Slovenski glasnik.                                           577
Jos. Šuman, a Hrvate bode opisaval g. prof. Jos. Stare. ,,Vienac" piše: „R&-dovat če se svaki patriot, što je opis Hrvata preuzeo vestni prof. Stare, koj nam janistvujc, da ce u toj kolekciji hrvatsko pleme valjano i vjerno biti orisano." Tudi mi se radujemo in čestitamo, da sta opisovanje slovenskega in hrvatskega naroda prevzela dva vešča moža, oba Slovenca in pospešnika našemu listu.
Opazke, kako je ravnati pri krajnih pozvedbah in komi sij onalnih obravnavah o pritožbah po zakonu od 24. maja 1869., 6. aprila 1879., 28. marca 1880., in 30. marca 1881. leta vloženih zaradi napačnega preudarka posameznih zemljišč, glede tega, ali so dolžna davek plačevati, ali so davka prosta, in zaradi napačne ucenitve v vrstimo tarifo. V Ljubljani 1881. 4ka, 21 str. Natisnila Klein in Kovač. Založila c. kr. deželna cenilna komisija za uravnavo zemljiškega davka.
Preširnova »Nebeška procesija". G. prof. dr. Jož. Pajek je v poslednjem, t. j. 8. snopiči celovškega „Kresa", na 474. in 475. str. pod naslovom „Nekaj drobtinic iz slovenskega slovstva" poleg druzega objavil, da hrani g. doktorand Ulrih , odvetniški koncipijent v Mariboru, rokopis Preširnove pesni »Nebeška procesija."
Kolikor jaz vem, natisnila se je bila „Nebeška procesija" prvič v V. zvezku „Kranjske Čbelice" 1848. 1. str. 20—24, in kakor kaže pod nje naslovom v oklepu letnica 1835, misliti je, da je to nje rojstveno leto. Ponatisnena je potem v „Klasji" 1866. 1. na str. 231—235 po ,,Čebelici", in nekatere poprave jej tam nikakor ne delajo kvare. G. Ulrih bi stvoril slovenskemu občinstvu veliko ljubav in ob jednem koristil slovenskemu slovstvu, ako omenjane pesni rokopis objavi prav od besede do besede. To je tem važneje, ker njega rokopis te pesni ni unicum, kakor svedoči odlomek iz pisma mojega čestitega znanca, nemškega pesnika, viteza dr. L. A. Fr ankla, ki mi je pisal, zbirajoč gradivo za životopis A. Griinov, lani 19. dne julija meseca poleg druzega:
,,Ich finde ein Gedicht ,,Nebeška procesija" unter den Schriften Anastasius Griins vor.
Nun sind mir, der ich der czechischen Sprache kundig bin, wol einzelne W6rter verstandlich, vom Sinn des Ganzen verstehe ich vollends nichts.
Sie konnen mir eine Erklarung geben, ob das Gedicht ein Volkslied ist, das in irgend e'ner slov. Liedersammlung vorkommt, oder ein Gedicht von einem modernen Dichter.
Eigentlich interessirt mich das Gadicht uur darum; weil es, vielleicht ganz zufallig, in einem von Dr. Franz Prešern an Anast. Griin gerichteten Briefe liegt, welch Letzterer ganz geschaftlich, keinerlei Beziehung auf das Gedicht enthalt, und doch ware es moglich, dass es von Prešern ist, weil es der Empfanger geracle in diesen Brief gelegt hat, was ubrigens auch ganz zufallig sein mag."
Te mn ogostranski spomina vredne besede poleg druzega tehtovito dokazujejo, da se nahaja še jeden rokopis „Nebeške procesije", in sicer v rokah nemškega pesnika, iz katerih bi se morebiti dobil, ako se možu potiplje prava žila.
Zanimivo bi zatorej bilo, če se objavi najprej Ulrihov rokopis, da bi ga čitatelji primerjali s prvim natisom, na katerega jedino se je bilo moči opirati 1866.1. izdajateljema „Klasja". Izkušati hočem tudi jaz, da dobodem omenjeni drugi
578
Slovenski glasnik.
rokopis „Nebeške procesije." Kakor se vidi iz dveh razstavek v g. Frankla pismu, zlasti iz poslednje, nadejati se je v primeri z odtisom v „ Čebelici" varijante toli zanimive, da se izplača moj trud.                                                 Jos. Cimpermau.
Opazka ured. Gospod Ulrih nam je na našo prošnjo drage volje izročil ta zanimivi rokopis, katerega hočemo s potrebnim tolmačem o priliki objaviti.
Preširnova pušica nenatisnena do zdaj, a zapisana z njegovo roko slove tako :
Izdajavcu Volkmera fabul in pesem. Slavo sramoti izda čenč Volkmera Murko 'zdajavic; Njen al' apostel bo lakomen Iskarijot ?
Matija Žvanut f umrl je 5. avg. v Trstu v 46. letu svojega delavnega življenja. Matija Žvanut je bil vsestranski omikan trgovec, plemenit rodoljub, velik prijatelj slovenske leposlovne knjige in blag osoben prijatelj mnogim književnikom slovenskim. Bodi mu blag in časten spomin!
Vojteh Ulrih f modroslovec na Dunaji, umrl je letos 6. julija v Kranji. Pokojni je v rokopisu ostavil mnogo liričnih in epičnih pesnij ter tudi dovršeno dramo „Svetoje", o katerej je znan pesnik slovenski rekel, da je po vse originalna, da, celo genijalna. Literarno ostalino Ulrihovo mislijo v kratkem izdati prijatelji njegovi. Prezgodaj ga je vzela smrt!-                                       A. A. P.
Jurčičeva ustanova. Narodna slavnost, katero so 7. avgusta t. 1. v prid Jurčičeve ustanove osnovali notranjski rodoljubi v Logatci, dala bode okolo 600 gld. čistega dohodka. Tako nam poroča prijatelj v osobinskem pismu. V Lipavi se snuje veselica z istim namenom.
Vjekoslav Klale, kr. profesor v Zagrebu, Nikoličeva ulica 14, vabi na naročbo svojega dela: „Poviest Bosne od naj s t arij i h vremena do pada Jajca g. 1528," ki bode 10 — 15 tiskanih pol obsežna do 1. oktobra t. 1. prišla na svitlo ter bode stala 1 gld. do 1 gld. 50 kr.
Velika nesreča zadela je češki narod. Pogorelo je 13. avgusta prekrasno, 1. 1868. osnovano in z ogromno požrtvovalnostjo vsega češkega naroda zidano narodno gledališče v Pragi, katero, do malega dozidano, imelo seje ta mesec slovesno odpreti. Škode je j eden milijon goldinarjev, zavarovano je bilo samo za 275.000 gld. Novih darov po požaru se je nabralo do zdaj uže okolo 446.000 gld. Cesar je daroval 20.000, cesarjevič 5000, mestni zbor praški 500.000 gld. V dveh letih mislijo novo gledališče sezidati.
Nekaj črtic o Rizziji. V predzadnjem ,,Zvonu" omenja učeni in duhoviti kritik g. Levstik, govoreč o vrednosti Kleinmaverjeve zgodovine slovenskega slovstva, nemškega pesnika Rizzija. Dovolite, da objavim o Bizzijevem življenji nekaj črtic. Dvanajstleten deček prišel je Rizzi 1. 1828. iz Kotoč (Kotschach) na Koroškem v Ljubljano, kjer se je učil do 1. 1836. V Ljubljani se je Rizzi učil tudi slovenski ter poznal Preširna osobno. Uže mladenič sprijateljil se je Rizzi z našim pesnikom. Rizzi je v nemškem jeziku pesni zlagal, tudi je več Preširnovih pesnij preložil na nemški jezik, n. pr. „Moč spomina" — „Die Macht der Erinne-rung", „Mornar" — »Der Seemann", ki sta natisnem v časopisu „Illyrisches Blatt" br. 9. in 20. leta 1844. Pisal je Rizzi tudi prav dobro kritiko o Preširnovih   poezijah,   ki je  bila priobčena v ,.Deutsche   Monatsschrift  aus Karnten",