spodarske ? obrtniške ýf Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. , za cetrt leta 1 gold. ; pošiljané po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. i ' Ljubljani v sredo 24. marcija 1880. O b s e g : Živinske soli ne dobimo ptici bomo letáli Novicar. Še nekatera kmetijska orodja. (Konec.) Matičine knjige za leto 1879 Slovenska Talij Gospodarske novice. Mnogovrstne novice Po zraku kakor Naši dopisi* Gospodarske stvari Se nekatera kmetijska orodja. (Konec.) Živinske soli ne dobimo. Kakor so se naša družba kmetijska io pa druge Zitočistilni stroj. Poroča prof. Fr. Po vše. kmetijske družbe uže poprej, tako se je zadnji Čas tudi p^ïu!. ,,rv«*rwioi kmetijski svèt v Pragi obrnil do c. kr. ministerstva setev, takošna žetev", to poljedelci prav hudo čutijv, kmetijstva s prošnjo , naj bi se za živino zopet delala Če so sejali seme nečisto. Iz nečistega semena jim iz- in prodajala sol po nižji ceni, kakor je to tudi prejšnja raste plevela polno žito, katero treba opléti; plevice so leta bilo. Da je preresničen stari naš kakoršna Živinsko sol je prejšnja leta dala vlada delati tako, da se je navadni kuhinski soli celó malo encijana in take a ogljenega prahů primešavalo ter tako ubránilo črnikaste in grenkljate soli ljudje niso mogli za na mizo rabiti, j pa z; ludnjj '} dokaj stroškov stanejo. Plevel prerašča jih zadušuje ter jim ropa redilne snovi, videi prosá, katero plevel zaduši tako žitne a Kdo4 * ""V «V '.HV. pvMW , MMWXV M1V » Ui uauuoi I da skoro ni najti prosenih rastlinic izmed gostega se 9 vela Zato tudi trdimo ▼orilo Na to vlogo je c. k. ministerstvo kmetijstva odgo- jal na nečisto , da prosó vsakega gospodarja, ki mora najemati ptujih delalcev, posebno če ga je vse- dá finančno ministerstvo z ozirom na določbe trgu kupil emlj 9 več stane, kakor ko bi ga na TU111U « U« UUUU^JLIV UilUlObULOVT V £J Mtili. UUA UC| UUiUV; solné postave ne more zopet vpeljati cenejše solí. Tej odloki je dodalo c. kr. ministerstvo kmetijstva jemo tem, da vsejemo plevelno žito, si silno škodu-Kako silovito plodnost imajo nekatere plevelne ie to ďa znižana cena solí za živino nima toliko upliva rastline, tega se moremo prepričati iz številk, katere je na povzdigo živinoreje, kakor se misli, kajti po splošnih slavni prof. Nob be objavil. Našel je, da ena sama skušnjah se leto in dan potřebuje za eno govedo 10 glava mak do 30 za enega konja 10 do 20, za eno ovco 9 pomisli soli po za enega preši ča pa 5 funtov soli. Ce se do zdaj po j ivah J JV I vu« o«ui(t in koliko je rdečih makovih rastlin ima do 50.000 zrnic 9 da cesarske solnice prodajajo dunajski cent 0.650 znana 9 divj kamel ; g°l 4200 po svojem rumenem cvetji povsod 9 lik mrdela 13.500 gold. 9 ospodar s 50 krajc. do odgovarja ministerstvo dalje si 1 gold. 50 kr. omisli za celo 2590 zrnic. grint 6500, predobro znana pl 9 4000 masi , kokalj eto soli za eno govedo. To je pa gledé na vrednost Pri tej velikanski množini zrnic se pač ne smemo ene velike živine po mislih ministerstva tako majhen čuditi, da je njiva tukaj polna plevela, katerega zatreti potrošek, da se skoro v poštev ne more jemati s tem, je tolikokrat silno težavno, posebno zato, ker ta semena rvvi j —~ . —, —— j------- ----9 koliko bolje krave molzejo in koliko bolj se debelijo dolg voli če se jim krma nekoliko soli. Sicer T V/11 p OU JÍLU UkilUC« uvivvimv/ OVIH UlVV/l P zakaj mu ni mogoče vstreči željam kmetijskih družeb magnezije, 9% fosforové kisline itd. 18% apna 9 5% 9 znižani solni ceni, in ta je ona državopravna P° . - ... razmera med Avstrijo in Ogersko, po kateri se Ma- kisline itd. v pepelu predenice 74% kalija 9 10% fosforové 9 gjari ustavljajo napravljanju cenejše živinske soli, m » kar Magjar hoče, to je žalibog Avstriji — zapoved! apna, 12% fosforové kisline itd. in v pepelu njivske gorčice 19% kalija 9 34% Te številke pač glasno govoré, kako silno plevelne rastline izmolzujejo zemljo, torej koliko škodujejo žit- 92 nim in drugim rastlinam, katere vsled tega oropanja slabo rasti in obroditi morejo Da pa naši bralci morejo bolje razumeti vrednoat 30 mernikov žita sčistiti. Ta strojič je prav tako izde- Gosp. Kiihne pa izdeluje tudi prav maj hen stroj, ki veljá le 38 gold., s katerim se more v enem dnevu sestave raznih snovi, katere se v pepelu rastlin na- lan > kakor velika čistilnica Pernolletove sisteme v uajaju , naj Jim navedemo snoví, kakoršne se nahajajo manjši obliki. v pepelu nekaterih glavniših domaćih rastlin. bobnu iz kositarja izdelanem so od- kalija delki različno velikih votlin ali ljuknic, skoz katere 100 delih pepela pšeničnoga zrna je: 30% se ločijo zrnica manjša in veča. Stroj se postavi lahko n% ' .........' " " ----- », ii /0 magnezije, 47% fosforové kisline, v 100 delih pepela pšenične slame je 13% ka« • • na mizo, in «n deček ga lahko goni Ker tako malo stane, lahko si ga omislita dva so- * ----- rr — r——----~ , ~ zu — — ^^ lija, 5% apna, 5% fosforne kisline in 07% kremenčeve seda skupaj in oba bodeta z njim sčistila si vse žito kisline ; lija v 100 delih pepela zelene detelje je 32% ka- > 35o/0 apna m 9% fosforne kisline. ter še od sosedov zaslužila kak goldinar za izposojilo današnjem položaju moramo kmetovalci te mašinice. na vsa sredstva misliti, s katerimi si moremo pomagati Razvidno je tedaj, da plevelne rastline skoro to- in kedo bi mogel tajiti, da prav v znižanji stroškov ----* — j ~----j7 — r — ——-------- ------ ~ j*} ^ » 1 liko redilnih tvarin iz zemlje poberó, kakor žitne, v gospodarstvu si moremo še pomagati? Take znanstveno utrjene skušnje naj bi nas pač izmo drile Ker uže govorimo o potrebi strojev ali mašin ? da bi bolje pazili na čistost semena, pa tudi katerimi moremo prihraniti si stroškov za delo > na Čistost nj i v. Res si moremo pomagati u tem, da damo izbrati v kozolcu, da > naj s V se t na pr. pšenico za seme, ali, ko je snopje nastrižemo klasje, katero posušimo na rjuhah in potem bi druga delà opravljal! spregovorim 0 slamoreznicah. Koliko pač zamudi hlapec na podu, kjer s staro svojo 8lamoreznico dan za dnevom ropoče, namesto da Res Je > da slamorezni stroji omlatimo ali osmučemo. Al to more le tak gospodar stanejo 60 do 70 gld., a silno veliko se ž njimi v enem storiti. kateri ima dovolj lastnih dela^nih moči in ki le dnevu opravi; z najmanjšim takim strojem moremo v KJ HV/A a %j * y lvwv^i a AIXJ » Avvoti-iiu. w UUV f w, €J U» j IJU »UJ Ol U1 ICI IVI LUL OU U|gUi LUUigLUU ' malo semena potřebuje. Za večo potrebo pa nam umni enem dnevu (12 ur delà) 60 hektolitrov % palca dolge fnU^l lr o viiî Îv/1û1iiÎûia n^QiT \r Ariaf r» a ûfmiD a hr a fûrimi o 1 î 1 OH UaItîaIi'Im/wt II ^aI^a fabrikauti izdelujejo prav koristne stroje, s katerimi ali 120 hektolitrov V2 palca dolge rezanice napraviti. t moremo žito čistiti. Pridjana podoba nam kaže tako čistilnico, katero izdeluje uže pohvaljeni fabrikant Kiihne v Mošonji po Pernolietovi sistemi. Kiihneovo slamoreznico kaže ta-le podoba: ločitivplevelno tako čistilnico se prav lepo in dobro dá iz žita seme, kamenje V • prah itd. r z , ločiti oves, ječmen, je tudi za to izdelan stroj , kateri ima e je treba iz žita, na pr. iz pšenice cilinder z dvojno delavnostjo. bobnu se nahajajo nem kolesu utrjena sta Ona ima sledečo sestavo: na mahalnem ali gonil- noža katera opravljata isto kar kôsa pri ročni slamoreznici. Slama se vklada v manjše pa rženo" in drúgo plevelno" zrn je , katero vse trugo, pa njo s pravi jata naprej in pod nože dva zobčata pada veče in manjše ljuknice; skozi prve pada pšenično, »kozi na sito, kjer se zopet rž od plevelnih zrnic itd. loči. valarja, za stiskanje pa skrbi nek obtežek, ki kakor je iz podobe razvidno, visi na neki železni kljuki. Vse se Pri navadni čistilnici, katera ima iz žita ločiti plevelna zrnica kokalja, grahorja, ljulike itd., se vsuje seme po vlijaku v boben, katerega prednji del ima jako fine ljuknice, skozi katere pada prah in mala zrnica. rata biti 2 možá, katera se menjata z vrtenjem, katero premiče po zobčastih kolescih, katera prenašajo gonilno moč iz glavnega kolesa na vreteoaste osi. Pri delu mo- nagnenem bobnu teče žito v drug predal y katerega je precej vtrudljivo. notranja stena je polna polokroglih votlin, v katere pada okroglo plevelno seme in zbito žitno zrnje, od koder tako Ce si tak stroj sosedje ene vasi skupaj omislije da vsak par goldinarjev donese, si bodo lahko UKi ugiu pievemo seme in zu uu zimu zruj«, uu Jiuucr , v*» r ^vu^oc, 01 uuuu iau.a>u teče v neko globino, iz katere se po polževo zaviti steni hitro narezali potrebno množino rezanice in svoje hlapcs iz cilindra odpravlja, med tem ko se žito v m delu, kjer so ljuknice veče, loči v 2 sorti in očištěno nikdar ne primanjkuje. na drugem delu izpada. porabili za druga opravila, kakoršnih skrbnemu kmetu teno čez 40krat zavrteti. žita sčisti. eni minuti se ne sme vre-eni uri se po 10 mernikov Navadna čistilnica veljá 60 gold. Veči stroj i Gospodarske novice. Prva štajarska mlekarska zadruga v Gr add s katerim se izloči iz pšenice tudi oves ali rž pa 120 gold. > veljá osnovala se je lani. Sedaj so priprave toliko dognane, da more meseca aprila pričeti svoje delovanje v lastni » 3 - mlekarnici (Annenstrasse 12). Smetana se bo z mašinami posnemala, sir tuđi z mašino izdeloval, spioh vsa oprava je po najnovejših mlekarskih skušnjah narejena. Mašine goni plinova moč. Zádruga šteje 20 društveni-kov ter ima 222 krav mlekaric na razpolaganje. To je prva mestna mlekarska zadruga v Avstriji. Nova iznajdba. Po zraku kakor ptiči bomo letáli! To nam obeta nemška knjižica, ki smo jo v razsojo z Dunaj a přejeli in katera popisuje nov stroj, ki se imenuje „Aëroveloce ali po naše zrakoplav44, katerega je iznašel gosp. Viljem Kress. Da bi „Novice" mogle kaj temeljitega reči o tej novini , smo gosp. prof. Senekovi ča, znanega stro-kovnjaka o tacih znanstvib, prosili, naj nam Jblagovoljno svoje mnenje o Kressovi iznajdbi izreče. Častiti gosp. profesor nam prijazno odgovarja tako le: Ideja gosp. Kress a sama na sebi je dobra, tem bolj, ker se opira na opazovanje pri ptičjem le ta nj u, kajti njegov zrakoplav je podoben ptici z razprostrtimi perutnicami. Gotovo je, da se dá zračni balón krmiiiti s pripravamî, ki so slične onim, s kojimi je narava obdarovala ptice. Vendar imamo malo upanja, da bi ta zrakoplav uže vsem tirjatvam zadostovati mogel, kakor »i izdajdenik domišljuje. Težko je misliti, da bi sedanja tehnika bila zmožná motor dovršiti, ki bi imel moč 15 in še več konj , pa bi le kakih 300 kilogramov tehtal. In ako bi to tudi možno bilo, kako dolgo bo pa mogoče , ga s primerno majhno množino stisnjenih gazov goniti, velike množine teh gazov pa ni mogoče seboj jemati. Mogoče bilo bi to četrt ure ali še malo več. Po tem bi bil člověk zopet primoran na zemljo se yr-niti in si novih stisnjenih gazov iskati. Da bi se zrakoplav mogel precej visoko dvigati (in s to visočino mislimo si le kakih 200—300 metrov in kaj je to?), je potrebno, da hitrost vretenic v taki meri raste, v kakošni se gostota zrako va znižuje. Motor se mu pa vsled konstrukcije vedno bolj polagoma giblje. Parnega motora ne more iznajdenik rabiti, ker je za-nj potrebna voda in kurilo pretežko , da bi se tudi veliko veči zrakoplav, kakor si iznajdenik misli, mogel nad zemljo dvigniti. Ko bi bil zrak blizo tako gost kakor voda, takrat pač. — Iznajdenik si je sicer vse dobro preračunaj a kaj mu pomagajo njegovi računi, ko ni v poštev jemal, da se zrakova gostota v visočinah znižuje, in da éloveštvu ni veliko pomagano z zrakoplavom, ki se more par metrov visoko nad zemljo dvigati, tam nekoliko minut plavati, ter se zopet na zemljo vsesti ! Gosp. Kress nam popisuje v svoji knjižici tudi mali vzorec al modêl zrakoplava, ter pravi, da so bili posku8Í z njim vedno prav povoljni. Radi mu to veru-jemo. Model ima celó majhno težo, 12 do 15 dekagra-mov; poskušal ga je vedno le po sobah v mirnem zraku in v majhnih visočinah. A druga je trupla več sto ki logramov težka več stotin metrov visoko vzdigovati in to se v vetru Razun tega bi se dalo tehničnih, morda nepremag-ljivih težav našteti, koje bi se prikazale pri konstrukciji tega velikega zrakoplava. Brezpogojno bi morala ▼sa tvarina zeló lahka, a vendar zelo trdna in močna biti. Konečno še dostavljamo, da išče izoajdnik društva, koje bi mu dalo potreben kapital, da bi z vršil svoje ideje. Želimo mu v tem oziru prav dober V3peh. Po- sku8a vredna je stvar, akoravno bi se po naših mislih ne dala tako lahko izvršiti, kakor si jo on domišljuje. Po tem potu bi se tudi lahko prepričal, da bi utegnili poskusi tudi^za življenje bolj nevarni biti, kakor nam jih on v svoji knjižici riše. Slovensko književstvo. Matičine knjige za leto 1879. - « Knjige, katere so přejeli udje , Matice slovenske" za lansko društveno leto, so: 1. „Letopis", vredil dr. J. Bleiweis. 2. „Znanstvena terminologija", spisal M. Cigale. 3. „Grmanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku", spisal J. V. 4. „Raznim delom pesniškim in igrokaznim J. K oseskega dodatek". Ustanovnikom „Matičnim" dodala se je vrhu navedenih štirih knjig še „Slovnica hrvatska",' spisal prof. Marn v Zagrebu. Ker nas list nam v poročilo odmerja le zeló omejen prostor, biti nam je kratkim, če prav bi radi govorili o navajanih knjigah obširnejše, tako rekoč „iz srca", kakor se pravi. Ergo statím ad rem. Kdor nepristransko sodi „Matično" delovanje, lehko uvidi, da ta naš literarni zavod v istini skrbi, čim dlje tem bolj uslrezati Slovenov raznim žeijam, katere je družbin odbor izvedel ali po novinah, ali sicer drugim potem. „Mnogo knjig, mnogo raznolike vsebine !" tako so se čuli glasovi od mnogokaterih straní, in ker je odbor izpoznal, da so te zahteve većine pravedne, evo vam množine in raznoličnosti ! „Letopis4 za leto 1879. ima zopet lep broj poučnih in zabavnih sestavkov iz perés naših odličnih pi- sateljev. Kulturno-zgodovinska spisa pl. Radie sa in prof. Fr. H ubada ugajala bodeta strokovnjakom in sta krepka svedoka o neumorni delovnosti obeh pisateljev na polji stare zgodovine slovanské. — P. Kozlerjev spis „Zgodovina prvega slov. zemljevida" nam ni samo drag spomin na nepozabljivega rodoljuba , ne, važen donesek je naši literarni zgodovini. Člověka boli srcé, beróčega, kako se je, ni še dolgo tega, ravnalo pri vsakem podjetji, ako je nosilo slovensk pečat. — Prof. Fr. Erjavčevo zbirko rastlinskih in živalskih imen, besed, rekov in pregovorov gotovo s srčnim veseljem pozdravijo nasi íilologi in prirodoslovci, a tudi profe-sorji. Gosp. Fr. Erjavec zaslužuje naše hvaležoosti zvlasti še o tem, ker je skoraj vsem v narodu živečim, krepkim in lepim besedám dodal razlago in naznanií kraj, odkodar ima katera „domóvnico". Naj gosp. profesor svoje važno in zanimivo naberanje nadaljuje! — Času izredno primerna so dalje J. Navratilova „Nova pisma o Bosni in Hercegovini". Vsakemu Slovenu bode vrlo po volji izvedeti po verjetnem viru kaj obširnejšega o „novi Avstriji". Gospod Na vrati 1 je pisal o tem predmetu v „Letopisu" uže leta 1878.", in kakor tedaj, bodo brali naši rojaki tudi lanska pisma v slast. Ta pisma imajo stalno vrednost v etnografskem, zgodovin-skem in političnem oziru in res vzvišujejo vrednost „Letopisa" v pravém pomenu te besede. — Poleg druzega nam je še posebno hvalno omenjati prof. M. Vo-duškovega prevodaživotopisa ,,Žige Popoviča", o katerem slavném moži se je došlé še malo vedelo, — in nadaljevanja „biblijografije slovenske", katero je pričel sestavljati nepozabljivi dr. E. H. Costa, in ki jo sedaj vedno nadaljuje vrli g. J. Tomšič; vendar bi v tem oddelku „Letopisa" želeli v bodoče natančnejše razvr-stitve posamesnih del po svoji vsebini v predale, kateri so jim primernejši. Gosp. Tomšič morebiti vstreže tej želji nekaterih v«ščákov, ki umó ceniti njega ne zeló prijetno opravilo. 94 „Znanstvena terminologija" je knjiga, nego ka- tudi nost in narava". (V. 4.) tera je bila silno potrebna ne le dijakom, vsem rojakom, imejočim opraviti v slovenšcini z besedo igra 1.) 3.) ] — „Pokoje iiiwj • ^ ▼ • J.»j — ,,«. Gospá, ki je bila v Parizu" (V. 3.) ni moj :u „Zapravljivec it (Čarobna (V. 1.) Lor nj on it (R. vodili iLuujvuiiu uj.ua viw v oiu v uuaunu u u^ovuu x • / - yy vji KJO Iv i ju una v i ai i^u in pismom. Koiikor nam pristoji sodba o Cigaletovem silu bom pri svoji materi". (V. 1.) Na ko- 79 Brati j) ne zna a deli, menimo, da bode tudi filolog-strokovnjak jo srčno pozdravil in se z nami veselil obilice pravega zla- da zna tega zrna, a vsak naobražen Sloven vemo, gospodu pisatelju iskrno hvalo o njega Čvrstem plodu mnogih let. (B. i.; y (Ž. 5.) (Ž. i.) (V. 3.) 9 ,Gospoda Kodelja pridige izza gardin ti (V. „V spanji". (V. 1.) 99 97 77 Donna Diana". (V. 3.) Kovarstvo in ljubezen it t v Gluh mora biti. a (B. 1.) William RatclifF nska borba." t) Ogenj nij igrača. (V. 3.) v » Ena se „Grmanstvo in njega upliv na Slovanstvo v druga se smeje". (R. 4.) -srednjem veku" je najnovejše delo pisatelja, čegaver „Marija Magdalena". (Ž. 3.) Z A rél ti ^ m /\ H v\ A K /\ I i X t WÍ i li /I i v> r% îC /\ tv\ I n H rs /vn X A C! m ^ /I lv M« 1 C C / \ T 1 \ imé sluje med naj bolj šimi udi nase „mladé garde > > » Srce je odkrila". (V. 1.) » „Garibaldi". (B. 1.) „Tri Vile". (V. 2.) Pes in mačka". (V. 1.) joče i tudi je tu na lice si del ,,vizir". To knjižico brali smo „Cvrček". (R. 5.) — „ slučajno še v rokopisi in takoj se nam je videla nekamo „Trnje in lavor". (R. 2.) posebnostna v svoji vrsti. Pisatelj obravnava sicer res „Pešek v oči". (V. 2.) predmet, kakoršnega so uže mnogi pred njim, menj obširno, toda umel je mu dati podobo, vec ali da 97 99 Igralka". (V. 1.) ni su- hoparen, niti ne predolg 7 (časih v se prekratko obdě- lán!) Pisava gosp V. je elegantna, zrnovita in obje nje se- (B. (V. 1.) žiti Star samec". (R. 2.) „Gringoire". (R. 1.) Lowoodska sirota". (R. 4.) „Doktor Robin". (V. 1.) „Kozarec vode"* (V. 5.) „Dva gospoda pa jeden sluga ti 7 da jektivna ; vsaka stran knjižice svedoči, stavljavec o svetovni in posebe o slovanski zgodovini temeljito poučen in da je bral kakor bučela po cvetji zeta it jok ti , Beri te ,Novice'!" (V. 1.) „Nemški ne znajo". (B. 1.) ,Moja zvezda". (V. 1.) ,Stara mesto mlade". Ena se mora orno- „Dva Ženski 77 (V. 1.) (V. 1.) 10 „Slovenska Talija" je na prodaj po knjigarnah v gradiva po raznih zgodovinskih delih. Le tem načinom Ljubljani, pa se lahko tudi naroči naravnost od drama mu je bilo tudi moči, narisati nam resnično sliko oaode tičnega društva v Ljubljani. Kdor si naravnost od društva naroči vse prej na-dušnim océm pisatelj brezstrastno, kar je malokedaj na- vedene knjige, katerim je v knjigotržtvu cena 18 gold. moci, narisati nam resnično sliko osode Slovanov v srednjem veku. Vse pojedinosti kaže našim naroči ki Je vada pisateljem zgodovine, če tudi prva dolžnost, a 55 kr., jih dobo za znižano ceno 14 gold, vrhu vsega dalje ne smemo zabiti še njega pravicolju-bivosti, zato mislimo, da niti naš nasprotnik ne bi vedel kaj očitati izvrstnemu temu delu. Altius semper! Jovan Koseski nam je podál v „suplement" ^«^umm rv,,«JWJ, svojim delom nekatere nove prevode Lessingovib, liske igre, je priporočati, da si od vsake igre, ki jo Schillerjevih, Gothejevih, Kornerjevih in hoté igrati, omislijo celo garnituro, to je, toliko Ce se od društva vsaj za 4 gold, knjig ob enem, društvo popusti 20°/0 navadne cene. ustanovljena posameznemu vezku in na závitku tiskana. Narodnim društvom, katera prevajajo gleda- nekaterih italijanskih pesni. Njega obilím čestiteljem knjižic, koiikor jih je igralcem treba o provajanji; cele gotovo dobro dojde ta prijaznjivi dar čestitega možá, tiskane igre učečim se igralcem mnogo bolje ustrezajo, ki ves navdušen za slovansko reč je posvětil svoje peró kakor same izpisane naloge, vrhu tega pa so še cenejše. ^ • • V* V . • j • 1 1 f 1 I • 1*lV domovini naši uze v tistili dnéh satelj slovensk „rara avis ti 9 ko Je bi V se vsak pi- Sklepajoči svoje kratko poročilo o „Matičnih" knji- Politićne atvari. gah želimo prav iz globine svojega srca, da se vkrog tega národnega literarnega društva v vedno obilejšem broji zbiraji naši vrli pisatelj i, stari in mladi 7 a da pristopa tudi od leta do leta znamenitejši broj udov. to pomozi Bog! Kdo kriv da državui zbor še ni dovrši! zimske sesije nalóg? Ljubljani 20. dné marcija Po obljubi pre vora smo smeli pričako- Jos. Charpentier. * „Slovenska Talija u Pod tem naslovom zbirko dramatičnih del in iger na svetio daje dramatično društvo v Ljubljani. vezek: „Priročna knjiga za gledališke diletante". veliko nočjó. proračun za letošnje še ni dognano, zato pride brž ko ne mesec maj, predno bode konec državnemu zborovanju in se meseca vati. da zimsko zborovanje se končá Al to ni mogoče bilo; veliko delo leto Cena 50 krajc. vezek Od poznejših vezkov so pošli: 3., 4., 5., 7. in 8. v ostalih so natisnene sledeče gledališke igre : *) „Ultra!" (B. 1.) Čapek". (V. 1.) oskrbnik". (R. 4.) neži". (V. 1.) „Na mostu". (B. 1.) Belín". (O. 1.) 77 97 „Gospod Graščak in . v v. X.y — J^iaouaa Serežan". (O. 1.) — „Svojeglav 79 Roza". (V. 3.) „Ptičnik". (O. 1.) „Zabavljica". (V. 1.) Poglavje I., II. in III." Telegram". (V. 1.) 77 Klobuk". (V. 1.) „Išče se odgoj nik". (R. 2.) Zakonske nadloge". (V. 1.) 99 99 '(V. 1.) 77 9 97 prizor.) (V. 1.) ček' Ona me ljubi". (V. 2.) Sam ne vé kaj hoče Mutée". (V. 1.) tt 97 Uskok". (V. 1.) » Gospod režisér (B. VsO it (Šaljiv 79 Visoki C." (O. 2.) (V. 1.) 99 79 Požigalčeva hci a Vdova in vdovec" „Gorenjski slav- (R. 5.) — „Umet- junija še le pričnó deželni zbori. In kdo je te zavleke kriv? Kdo drug kot usta-voverska stranka? Ustavoverci so ob času svojega gospodstva v zbornici poslanski toliko napačnih postav skovali, da je dolžnost bila naši pravni stranki, ustavoverske smetí izpoti spraviti in malopridne postave nadomestiti s takimi, ki jih ljudstvo želí in potřebuje. To pa potřebuje delà in časa. Druga krivnja ustavovercev je trdovraten upor nepoboljšljive ustavaške stranke zoper nekatere postave, ki jih je ministerstvo predložilo zbornici poslancev v obravnavo in zoper katere so se na vse kriplje upirali v odsekih in zbornici in toliko prazne slame namlatili, da je njen kup uže lahko presegel St. Stefanski turn. Vse to čenčanje brez konca in kraja, deloma na- deloma v domišljeni modrosti, tisoče čas * B. pomeni burko, V. veselo, R. resno lašč, da le zavlečej O \jC\Oy uuiuuia v UUUilO i |UL pa je krivo, da so mesedi in meseci přetekli žalostno in tisoče goldinarjev se za y ^/VlXiV/U* VUlfiV I ▼ # f LfOVIV y JLi, « VOUV J CJ» dJCkL\J O mu IU WIVJV/V^ ¥ UV> igro; O. opereto. Številke za le-temi črkami kažejo število pa vendar v zbornici poslancev aktov. přišel proračun (budget) za letošnje na potrošilo, veliko nočjo razpravo. 95 Sicer se pa proračun letos natančnej in vse gaČe pretresa nego p rej à nj leta Dokler so v slanski zbornici imeli odločilno večino ustavo gospodarili po svoji volji, se še změnili niso za to dru- po-in so kar Wink 1er ja mnogo, mnogo let ohrani! Današnja ne delja ima pa še druga imena; tudi „palmova" dejo. Palma je znamenje zmage in slave. In ni to, da gUB^uiiiti ut u u ovuji »uijij o ou uLu^uiu uiov uct «i/j aai je pošten slovenski Sin - uuaj oxu v cuojvc uc^cic bi bilo obravnavati potreba z ozirom na nenemške na- predsednik, sijajna zmaga? Mož izmed naroda je zdaj slovenske dežele rode avstrijske. Želje in tirjatve naše manjšine so jih novi Vaš predsednik, ki narod in deželo pozna brigale kaj malo, in ker je vlada bila kri od njih krvi, našnjo nedeljo imenujete pri Vas „cvetno". ni bilo težavno sklepati o proračunu; dovoljevalo se je, bila Vam in nam cvet boljših cesar se je želelo in je manjkalo — a manjkalo přišel brž sad. In casov ; naj Da-Naj bi za cvetom je po adi vsako leto jako znamenitega zneska y tu se je ravnalo po jako preprostem pravilu aritmetičnem mm A /V A M A A Ol A , "1 rsií « „„ k w% Ani A ««Arkf ni tudi začetek spomladi , ker je slednjič danes (po pratiki) omen Da naj bode tudi to bonům „vzelo se Winklerjevo imenovanje je je na pósodo" in sicer s pomočjo rentnih principno važno. — Ker je navada, da, kedar kdo kako gosp naelovov, kateri so se prodajali, kakor je kedo želel, visoko službo prične, ljudje radi poprašujejo, kakošen Sedaj je pa to čisto drugače. Sedanja pravna večina je novi načelnik, dovolite, da o našem slovečem doma- poslanske zbornice se ne ustavlja potřebám kih národov v » , nego jih natančno preiskuje ter je ^ v ^unon.1 viwiivi y • uu v^ujuic* luat/. igia< i.1 a lurv cxj pravljena , jim ustrezati, a ker se je za mnogoletnega šnjem gimnaziji je bil vsako leto prvak med odličniki. centralističnega gospodarstva nakupičilo čim dalje, tem Dovršivši juristične studije na Dunaji 1. 1849., začel je več pritožeb, daje sedaj razpravi proračuna dosti truda, službovati v Gorici; bil ie sodnijski in politiški uradnik XT / J JL A. ^/gtgft^^m^g/gg/gi^^ mmrnďj I m ni i t/^DvilMMMMMtf ^ m pri činu nekaj črtic semkaj zapišem. Rojen je na Trnovém goriški okolici) novembra 1825. leta. Na tukaj- Drug vladna predloga , p o s o j i 1 o 20 milij tudi ni našla milosti pri ustavovercih, čeravno dol g moč bila a delati je oni v zbornici ta stranka samo iz upora tela posojilo. In to je uže rovanji, katerega je učinila Zdaj pa je Gorici, v Kanalu, Sežani in spet v Gorici). Kot ud zemljiško-odvezne komisije je bil duša dotičnih težav- tf .. 1/ tf vsa nih opravil. Jako kočljivo službo je taktno opravljal 1866. ministerstva pokopati ho- Korminu. predstojnik na i talijanski meji v mu je podělil presv. cesar vitežtvo poskus podkopati sedanjo vlado besedi stavila nalog, posredovati sporazumljenje med tem zbo- Franc-Jožefovega reda ; pozneje je bil imenovan častni gla- Prvi vsaj po mešČan Korminski. Leta 1868. je šel za Tomin , kjer je njegov m m vmm ■ w njL m ■ rnmtn u ■ ■■ éš- w* pum • « -v* ^Tm i %_.Fmi _ drugim živi „občinski red neumrliiv. BIT učil je osebno sta- narodi, storili so ustavaki pri vojni postavi. Napenjali rešinstva (občinske zastope) zborovati in županstva služ-so vse žile in žilice, da bi podrli ta predloga, do: bovati; skrbel je za Šole in cerkve, dělal ceste in mo- kler se v poslednem hipu stranka ni sama sebe razpr- stove. Ni ga okraja, da bi se bil tišti čas tako zgledno upravljal, kakor tominski. Županstva, šolski svet, cestni vse je uradovalo po slovenski. Leta 1871. šila in tako zmago Ustavaki zabranjujejo posojilo ,,v interesu države" stvari so „državni interesi" pravijo kona! Zaradi kozli da vsak i odbor za- moči potrditi vojne postave in bili so pripravlj je Winkler uže bil namestništveni svetovavec, pa ostal interesov" gospodom ni bilo začasno še v Tominu. Leta 1875. je postal dvorni sve- > biti v kritičnem hipu vojno moč državi 5 IZ golih 9) sla dr tovavec, prej v Trstu, od 5. junija 1876. pa pri upravni ~ Deželni poslanec goriški je od leta na žavnih interesov" se nenemškim narodom ne sme dovo- 1861. skozi in skozi; prvih šest let je bil tudi deželni liti pravnost, čeravno lim ie njo ustava, in zopet IZ „ui^avum imucouv juaov iJUbCil VAVf- uu a. aw » . . J^ uu m voliti po soj i la, čeravno bi se s tem, da država ne bi žavnem zboru je od državnih interesov" niso hoteli odbornik in začetnik slovenskega uradovanja v odboru od 1877. je bil deželnega glavarja namestnik. 9 1873. v določenem času mogla spolnit kredit na vso moč znižal. »jih dolžnosti nje Ze ta pregled njegovih služeb kaže kazejvs, x%.\j a i jim ** oni ne — njeni profet T a k i patrioti so ustavoverci ! Cedalje očitnej > ««.i o I i I • • 1 • * V' • V 1 Čine. moral naš veljak delati. In dr- volile so ga kmečke ob- ——i mn iy m >i t i im • , koliko je res 9 koliko jim Avstrij Ijá 9 ce ni delavnost je prva glavna crtica njegovega značaja; Winkler je natan- , delà postavoznavec in občinskih rečéh mu ni nihče kos: duhov- nemška in čen, vesten, stanoviten, vspešen delavec. Kar delà kot veščak, ker je izvrsten m-1 >-• - >• - ** ■ -m 9 * Mnogovrstne novice. V južni Rusiji je razsajala přetekli teden strašna burja, katera je gotovo vzrok zeló mrzlemu vremenu, katero nekoliko dni tudi pri nas imamo. Skoro vse železnice na Ruskem so bile zametene s snegom. Burja je pricela divjati 8. dne t. m. in se je razprostirala do obalov črnega morja. * . cerkvena agenda je tudi opravljal kot okraj ni glavar in kot vodja namestništvenega kulturnega od* kakšnem duhu seka v Trstu, dotičniki dobro za-nj so mnogotere njegove opravljal, vedó Karakteristične upravni sodniji. Zaupanje, ki ga uživa v državnem zboru, kaže to, da odsekov. On je vsikdar zvest MM- , M fe. .*■■ ■ i 'O • _ 9 kar je cesarjevega a i Naši dopisi* Gorici 21. marcija. Mir bodi mojim narodom!" je bil izvoljen v bil in zvest ostal geslu: „Bogu, kar j e božj ega". Into spolnuje brez hlimbe. Pregovor „honores mutant mores" je přišel pri njem ob veljavo; gosp. Winkler je zmeraj enak: zgledno ponižen in jpriljuden. Postrežljivost njegovo je znabiti uže Gorici, v Korminu in Trstu so ga marsikdo zlor To je uže davno cesarjeva volja. Danes je ,,oljčna nedelja; danes dopoldne so bile iC Itálii ani naše ulice in cerkve pravi oljniki: vse je šumělo bledozelenih ólikinih vej in inkier břemen. Tako podobo imajo danes le južna mesta. Ko sem přišel jez z oljkino vejo — znamenjem mirú iz cerkve, našel sem tale telegram z Dunaja: „Hof- posrećilo. in Němci tukajšnji tudi tako. do svojega odhoda iz Gorice naše Čitalnice in njegovo taktno posto-panje je merilo na to , da bi slovenstvu v Gorici po- rath Winkler Landesprasident Krain ernannt trebno socijalno veljavo pridobil, kar se mu je tudi Gledé na zasluge njegove ste ga občini u Brž mi Sežana in Kastva (v Istri) imenovali častnega občinarja. bil jasen moje oljke pomen: presvetli cesar je poslal Kastavcem je v neki zahomotani gozdni zadevi veliko svojim zvestim Slovencem oljko miru. Čestitam Vam 9 kranjski rojaki; Bog Vam novega predsednika y gosp pomagal. vati Kakor je zmožen, v treh jezikih urado- tako tudi nemškem, slovenskem in italijanskem) ) 96 vsa blaga njegova rodovina te 3 jezike govori Po vršen je ta opis, pa resničen. Ce boste, vrli Kranjci bila do pozne noči tukaj in vedno ljudi spodbujala na delo. in nade jara se, da boste predsednikom zadovoljni, bode nam Goričanom to pri- z novim gosp. deželnim zabranil, da ni dalje segel. Tej združeni pomoci gré zahvala, da se je ogenj stopili so zdaj Po hudo mrzli zimi na-prijazni (gorki dnevi in člověk si mora srčno veselje. Za vitezom Kalino, ki ste ga, kakor uže suknjo sleči pri opoldanskem solncu. Drevesa uže so zadnje ,,Novice" poročale, visoko spoštovali zaradi cvetó in pridni naš kmetič si obieluje svoje polje za njegove, bi ne bili mogli tega krompir in drugo^ in delà v vinogradu. Al v vinogradih smete Kranjci uverjeni biti — nobenega boljega c. kr. je žalostěn pogled, kajti zarad mraza v adventu pozeblo in pomrlo je veliko slevilo vinskih trt tako, da so le deželnega načelnika dobiti, kakor je gospod Winkler. Pazina 21. marcija Odboru za stradaj oče 7 za na ogenj Tako Istri so dalje poslali sledeči dobrotniki in gospodje na- u« » «.«i oixi caooamui y nue ju uija uave*, » ; brane ali od njih darovane svote: Gosp. vikar Dolenec ćem naj ga člověk plača! Bog pomozi nam Notranjcem caka našega kmeta zopet revščina davkarski eksekutor pride in tirja davek a s po gosp. o. H. Novlanu 13 gold. 30 kr., gosp. kaplan Mikiša iz Pična 3 gold. ; sl. odbor za stradajoce Istrane ki smo pomoči tako potrebni! t Krškega 22. marcija. (Na korist siromakom No- v Zagrebu 300 gold., gosp. vikar Dolenec zopet 21 gld. tranjcem) napravilo je v nedeljo tukajšnje bralno dru- 16 kr., gosp. Stanič, notarski koncipist v Gradcu 10 gold., gosp. dr. Josip Staré, blagajnik dram, društva, polovico čistega dohodka „akademije" napravljene na korist Istranom in Notranjcem po ljubljanski čitalnici dramatičnemu društvu in „sokolu" 113 gold., gosp. dr. y katero se je po prizadevanji nekaterih tukajšnjih \a\zfwr nrpctrníi \n 1 fW. H Cl KH CS \t a nř il T An aît awai n ^ i stvo narodnjakov prestrojilo iz nemškega ,.Lesevereina", 2 gle- dišcini predstavi: eno nemško „der Hut", eno slovensko „Dva gospoda in en sluga", ki ste se prav dobro in pohvalno izvršili. Ves znesek vstopnine (64 gold.) poslal L. Gregorec, vrednik „Slov. Gosp." v Mariboru 38 gld. se bo v omenjeni blagotvorni namen, ker je društvo 35 kr., gosp. vikar J. Tomažič čisti dohodek gledališke stroške prirejevanja zabave samo poravnalo. — Imeno- Trinajatió, vanje gosp. Andreja Winklerja, odličnega sloven- n v 11 • _i_____ »_ __i i «i « i ° i i .i O sp igre v čitalnici novomeški 34 gold., jurist v Beču 22 gold. 10 kr., si. vreclništvo ? Gorice 5 gold., sl. vredništvo „Novic" 25 gold. 20 kr., Soče" iz skega domo juba, za kranjskega deželnega predsednika vzbudilo gosp. kaplan Mikiša iz Pična še 2 gold., gosp. kaplan EL Jelušič iz Pična gold. gold. e pri nas obćno veselje. Kranja 22. marcija. (Naša gimnazija.) Mestni in gosp Fr. Mečar-Bertosa zbor je v seji 16. dne t. m. enoglasno sklenil da se J J *i. uli• ^/uvgiaouv gaiguii y ud 1000 gold, vsako leto dovoli za vzdržavanje naše gim- Ravnokar sem dobil zopet od gosp. dr. Lav. Gre- nažije. Da bralci naši izvedó , kako je stvar tekla in nakaznico koliko prav za prav bode mesto zadelo vsako leto pla-~ ako sl. vlada ne odpustí nekoliko onega zneska, gorča, vrednika „Slov. Gosp." v Mariboru, ---------- za 68 gold. 14 kr. in od gosp. fajraoštra J. Kramarja čila ? do- iz Březnice nakaznico, da je po železnici odposlal za naj jim objavimo nekoliko iz dotičnih obravnav. naše stradajoce 1564 kil. krompirja, 75 kil. fižola in pisom od 10. dne t. m. je c. kr. deželna vlada vsled 416 kil. žita. ukaza sl. naučnega ministerstva od 3. dne t. m. pozvala Vsem dobrotnikom se v imenu odbora za strada- naš mestni zastop, naj svoj sklep od 18. aprila 1879. s 1000 gold, se ne ampak joče v Istri za poslane darove najsrčneje in^topleje zahvaljuje odborov tajnik Berbuč. Podrage pri Vipavi 16. marcija. (Požar; vreme a ; žalostni stan vinogradov.) nedeljo 14. dne t. m. za donel je žalostěn glas zvonov ravno ob 10. uri. I glttB ZiVUIAUV 1 a V UU UU X\j. uh. ^v/^vauc» n aai guu« glixiua*lj£fc t U3UU1U V ij GUć* , Ui*J vprašam člověka, ki je memo mene mesto doplačuje še po 250 gold, vsako leto za na novo predrugači tako, da oni donesek glasi na pripomoč „zbirki učnih pripomočkov , se v gotovini odrajtuje na naslov „za vzdržanje 4raz redne spodnje gimnazije" // j zraven tega pa, dokler ni popolna 4razredna gimnazija zopet ustanovljena naj pomeni to tekel. ti Gori!" — mi zavpije in hiti dalje. Jaz jo ustanovljene razrede. Na ta vladni poziv od 10. dna hitro uberem za njim in pridem v Bitnje (tako se t. m. se je mestni odbor koj 16. dne t. m. zbral v sejo imenuje oddelek tukajšnje vaši), kjer je stal hlev po- in enoglasno sklenil udati se zahtevam vladnim ter s sestnice Bratož po domače Šlosarjeve uže ves v pla- tem dejansko dokazati, koliko je mestnemu odboru na menu. „Ali je živina notri?" dobim odgovor. In res bila je uže mrtva vprasam; „da, notri pla- je mena dim jo je zadušil. Pogorelo je 8 glav goveje ži- tem ležeče, da se na korist městu in cele gorenjske straní zopet ustanoví popolna doljna gimnazija v Kranji. Ker pa vine in do 500 centov sená z vsem poslopjem vred. mestne doklade od 10°/ bode moral mestni odbor zarad tega plačevanja o na 25 % povikšati, je odbor v Akoravno je bila pomoč hitra, vendar se tu ni mogio tej seji ob enem dal županstvu nálog, da se do dežel- prav • V nic v • i • resiti, sosedne hiše so se obvarovale. Briz- nega odbora obrne zadovoljenje pobiranja 25% doklad galnica vipavska bila je kmalu na mestu, kajti gosp. na direktne davke, in da z ozirom na veliko breme, ki erjancič iz Vipave je svoje konje tako močno podii, si ga polég druzih potrebščin mesto naklada s tem da so prihiteli o poli uri v Podrago z brizgalnico, ka- novim doneskom za vzdržanje gimnazije , županstvo tera je v prav dobrem stanu. Tukajšnje prebivalstvo opazuje čas, ki bi ugoden bil vložiti sl. vladi prošnjo, pozna pa tudi ljubezen do bližnjega v pravém pomenu da se gori navedeni znesek z niža na manjšo svoto, ki besede, ker nosili so vodo možki in ženske do ure jo malopremožni Kranj zmore. popoldne neprenehoma, posebno pa so se hrabri ska- razvidijo, da je mestni odbor dovolil Iz tega naši bralci y kar zali Jam šek. dimnikar * V* v^/ f m Jk. ^ vr v« * ^ Dunaji. Ta novica, potrjena po uradnem razglasu v v Wien. Zeitung << z dobro vestjó rečemo vpraša, ali bi sprejel kolisej po pre njegovem za normalno kosarno. In ta predlog Je razen zidanj je bil sprejet, ker predlog manj Tagblattove" klike v vseh druzih krogih veliko radost dr. Suppanovem prestopi na dnevni red vzbudila, a ne zato, da izgubimo dosedanjega deželnega nem opusti, ni přišel na glasovanje predsednika vit. Kal li no, ki je v národnih krogih vži- naj se o predlogu ; to je Ker 9 silne popol vsled opozicij in tehtnih dokazov narodnih odbornikov val in res zaslužil soglasno spoštovanje in je za zmerom pa tudi vsled velj ugovora tehnika Zieglerj hvaležnega spomina v naši deželi gotov, ampak zato, bil za blagostanje mesta pogubni nasvèt za zdaj odložen da y ker gré v službo više vrste, na njegovo město i nam pride moz y da y kakor se pričakovati sme, da ne pride več v razgovor kajt naš dopisnik iz Gorice v današnjem listu pravi v ^ A4 v* UJ V^^ v ' v/ UU 1WWIVV * U/H U V J * A Jil ▼ VU V i CV VI y dobro informirani gosp. lahko bi se reklo potem, da je mestni odbor podob in oba naša slovenska časnika potrjujeta — si boljega dežel- je v roke dobil tro ku, ki ne zna gospodariti z denarjem, katereg Zope tak naslov pa protestuj ej ni nega načelnika nikakor želeti ne moremo. In tako do- rodni mestni zastopniki odločno, ki so radi sprejeli dr Da pa Supp bro nam došel novi gospod deželni predsednik! naši bralci kaj več o njegovem dosedanjem jako od-ličnem delovanji zvedó , naj beró dopis „iz Gorice 4. njegov predlog, mestu jako pogube nem predlog o loterijskem posojilu, mestu korist pa nasproti morajo kar naravnost odbijati današnj cam u (Telegram z Dunaja) je včeraj zvečer y Novi- (0 obČnem zboru obrtniške pomoćne družbe) prinesel to-le poročilo: „Večerni list današnje je bil 21. dne t. m., poročamo pnhoditjič y ki več. „Deutsche Zeitg." razglaša govorico o pokliču dr. pl. Kalteneggerja v upravno sodnijo. (Iz Idrije) se nam poroča y da uže več časa z (Razstava in premiranje goveje Živine v Postojni), ki je zarad goveje kuge lani usta vijena bila, je zdaj po dopisu si. ministerstva kmetijstva družbi kmetijski od dne t. m. gotova, in bo 28. dne prihodnjega meseca aprila. Centralni odbor družbe kmetijske ravno zdaj pošilja oklice in na novo tiskane plakate na vse kraje ter prosi c. k. okrajni glavarstvi v Postojni in Logatcu, kmetijske podružnice in pa dekanije notranjske, naj blagovolijo pripomoči, da se oklici te prve razstave in delitve premij na Notranjskem prav izdatno razglasijo Dunaja poslana komisija preiskuje stan ondašnjih ru-dokopov ter da se pošteno nepristransko obnaša. je to 1 ______ Ako da se pokaže resnlca žalost- nega stanů ondotnih delavcev tako , kakor ga je popisala interpelacija kneza Wiodischgràtza, katera je „Tag-blattovce" strašno poparila. Se ve da resnica oči kolje! (.Liberalci) so v pondeljek imeli vol il en shod v kazini. Po poročilu „Slov. Nar." se jih je zbralo so brea vse debate si iz brali svojik celih mož navadnih y in kandidatov y med njimi za razred: Oto- povsod vahna. y da bode udeležba notranjskih živinorejcev ži- mara Bamberga in Albina Acht-schina kot ,,Man- ner aus dem Volke." (Iz mestnega odbora.) seji 20. dne t. m. bil (Naš rojak prof. Fiister), glasoviti ,(pater štu- je na dnevnem redu predlog ustavoverske večine, naj mesto kupi kolisej. Predlog stavil je dr. Sup pan, ki je to kolosalno bajto tako ljubeznjivo popisal, da bi mestni zastop kar le hiteti moral, da mu je nefprevz^i me kdo drug. Kolisej Je je izvrstno^dobro« zi dentov" ob dunajski revoluciji leta 1848., še živi na Dunaji. Demokratični delavci so nameravali 13. dan marcija na Smelckem pokopališči v spomin za svobodo 13. marcija leta 1848. padlim tovarišem velikán- sko demonstracijo napraviti, katero pa je policija^za- dan ima zdravo Tego, nese velike dohodke itd. Po tej branila. Zato je ležilo te svečanosti majhno število Dunajčanov se ude , o kateri „demokratični" časnik gloriji, ki jo je gosp. dr. S up pan pel koliseju, ni skor vr, .. . „ . misliti bilo. da bi se kedo izmed druzih mestnih odbor- tako-ie poroča: „Velik vtis na vse pričujoce je naredil niko v proti temu nasvetu oglasil. Kupná cena je stavljena koliseju na 114.000 gold., prezidanje bi pa stalo še čez 60.000 gold., ako bi se sedanje poslopje za ko- prihod 72 let starega bolnega prof. dr. Antona Fust erj a, nekdanjega „patra študentov", katerega so na samo pripravno predrugačilo. gomilo meseca marca padlih pripeljali nekateri prija Po zašlišaneru tem telïly ves polomljen je přišel na mesto in na grob po- predlogu, ki je osupnil vsacega, kdor stan in zgodovino pozná , se je pričeh _ ložil lavorov venec okinčan z vijolicami in rudeČim a7 obravnava. Govorili so trakom, na katerem je bil napis: „13. dne marcija 1848" oštro zoper dr. Suppanov predlog národni odborniki z zla-timi pismenkami. Ubogi starec je dolgo stal ve» gospodje: Horák, Bleiweis, Regali, izmed na-sprotne stranke pa odbornik gosp. Z i eg 1er. Povdarjali SO VSi, uo» jujuuijaua xco nu oai u c jjuucuujc , ua večo posádko le takrat dobimo, ko zidamo pravo in da Ljubljana res ko same potřebuje da pa y bodo praktično kosarno, in če bi ta tudi več stala pa tudi njeni dohodki veči. Rekli in dokazali so vsi nekoliko popravljen kjer ni no bena ka- zamišljen pred grobom, kjer je pred 32 leti navdušeno govoril; oči so mu zali vale solze in kakor da bi hotel blagosloviti gomilo, je stegnil svojo roko ter potem slovó vzel od predrage mu gomile. Govoril ni tudi no-beden drug prav nič in tako je tiho in mirno se izvr- a je kolisej slabo zidan^B da večinoma v nesrečni jami 9 9 šila svečanost, za katero so dunajski delavci velike prave delali. pri- nalizacija mogoča, je premalo zračen in brez dobre vode, ni nič Nemca) (Da tudi Francoz je vedel, da na Kranjskem ni kaže nam 08nanilo", ki nam je po ter da po vsem tem m 9 da bi H v 7**1/ XV c/f/tucc j y xwa/i^ ua uu ouau l i vj ; xvi uoui jv naključbi v roke prišlo. Objavimo ga bralcem našim 98 od besede do besede in od črke do črke tako, kakor tični odbor je dovršil svoj posel, po katerem bode pri- samo v slovenskem jeziku (ne pa na eni strani manjkava znašala 24 in pol milijona. Interesantna poslano drugi pa nemški)tiskano bilo in po deželi bo po veliki noči v zbornici razprava o Lienbacherjevem 1809. ^fc«. , ko je kranjska dežela zaČasno prišla pod oblast francoske vlade. „Osnanilo" se je glasilo tako-le : Zefarsfki kralevi franzoski General Intendant Mm predlogu, ki gré na to, da se dolžnost, ljudsko šolo obiskati, od 8 let zniža na 6 let. vimo seku Interesantno pra- ivxaioYi iiauAUBM íiiicuučtui, 8cK.u , ki je i'd, preuiog razpravijai, usta Gofpod Excellenz Dauchi je peti dan tiga melza fam grozno zameril, da so mu kar naravnost zato, ker se je naučni minister Conrad v od-ki je ta predlog razpravljal, ustavovercem tako „svojo prija- vkasal, de moramo vfim Krajnzam osnàniti, de po nar- teljstvo" odpovedali. Minister Conrad je namreč v y if hi milofti fvetliga, franzoskiga Zefarja tifte deshele, odseku izjavil, da je od skupnega ministerstva poobla- da gaje volja o obiskovanji ljud- ktire fo po dunejfkimu miru njemu podloshne biti sa- ^yiuriu, «« 6«JO »UiJ(i u umoauvaujnjuu- zhéle, nimajo nizh vezh plazhovati, kakor li navadne skih šol olajšave dovoliti. To pa je ogenj v strehi li- ščen, odbor zagotoviti davke ktire pred vojfko plazhovale; inu de světli beralcev! a « v xvv , xv jiJiou vujiau jjiaítuu vtiic , juu uc ave m Zeíar Napoleon v' timu hozhe polahkati fvoje illirfke Poroka cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Bel- podloshne, karkol inu kakor hitro je mogoče, svunaj giško bode, kakor se zdaj sliši, 4. dne oktobra, to je, de njegove foldate s' shivesham prefkerbé, dokler bo na imendan presvitlega cesarja sdajna kratka potreba, inu dokler bo Zefar drugazhi vkasal. Minister dr. Stre may r je za yrotinom (putiko) hudo zbolel.O'èa.(iccMtt J'e - Is te narvifhi milofti bo vfaki zhlovek fposnal fvetliga Zefarj«, UJUCI luut »Ulja JO, ivujim UUV1UI puu- uaruil XX U I HI