MnISfro lo opramiištvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja t ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti wwtik dan od 11.—12. ure dopold. Telefon 6t 113. Haroüuina listu: Celo leto..................12 h Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 28. avgusta 1911. Letnik III. V Se vedno v objemu. Kdor trezno zasleduje politiko naših štajerskih liberalcev! in mu je obstoj in dobrobit slovenskega ljudstva, res pri srcu, ta mora vskipeti v speti jezit Tiako propale, tako izdajalske, stranke ni na Slovenskem, kakor je našiai takozvana Narodna stranka na; Spodnjem Štajerskem. Liberalne stranke po drugih deželah sicer mnogo grenijo in zaslužijo žalibog le prevečkrat našo ostro obsodbo, todla gotovih mej se vendar le držijo in za malenkostno strankarsko pridobitev vseeno ne prodajo vsega, kar bi moralo biti vsakemu Slovencu sveto. Vse drugače naši spodnještajerski narodni ali liberalni straipkarji. Pri teh j,e za skledo leče, ki pride njim v dobro, vedno vse na prodaj. Že\ zadnje državnozborske volitve so doprinesle dokaz, da čjo vse narodno-obrambne tirade in pa navduševalne fra(ze naših liberalcev laž. če se jim le gre za en bori mandat. Mi Štajerski Slovenci živimo v resnih in težkih časih. Nemci delajo s polnim parom, da bi v najkrajšem času zagospodovali preko naših grobov. Ne strašijo se truda, ne znoja, izrabljajo vsa sredstva in tisočakov kar dežuje v nsjse o-zemlje, samo da bi nas izpodrinili in si osvojili naše pokrajine. Temu silnemu navalu; mogočnega in omni-potentnega nemškega sose'đa se bomo samo ustavili, če bomo vzbudili vse, deloma Še speče moči našega ljudstva k narodni samozavesti in jih bomo navdušili za obrambo domovine. Edino ce bo zadnji atom našega narodnega telesa prešinjen z ljubeznijo do rodne grude in prežet od volje to grudo ohraniti svojemu narodu, potem lahko računamo na vspeh našega, o-brambnega dela. Ce pa hočemo vse ljudstvo vzgojiti v resnični samozavesti in v volji do obstoja, potem je nujen predpogoj, da je naš odpor napram Nemcem vedno odločen, da je naš boj vedno dosleden. Toda, kaj vidim!, Pri zadnjih državnozborskih volitvah so si padli v objem liberalci in nemškutarji. Ker so liberalci upali s pomočjo nemškutarjev v kakem okraju, prodreti, pa so šli in, so pozabili na, vse nevarnosti, ki nam prete dd Nemca ter so se pobratili z, nemšku-tarijo. Samo iz strankarsko-osebnih ozirov si je dr. Kukovec najel barona Moscona, je kandidiral prijatelj Sudmarke Werdnigg, je v Savinjski dolini volilo vse nemškutarstvo Robleka in je štajerčijanstvo Šlo v ogenj za dr. Ploja. Da morajo take protinaravne zveze vplivati demoralizujoče na vse ljudstvo, da ise s tem vleče v blato vše naše obrambno delo, kaj to li mari našim liberalcem. Njim je politika kšelt in celo umazan kšelt. TJ.piali smo, da se boido vsaj po volitvah pretrgale sramotne vezi, toda motili smo se. Liberalci in nemškutarija žive še vedno, v onečaišjčujočem konkubinatu v neizmerno škodo naše (slojvenske stvari. Že zadnjič smo kratko omenili neverjetno pjostopajnje liberalcev v Šaleški dolini pri volitvi v okrajni šolski svet. Zadeva je za liberalno stranko, tako karakteristična, da se čutimo dolžne osvetliti jo Šp nekoliko. Nemci, in nemškutarji delajo na vse kriplje, da bi si osvojili lepo Šaleško dolino. Povtesitnica Šoštanja je dovolj znana in prežalostna, zato jo nočemo rekapitulirati. V Velenju so se tudi že usidrali Nemci s svojo šolo. Rudokopi tudi pomagajo po svoje, da se širi socialna demokracija in roko,v roki z njo — nemštvo. Nevarnost, ki preti Šaleški dolini, je veliko večja, kakor bi kdo mislil na, prvi pogled. Zlasti gospodarska) moč, ki jo imajo Nemci, jim daje krepko zaslombo za vspešno prodirali j e. Treba, bo združiti vse poštene slovenske moči in smotreno ter vstrajno delati, če se bo hotel slovenski živelj ohraniti na krmilu in se ne bo potopil kot revna para v nemškem morju. V takih težkih in odločilnih bojih je v prvi vrsti važno, kdoi ima v rokah Šolstvo, kakšen je okrajni šolski svet. Dokler je okrajni Šolski svet za Šaleško dolino v slovenskih rokah, smo šie na dobrem, kakor hitro bi prišlo tu do spremembe, se nam je pa bati najhujšega. To je jasno kot beli dan in vsakdo, ki slovensko čuti, bo vedel, kaj mu je storiti. Ne pa tako, naši liberalci. Njihovo slovenstvo je podrejeno liberalizmu. Ce se za tega ne da nič spakljati, potem naj vzame vrag Še slovenstvo. Zato se je tudi zgodilo, da je bila pri volitvah za okrajni šolski svet Šoštanj ski, kakor smo zadnjič poročali, postavljena proti čisti slovenski listi, lista, na kateri sta v bratski slogi figurirala', veliki Nemec Hans Woschnagg in veliki liberalec župan Žagar iz Tbpolščice. Ta žalosten in za nas Slovence poniževalen dogodek jasno kaže, da, so liberalci in nemškutarji Še vedno debeli prijatelji, da| je liberalcem narodnost le samo fraza in slepilo. In, posledica, ki jo mora izvajati vsak pošten Slovenec: ven iz stranke narodnih izdajic! Savinjska dolina. Nove mešetarske goljufije. Velikansko razburjenje med našim ljudstvom radi nesrečne predprodaje hmelja se Še n,i poleglo in se tudi ne more, kajti nejkbji liberalni mešetarji podžigajo plamen ljudske jeze čimdalje bolj ostudno in nesramno, česar niti pri Židih1 nei opazimo. Ker so češki in bavarski kupci pri posvetovanju v Žalcu dovolili napitnino na predprodaji hmelj, se zopet hočejo nekateri mešetarji okoristiti, ter se pridno vozarijo po vaseh ter prigovarjajo kmetom, naj njim odstopijo del napitnine, češ, bom pa govoril za Tebe, da dobiš več kakor drugi. Da so samo liberalni mešetarji krivi predprodaje hmelja, je gotova stvar, ter njim ne pomaga nikako zavijanje, ampak dejstvo je, da so nesrečne in brezvestne liberalne mešietarske duše oškodovale letos savinjske hmeljarje za dober milijon kron. Da je ta trditev resnična, evo dokaz: Kj nam prihajajo večinoma nemščine zmožni ljudje, kot zastopniki vele-trgovskih hiš, kateri rabijo pri kupčiji, tolmača. Pred leti se je opravljala služba tolmača kot taka v splošno zadovoljnost ljudstva, a novopečeni tolmači posegajo pa že v kupčijo ter dobijo lepo provizijo od 4 do 10 Ki in več od rneterskega stota kupljenega! hmelja. Prav z lahkoto kupi tak tolmač od 50 do 100 meters-skih stotov hmelja n:a dan, ter samoumevno ne z žulji na rokah, ampak na jeziku, zasluži lepo svoto od 500 do 1000 K. Ker prihaja leto za letom več kupcev k nam, zato tudi število tolmačev raste od leta do leta in v zadnjih štirih letih se je poprijela tega obrta cela množica ljudi,, katerim bi pošteno slovensko ljudstvo z ozirom na njih preteklost ne smelo zaupati glavne gospodarske žile, hmeljske kupčije. Zadnjo polovico avgusta, celi september in oktober se klatijo različne kapacitete po vaseh okrog, ter lažejo, begajo in slepijo nevtedno ljudstvo, da se poštenemu človeku mora gabiti v dno duše. Ker pa je te golazni, kakor omenjeno, več kot preveč, ter zlata jesen prekratka za napolnjenje vedno lačnih mešptapskih žepov, zato so pričeli nekateri takšni osrečevalci ljudstva tuhtati, kako bi se lepo živelo tudi v suhih zimskih in spomladnih, za meše-tarja pasjih dnevih na račun potrpežljivega kmeta. Prisilili so, kar sami priznavajo, razne firme, da so PODLISTEK. Desetletnica „Zarje“. (Konec.) Takoj je pristopilo Čez 50 članic, katero Število je v kratkem, narastlo na 80. Med nepopisnim navdušenjem je zaključil podpredsednik to pomenljivo zborovanje z besefdami: iJVIarta, Marta, veliko se trudiš, a Tjvoj trud bo tudi bogato poplačan!“ Z nakupom nove hiše in ustanovitvijo novega društva! si je .„Zfarja“ naložila novo težavo in odgovorno breme. Takoj po nakupu se je konstituiral hišni odbor iz podpredsednika društva sv. Marte, cand. iur. Antona Ogrizek®, veter. g. starešine Stef. Rojnika, abs. iur. Fran Kovača in cand. iur. g, Frana Rueha, ki je prevzel' celo hišno upravo in jo tudi po 23. aprilu obdržali. Dan za dnem smo popravjali društvene in druge prostore. „Zarjani“ se niso strašili tudi n a j n a,v adn e j Šega dela, samo da je šlo z manjšimi stroški. V teku enega meseca je bilo .„Kresove,“ stanovanje gotovo, istotalko spalnica društva sv. Marte in društvena gostilna, katere vodstvo je delalo mladim neoštirskim „Zarjanom“ izprva največ preglavic. Viendar neustrašenega in s praktičnim razumom obdrvrjenega „Zarjana“ tudi te. sfkrbi niso potlačile; v teku par tednov se je v novo vlogo docela uživel in upravljal vspešno ves komplicirani hišni aparat kljub svoji mladosti preko zavidnih in malodane nasprotujočih glav gotovih višjih, absolutno narodnih gospodov. S preselitvijo v Martin dom je dobilo društveno življenje veliko bolj komplicirano obliko. In le enot- nemu in discipliniranemu nastopu „(Zarjanov“ ter strogega reda in vzgoje (vajenim Kr e sjajnom“ se moramo zahvaliti, da smo obdržali društveno življenje vedno na pravem nivoju. Z hišo društva sv. Marte je bgez dvoma ustvarila „Zarja“ novo epoho za graške Slovence in smelo lahko trdimo, da pomen j a ta vspeh krono .jZarji-ne“ desetletnice. Skrben .„Z ar ji n“ pogled pa ni obtičal le v društvenih prostorih; njen pogled je tjegal tudi izvum društvenih mej. Omenjam najde ljudsko štetje v Gradcu, pri katerem je bila menda i„iZarja“ edina, ki se je brigala za krivice graškega magistrata in delala pritožbe celo na namestnijo, ko krivični nemški šovinizem ni hotel odnehati. „iZarjin“ pogled je celo segel do gornjeŠtajer-kih, industrijskih krajev, koder do njeni Člani proučavali tamošnje delavske razmere in po možnost organizirali tamošnje delavce, ali jim vsaj priskrbeli slovenskega berila. Vspeh smo videli že pri ljudskem Štetju, ko se je pripoznalo za Slovence primeroma precejšnje število delavcev. Kljub vsestranskemu delovanju ,,!Z!arjeHi nazunaj vendar društveno življenje ni trpelo. Predavanja, sestanld in seje odborove ter posameznih odsekov sjo se vršile redno, da, zelo pogosteje, kot sicer, ker nam je raznoličnost nastopa nazunaj nudila vedno dovolj snovi. Posebno se je odlikoval odsek za 'desetletnico ■„Zarje“ po svoji delavnosti, katere prvi vspeh je bila ustanovitev hrvaškega katoliškega) akademičnega društva „Preporod“ in komerz ob priliki desetletnice „Zarje“ na Telovo t. 1. Dolgo so bili bratje Hrvatje učlanjeni v „Zarji“, a opustili niso nikdar misli ob dani priliki usta- noviti svojega lastnega društva. In ob desetletnici „Zarje“ so si pot toliko ugladili, da so mogli z novim hrvaškim društvom povečati „Zarjin“ jubilej. Kako živjo za/nimanje je vladalo za novo društvo in za 10-letnjco „Z(arje“, smo videli ob tej priliki, ko nas je v tako lepem Številu pozdravljalo zastopstvo bratov Cehov, Poljakov in Hrvatov, kakor tudi naših rojakov v domovini bodisi ustmeno ali brzojavno. Pri vsem tem pa „Zarja“ tudi ni zanemarjala naloge, katero ji je naložil lansko leto občni zbor v St. Jakobu v Rožu, ko ji je poveril vodstvo Slovenske dijaške zveze. Veliko se je odbor trudil, da konsolidira in uredi društvo naznotraj, posebno veliko dela pa piu je povzročal poslovnik, ki je bil nujno potreben, ako se je hotel odbor izogniti neljubim kolizijam in nerednostim. Poslovni je dogotovljen, treba mu je le še sankcije občnega zbora. Odbor je pa skrbel, da tudi sicer ni zaostajal za odbori prejšnjih let in vestno izvrševal vsakoletno tradieionelno delo odbo-rovo. Notabeneje pa delo „Zarje“ nazunaj itajk delo Slovenske dijaške zveze in spada med jZarjine“ vs-pehe le v toliko, v kolikor je. „Z!arja“ lahko ponosnai, upravičeno ponosna, ako se njeni člani odlikujejo po delavnosti tudi kot člani Slovenske dijaške zveze. Gotovo je bilo leto ob priliki desetletnice eno najplodovitejših let „Zarjinega“ obstoja in besede, katere je izpregovorila na komerzu „Zarje“ v Gradcu zastopnica Dekliške zveze in Društva sv. Marte, Marica Kolar, smemo z mirnim srcem zapisati tudi v „Zarjino“ spomenico: sjDesetletnica „Zarje“ ni samo desetletnica tega društva kot takega, ampak tudi desetletnica vspeš-nega in plodonosnega delovanja osobito med graškimi SlqVenci. “ Mladeniči, dne 19« sept v Petrovče! njim dovolile hmelj naprej kupovati. Halo, sedaj pa na delo, so si zaklicali oveseljeni delomržni bratci, ter hajd po kupčiji. To vam je bil diriniiaj po krčmah, zasebnih hišah, hlevih, travnikih in njivah, povsod so zalezovali kmete in denar v rokah nosečj ljudstvu prigovarjali, češ, dafjte hmelj po 2 K, ker Vam polovico takoj izplačamo. Namislili so si tudi imena boljšiih hmeljarjev; ter lagali ljudstvu, rekoč: Če je ta prodal hmelj, ker denarja ne rabi, zakaj bi ga ne prodal Ti, ker vendar rabiš denar. Na ta način se je posrečilo ljudstvo pripraviti do prodaje. Sedaj pa poglej, ponosni Savinjčan, v čigavih krempljih se nahajaš. Da so se napolnili prazni žepi brezvestnih meŠetarjev, trpijo hmeljski producenti nad eden milijon kron škode. Star pregovor pravi, da ni nesreče brez sreče, zato tudi upam, da ogromna škoda, katero trpijo prizadeti kmetje, bode bodrila k prepotrebni skupni organizaciji savinjskih hmeljarjev. Merodajne faktorje pa, prosim, da se poprimejo prav resno misli o nasvetovani zvezi savinjskih hmeljarjev, ker ne le versko in narodno probujeno, temveč gospodarsko močno in samostojno ljudstvo je zmožno odbijati vse navale nasprotnikov. Vam, savinjski hmeljarji, pa kličem: Proč z liberalnimi mešetafji! Da bi se .ta klic izvršil v najkrajšem času, želi — Savinjski hmeljar. Politični pregled. Državni zbor. 'Avstrijski državni zbor bo baje sklican že o-koli dne 10. septembra 1911. TViko namreč poroča ,,„Tagespost“ „gerüchtweise“ in iz bojda dobro informiranih krogov. Zgodnje sklicanje je v najožji zvezi s sklicanjem češkega deželnega zbopaj, ki bo vsled spravnih pogajanj naletel na več ovir. Ministrski predsednik baron Gautsch je že končal malodane vse priprave za jesensko kampanjo. Tjudi zbornični predsednik dr. Sylvester baje želi zgodnje zasedanje drž. zbora. Sestanek grofa Aehrenthala in Di San Giuliana. „Neues Wiener Journal“ piše, da sje bržkone v kratkem sestaneta ajvstro-ogrski minister za zunanje stvari grof Aehrenthal in 'italijanski minister za zunanje stvari Di San Giuliano. Ceško-nemška spravna pogajanja. Glasilo čeških agrarcev se neugodno izjavlja c Tlhunovi.h' načrtih glede na spravna pogajanja med Nemci in Cehi. Bosna in Hercegovina. h,Ujedinjena muslimanska organizacija“ prične s 1. septembrom izdajati svoje novo, glasilo „Zeman“, ki bo izhajalo trikrat na tehten. Urednik listu bo dosedanji urednik lista JMusaVat“, Ahmed Hadžialagič. Prvi katoliški shod moravskih Nemcev se vrši letos v Brnu od 8. do 9'. septembra t. 1. Program vsebuje mnogo zanimivih referatov; tako bo govoril znani P. Kolb o tisku in grofica Römer o ženski organizaciji. Tako se bo tudi razpravljalo o mladinski organizaciji, o šoli splošno, o šoli in tisku ter o politični organizaciji katolikov s posebnim ozirom na kmetijski stati. Poleg omenjenih referatov, je pa še mnogo drugih. Velikanska udeležbta se vsestransko pričakuje. Nemčija. Pruski šolski uradi so prišli, kakor piše list: „Dziennik Poznanski“, do prepričanja, da dosedanji sistem germanizacije s pomočjo, šole ne 'dovede k cilju, kajti poljski otroci zapuščajo šolo in ne razumejo nemško, kar se kaže posebno pri vojakih. Ustanovili so torej pruske šolske urade, da se sistem popolnoma! izpremeni. Glavna naloga bo, da, poljski otrok od trenutka, ko prestopi prag šole, ne sme sliŠjati niti besedice poljske, gole bodo imele slike in modele, s pomočjo katerih bodo učitelji ubijali otrokom njihove nemške označbe. Poljski otroci se torej v prvem raz-reljhi ne bodo učili brati, temveč se Ijodo nazorno ličili nemških pojmov in besed. Ko se jim bo to vteplo v glavo, tedaj jim bo začel učitelj razlagati, kaj je s temi predmeti delati, oziroma, kako se jih rabi. Načrt je tako izdelan, da se poljski otrok) ne bo naučil samo nemško govoriti, temveč tudi misliti. * * V Glasom poročil iz nemških vladnih krogov se bodo vršile državnozborske volitve za Nemčijo dne 115. januarja 1912. Italija. V vitebski okolici so se vršile letošnje vojaške vaje rimske garnizije, o katerih poroča „Avanti“, da so bile naravnost katastrofalne za življenje in zdravje vojakov. Pohodi so se vršili ob najistrupenejši vročini, tako da je neštefvilno vojakov sredi pota obležalo. Za zdra(vstene razmere je bilo sramotno preskrbljeno: na 1000 mož je bil komaj po en zdravnik. Posledica hudih naporov in slabe hrane je bila splošna nezadovoljnost. Cela kompanija s časjtniki vred se je uprla, da ob tej vročini ne bo marširala. Rezervisti so bili šikan tako siti, da so vzlic. visokim kaznim 'dan pred končanimi vajami obesili puško na klin in odšli domov. Vse moštvo j,e bilo trdno odločeno, da odpove pokorščino in le posredovanju zelo priljubljenega polkovnika se je posrečilo, da je preprečil upor. K orni poveljnik, katerega je opozoril neki častnik na nevarnost pohodov ob tej vročini,, se je Spartansku odrezal: „Vaje brez smrtnih slučajev — niso vaje!“ Vprašanje pa je, če tudi očetje in matere, katerim so sinovi umirali za legarjem in solnčanco, presojajo vojaške vaje tako kakor hrabri general, ki bi v slučaju vojne ostal najbrž zu| streljaj daleč od sovražnika. Bolgarija. Iz Zofije poročajo: Ministrski predsednik je izdal vlaJdni program za nove volitve, ki zahteva preostiovo volitev s pro-porco. Portugalsko. Novoizvoljeni predsednik portugalske, republike d’Arriaga se je izrazil proti nekemu žurnalistu, da ima najboljše zaupanje v moč portugalskega ljudstva in da upa na lepo prihodnjost, ki bö odgovarjala sta-roslavni tradiciji. D’Arriaga je mož, ki mu je tuje vse revolucionarno gibanje. Njegova častivredna, ’star-rost vzbuja nehote mnenje, da bo vladal kot filozof. Manuel d’Arriaga je potomec stare aristokratične rodbine iz Azorov;, nekateri republikanci celo trdijo, da sega njegovo potomstvo celo do 'Jakoba Capeta. Do zadnjega trenutka je bila odločitev med obema kandidatoma za predsedniško, mesto popolnoma nedoločena. Poleg Manuela d’Arriaga je kandidiral namreč tudi Machado, ki je pa propadel. Zborovanje je bilo začetkoma razdeljeno v dva s&oraj enakomoč-na dela, Čudno je pri tem, da( je kandidaturo radikalnega d’Arriage podpiral skrajno konzervativni notranji minister, med tem ko je konzervativni in zmerni Miachado užival pomoč od največjega radikalca svojih kolegov, namreč od justičnega ministra Kosta, /Tako se je "zopet pokazalo prerivanje strank, ki so že pri monarhiji pokazale svoj pogubni vpliv na državno upravo. Busija. Dne 22. t. m. je bila v navzočnosti carja} Nikolaja in drugih odličnjakov otvorjena, v Carskem Selu razstava v spomin 2001etnice. V krasnem carskem parku je razvrščenih na, stotine paviljonov. Albanija. Iz Budimpešte poroča „Berliner Tjageblatt“, da sta sklenili ob zadnji albanski (vstaji Srbija in Crno-gora tajno pogodbo, po kateri naj bi se razdelila Albanija med Srbijo in, Crnogoro. Maroko. Glasom naj novejših' poročil o zanimivih pogajanjih glede Maroka, ,sje je vendar razjasnila skrivnostma vez, ki je vezaja Berolin in Pariz. Neka francoska. nota objavlja: Poslanik Gambon bo po svoji vr- nitvi v Berolin ponudil Nemčiji del francoskega Konga, kot nekako odškodnino za ,„jtunificiranje Maroka“, za kar se je Nemčija že od nekdag strastno bojevala, Francija zapusti oficielno, tla algecirske pogodbe, s tem da. zahteva, za-se neizključne pravice; v Maroku. V očigled tega dogodka se sodi, da bodo berolinske pogodbe kmalu končane. Med Francijo in Nemčijo bi bil morda mir pred pogajanji, vprašanje pa nastane, kaj porečejo druge 'države. Ravno vsled tega nastanejo v maročanskem vprašanju nove težkoče, kajti Španija,, ki se istočasno pogaja s Francijo, ni prav nič zadovoljna, in Anglija zavzema jako čudno stališče, pri Čemur bi ne bilo izključeno, 'da ne ostane Anglija ob delitvi — praznih rok. Italija pat je vsled tega vsa nervozna, ker meni, da| je Tripolis njen, kar pripoznavajo tudi druge velesile. Končno bo pa Turčija takorekoč izgnana iz svoje rodne grude in je njen strah seveda še? najbolj upravičen. Perzija. Rusija je perzijski vladi sporočila pogoje, pod katerimi spravi Mohameda Alija, iz dežele. Ti pogoji so sledeči: 1. perzijska vLajßa plača šahu letne pokojnine 100.000 mark, namesto že vračunjenih 400.000 mark; 2. Rusija dobi koncesijo za avtomobilni promet na progi Rešt—Tteheran in za ozkotirno železnico Enzeli—Rešt; 3. omeje se kontrolne pravice Ame-rikancev. Poroča se, da je bivši šah Mohamed Ali dosegel novih, vspehov. Voditelji Sahsevenov z Modjeljal es Sultajnehom na čelu, so se pridružili bivšemu šahu Ali Mohamedu. Sahsevleni so v velikem številu koncentrirani v: okolici Ardebila. Tirdnjavo ardebil-sko sa perzijske oblasti zapustile. V Ardebilu so raz-širjevali oklice, nag se Mohaed Ali proklamira za Šaha. Prebivalstvo je Modjeljala, sprejelo pred mestom, nakar je sl svojimi Saliseveni odkorakal med velikim navdušenjem prebivalstva v trdnjavo. Lokalno policijo so odpustili in varstvo mesta izročili regularnim četam. Kmetijska šola v St. Juriju ob juž. žel. V soboto dne 26. t. m. je bil drugič izpit na slovenski kmetijski šoli, na tisti Šoli, o kateri so na najg^ši način govorili nemški učitelji, da so jo že po-svinjili slovenski mladeniči. Zastopnik nemškega deželnega odbora grof Franc Attems je moral, sain popravljati ta očitanja in jih' je ovrgel z najlepjŠim priznanjem 2aaf zavod, katerega le zamore izkazati kot prvi in glavni referent v deželi. Zbrala se je lepa množica posldfealcev; prišli so od vseh strelni tudi starišfr poslušat točne odgovore mladeničev. Ravnatelj Bele je pozdravil, ko so mladeniči odpeli dve pesmi, adstopnika deželnega odbora grofa Attemsa in druge goste. Med njimi smo opazili deželnega in državnega poslanca ’dr.. Verstovišeka, Pišek'a in Niovaka; kmetijsko družbo je zaistopal gospod Thaler, vlado dr. Breschar. Iz porociLaj smo posneli, da je šolo obiskovalo zadnje leto 27 učencev, izmed katerih so izstopili 3 med šolskim letom. Deset učencev se je šolalo na deželne stroške, za 12 so plačali okrajni z>a£topi in posojilnice, ostali so bili na lastne stroške. Poučevali so na zavodu: gospod župnik 'Mikuž 40 ur, živinozdravnik Uršič 60 ur, učitelji Culek 80 ur, Koder 200 ur, Recelj 160 ur. Solarji so napravili v letu več poučnih izletov v Celje, Primorje, Planino, Maribor itd. Iz poročila nadalje posnamemo, da je 73 glav živine. Ravnatelj je imel med letom 9', inžener Zidajn-šek 11 predavanj. Po poročilu se je pričelo 's spraševanjem. Mladeniči so odgovarjali točno, da; jih je bilo veselje poslušati. Videl se je iz izpita docela: ugoden vspeh Šolskega leta. Kratki odgovori, točna rešitev vseh slavljenih vprašanj so dokazali, da so se učenci vglobili v vso tvarino in tudi umevajo svoje znanje vpor,afaiti v praktičnem smislu. Iz nakopičenega znanja učencev si spoznal tudi, koliko dela in truda tiči med tem zidovjem; v enem letu ni mogoče več 'doseči pri najboljši volji. Dopadli so n,am mladeniči zlasti radi njih nastopa, lepega jezika, katerega govore, in snage. Učitelji so spraševali povsem dobro, tako da so nam podali sliko vseh učnih predmetov. Mučen je bil le prizor, ko je gospod grof Attems poklical g. ravnatelja Beleta, da zahteva od učitelja Kvedra' boljši način spraševanja. To je bila tudi edina opazka deželnega. odbornika. Priznati moramo pred vsem točnost in spretnost živinozdravnika Uršiča in pa inžener j a agr. Zidanšeka. Dozdevalo se nsfcn je, kakor da. bi se odpočili radi prijetne spremembe med spraševanjem teh dveh gospodov. Vsa čast njima in vse priznanje! Po dovršenem izpitu pohvali v nemškem jeziku deželni odbornik grof Attems z velikim zadovoljstvom vspeh, katerega moramo občudovati, kar je zasluga učiteljskega osobja in vrlih mladeničev. Nato je govoril državni in deželni poslanec gospod dr. Karl Verstovšek, ki je navduševal mladeniče, da se povrnejo s pridobljenim znanjem na domačije in pomagajo starišem povzdigniti gospodarstvo in kmetijstvo; poslanec je tudi povdarjal, da je velika/ zasluga učencev, da je že okrog Šole zdaj lep raj. Nato se zahvali grofu Attemsu za podporo itd. Po razdelivi spričeval'se poslavlja ravnatelj od učencev vi daljšem govoru in jih jše enkrat opozarja na nauke, katere so slišali v tej učni dobji na Šoli. Trikratni živijo-klici na presvitlega cesarja in cesarska pesem sta zaključila zares lepo slovesnost na kmetijski štoli v Št. 'Juriju. Vsi smo se povrnili domov veseli in zadovoljni, da imamo za slovenske kmečke sinove šolo, v kateri se lahko vzgojujejo naši mladeniči v. materinem jeziku. Raznoterosti. Duhovniške izpjemembe Za provi zor j a v"št. Ožbalta ob Dravi pride d. g. Vinko Loreimič od Sv. Ane na Krembergn. Prestavljeni so. 66. gg.: Franc Letonja iz Skal k Sv. Ani na Kr mbergn, Anton Pučnik iz Celja v Šmarje pri Jelšah, Ivan Hribar iz Šmarja pri Jelšah na Sladko goro, Simon Simone iz Sladke gore v Podsredo, Franc Rampra iz Sv. Vida pri Grobelnem v Marenberg, Franc Škof iz Maren-berga v Kamnico. Na nofo nastavljen je č. g. novomašnik Vaclav Jastrobnik kot kaplan pri Sv. Vida na Grobelnem _— Prestavljen je ž. g. Franc Ostrž s Ptujske gore k S 7. Križu pri Ljutomeru. Na novo nastavljen je g. novomašnik Frane Kompo/šek kot kaplan v Skalah. Častiti gospod kaplan Pinter ‘Jožef pride iz Mute za drugega kaplana v Celje. — Častiti gospod no-vomašnik Goleč gre za kaplana na Remšnik. — Častiti gospod kaplan Adolf Gril je prestavljen; iz Remšnika na Muto. Naše prireditve. Včerajšno nedeljo smo imeli dobro uspele prired-tve v Hočah, Sv. lija v Slov. gor, pri Sv. Tomažu pri Ormoža, pri Sv. Jurija ob Ščavnici itd. NatanČneja poročila v sredo. Volitve za ckrajni zastop gornjeradgonski so razpisane in sicer voli veleposestvo 30. avgusta predpoldne, skupina mest in trgov 30. avgusta popoldne in kmečke občine 31. avgusta. Holz Da delu. V Slovenskem Narodu bi sedaj liberalni dopisn ki radi dokazali svojim backom, da mi delujemo proti Kmetijski drnžbi. Vsakdo ve, da je to laž, kajti kdor je nezadovoljen z nepripravljenimi nastopi g. Holza in njegovimi neprem šij enimi sodbami, še vsled tega ni nasprotnik Kmetijske družbe. Sobotni „Slovenski Narod“ grozi, da se bo v Gradcu upoštevalo, afco ima kdo stik z g. Pušenjakom. Mi g. Holzu zakličemo: Naj samo enkrat poskusi z mezincem ganiti, pa se bo gosp. Holzu pretrgal drag stik. Poživljamo naše somišljenike, da pazijo na Holza in nam vse poročajo. Dubrovnik. Po zadnjem ljdtekem štetju ima Dubrovnik 12.909 prebivalcev in 1341 vojakov. Prebivalstvo