petra ce»»a »tev 52. 1400 6 100 % učinek vode l-^-tet* 1 novodobnim k« es-nn; timbiV ra«'jone »o vaj«, vidri silol Mahne •nvestt<";i» Piš;te na na •lov: M' J'4t. Crtje. 1458 6 Lepe kakteje vrste cslo zbirko, tu 22 lepih golobov stigv kn>fa6l .asavkr tpijirinerji) lisr-sln., pr • um. Aadr-ja K učenk « iš c» pri Ljuhl v m M« .an. 1 Otroški vozički Ku«.er i Co. L.ubjana 7. Celovška cesta štev. 42 252-6 Francis spiral, turb. za 1&--20 K*, b—6 m ca, 25D--3(fO l vode, 400— 500 obratov n« m nuto, popoinio«na dobro oh:a.njein. njen. prodamo. Ponudbe in og'™ pri Retpiec Co., Duplica pri Kamniku. 6S4J-6 Pisalni stroj dobro ohranjen ln lej> prodam takoj za 600 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Do. ber stroj«. 243S-« Veverične in vse druge kože od divjačine kuipuje po visokih cenah Zdnarfc, Ljubljana, Florijajk-ka 9. 2332-7 Firmo družbe 1 omejene eavei« ku.pl.mo. Ponudbe na: Črna d. d., poštni preda! 146. 2365-7 Otročki voziček dobr.o o-h-anjen. kuipim. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »T«iko:«. 24uS-7 Oglasi trg. znataja po • l Din beseda; za d» i ianje naslova ali za šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega značaja v>a ka biiseda 50 par; za ■ is-anje naslova ali za i Mfro pa 3 Din. (6 Hišno dviealo poceni naprodaj Pol zve in ogleda ee pr; Fa F. M Schmitt. Ljnihlian« — Pred škofijo g. m-e Naprodaj: Trgovski puliti, in-iaj lel, več pisalnih mrz In ena WertJieim-b:agaj!;a. — NaslKrv v oglasnem oddelku »J uitra«, 2S01-6 150 kom. gledaliških lasulj dobra ohramjeeiih, od 90 do 50 Din proda Navin-šek v Lj-uibl e-ni. 1975-6 Otroški vo-riček ciloboi, počen! na^prodaj n« flesljevi costS Štev. 23,a. 2035-6 Suhega žaganja vet vagonov uivda Stroj Rudolf, Boh. Bistrica.. Ž15&-« 2 vozička za «n-i p-oda A. Salc, U.-dvi d-n-va £8. 2244-6 Prodam železno pegico na petrolej avutibdužne sanke, mtfoko sol o, entaj liran umivalnik, gramofon, violino, majnno stiskalnico ^ prežo). sa-j mo\ar na sparit radiO-j zvojnlk, električni grel j nik. — Sprejmem tudi I vložno knjižico. Cra-6ek Jože, Mačarykova št. 12. a392-fi Tri ve'ike prenroge -of.no delo. predam. — .V-eksa nd -ovw 4'11. sta no- vanje 12. 226?-6 Biederiiieier pohištvo proda Tribuč. Glince, Tržaška 6, telefon 2605 2435-6 Vinski sodi večja množina, od 50 2 kra^n? fflet s^ora do 40.000 utrov ugodno ! naprodaj. Pisati »Oge-nlt«, poštni predal 350 Llubljana. 2455-6 in 1 milič motTra povn. n-godino t>-odsm Pei'2~ad 14. v-a ta 6. Mesitna hiša. 2278-6 Tr«r. stebre »n nulte prodam. Na ne-led mod 9 in 12. uro ▼ Kjonijanski nt. št. S. 2116 6 Oricinalne sl?ke umetnine m starine proda Tribuč. Glince. Tržaška 6. telefon 2605. 8436-« Dobro kolo koujtim. Slška, Jernejeva a. »•„' 43. £377-14 fcLaor a h d i pretir»iK< piača u vsako besedo 1 Din; kdo: išče pre hran« pa za besedo 50 par; za dajanje na ■dova ali iifro S Din. »žirom« 5 Din. (141 Trzovski oglasi 1 Din Nekaj abonentov siprejm-em na dotoro d»-ima&> !r-ano. Nas'ov v oges^iea oddelku »Juitra«-. 2415-14 Oglasi trg. znaAaj« po 1 Din beseda; ta «» inje na«lova ali m šifro 5 Din. — Ogi*««i so^alnesra .-načaia p« vsaka be»eda 50 par: za dajanje naslov« alr za Sifr« r»a 3 Din. »Die Frau als Hausarztfn« od dr. med Ana Fischer DOekelimann. za 150 Din prodam Na ogled v ogi, oddelku »Jutra« t Prešernovi aLi en. 2157-8 2 knjigi Ledmce u ku£. prod*«. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 23&1-8 »Ljubljanski Zvon« Kupim 1. 1883. 1886. 16», :3S6 18&7. 1903 i« 19» ali zam-en-am za lotnik« 1S98. 19-». 1907. 1917 io !9'8. broširane in dobro oh-anjeine. — Ponudbe B« offlas. oddelek »Jortra« pod ziMSbo »Zvon«. S348-8 Orbis Terrarum JFugotnavij«, Francija, Gr-8ij», &ptt.nija Id Japonska »godno prodam. Ogledau t »Jtttikvarijaoo Jamulk, Stari »g. 2o00-8 Knjige leposlovne ln druge proda posamezno Trl. buc, Glinr-e, Tržaška 6, telefon 2605. 2434 8 Vsaka be-seda 1 DiJi; z& dajanje naslova ali ta Šifro pa fj Din. {101 »Fiat« 503 •tJrieediim. z dvemi re-■ervnlmi kolee: v batni kiti »Stever« ti.pa 4. pol tonski. 8*1 bencina na 100 kni. Oha voza e:« t naj boljšem stanju. z eiektr. razsvetljavo, poceni pno dam. event. proti hranilni knjižici. nii zamenjam za dr-ige stvari. Zlserl. Stu den-ci pri Mariboru. 1988-10 Bosendorier-Harley Menjam svoje motorno kolo ze dob-o ohranjen k'« Ti". Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra«. 1527-10 Avto Chevrolet • d prt, pet«»dežen. tipa S1'32. šestc.iMnderski. s-ko raj nov, ugodno naprodaj. Sam-o resni reflektanri naj »e oglasi:o pod šifro »Zelo Ditika cena«. 21.VJ-10 Uk Irg. oglaji j>o 1 Din beseda: ia dajanje na ilova ali za šifro 5 Di Oglasi socialnega z tia čaja vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. Originalne maske |»o<>.>4ia>. — Ljubljana, Trsa Ska c-e*!« št.. 24, pritličje levo. 2345-13 Frak dobre ohranjen, po nč-zlci cen: naprodaj. Neslo-v pove o~'asT>: odde>ie-k »Jutra«. 2353-IS Zimska suknja »koraj n->~B. naprodaj na Tržaški cesti 5. 2425-13 2 zimski suknji S r>ovršn:ke in kompletno rtnsko obVko pro-da Jen ko. Gradišče štev. 31. 3452-13 Stnoking dobro oh-an^n. zelo nfrod BO prodam. Naslov v ogl. od d p'k n »Jnt.ra«. 2194-13 iH f Vsa k d t>e.-*eda 1 Din ia dajanje nastova ali , rs šifro pa 5 Din (18: I Danes na koncert v v■ -»j^' » r- j v« v Z.g>mji S šfej, poleg remize. I' .s :r-k:» .J -i-J.- ;ij eika vina. topi-a in mrzla jedila na raz.poia.go. Vljud no vab: Plesec 2346 18 Vsaka beseda 1 Di.n: za in jan je na-drva ali za SHfro rw 5 Din. C121 Lesna industrija »Javor«, Logatec Ljubljana. Muwrykov« ce eta št. 12. prod« pohištvo ir zaloge na hranilne k n ji Siee i-D na obroke. 1937-12 Za pohištvo napravljeno t »o načrtu. dam mfit a ori-kniico. — Po nudbe ne podružnic/i Jutra v Cei'u pod »Pohištvo« 2475-12 Pohištvo 1?. trdega mehkega, ve. 7ane*a >esa. spalnice Jedilnice kuhlnle v mo dernl obliki po brez-konknr^n^m cent dobite prt GosoodTskt zadrugi mizarskih moj etrov, Vegova ulica 6. 2374-12 Moderno spalnico orehovo, a vManiih pno«, za 1500 Din, to več rai- .ičiinih ii trdega to mehkega lesa, kupile ed-iiiioi-e [t i Avgustu Cern-e, Z.g. Siike rtt. 122 (postajališče Hein-riher). 2196-12 Moderno spalnico mehko, nudim po zelo nizki cern. Bite-nc, mitar, Gosposka nlice 10. 2391-12 Pohištvo N« obroke. — Na hranilne knjižice. Sperane orehove poli tirane spalmiee ta črešnjeve m-a- ^'vne politi rane spalni-ce. Sperane S]wiaice . 2500Din pleskane spalnice . 1800 ,, kuhinjske oprave . 830 „ kuh. kredenco . . . 450 ., postelje ......200 „ omare ....... 425 „ Vse d-rtigo pohištvo dobite najceneje pri mizarstvu »Sava« Kolodvorska št. 18 in Miklošičeva cesta št. 6. telefon slao. 24S1-12 Spalnica s psiho trd les in kuhinjska oprava, 2 posteije z omaro in kredenco, mehki les. naprodaj na Polianskem nasipu S3. 2382-12 Harie.v-Davvsdson • prikoiieo kupim. Ponnd be z nr.vwi.bo c^ne pod >&muč^ir« na ocHen-i o-d &f ek »Jutra«. 2iM5-10 »Itala« p«-*i»ede!!en. 4 ril., v do-Dr m. za ta k »o ^pr-f-ob-cern stan iti. ogod-no pr-o-d • aii zamen> z"m. Ponndbe r« o^-a^ni --'ldfTek Jutra l*fro r^od »Moto-no toi-o« 20H4-;0 Tovorni avtomohfl J V»—StJ-rf^ki. dobro ohranjen. kup;m. N'ai!ov pove cgaeni oddelek »Jutra«. 2:61-10 Doiikates. trgovino in točilnico dobro vpii ano. na prm-rt-8'em krn:u v Mariboru — rnd-i takoj pvei*nt r-rr*iani. Ponud-be na pc~ e rjjžrr.r-. »Jutra« v M".rl-bora r>"d š:f-o »Toč: 2230-1C Lgodna prilika! ■V rad natrij-k "tr »roreetnem kraja na Gorenje-kem pro dam avtotak<=-o z 1 aiuzino. tiovo:5<» tipe Ford. r>e'pe de?no. t ci.l.. z m^:hno uporabo b-"-nrina. dobremu ln zanesljivemu vozaču. — Vožnie tuli v !Ti07rmc«tvo. -e>ni rcflelfa^-Si. ki iois;r> dena.r «' knjtjiea Kmečke hranilnice, naj r* javio na -,-n ^ oddelek »Jo* »-a« t^vi »Sigurna pk a:«.tenc.a«. 2131-10 Več spalnic gladkih, pleskanih ter orehovih vezanih (špe-ranlh) tudi iz trdega I lesa Imam na zalogi po ' Jako ugodnih cenah. Se priporočam Jos. And-Iovic, Škofljica. 2408-12 Vsai?a b«stxla 1 Di.u. 4a lajanje naslova ali 4a šifro pa 5 Din. (151 I a plo he je«M-ove. orebove in bel* bukove od 50 cm debeline naprej, v vvaki množin! kupuje Franc Pergier v Maribo-iu, JLioaka u-iica 44 3452-15 j Vsaka beseda 1 Din: j 1 ja dajanj« naslova aH j j za iifro 5 Din. (17) | Trgovino z me-žki-nim blagem, t inventarjem. zal-o-go in stanovanjem oddam v aajetn v prometnem kraju. Po-nn-dbe na og ae-ni oddelek ■=J;:ttti« ped značko »Gotovina 50.000«. 1S53-17 Pekarno pef inamke »Debag«, t inventarjem oddam v na-j-em v centru industrije piidj-e-tnemu sam-ciu. Bodočnost M-s^gunana. Nizka n« je-mTin-a. Dopisi na: Ampere, Orna pri Prevailjah. z&b-n Vrtnarijo v i>eT>t-u m-est« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«. 22SIM7 Prostor kakih 70 m'. bli?u drame oddtim v najem za 250 Din mesečno. Pojasnila daje I,azar, Rimska cesta Sla. 209S-17 Pekarno v tnaoJSem mestu al? ve<5- :em trgu Slov eni'j« i^č em v n3'-eni. Natc.nčne ponidbe na naslov: F. K., Zagreb. Mfdovičeva. 1". 227S-17 Staro gostilno dfoSro idočo. na prometnem mestu v ce-ntm LSiMrone "d«1«m v najden pod ugodnimi nogo«. — Ponudfee na o^fl.c. od.d-et.eik »Jutra« pod ►Dobro idoča sostilna«. 2333-17 Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslov* ai: za šifro pa 5 Din. (161 Ureditev dolgov sodne La ravemsodin« poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizije iu stalno na-gov. vse tr-govsko-obrtne informacij« Id druge aeurejoue poslov ne zadeve poverite zaupno koncesijonitani komeroijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor Ln zapriseženi k n jigo-v o dski strokovnjak. Ljubljana, Flori jatiska al. št. 10. 1906-16 Kdo proda za hranilno knjižico Mf-st-ne hranilnice ljubljanske kakršnokoli blago trgovcu, na.' pošlje p-nu-dbe na -jgl ►ddelek »Jutra« pod šifro »Vloga 40—100.000«. (Ma ntifa.kturo. pelanterijo. že ezn-ino, perilo, usnje itd.) 2010 16 S 50.000 Din pristopim v dobro idioč-o obrt, a'S sprejmem drn žabmka z iabo-toliko vsoto z« dob-čk-anosno podjetja. — Ponudbo ra podružnice »Jutra« v Mariboru r>od »Družabnik«. 2229-16 Vloge bank Nakuo. orodaja TgsMviter i.n p-^-oi-i-1« kakor tudi vsa ->s'ala naročila i7.vrJnje-m-e naiuso^lneje. Posiovn! za vod d d. Zasreb Praška •il-tCa 6U - telefon 38-38 Za odgovor pritoftfe znam ko za 3 Dto. 52 16 Posojilo !20—SOO.tlOO D n : š č e m Dob'e obrestt. vknjižba na •>rvn mesrjv Sp-e^mem tnd knjižice Ljudske nosolllnlce » Ljubljani « i»InJ vred n rsM Ponudbe na oglasn--lde>k .Jut.Ti« pod sifr-.Kratkoročno«. 2397 16 12% obresti plačam za Sf>—50.000 Din posojila Ponudbe na podniž. Jutra v Oljn pod šifro »Varna vknjižba«. 246£K6 Kot družabnik »odeiujofci pneivopim > Din 80.000 gotovine. Fkmudbe n» oglasna oddelek »Jutra« ped »Trgovina a.M obrt«. &»3-i6 Hranilne knjižice Ljm.blja.ns.ke kreditne banke d-o 200.0» Din, kupim. — Dotrlae na ogia.smi oddei^k »Jutra« pod »Snešaik«. 2132-16 Hranilno knjižico Posoj'1 klice v Gornjem gradu, z viogo 15.000 Din — prodam a i zamenjam zo vl-ogo Celjske posojoltr.ee. večji znesek doplačam. — Ponudhe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zamen:ova«. 2162-16 Posojilo Tnfo-ma^-e n-udi J a r a 5. Rožna dolina, cesta VIII št. 52. Za odgovor priložit*) znamko. 2108-16 Knjižico Mestne hranilnice IjuVan-ske. z več-5o v'o?o. prodam Ponudbe na op'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Kn'!žš-?« 100«. 2888-16 Najkulantnejša posojila da-!emo ra v«e v'o^,e ve'e-bank, vrednotne papirje, vojno škodo, državne bone. Blalrova po*«"'a in na kurantno biasro. Naloge in province tv-omftn-o izvršn-iemo. — Pujka štedlona. Zajreb. Meduličeva br. 31. Telefon 90-1«. Na? zastopnik za dravsko banovino je Rudolf Zore, Ljuhliana, Gledališka uMca št. 12. n-a katerega «■* obrnit«. 62-16 Kateri denarni zavod br mi preskrbe! potrebno gotorin-o za nakup renta-biilnega pose<»t.v3 na amor-tfzanjo v rednih obrokih, Vkn r?ba na prvo mest«). Ponudbe na ogi »Abso-Inaia varnost«. 2257-16 Hranilne knjj-žice dobnih dcnarn'h zavod-ov do znesk-a 150.000 dinarjev p:otii vknjižbi ne I. m-vto 3 krat toliko vrednega posestva in trgovske hiše. ter vrnitvi v treh i-etinih Makih o-bro kih, kupim. Ceaj. ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« ped »Varna in dobra naožiteor!« 2S70-t'6 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ali Mestne hranilnice z vlogo 10.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutia« pod »Kmalu«. 2453-16 Hranilno knjižico z rliogo 10.000 Din, Posojilnice v Kozjem, prodam. Pou-ud-be na podiruž. »Jutra« v Cel'ju pod »Gu toviiua«. 2467-16 Knjižico Vzajemne posojilnice LJubljana 50.000 Din prodam za gotovino. — Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Vzajemna«. 2451-16 Hranilno knjižico Kmetske hranilnice Ljubljana kupim z vlago do 15.000 Din. Po nudbe poslati v oglasni odd. »Jutra« pod »Dobro plačam v gotovini«. 2448-16 Vložno knjižico B imovinske hranilnice, LJubljana, za 20 do 30 tisoč Din kupimo Po nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »1934«. 2450-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke, podružnica Celje z vlogo 9000 Din prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Kreditna«. 2464-16 Družabnika B nekaj kafritale. sprejmem v svrho povečanje dobro vpeljane o-brtr. — Ponudbe na ptnlružnico »Jutra« v Mariboru pud šifro »Mesarija 200«. 2477-16 Vloge Ljubljanske kreditne borsite k"nim v »-s^kl višini proti takojšnjemu pia.iia. Punuuoe z navedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod »Ljubljana 71«. 2498-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru z vlogo 29.573 dinarjev prodam. Poiz ve se v trgovini Josip Welss, Aleksandrova c., Maribor. 2476-16 7Lok€tW j * »asa t>Bst-da 1 Din; i 1 ii dajanje naslov« ali j j 13 šifro Pa 5 Diu. (19 | Brivski salon z novo opremo, na dobri točki, brez k-otikure-nee — takoj proda C i š Ivan. L;ubi;ana. VelikiorSka a1, št. 4. 2193-19 Trgovina z muzškalijami Ln instrumenti, d«bro vipe.ija.na, evsMit. tudi vsa z« I osa, je v Mariboru na prodaj. — Do-pise pod »renta bei« na Hinko Sni. Maribor. 2C&4-19 Lepa bodočnost! Vpeljana krojačnica v ja ko pr om-e rnem tova.rni škem kraju. ?500 deiav cev. na HrvaŠkem. brez konkurence. i^če družah ni k a krojača ali Si-viljn obrtn-ico z malim k a pita Vm; <«vent. je naprodaj Ponudbe na: Krojna dvo rana Duga R»sa 2266-19 Lokal ■ščem takoj v bližini t.rga. pri.mpren za mesnico. Po nnd-bp n8 o g o sni oddelek »Jutra« pod »Mesnica«. 2295-19 FotoatelJ® i, t »tu Sov«md«e prodam. — Ponudbe na podruž. Jdtr« v Mariboru pod šifro »Fo'o-ateij-e«. 2142-19 Lokal to drve sra-TK^anJi oddam takoj. Rožma d-olina, e. 7, 5H. lil. 2311-19 Trgovino dobro ido&o, ev«*t. t go-Selim prevzeti, ali pristopim kot d'ruržab!>iik k m'adi trgovki ali posestniki Ponmdtie ne oglas, oddel-k »J-ut-e« pod jnačko »Trgovec 62.0.M«. 2314-19 Trgovina s specerijo ln delikatesaml, d'C»bro vpeljala, ne najppo metnejSi ti-x-:kii L.vJiW.ane adi bolezni u-godmo naprodaj. — Nas-ov v oglasnem od.lelku »Ju-t-rac. Industrijsko podjetje v Zagr-ebu. stabi'litio, soHd-no. zc-lo iukrativno, c-bsei-no, ki obstoja nepretrgoma 28 let, v rekah s tega last^ al.ka in prol^^raja mmogo Ukane merkantiil.U'« in iiu-k su.zu-e preiiimpte, vpeljane r>o vsej državi, nepro^dej. Ta industrija je brez konkurence in postre-za zajamčeno in dokazano dva in po! tisoč odjemalc-er ter ima po-ieg tega v strogem zagrebškem oen-tnu lastao izvrstno idočo detajiltnio tr-go-rino. Industrija se prodaja. ker gre lastmiik zaradi starosti v pokoj. Prodaja to daje reformacije: Pb-elovnica Pnvik-ikovič, Z<\'?-eb — Illca 144. 2260-<19 Trgovino o! f ktrot e hn ič ni h pot r *WSMm, konoesijonirano z« e!oktr'č-no instalacije, t popo-imo opremo trgovine in sk .adii-šča, na ra 'p-ometne^i točki zagrebške-ga »rediš?« — (bližina »Lov« oko? ro, z bogn*o zalogo knrentne-ga blaga za elektrolinsta'«-oi.jo kot: električnih vodov. e!ektrovfl.rno'Stn'lh na.prjv ter nredmetKiv za razsveit,t-'.avo. žarnic. le»tenoe.T, e! ekt.ro-d-ekora.tivT.Vh predmetov, na-peljav elektr. rek'«m to transparentov, vse v polnem o-bratni, pnudsimo n« bazi ori gina '.no nabavne to fakturne cene. Slgu-ren zaslužek — posebno ugodno z« ncm.^e emigrante. Prodajo Poslovalnica Paviekovič — Zagreb. Ilica 144. 2261-19 Brivnico dobro vpeljano podružnico v Ljubljani prodam takoj za 4000 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.. 2390 19 Posest Radi pree«f!itv« predan posestvo ▼ NovtMazii it. 21 pri Kočevju, obstoječ« it hiše. gospoda r»sk< ga po slo-pja in okoii 50 oreiov zemlje, vse v dobrem sta nju. Od mesta Kočevje 12 km na državni cesti. Naslov: Rutter Matija, Nori-lazi 21 pri Kočevju. 2291-20 Novozidano hišo d-v-stanova.njsko, 1 zemljiščem. pri Celju oddam v najem za daljno d«bo toč-n em u plačniku za 380 Dn m«sočno. Pojasti-i'« daje g. Ru«t;a, Celje, Dečkov trg St. 4/a. 2012-20 Majhno posestvo z žago to m'imom, v Kam-ni'šiki Bistrici prodam. — Vvr T ogasnem o.nsivo Tinesit-ne občine Ljutomer. Stavbna parcela oc«. 5 oralov, primerna za vwfco i'twi norijo, 02 i r. t-o-va.-no. trllk ž^ezptce to kolodvora na P-a genskem ze-'o ugodno naomdaj. Poleg te?« naprodaj nasprotji kolodvo-a htdi še dve veliki sfpvbi dve vel'ki »t.avbl t na't>o>:5pm stanto — s s-ta.vbn:mii p^o^t-nr!. St.vvbe imaio naipe-lia no električno moč in vodovod. — Dnp!se na: Preigersko 2fi. 2092-20 Prodam parcelo 840 m*. !e?ečo ob Tvr?evi ces,; vzza StTojoili tovs"n to li.vfl.-m d. d. za hranilne km'-'žic e Jad-ansko-Po. dninavs-k-e barik-e. Pojasni1* naie V;lk»o.r Kocbek. trs>o-vto-n A. Goneč. d. z o. z., T vrževa cesta Stev. 1. 2317-20 Mlekarno na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2387-19 Biro zelo lepo apremiHeai. takoj Addam za samo 200 Dto. — Dopise na oglasni odd-elek »Jutra« pod »Pet minut od g-lavne pošte«. 2437-19 Podjeten sodavičar dobi lokal v Kamniku za samostojno Izvrševa. | nje pod ugodnimi po- ; goji. Ponudbe na oglas- i ni odd. »Jutra« pod i »Kamnik«. 2441-19 i Delavnico n« dvori?«?^ takoj oddam v • Šeletiburgovi ulocii št. 6-14. ! 2480-19 | Poslovni prostori poleg pošte so takoj na razpolago. Event. tudi za stanovanje. Poizvedbe med 10. in 12. ter 14. ln 16. v Selenburgo-vl ulici 61.—14. 2479.19 Hišo z dobro tdoč-o trgovtoo. rta zelo prometnem krsjn V : zn tnes-ta, zam en'a m ali protj j-otovini prodam zaradi dTiržinskih razmer. — Ponudbe na pod.ru ž. Jutra v Mariboru pod »Ugodno«. 322S-20 Hiša z gostilno prn-v dobro idoč«. 1 tovesi-tarjem, v Mariboru prav poceni naprodaj. Ponudibe n« podru-žn co »Jutra« v Mariboru p"d značko z gostilno«. 223: -20 Več parcel od 500—700 m', prodam z« k-n;iž:ce Mestne hranilnice, Gosiooda rs k e za d rutine to Ljudske posojilnice. Nasloor v og:astiem oddelku Jutra. 2363-20 Lesna industrija naprodaj z vsem Inventarjem, blagom. Pla-člia. lega najugodnejša. Interesenti pošljite naslove na ogl. odd. »Jutra«. 2375-20 Vilo ali hišo kupim v LJubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Plačam v gotovini takoj«. 2420-20 i Vsaka buaeda 1 Din: ' za dajanje naslova ali I za šifro j* 5 Din. (20) Kupim vilo 11* periferiji Ljubljane ali v hližuii okolici za 80.000 Dto — na hranilne knjižice Mestne hran. Ljubljanske. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«. 2096-20 Trgovsko hišo p« prometni točki prodam. Potrebna četrtina v gotovini, ostanek vložne knjižice Kmetske hran. ljub Ija-nske. Po-n-ud'be n« o?1. •Midei-ek »Jutra« pod Sifr« »400«. 21107-20 Varno naložen denar! Nova hiša med gavaim in gorenjskim kolodvorom, e 3 trisobnimi in 2 e-noosob nima stanovanjema, ki mesečno donaše 3030 Dto — vsied družinskih razmer naprodaj. Naslov v oglasnem od J-el k u »Jutra«. 1939-20 Stavbno parcelo (1400 ms) ob Dunajski cesti bizu Siadion« ugodno prodam. Ponudbe na o.g!. oddelek »Ju-tra« pod šifro »Parcela 1400 ms«. 2011-20 Prodam parcelo 25.000 m' veliko. Naslov v ogasnem oddelku Jutra 1740-20 Vogalno hišo z gostilno in kavarno v I. nadstr. 15 sob. v pritličju 2 kuhinji in 4 lokali. prodam. — Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra« 2140-20 Hišo s pekarno 6 km od Rogaške Slatine, ugodno ležečo, na dobrem mestu pri železniški po staja, pripravno za vsako obrt. prodam. Ponudbe l>od »Gotovina« na podr. »Jutra« Maribor. 2248-20 Hišo s tremi sobami, kuhinjo, delavnico, dvori, ščem ir avtogaražo v sredini mesta Celja po ceni prodam. Gotovine približno 40.000 Din. — Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 2468-20 Pritlično hišo novo, lepo, na Viču, 3 sobe, kuhinja, prainlca in druge p;!tlkline, z velikim vrtom približno 900 m8 takoj prodam. Kupec se lahko takoj vseli. Pojasnila: Ljubljana VII, Goriška ulica 31. 2449-20 Parcele v Ljubljani stalno pridobivajoče na vrednosti naprodaj. — Ponudbe pod »Rentabilnost« na ogl. oddelek »Jutra«. 2440-20 V Celju t Spodnji Htidvnjd St. 3f, 20 min lit od kol.odvor« Celje, ob d "-ža vrni cesti j« naprodaj biJc. z vrtom. 2470-S0 Več parcel pri rem.izi in t bližini vodovoda prodam. K«s'ov v oglasnem oddelku >Jmt.ra«. 2443-20 . Vsaka beseda 1 Din; | j za dajanje naslova ali i | za šifro p* 5 Din. (2>1) V Kranju na glavnem trgu oddam e 1. majt-rn večie stanovanje Pojasnila daje Rud. H ebš. trgovec v Kranju. 2*«81-31 Trisob. stanovanje zeio poceni na razpolago na Celovški cesti št. 117, za Kmetovo restavracijo. Pojasnila daj« g. Voiitoc. istotam. 2115-21 Štirisob. stanovanje komfortno, v vili na Erjavčevi cesti oddam « 1. ma jem. Naslii-v pore osrlasni oddelek »Jutra«. 1928-21 Trisob. stanovanje k im.fort.w>. v novi vili v Oražnovi ulici 3/1 (poleg tobačne tovarne) odd«m z aprilom. 2*101-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami. v podpritličju oddam stranki brez otrok a 1. februarjem — event.. z marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2206-31 Krasno stanovanje 2 »ob. predsobe, »obe za služkinjo kuhinje to priti-klio. oddam za 500 Dto. Vpraša*-. »Kovina«. Tezno — Maribor. 2065-21 Štirisob. stanovanje kra.«no. v centru mesta od dam stalni boljši stranki Naslov ▼ oglasnem oddelkn »Jtrtra«, 431-»i EUMIG ■llllll! -ELEKTRONSKI SUPER AUTOMAT TIPA 533 Mali rope? z vellldsa očinhera! Zahtevajte predvajanje in prospekte od: REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJI.TBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. TEL. 73193 Valovi 200-2000 m. Popolna selektivnost. 7 vglašenih krogov. E!ek-trodinamični zvočnik. Skala z imeni pestajj. Visokofrekv. pentode, binode, 7 tvattna končna pentoda. Petsob. stanovanje z vsemi pr+tik!«nami, r II. nadstropju, T sredini mesta oddamo • 1. majem. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14.15-21 Dvosob. stanovanje e kopalnico in balkonom, r.« Gt-rbičevi cesti oddam z aprilom. — Vprašati v Oraž.iio-vi u«ioi »t-jv. 31. 2000-21 Trisob. stanovanje oddam takoj ali pozneje mirni stranki t D: ti.veki ulici 9. 2246-a Enosob. stanovanje s pritiJcla.nami oddam. — Opekarska e. 41. 2272-31 Enosob. stanovanje s priti:ik'tinami to delom vrta oddam takoj t Sto-žicah Idil. Poizv« »e t trgo-vtod Bartol, TjrSeva 31. 2274-31 Dvosob. stanovanje oddam strarfki brez otrok m L febr. Hreaov« u.1. 12 2283-21 Dvosob. stanovanje s ppiitj kM.nami oddam m a.pril ali maj. Cena 450.— Din. Vodovodna ftesta 75. 2-385-31 Zračno stanovanje kuhinj« ta ? »ob!, 2 minil- '•i od ©esr.ne železnice, oddam. Zad.nifoa il, Kode-Ijevo. 2288-31 Dvosob. stanovanje s pri-aiklinami -oddam stalni ln mirni stranki za marec. Naslor t oglasnem od delta »Jutra«. 2294-21 Dvosob. stanovanje k mitortoo, eo:iD&tM>, c veliko predsobo oddam takoj. Ruiarjev« 4. 2331-21 V Mariboru v Vrba novi nlioi it*rr. 68 oddem moderno trisobno stonovaiaj«. 214'-21 Štiri sob. stanovanje iolatoo, t L aadirtropjtt, s ko:pa.iinico, priolik-iinami, parketom in elektriko od-oum z majem z« 1000 Dto mesečno, v Franiopanfki tkl.ioi »t. 29. Ogi«daui med i to S. oro. 2112-21 250 Din enoeobtvo panketdr»i>» no-v-o s; anovaiLj e z pritikli-r.ajni. 0vo. 2338-21 Trisob. stanovanje lepo, v Tavčarjevi nlioi, prvo nadstropje, t v»enu p ritk«lina rua oddam » prvim majem za l.V>0 Din ms-seču« z vsema dokkadamd. Informacije: Novi trg štev. 8. 2356-31 Trisob. stanovanja s kopalnico ali brez nje v strogem centru ali v bližini ban ske uprave oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Komfortno«. 2444-21 Sobo s kuhinjo oddam ▼ Rod« doiitod — q.«4 VI/45, S.aun to decn. Dvosob. stanovanje • kuhinjo, shrambo ui delavnico, pnl.mw»o tiudt z« kakega mizarja — ter prazno sobo takoj oddam. P''nu-ibe n« og:as. oddele« »Jutra« pod center«. žofl0-il Enosob. stanovanje suho, takoj oddam. Naslov pove ogvaejii oddelek Jutra 2076-iiI V »»t a b'Ved.1 5»» par: » dajanje na»!ov« ali ta šifro 3 Din. (22) Dvosob. stanovanje • kope loko to ptitikii namd po teilo niaki ceni takoj oddam ▼ Mostah, Pr-ftšernova ulito« 18. 2-k>2-2tl Enosob. stanovanje * kuhinjo le prttiiiMtnaind takoj oddam t PodmiSča-ko^i u-Koi it. 11 — za Be-»gradom. 2432-21 Enosob. stanovanje • pritiklinami oddam « 1. februarjem v Slomškiovi tri. i*. 8 — Kodeijevo. r. Dvosob. stanovanje « kopalnico to balkonom, na Gerbičevi certi od-^am i aprilom. Poprniati: 0:až-tv»v» 3,'L 2000-ai Komfortno stanovanje 0 event. 5 eobno, v strogem centru oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Solnč-no«. 2445 21 Lepo stanovanje v Mariboru ▼ L nedistroipju — S «pcW, pritikffine, plin to elektrika, taikoj oddam. Beti ta v-ak« 8». 2478-21 Prostorno stanovanje seetojeC« lz 4 velikih sob ln prltlklln, oddam 8 1. februarjem v sredi. nI mesta. — Poizvedbe med 10. In 12. ter 14. ln 16. uro v Selenbur govl ulici St. 61., 14. 2481-21 ; LIcejko 'niijeiolV. oj dobre rod bine, »prejmem v po-po no ! TriSOb. StaHOVSnje osikrbo. Klavir kopalnica. ' francoska in ne.mJ.kj kon verzac.je P'>nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nadzorstvo 1904«. 1S£>& 22 3-4 sob. stanovanje j Dvosob. stanovanje soJoči&o, (žčie tirič.la.r.-Jki rn.ir.ia »tratika v centru m-tvt« b. tmani-vsijske postaje za pr\-i maj. Po-n-u-diBe i ped robnim -S'-m na oglasiui odd-.l-k »Jutra« ped »Fošta, g' av-trt koi-odv-oc«. s 1—2 dijaka (inji) sprejmem v solnčno stanovanje z vrtom in najboljšo oskrbo v vili na Mirju. N'islov v ogl. odd. »Jutra«. 2490-22 Vsaka »e*tda 50 p»r: t sa da jati je naslov« ali { za šifro S Dto. (21-a) j Mirno stanovanje v mestu, obstoječe iz 2 sob to kabineta, iščem za m-ij. Ponudbe n« og'a»ni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerua ce-n« 555«. 1994-21,'« Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v mirni hi-Si, ne daleč od centr« iščem za »talno za majev termto. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dve oseb: 555«. 1995-21/a - sncično, s k-Mpal-moo 'n plinom, iSVj »i-na s"o'na i stranka treh od'ari h os< b. Lahko že za marc. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š.fro »Snasre-«. 2325-S18 j Trisob. stanovanje j s kopalHoo i-Ve eta.lna «iraak« treh od--as>'h oseb v cenira meVa. M--si-čpa Dojiemmina do 1200 Drn. Ponudbe na oelasni oddelek ».Tutra« pod. *S?-.ta<':o 888«. 23e»3-21a Stanovanje 2—S o . ma jem -V. 3192-31/a z«i'>.v a-6inH>, u autj dr Javne uradaiik. psiifeKj« iz-Kijručeno. Poi)i>iT>«. 2371--3;'«. Stanovanje dveh »>b. kabineta ta pri-tiklin. iičem e 1. majem. Ponudb n« ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalo« in mirna stranka«. 1905-21/» Dvosob. stanovanje s pritikliitiemi išče v sredi ni mesta 4-5lanska mur.a družina. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 1680-21« Majhno stanovanje r»riai'bo to mnm-o. iščet« za-kooc-i brez otrok, v mestu, za april iK maj. Ponudbe pod »plačnik tudi mesec« na.prei« a« oglasni odde'ei »Jutra«. 2194-21/t Stanovanje 3—1 »ob to pri tik lin . IReos * 1. majem. Ponudbe d« oglas, oddelek »Jutra« pod »Grabil,nost«. 2174-21/a Stanovanje i dvosobno ali encisobco j s kabinetom Išče trf-i članska družina ta maj ! v šentpeter-kem okraju, j Ponudbe na ogl. odd. ! »Jutra« pod »Fenzlo-j nist«. 2406-21» | Stanovanja IŠčeV> ! stranke potom Reall-1 tetne plsame GraSelt, Masarykova 12. H-Sni posestniki prijavite! 2363 21» Mirna stranka h-erz otrok, išče sobo to kuhinoo za tp ko j e.'1 p07ne-je. Pomid-be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen p.ačmik«. 21198-21/a Dvosob. stanovanje z veliiko kuhinjo to prllii-kli.natM, išče za maj štiričlanska družina v »red;ni mesta, v visokem parterja aii I. nadstropju. Stanovanj« mora bi ti čisto to so-iačno. Pomudbe na o^'as. odideleik »Jut-a« pod šf-o »Oiit-o«. " 2367-21.'a Dvosob. stanovanje s kabi^ietom. poseisko sobo. kopa iglico in pritiikii-•nemi, išče « 1. marcem etenka bret o troje. — Ponudbe na oglar-ni oddelek »Jutra« pod »Stalno 888«. SI 65^3;/« Trisob. stanovanje v eend do 1000 Din ibp-S"č.nn. iščem 1 majem blizu Tivoli j«. Ponudbe m og'as. oddelek »Jutra« pod »Oi?te to mima fltrarA'a«. 2219-21'a Moderno stanovanje jnžno. i^čem t majem.. }*>-nudbe na »g^irrf oddr4ek »,Tu.'ra« pod žiipo »P-of.-r&f b-tz otrok«. 2426-31/» Trisob. stanovanje •olnčno, 1« maj \tf-r cSvo- č.lanska dt-aižina. P?tyjdbe r.a o rasni odd-elek »Ju trs« pod "Ifro »5'a'n« <*-»n'iin, £46.2-31/» Stanovanje 2 do 3 sob ISie mirna, stranka 3 odraslih oseb od maja dalje. Ponudij« t navedbo cene pod »Moderno« na oglasni odd. »Jutra«. 2446-21» Enosob. stanovanje čedno, t m -sto 'fl-V n - a d-Hca. Ponudb« na o-j-^v.il oddelek »Jutra« p-^d {■ f-y> »Samo zase«. 2492-« * V*aks beseda 50 par I m dajanje nas!rrr» ali t za šifro 3 Din. (23i I Za pisarno oddam i pritlični »o« < oentru Sasiio^ >g:asit»i oddelka »Jutra«. Opremljeno sobo zra.č-no, 1 etvo a!S dvtm« ;>oste!jama oddam- N»e ^ -i. i I — - afekte ■ ;:i C.sagi I' i8iiMiiiM«iMMa ' ■•••j«'- ŽEPNE TS ZAPESTJE URE, BUDILKE, KI K.\\1CE, STENSKE UEE, ZLATNINO IN SREBKNINO KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - Ljubljana 5 PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 11972 Patent Sto p f Twist PST je nov svetovni patent, ki ga je v tujini z navdušenjem sprejelo milijone gospodinj, ker jim prinaša velik prihranek na času in denarju. Kajti PST-priprava pretvarja zamudno ročno krpanje na roko v enostavno šivanje na šivalnem stroju. PST pripravo prodajajo na drobno sledeče trgovine: V LJUBLJANI: J. Peteline, M. Drenik. M. Leitgeb; V NOVEM MESTU: Fr. Kolar; V KRANJU: J. Savnik, A. Levičnik; NA JESENICAH: J. Savnik, Jos. Košir; V MARIBORU: Martinz & Strauss, Petit Pariš, Maks Pueher; V CELJU: Brata Šumer, in V PTUJU: Al. Brenčič. 1509 2 boOšhna gospodičnama <*ddam »k waai «po ic aopsuirano aobo a prv»vz»t-ry> oaiirbo po 450 Dim. — 'iojjalEioa, p «k trika m pra. ajt. Naelcr t offlaanem «dd«4k« »Ja«.«. »16-28 Suho sobo pri ki/d«, i.»to ia »ra£t>o, oarket. et&ktrii«, po«eb«n vbod, sploh s *©o oskrbo. I« t«ljo ( pTPOVTBtttO do naAo Hra.no. nudim po nit ki ceni gospodu ali got»po diiai T Tovan-.šii ulten it. ST — rif-oko prit!i?je. 19-29 23 Lepa soba s drvema pcate!j«.ma, ■»Y>Olprerolije'na. J'®'* 1n ■S-&&aa. 15 minut od cos-TTa. c« 'j^nimo odda. — g>osdom 10, tik B«l-Tija. ffifil-23 Opremljeno sobo s po*ebm«n W>od-o*n oddam. Samota ni. 4. L'irtv *aa VII. S275-2S Sobo Tjmf/PG ■"^rremljeeio, odd-sm. V t>o-•»m e.prej;m*-ni gio^ip^d« k >1 «Oftt«.ri.OTB'-"A. Id-;°ska 13. 2271-2» Lepo sobo an^t« rVlaar 1 t bolijtoma oaebaava. Xa<«>* ▼ otCMMKtm oddtAs J«J«. 238.J Sostanovalko mrr-epct Oal«. trg si. 18. Vp-i*t «>e t po- srfiaL 2275-23 Priletno sobico » dv-em« o»<-b«Ttui N**>t t o«i«ace«a oddelk« .Jut.-««. 2372-23 Sobo l«oo opretr- }e&o. ■ popo*tM>- ma ef-parirar.iTn vhodom — i> d 4 « tn s 1. februarjem. Naslov v og-a^nta o-t-1 k« »Jutra«. 2588-23 Sobo s po»ebr/>ia vhodom, t lepem cemt.ru oddam bolijSemu gospodo. ev 2 dijakincma Vosov v oglasnem oddelka »Jatra«. 2412-23 Sobo iepo ta rtJrto, • vbodom, v vili bliiu batiefce palaie oddam 1 »'i 2 ose-r»i.Tj&. Cesta ca Rožnik 5. 2417-23 Sobo l~tv> hi ira&no, z S poezijama, po zelo niziki e-en-i -iddim v Rožni doli.ni — ee*a IV/2. 2418-23 Prazno sobo rp'ik'0 » leipo. t ba .konotn ln souporabo fc-^hri«« od-a« Bs-aga, Giedaiška 16/TV — Dttkider bl'0-k. 2414-28 Za pisarno ___1 M Ua^MB ]•- k«i »M j-eno #obo blu*« po^te. Ponudb« m n«u»k)#: id-j. fttwbi, al«k- MQidroT« i. šldo-23,a Prazno sobo • •todikHfeom Aieai. rV Diid »Profesorica«. 21S2-23 a Sobo e strogo eeparirarAn rb-o- dmm. v centru mef-ta — : i 6 e za takoj F. Zuipan. Grnl>«rjeTo nabrežje št. 16. 2349-"SS/a Sobico T c-H d«) IV. r>B Ponudbe na odd''-k »Ju.tra« f^d šifro »Vzhodna iej3 mesta«. 2413-23/a OospodSSna m ua mu*. rfcn* prMftk»o»i, » poht-JtrFora ta govrrvuo, t*sr. za »d« p.-^nanjJkan;a »nan «tv« tnaaje x oiotmkom ali tlji«Bcarj«a T »rrbo -«kofeD.-e i«a.VT«. Dognal ' Ur* -Zte« 16« M »ddelek »Jtnrt«. Osamljen mladenič ina^a.-eo, 27 tat »taj, HHVe irAnja i pr-era^vtoo ta re« fino 5«eAo d«HK>. Dopie« n« o-^a^ni oddelei Jutra poodl'Vvo, |si rma n-ekaj pr» močenja. — Reene nrtui«ti'mue ponudbe po molno^t.i g eliko nc •pod'0.4*1'<> »J;rt-a« t Celju •pod značko »Obrtnik«. 2146-SB Koit sostanovalko goau^difco i ■»•e " aa }. n«»'">t t og'e.»Tf>m •dieUts ►Jtitrsc. Preprosto gdčno »oreiei-eia n« »-.anoTjn j« i. Vetra«-, OojctfTB C. 1, >-r»iii>«. 2296-23 Sobo c pow Valim rbom, t »^e- d:ri; m"st«. Do^iipe ra o?1. odd">k »Jutra« pod 5.;f-o »Sta-loo«. 2460-23/« Vsaka besi<>0. Janeiii, G-o^r^k a ■lJW 10. 2318-23 Opremljeno sobo » rvx<^Vir.' m vhodom od-iffm Jfa»«OT v og^nom "ide-lk-« »Jutra«. 2302-25 Sobo m. IS) Din odd« Ulag>8, Hoboi* u,".:ea 23 (za fv. KriStofom). 2171-23 Opremljeno sobo • posebnim vhodom in «"ektr:ko. oddam r 1. februarjem r Sp. Šiški, Jen-*ot» cw-ta 10. r lil 3-23 Opremljeno sobo 2 o«ebi, «>Hfiariran.o. 1 »porabo kopalmoe, « h*a-tso a.-n br-e-z oddam. Ta.v-J*r>eA-» ulio« HII, vrata 9. 231 Sobo $ kop»te»!obo. sanlioi t og'aen>'m «d*i9!ka »Jatra«. 2330-23 Sobico s popolno oskrbo oddam gospodični po up-odn! cent pri Sv. Krištofu BeStcrrad 3 visoko pritličje. 2383-23 Inteligentno partov-rac. išAe ljubitelj narav«, knjige in glasbe. Šifra: »Neeebi&n* 35« na odd-e-lek. »Jut.:««. 2250-24 t—2 OT>renil'eri ?obi e-nlnbri. vezani, e posebnim vbodrHm e »50pnie. skuipn-o ali poriamez.n.0 oddam na Napoleonovem trgu št. 6'H 2354-23 Gospoda in gdč. sppe'Vm*-m kot M^tanova"*-« Bregu št. 18. 2378-23 Sobo te«po te »ratno. a poeetonim vbodom, evrnt-uelmo toidii z oricrbo oddtim go«;>od.u aH dami oa Starem tigu 28/111 23S4-23 Oprem^eno sobic« na Gosposvetskl cesti oddam s hrano ali brez. Naslov v ogl. odiplku »Jutra«. 2394 23 29-letni gospod wnrpat;f«i intai po«W>tm>k v L.ublijajii, ie« spozi.a.ti oeamlj-eno vdovo, e.m.;«'. č-w>. m-očne p^tav« in zd-a-vo. m-i i lo6erako, v zakonu razočarano, v avrho ^ku.p-ne harmonije. Popolni« disk reci,'a zajamfena. — Ponudbe po moitiot»ti « sliko in po-lmim naslovom na o?l. odde'ek ►Jutra.« pod Šifro »Zadovoljivo«. 2314-24 Mladost 23 Mrridea'« j« ic mm^o-i »no. " 2396-24 Sobo * vhr.Hlom. oddam rftrapro-tji [KiSte r PreSernovi uli-ct M. 54 — pri h'šniei. 2401-23 Veliko sobo ► poeebnim vbodom, r katero *e lahko postavi šte-d:1'ti:k. oddam. Po;zve na Celo^-iki eeert 4t. ®l/!T. 2457-2S Gospoda 6.pt>e>nvei!3 k. K t»wtanov«le« v Florijan^ki »Hci š" 17'I. 2482-23 Mlajšo vdovo ali ločenko želim spoznati v svrho trajnega prijateljstva. Tajnost zajamčena. V poštev pridejo samo Ljubljančanke ali lz bližnje okolice. Ponudbe s polnim naslivom na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovec«. 2409-24 Mlad drž. uradnik 2eK znanja t b^.jžo damo. Ponudbe na ogasni odd»-lei »Jutra« D od »Cvetoči«. 2450 24 SJle^na gospodična želi manja z reen-m g"o-fipod«m, v svrho trjož:,ve. P^nndibe ti« ocr ie. .--dd^lt-k »Jutra« pod »W:enerin«. 2313-2S Vdova 1-et, i neka.} premožen,'n. bi poro&ile gospodi v rafali pozrio/iji. Po-nud.hr na oddelek »Ju.tr«« p«d »Dobrosrčna«. 2210-28 SamostofnI dami m>di gospod r«o bodi.s!oo«t. Ker prenr-»ffita wo. potr^bn« n*>kj.j g^tovime. Dopw M og.as. oddelek »Jutra« pod zoa&ko i prevare«. a: 05-® Vsak* Oast-da 1 Du. /a dajanj« naslov« a)! ta Šifro 0» S Din T381 Čebulček hi čebulo proda ;a najceneje UrSič t Moškanjeih. 2t«3-33 Prvovrstno »eno , aUd*«, Mujsko, po $C> I Man^Of, t «4 nfoo Kanarčke (karaarje) i->*r« perrM ti 150 I>iB naprej ® piear« ske »antce po 90 pro iaja Franjo Omabn« st Patra feaia Ka. Ljub:iana SS0-J7 Izgubil » »I ]f w »olSjei. ki 6nj« oa ime K«ustor. Ing-. . Stebi, Al-e-k^nd-ova e. 4. 2322-27 Zatekel M J« pee roK.ak. IV>W se ga v g»*--tilini Zajo. 8'v teeka ob Savi p-» L:ub ; 2328-27 Belega SpHza ' 8 »tai»-e«. opcVno prod« Hwt»t, M«dT»ide 2o. 2348-27 Mlad lovski pes Pianhio w, tre, kr«*eo gfa«, po- 4 B««t «tar, »mmr^u ceni na-p-odaj — »udri na barve, «e j« ixgu-b«l » pr«i- oibroke. Naflov t ogia.TO—m mest ju Grad.lsča. Oddata ga oddelfeu »Jutrac. 2341-č6 .« t manaonimri o-hci 1. Planine o4 M400 Dta oapra) aa obrok« po 340 Din — ta ske pasme, dobra fru- vajka. Hradeckeea ce- Prodam pslco « L staro kratko, Ilir Mo^or EP. t Mrtm »ta i,-«, aa MM.K »ii m kaf« V iine-tt« grvta Dr^ikov-.ča, Ve.iki B.jiove«, po^a Ma/: BU-jlot««. 2079-2S Me»arJ-ht vozniča r}i Stroj *a ktdi (Ej^mte.-bK^ 4 Kabiajva^e) I eieitri^niai motorjem, še nov. &a po-oiičoo orno p-.jd» Si, tj-" Gornja Radf ooa. 1467-29 Pisalni stroj Strniti) & Broat tu 5, d«-bro ohranjen, z« 2800 Kn hi fotoaparat ! X I «■ 1. U Seblit« rerpc.hlns«. jkora-j ft."T. 1* 1001) Din takoj p-odaai. — Zaroenjaia za p'nnio<. m"i-:»! R-i«ne pona-ir>e na ogl. oddelek »Jutr«« p-d Šifro »Josenioc«. SI 51-29 Šivalni stroj v dob-»-m Kanj« ia 800 Din tm-p-odaj pri biSr.išu t Slomikovi ait-ci it »v 5. >188-20 ; Ors'-!* 1 IH'i ta lajanj« salona »!' ta 4'fro o« 5 Din '32 Po.-or peki, trgovci U. »a- bruarja l«i4 ot> 10. art rx» pr; v Rador it. 80 javna jTaSh« i< ^la^etrt-pn-e he- Sr , in. 23. wi«-Va » '.-g-t/vi- obstoja le 30 0c«-njVtvo na W.000 Din. 200 kg belega fižola 10 kg jedilnih pob suihdb. prod« m. AJiderii in drug, OrmoA. 2iij5-33 Javna dražba pcW*rv« T-* so. ,'au. >b IC. ari c* Petra ee*ri 17. 24'"eS Pletflirf stroj St. S. Duibied 70 rm. Ao^ro ohran:e-n, prodam po »eio ugodiai e.eni. — Kaslo* v ori »a. cxidei!ia »Jirtra«. harmonije «4 2000 Dta + Im- oica klavirjem Ivan Ka«ta. Djonfiala. Z&bter«>t« evnlk! »42-3» rta 48, LJubljana. 2391-3 ___ ____ l Dla m. dajanj« aastora ali ut Slfro pa 8 Din. (90". Slike za legitimacile itd-ln je najhitreje fot» graf Hi Mer Hn^o«, Ljub l:ena. Sv Petra eeata 26. Te'efon 8911. «5-30 VhU . t>u. ia dajan)« W*1T« ti' m IMra oa *- Dta fl» Motor na sesal, plin rab'.ij«o, ▼ doferem »tanjn od 50—«0 HP. rabimo U koj. Pa frof-j D-aiko-riča, Veliki Bu*m '1V4 ! Jabolka n*)ofe««ne4i po $ Din postaja ks**-«, o-lenjsk«. 20S4-29 z bogatim inventarjem v centru mesta, izvrstno vpeljana, naprodaj iz rodbinskih razlogov, samo resnemu kupcu. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na Publicitas d. d, Zagreb, Ilica 9 pod br. »36434«. 1488 Vsaka beseda 2 Din. ia u-ianje naslova ali šifre p« 5 Din (2Š5) Opremljeno sobico čisto in srpa rvraiio. od»ism z vso oskrbo a K brez na Eanocijki CetSi 8/1, levo. 2496-23 Lepo sobo oddam boijiemu gio«i>odn «1! gio^podit&ni. Naelior v o g*', oddeliku »Jatra«. 24S5-.3 Samostojen trgovec srednjih let. a dobro vpeijano trgovino v LjuuljaJil želi poročiti gospodično, vdovo ali ločenko čedne zunanjosti. Ponudbe na ogiasnl odd. »Jutra« pod »Srečen zakon«. 2419-25 Sobo s »jfrScotn. » sredinj tne- Fta t^emi o-ddam dijakom ali dnigm gos-pod^tn. Na »Vw pcyve o^las-ni oddelpk »Jntma«. 2233-23 Gospoda apreJicTn k-ddelek »J»tre« pod £naiko »Akademik 22« 2234-23'a Mlad gospod podjeten — iAč« t »vrbo a nočitve trgovin« simpatično tivljenrk« družico z d.o to. Ponudbe s sliko Tia o!r'asni oddelek »Jutra« pvd »Ideal«. 1964-25 Iz dobre sam grad-janske porcdice ne^avisna. rkt., sa kompl. opretnom 1 Hjepim m.iraz-.-m u gotovem i u nepok-et.ni-nnma. ?,el ja mi j« ud a ti se, te ne tražm bogatog. nego vrijednog i karakter-nj^g supruga. — Ponuda sa potpunom adresom pod zna kino »Tra:itia sreča 6« na oglasni oddelek »Jutra«. 739-28 Za skupno pobijanje kriz« Io dolgega časa rabi etuiick", obrtnik, srednjih h-1. « »talino službo ici 1-e-po \-»oto prihrankov ter aruigiimi: u^odnostm«. druiioo mirnega inačaja, srednjih iet, veščo nekoliko kuhe io 1 nekaj gotovine. Zenitev ni izključena Dopse na podrui. »Jutra« v Celju pod »Zamud.n:k«. 2144-28 iaoušcinska dražba Dne 6. februarja 1934 se bo vršila ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru javna dražba stanovanjske opreme, in sicer: spalnice, jedilnice, salonov, preprog, slik itd. Vsi predmeti, ki prideio na dražbo, bodo v nedeljo, dne 4. in ponedeljek, dne 5. februarja ▼ tej dvorani razstavljeni, kier se tih zamore vsakdo natančno ogledati. Mesar.iMzvozničarfi Stroj M i*d-e!a-«»> lon-'č>t>o oeno. — W-ot«m ee do'ot!o teio dobr« bela in rdeča vina AbM Klk, trjor««, gornja Radtfoc*. 1457-.V , » >.*-a«l 1 LKf: m dajaata vHova al' t« T« p^pAo k inj m. Ponudbe n« o^asini oddel-ek »Jutra« pod »Klobuk «. 218&-29 Mizarske rtro?e pnndfim na d-'lna odir>'n.,"'a Nislov t oglasnem oddelka »Ju trna«. 2340-29 . * 'k-.- i Din ia dajanj« naslova aii ta Šifro p« 5 Din. f»l! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo nem »orodnl- kom, prijateljem in znancem tužno vest, da Je naSa nenadomestljiva soproga, oziroma mati, sestra in hčerka, gospa ROJ. FURLAN soproga hišnega posestnika ln ©lektropod jetnika v petek, dne 2«. januarja po dolgi, mukepolnl bolezni v najlepši starosti v 37. letu v deželni bolnici v Grazu preminila. Pogreb nepozabne pokojnlce bo ▼ ponedeljek, dne 29. januarja ob 16. uri na centralnem pokopališču v Grazu. Sv. maSa zadušnica se bo brala v torek, dne 30. januarja ob 8. uri v cerkvi sv. Andreja v Grazu. Maribor-Graz, dne 27. januarja 1934. 1501 ALOJZIJ SPRAGER, soprog; ERNA, hčerka, ter vsi ostali sorodnild. • i?«' ■<.? X .t. C J. Sobo prikritza pisarno, 4m- Š^veno »obo. čita»n''oo «li mimo d-e <»vm oddam. — Terf.tka, Cankarjevo na b-ežje 7fL 2355-23 Sve+'o sobo zra^ao. toplo, i posebnim vhodom, električno razsvetlfatro. s souporabo kopalnice oddam eventualno z vso oskrbo eni ali dvem stalim osebum s 1_ febr-nariem Naslov t ogl. odd 'Jutra«.. 2368 23 Sostanovalca »rvejnK-m po mirkl po V« 'ro^ke kn.hlnje. - n 'h, <*r..i'»v« i 0g'ed»H med 12 Id 2- n-ro ter po 6- uri rrečer 207788 OoremUeno sobo «(r potrebno po n ovi nred.M o nl{'tl kmeta. — Cim v>eč č'«.ns'va t«.m vei unj^-ha. vm jačji bo po.'oža.j »Za Ščite«. Prif»:.Of«.Tte kot čl« ni v nj^ne vrs«te vsi. doliž-niki im upn'kil — »ZaSčita« 'egistr. zndr. t ome). zavezo Llubliana. Masarvkova cesta štev. 14/11. 2916-31 Srebrne krone »(aro z'Kto Is »rebn* k « p a J • .»Serija 4r«f k kovin t Ljttbljaai. Elrnka uli«a &t«v. 36 — vbod ia v.dovdanskf ceste (pri f DobHa ▼ leka-nah. 4«*eH- jah ali nasvrost !i tvor niče ;n gavoeg« ekiadišča Čuvajte se ponaredbl M. Hmjak lekarna* — Slsak. IŠČEMO dva kvalificirana ŽAGARJA za takoj. Dopise nujno na: Parna žaga Braune, Kočevska reka. 1495 Enilanfe tn azuvivanje svileue ovratne rute rim roock! v pastelnih barvah »Breda« rob- ki za deco. torbice za ser-vljete zavese in pregrinjala. *se po Izredno ulzkll) renah pri MATER A MIKES, Ljubljana poleg botela Štrukelj Specialni entel oblek ln volan ažur. pre vo m rasa pri nae ln «pl 7, 778.0, _8.0, 90. mirno, megla, —, —; Skopije 7, 777.0, —5.0, 90, 10, —, —; Split 7, 772.4, _4.0, 65, NE1, 0, _ Kuns- bor 7, 771.8, 4.0, 65, NE1, 0, __ Rab 7, 7-74.5, 5.0, 35, mimo, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana —, —10.®j —6* Maribor 2.2, _7.0; Zagreb 4.0, —6.0; Beograd —4.0, —6.0; Sarajevo —5.0, -9 0; Skopije 7.0, _5.0; Split 15.0, 3.0; Kumbor _ 2.0; Rab 3.0. Snlnce vha^a ob 7.SO, zahaja ob 4.56. iaihiUiiliaiiiiaiiiiiiiHiiiiiiii Vsak naročnik „JUTRA" — fe zavarovan — — za 10.000 Din! — IHl!i!!!!iS!!liiSii!!$I!!illl!ilii!IS!l!li!lli!!!HIH Za vse dokaze sočutja povodom smrti naSega Iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda Tomaža sa vse krasne vence In cvetje se tem potom najsrčneje zahvaljujemo. Posebno gre naša zahvala g. pnmariju dr KUharju, kakor tudi i drugam Maribor, Celje in Ljubljana, zastopnikom naše mestne občine s g županom Jeršetom na čelu, g. banskemu svetniku Zadravcu, deputa^ ciji gasilstva v Ptuju in končno pevskim društvom pekov iz Maribora in Ptuja za njihove ganljive žalostinke. Ptuj, dne 26. januarja 1934 ŽALUJOČI OSTALI. A. Chrlstl: 39 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Romao »AH smem vprašati, mademoiselle, odkod to veste?« »Odkod to vem?« Mirelle se je odurno zasmejala in skočila pokonci. »2e prej se je hvalil, da jo bo. Bil je uničen, bankeroten, obrezčaščen. Samo ženina smrt ga je mogla rešiti. Sam mi je povedal. Vozil se je v istem vlaku — a ona tega ni smela vedeti. Zakaj to, vprašam? Zato, da jo je mogel ponoči napasti — oh!« Zaprla je oči. »Vse vidim pred seboj, kakor da bi se zda,le godilo.« Grof je zakašljal. »Mogoče, vse je mogoče,« je dejal. »A potem mu vendar ne bi bilo treba ukrasti draguljev.« »Draguljev« — Mirelle ie težko dihala — »draguljev, oh, teh rubinov!« Oči so se ji zastrle. Daljna luč se je zasvetila v njih. Grof jo je radovedno pogledal; že stotič v svojem življenju se ie čudil čaro-dejnemu vplivu, ki ga imajo dragulji na ženski spol. Nato jo je zdramil v resnično življenje. »Kaj naj po tem takem storim v tej reči, mademoiselle?« »Stvar je vendar preprosta. Pojdite na policijo in povejte, da je Kettering pravi morilec.« »In če mi ne bodo verjeli? Ce bodo zahtevali dokazov?« Mirelle se je tiho zasmejala in se tesneje zavila v svoj plašč. »Tedaj pošljite policijo k meni« je rekla tiho. »Dala ji bom dokaze, ki jih potrebuje.« Naloga muhaste ženske je bila opravljena. 2e je smuknla iz »obe, in vrata so se zaprla za njo. Grof je gledal za njo in marjal z glavo. »Furija.« je zamrmral. »Kaj jo je neki spravilo v to snost? Ali res misli, da je Kettering umoril svojo da bi jaz tako mislil — in policija takisto.« ženo? Očividno hoče. Namuznil se Je. Vsekako ni fend nKS najmanjšega namena, da bi delal obiske na policiji. Saj je bik) drugih možnosti na izbero. Sodeč po njegovem muzanju so morale biti te možnosti zelo p r Letnega značaja. Seveda — takoj nato mu je šinila senca po obrazni. Mirefle je bila rekla, da ima policija njega na sumu. To, da bi imela ženska podatke iz prve roke, nikakor ni bilo izključeno. V tem primeru — okoli grofovih ust se je zarezala odločna črta — v tem primeru se je bilo treba zavarovati. Grof je šel v svo.o spalnico ln odklenil staro pisalno mizo, ki je stala v njej. S spretno roko je poiskal vzmet v ozadju nekega predala. Odprl je skriven predalček, v katerem je bil majhen rjav zavoj. Graf ga je vzel iz predala in ga potehtal v roki. Nato si je segel na glavo in si izpulil las. Ta las je položil na rob skrivnega predala, ki ga je nato skrbno zaklenil. Z zavojčkom v roki je šel v svojo garažo, kjer je stal škrlatnordeč dvosedežnik. Cez pet minut je že drevi! po cesri v Monte Carlo. Nekaj ur je prebil v kazini, nato je šel v mesto na tzprehod. Potem je spet sedel v avtomobil in se odpeljal proti Mentonu. Že prej je bil opazil nekazen siv voz. ki je vozil za njim, zmerom v enaki razdalji. Zda>j se je sivi voz spet pokazal. Cesta se je vzpe-n..ala navkreber. Grof je pognal na ves plin, in rdeči voziček, ki so ga bili zgradili nalašč zanj in vdelali vanj dosti močnejši motor, kakor bi bilo pričakovati, je z blazno hitrostjo zletel naprej. Grof se je ozrl: sivi voz je drevil za njim. De la Roche je vozil kakor iz uma; bil je vozač, da malo takih. Zdaj je šlo navzdol, ostri ovinki in vijuge so sledile druga drugi. Pred majhno pošto se je voz mahoma ustavil. Grof ie skočil iz njega, odprl pokrov skrinjice za orodje, vzel rjavi zavojček iz njega in planil v poštno poslop.e. Cez dve minuti je bil že spet na poti v Mentone. Ko je sivi voz prisopihal tja, je grof sedel na terasi nekega imenitnega hotela in zložno srebal svoj popoldanski čaj. Proti večeru se je odpeljal nazaj v Monte Carlo hi ob enajstih je bil doma. Hipolit ga je sprejel pri vratih; nekam zbegan je bil videti. »Oh, hvala Bogu, da je gospod rrof sipet doma. Afi ml Je gospod grof popoldne kaj telefoniral?« Grof je zmajal z glavo. »A vendar mi je gospod grof ob treh popoldne po telefonu naročil, naj ga poiščem v ,Negrescu' v Nizzi.« »Tako, tako,« je rekel grof. »In ti si se kakopak peljal tja?« »Seveda, monsieur, toda v ,Negrescu' ni hotel nihče ničesar vedeti o tem. da bi vas bil videl.« »Hm,« je dejal grof. »Marie je šte. pa ob tistem času bržkone nakupovat?« »Tako je, gospod grof.« »Nu,« je dejal grof, »stvar nima Bog si ga vedi kakega pomerca. Najbrže gre za nesporazum.« Smehljaje se je odšel po stopnicah na vrh. Ko }e prBšel t svotfo spalnico, je zapahnil vrata in pazljivo pogledal okoli sebe. Vse je bilo videti tako kakor zmerom. Odprl je nekaj omar in komod. Nobene posebne izpremembe ni bilo opaziti. Posebno ne — ali-- Grofove bistre oči so takoj spoznale, da je bil prostor z vso natančnostjo preiskan. Sropil je k pisalni mizi in pritisnil na skrito vzmet. Skrivit: predal se ;e odprl, a lasu ni bilo več na njegovem mestu. Grof je zamišije" no peki mai. »Naša policija, ki tolikanj zabavljamo nanio, je -vendarle izvrstna.« je zamrmral. »»Nič ji ne uide.« 20. POGLAVJE Katarina dobi prijatelja Drugo jutro sta sedeli Katarina in Lenox na teras! vrle »Margue-rite«. Vzlic razliki let je nastajalo med njima nekakšno prijateljstvo. Brez Lenoxe bi se bilo zdelo Katarini življenje v vili neznosno. Lady Taurpiinova je kar zoprno izkoriščala srečni slučaj, da je bila njena sestrična v zvezi s skrivnostnim umorom. Baš danes pri zajtrku jo je bila Katarina zaradi tega razdraženo zavrnila. »Zal mi je, da mi je davi zmanjkalo potrpljenja.« »TRIBUNA« F. Najnižje cene! Batjel, Ljubljana, fiarlovška cesta 4 Ceniki franko r"red nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev. .^varnih strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne Podpisana se zahvaljuje cenjenim naročnikom tvrd-ke VALENTIN VOJSKA, pleskarstvo in ličarstvo, za doslej izkazano naklonjenost in obenem naznanja, da bode vsled smrti svojega soproga neomejeno nadaljevala to obrt in prosi vse dosedanje naročnike za nadaljnjo naklonjenost. FAMI VOJSKA, Tmevo Cerkvena uSisa 11 1470 K&-- Koko&je, purje, gosje in . -3^' račje, navadno, s strohni ^ NrJ^-iSS—,. člščeno in čohano. ^ y * Po znatno nižjih cenah. ^C^l^f Vzorci *e pošiljajo brezpiaf - ** 2pd'JŠŠši&T^ no in franko. jr/^ ^Z^^Jj ^-i-"1 DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59, 60. S, 4. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim iS Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVC1 Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Kemično čistimo obleke, peremo, svetlo likamo ZA VAS. iavs Stane Tyrševa cesta št. 36 fcr GLAZfelLA ! kev so najpopolnejša in najcenejša, DPavijo tisoče in tisoče mojih str>anka V. line od Dm71.-dam Havajske gitape, Qliane - ■■148.- - tklavipske harmonike, Mandolina - - 98.- - | saksofoni, troblje in td. Har-rmonilte - H po najnižjih cenah »tA DO>tj\Čs\ STROKOVNO GUPRZT-if^A TVRDKA GLAZBIbA KRALJEVSKI OVOGNI OOBAVITELJ • S3 PROIZVOD GlAZBTL IN POTREBŠČINA iM Nikoličeva ul. 12,/c. ZAHTEVAJTE CENIK Žične vloge 109 Din 2ične vloge iz izvanredno trde tio« Dta 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „W E K A", MARIBOR 9 ZA SVOJO če gledate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. IIH,* fi&oniaka »trema (IloHshaar) Žimo ca tlmnie* (madrac*) najboljše Kvalitete, vsake vrat« in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRAKC JEŠEf tovarna žime Stražlšče pri Kranju. »TI Vzorci franko! Ustanovljeno 1788. Cen« nizke! Renomirana tovarsa živil v Lfufcljani iš£e NA BLEDU, SE ODDA V NAJEM po Izredno nizki ceni preko sezije ali za daljSo dobo. Lokalitete urejene z vsem trgovskim inventarjem, kot stelažaml, pulti, elektriko itd. V isti stavbi mogoča tudi lepa stanovanja za najemnika ali trgovske uslužbence. Lega trg. lokala v prometnem delu letovišča. Za točneje informacije nasloviti na R. Thaler, Skofja Loka. 14S4 RENOMIRANA TVRD&A OBROČEV ZA KOLESA IŠČE EGA ZAST ZA slovenijo. v poštev pridejo samo zastopniki, ki so strokovnjaki in po- znaio dobro odjemalce za biciklje in jih uspešno postrežejo. Točne ponudbe in napoved, kako jamstvo lahko nudijo, na »Unionreklam«, Zagreb, Gajeva 4, pod »R. 109«. 139& sposobna za posle lokalnega agenta in za potnika v Dravski banovini in drugih krajih naše države. Upoštevale se bodo samo ponudbe zastopnikov z dolgoletno prakso in odličnimi referencami. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutras pod »Samovozač 33«. 1481 « V • • 9 SEDAJ OF OSMIH PRENAŠA RADIO PARIZ. pohitimo, DA NE ZAMUDIMO! ODKAR SMO SI NABAVILI NOVI PHILIPS „Super Industance" SPREJEMNIK JE V HIŠI POPOLNO ZADOVOLJSTVO. Reprodukcija je odlična. Slušajoči Ima vedno vtis, da je v gledališč«. Zabeležite si naš naslov in nas pokličite. Sprejemnike vam hočemo brezobvezno na Vašem domn predvajati Prodaja tudi na dolgoročna odplačila PHILIPS zastopstvo! H. SUTTNER, Ljubljana 8, Aleksandrova 6. PHILIPS 634 Kadar žleze z isotrasajo sekrecijo slabo fSef:sfe|® in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, staranje in razne druge telesne neugodnosti. V berlinskem znanstvenem institutu, ki ga Je ustanovil dr. Magnus Hirschfeld, pa je bila iznajdena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne da bi pri tem izgubili svojo življenjsko energijo. Tak preparat je »TITUS-PERLEN«, ki uničuje v prvi vrsti na inkretne žleze, potem pa na organe in na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat »TITUS-PERLEN« Je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost. Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence. Zastopnik mag. pharm. Drag. Kajzer tt. COSMOCHEMIA-ZAGREB 105 SMIČIKLASOVA ULICA 23 Dobiva se v vseh lekarnah. Orrias odobren od ministrstva soc. pol. ln nar. zdravlja flt. 2192 od 16. I. 1933. v najprometnejšem mestu Prekmurja z gospodarskimi poslopji in zelo dobro vpeljano trgovino usnja in mešanega blaga NAPRODAJ ZARADI PRESELITVE z ali brez skladisča blaga. Trgovina obstoji že preko 70 let in je edina v kraju s preko 100 čevljarji, ki delajo v velikem obsegu za sejme. Ponudbe na Emanuela Bader, Čakovec._1461 Kadar Vas bo v kisStifip zeblo, se spomnite na patentirani obroč ali ploščo za štedilnik STED-REG ULATOR, . ki Vam prihrani pol kuriva, kurjavo izrabi tako, da lahke prt j večji toploti kuhate in ogrevate kuhinjo. Pustimo govoriti strokovnjakinjo: . Iznajdba g. Avg. Zupančiča se Je na naši Soli izvrstno obne«ia; glavna dobrota Sted-Regnlatorja za štedilnik je, da prihrani na kurjavi za polovico kuriva. Zato ga priporočam vsem naprednim gospodinjam. Ravnateljstvo Dr. Krek. meščansko gospodinjska 5o!e ▼ Zg. SiSki, Ljubljana VII., 3. Januarja 1S34. 2492 tVŽKK ADELINDA, ravnateljica. Glavna zaloga livarna A. SMOLE, Opekarska 33, telefon 88-84 4 t V f/PE « - J \7> WJC TA '' LIpski pomladni sejem 1934 ZAČNE 4. MARCA jjy3% popusta ▼ vožnji na nemških železnicah! VSA OBVESTILA DAJE: ING. G. ToNNIES, LJUBLJANA, Dvočakova 3'II. ali ZVANIČNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 33 in šolskimi potrebščinami se proda v Mariboru skupno z zalo go po nabavni ceni Din 100.000.- v gotovini. — Promet omogoča lastniku eksistenco. Vpraša se: Ljudska tiskarna d, d. Maribor Sodna ul. 20 a & astvo Dne 29. januarja 1934 ob 11. uri se bo održala I. javna ustmena pogodba pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti ▼ Ljubljani (Metelkova ulica, pri Taboru) za nabavko in predajo: svinjske masti kilogramov (Tudi v manjših količinah) Pogoji in vsi ostali podatki glede te pogodbe se dobijo za časa uradnih ur pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti. Kavcija 5% (32.500 Din) vrednosti masti se ima položiti istega dne do 10. ure pri filijali poštne hranilnice v Ljubljani. Konkurenti naj prineso seboj vse predpisane dokumente, katere predvideva Zakon o Državnem računovodstvu. IZ KANCELAR!JE INTENDANTURE KOMANDE DRAVSKE DIVIZIJSKE OBLASTI E. Br. 1075. 1480 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek.