Uredništvo io upravoištvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ itftijt v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ntk dan od 11.—12. ure dopoid. Telefon št. 113. Riipočniiia fisfo: Ceh) leto ...... 12 K Pol leta................6 K Četrt leta..............3 K Mesečno................ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 146 Maribor, dne 17 decembra 1909. Letnik I. Občni zbor Slov. krščansko v soc. zveze na Štajerskem. Štajerska S. K. S. Z. priredi svoj LETOŠNJI OBČNI EBOR v nedeljo, 19 decembra v Šmarju pri Jelšah Ob freh popoldne v prostorih :: gostilničarja Janko Habjana. :: Somišljeniki, ki se zanimate za izobrazbo in napredek našega naroda, pridite v obilnem številu! Oscbifo mladina je prav toplo in srčno povabljena. To nedeljo bo namreč ob enem tudi občni zbor „Zveze slov. mladeničev“. Parlamentarna komisija Slovanske 'Jedtpote je v sredo dne ,15. t. m. opold/ne sklenila, 'da vzdržuje svoj sklep z dne 1. grudna, dla namreč tej vladi in temu Slovanom sovražnemu sistemu ne dovoli ničesar. Visfled tega sklepa jso (takoj ob 1. uri popoldne vložili češki agrarci 37 nujnih predlogov. Ta dogod-dek je učinkoval mpd poslanici, kakor dja bi kdo vrgel bombo med nje. Postalo je naenkrat po ceri zbornici živahno gib arij e. Vršil Se je jtiakoj mini/Vrski svet. Kaj je sklietail, o tem so razne govorice. jSešU so se tudi Nemci, socialdemokrate ih Italijani, ki so sklenili, naj se seja nadaljuje proti obstrukciji do konca zasedanja, četudi do 31, decembra. Izvolili so hitro za boj proti obstrukciji poseben odbor rediteljev. ^godilo ge je tedaj, kar je bilo vsled nemške nadutosti pričakovati. Slovani so zahtevali najmanj, kar so mogli zahtevati. Z ahtevrati bi mogli Slovani jv kabinetu večino, saj tvorijo jv Avstriji pretežno večino, a zahtevali so samo paritjetp. <■ Nižje p,a niso mogli iti- In Še tej popolnoma opravičeni zahtevi niso hotele nemške stranke in Bimerthova vlada ugoditi. Zato so Slovani zopet segli po vojnem obstruk-cijskem orožju. Vsakdo jim mora dati prav. 'Od svoje upravičene zahteve Slovani ne morejo In tudi ne bodo odnehali* čeprav Bienerth razpusti državni zbor. Razpust državne zbornice, to je pa A hi by* peta za naše liberalce in hofrata Ploja. Dobro namreč vedo, fda bi bili pri novih volitf/ah popolnoma poraženi in tudi Ploj bi postal CxKlrzavini poslanec, kak,or je že danes ex-dežeTni poslanec. Zato se pra" nič ne čudimo, da se zavzema za Bienerthovo vlado, o katere krivicah p apr am Slovanom že vmbei na na strehi Čivkajo. Ploj paß dobro ve, kam pes taco moli, U,gladiti si m|ora pot (za t:g|te čase, kh se bo imenoval Jpolitičus emeritus.“ Ampaki pred svoje vo-lilce naj ';se nikar več ne drzne. Oferajč^nali bi z njim tako, kakor se mora obračunati s človekom, ki podpira vlado, koja je izvršeValni organ nemških Volks-ratov, ki bi Slovence najrajši utopili v žlici vode. Trajna seja. V sred|o popoldne je zbornica Odklonila nujni pjredlog rusinskega poslanca Petrugieviča, naj vlada razveljavi znani „Prügelparagraf“ i{z lelja 1854. Nato izjavi predsednik Pernerstorfer, da so češki ag-rarci predložili 37 nujnih predlogov. Prvi predlog' je vložil poslanec Kotlar, ki zahteva ustanovitev visoke šole za živinozdravnice v Pragi. Kotlar je Ijakoj zat-čel utemeljevati' svoj predlog. Ob {43. uri je predlagal predsednik P at. tau naj se seja radi pogreba, grofa Harracha prekine do 4. ure. iTiemu so se pa uprli Nemci in socialdemokratje. Seitz zahteva, naj se se-jfa nadaljuje in je njegov predjlog obveljaj. Poslanec Kotlar je nadaljeval svoj govor. ' Kotlar govori 12 ur iu pol. Češki agrarni poslanec Kotlar je nam Slovencem Še v dobrem spominu izza uštdjnovnega shioda Vseslovenske Ljudske Stranke, kjatepega se je udeležil in si je ob tej priliki pridobil ljubezen in spo-štova/nje slovenskega ljudstva. Kotlar je napovedal, da hoče pol|iti dr. Lecherjev rekord. Dr. Lecher je namreč leta 4897 v noči od 2ß. na 29. oktobra govoril v držfavni zbornici o avstrofogrski nagodbi 12 ur in sicer od W. zvečer do %9 zjutraj. Kotlar Je Le-cherja pqbä'l. Govoril je namreč 12 ur in pol. Njegovi tovariši so priredili od časa do časa kako pavzo s ploskanjem, da je med tem irr\ei priliko, Kaj zaužiti. Prinašali so mu čaj, -T{ino, črno kavo. Poslanci so po klubovih sobah igrali tarok, domino itd., ali pa spali na klopeh /— nekateri so kar enostavno razgrnili svojo suknjo po tleh in se vlekli na njo. Kotlar je pa mirno dalje govoril. Poredno je izjavil, da bo potem to, kar sedaj pripoveduje v češkem jeziku, povedal tudi nemški; in potem slovenski. Ob Ml je prosil podpredsednika (Starzynskega, naj sejo prekine za 10 minut. (Med tem je Kotlar večerjal. Pozneje je še enkrat prekinil svoj govor za pet minut, da se je okrepčal. Ob M uri ponoči je prišlo na levi zbornični galeriji do velikega škandala. Nekdo na galeriji je zaklical: Doli z slovanskimipredrzneži! Cas zapravljate! — Češki agrarci in' radikalci so nato hrupuo reagirali, leteli so k predsedniški tribupii in zahtevali, da mera predsednik iz galerije odstraniti kričača in sploh' (izprazniti galerijo. Ta čas je bil vsenemšjki poslanec Wolf na levi galeriji v družbi znancev ter je pričel kričati: Nemci morajo skrbeti, da se jih ne bo psovalo, galerijo ne bodo Pehi terorizirali, ne bodo jo psovali. Na to Wolfofv-o kričanje so češki agrarci in radikalci reagirali s fejl-klici. Bilo je tako nepopisno vpitje, da se je človek bal, da ne ogluši. Češki radikalci so zagrabili za, pokrove pultov ip pričeli ž njitni razbijali. (Hrup je trajal nekaj minut« Cehi so klicah: Fej! Ne dovolimo tu nobenega nasiftetva. Ne bodete nas terorizirali! Nemški krščanski sociajci so ploskali galeriji! Wol! je med tem časom prišel Z galerije v zbornico ter se pričel kregati z nekaterimi čiefškimi socialdemokrati, ki so obsojali njegov nastop. Med tem časom je predsednik izpraznil desno galerijo Poslanci Slovanske Jednote so na ves glas odločno zahtevali, da mora predsednik izprazniti tudi levo galerijo. (Predsednik tega ni hotel ter se je upiral ugoditi tej upravičeni zahtevi. -Nastali so v zbornici zopet hrupni in burni prizori med poslanci Slovanske Jednote in nemškimi poslanci. Podpredsednik Pogačnifk in poslanec Seliger sta z največjo težavo ločila prepirajoče se poslance. Češki radikalci so neprenehoma zahtevali, da mora predsednik izprazniti tudi levo galerijo. Slovenska Jedno ta ne odneha. — Obstrukcija. — Trajna seja. PODLISTEK. Tat. 2^5vel je nekdaj bogat seljak. Vsega je imel v izobilju, (tako, da mu je bila sobja že vsega prepolna in jmetsesnaf; zato si sezidla sjhrpmbo in tu zloži svoje bogastvo. Hoda bogatin ne spava: /boji so tatu. Tako tudi naš seljak: ponoči ni jspaval, marveč je imel •navado, pregledovati po dvoru, lda-li se mu ne goda kaka Škoda. Nekoč ide takjo na dvorišče in posjluša. Zazdi se mu, kqkor da je -Šel nekdo npmo shrambe, in baš, kakor da, je Suha slama pod nogami za-Sumela. Gospodar vzdrži sapo, posluša znova, kak Šum da je to, in sei prične ti horda plazit;!, kakor da ide nad volka. Ko dospe do shrambe, poluka izza ogla; toda tudi nekdo drugi poluka nanj izza drugega ogla. Gospodar se skrije za ogel, misleč si: polukatu znova. Ne vem, sta se-Ji tako še dolgo igrala „kuku“, ko se slednjič tat drzneje spne s polovico telesa in za njim tudi gospodar. In gledata si jeden drugemu naravnost v oči. — Brate, vpraša tat potihoma, se-li nisi domislil, da imava jedno in isto rokodelstvo? t— Ne, dragi moj, kakor vidišl! >— ddiva torej na Belo; i tiobjček i greh, pa tndi kazen si doliva. — Dobro torej, idiva. Toda kam? , p iTpdi jaz ne vem, brate. Jaz sem še nevešč čtarok; baš idem prvič, ta — hudo bi mi bilo, da ne izvršim ničesar. Ulomiva v shrambo! To je bogat gospodar, gotovo kaj najdeva. ' — Dfasdravno prvič, mijsli sj (gospodar, toda čakaj, posvetim ti že, s— drugič ne boš več kradel. — Meni je vse jedno, mu reče, idiva torej na delo. Toda s čim naj ulomifva? — Imaš li kaj s seboj? — Nimam ničesar, brat,e. Toda poiščiva si kak kolec, da izstaviva vrata. — Čakaj, čakaj, reče gospodar, jaz pa imam ključ pri sebi. tudi sem jaz pripravneji. Morda odpre ta-le. In vzame ključ izza pasa in odpre shrambo. Stopita vanjo. — Glej kovčeg, reče gospodar, vzemi si ga! Sam pa ide dalije, da si poišče sekipo ali pa tehtnico, da z njo pogladi tatu. — Bog z njim, izpregovori je-ta, Čemu mi bode kovčeg. Jaz bi rad kruha, tu pa tj, brate, tako lepo diši po svežem kruhu, int stopi dalje po shrambi,' njuhajoč. i— Glej, jaz sem ga našel, reče gospodar in poda tatu s pof.ilee cel hleb kruha; ta pa ga prime z obema rokama in ga pričpe jesti kiakor bi bi’ omamljen* — Nisi-li ničesar večerjal'?, vpraša ga gospodar, ki je imel tehtnico y ro/ki Že pripravljeno. ,;r— Kako meniš, večerjal?, odgjovori le-ta in si daj j e m/aši ta meče v ustja. Glej,t dragi moj, danes je Že drugi večer, odkar nisem imel razim ti d» njega, kakor tndi sedaj. Nenmni ah pa zlob i Narodni Dnmnik pa že zopet najde v tem neke zveze Firsting^rja s klerikalci. Tako znaio ti ljndje v Celjn zavijati in obrekova l! Nemški Dana j. Kako je Dun^j nemški, dokazuje to, da tam uhajata dva češka dnevnika, 7 tednikov in 22 strokovnih čeških listov. Češko drnštveno življenje na Dunaju tudi lepo uspeva; razen „Nar« dn ga sveta“ in „Prosvetne zveze“ deluje tndi „Komeni-ky“ z 12 podrnžnicami. To društvo vzdržuje 2 ljudski »oli in 3 jezikovne šole Na Dunaju nspevajo podružnice treh češuh bank in delaje 15 čeških posojilnic in 4 društva za stavbo narodn h domov. Sokolstvo ima 12 društev na Dunaju in 2 ia deželi. Politična društva so 3, branih in zabavnih društev je 31, pevskih 81, 4 gledal ška, 16 str« kovnih, 5 dobrodelnih, 11 športskih in 11 še drugih drošrev Razon tega imajo narodni nacionalisti blizu 50 organizacij in socia ni demokrat-je’ češki blizu 60 organizacij. Skratka, dunajski Čehi imajo 250 drušiev. To že nekaj pomeni! Mladi denarni zavodi imajo eden in pol milijona kron vlog in pol milijona kron vplačilnih deležev; rezervni fondi zn šajo več nego 80 000 kron in čisti dobiček znaša 50 000 kron. H katoličanstva je prestopil zgodovinar protestant dr. v. Rnville, profesor na univerzi v HJle. V nekoliko dneh izide njegova knjiga „Zurück zur heiligen Kirche“, v kateri bo pisal, kako je spoznal resničnost katoličanstva. Gej le veje odpadajo, zato pa poganjajo nove zdrave mladike. Megla v Celju. Megla od 8, decembra se ni izredčila, temveč: so zgošča vedno bolj In bolj. Tako se je polastila liberalnega duha, da liberalci ne vidijo klerikalne pošasti samo na Štajerskem in na Kranjskem, in celem Slovanskem, temveč že tudi v celi Avstriji. In zato se je „Narodni Dnevnik“ v torkovi Številki zopet postavil na bojno pozicijo proti klerikalnemu zmaju, ka,-terega bi tako rad ubil ne samo na Slovanskem, ampak tudi v celi monarhiji. Pa ni lahko to (delo. Klerikalni zmaj se je že prav komodno udomačil v dunajski državni zbornici. Komaj je do dobra prebavil slovanskega kandidata za predsedniško mesto, katerega je neusmiljeno požrl ter je potem legel na sitopnice pred predsedniškim stolom kot trdovraten stražnik (kršlčansko-socialne stranke, že se mu je nanovo vzbudila Želja po hlastanju in požiranju. Za predmet si je zopet izbral Masaryka, ki je tokrat nastopil v vjogi liberalnega branitelja svobodne vede proti klerikalnemu nasilju, ki ne trpi nobene prostosti ter hoče vse vkleniti v verige laži in predsodkov. Divje in krvavo so se zaiskrile zmaju oči, ko se je drznil Masaryk klerikalcem zastopiti pot na avstrijska vseučilišča. In teh strašnih oči se je pogumni svobodomisleo Masaryk! tako ustrašil, da je zbežal ter prepustil bojno polje od klerikalnega zmaja zastražieno Kreku in krŠČan-sko-socialnemu Drexlu, In od takrat se je zmaj debelil vedno bolj in bolj in klerikalcem je rastel greben. Treba bo klerikalnemu zmaju zabosti bodalo v nenasjtljivo žrelio in pristriči klerikalnim petelinom greben. Za; tako vele-delo so iseveda vitezi od Narodne stranke preslabot- ni, ITudi zveza s Plojevci in z liberalnimi Hrvati po vzgledu pokretaškega Lorkoviča in iv politiki doslednega in nepodkupljivega Šupila še ne zadostuje. Treba je, da se naprednjaki vseh avstrijskih narojdov združijo proti klerikalcem, ki so seveda zakleti sovražniki vede, izobrazbe in gospodarskega napredka in sam Bog ve, Česar Še. V teh razburkanih časih, ko bije v 'državnem zboru slovanstvo vroč in skoraj obupen boj proti oholemu in Slovanom strupeno nasprotnemu nemštvu, nima „Narodni Dnevnik“ ih nima „.Narodna stranka“ boljšega in pametnejšega dela, nego da venomer mat-ha po slamnatem klerikalnem možicejjnu ter, izpulšča proti njemu svoje strele, ki so seveda, kakor pri starih junakih navada, slepi. Mesto da bi vse Slovence in ,vse Slovane rotil, naj se združijo proti krivičnemu roparju naših narodnih’ pravic, dokler nam ne izvojujejo dejansko enakopravnost, pa kliče „Narodni Dnevnik“: Naprednjaki in liberalci vseh strank! Pustite narodne prepire in hajd v skupno bojno vrsto proti klerikalnemu zmaju! To so vam narodnjaki, kS jim je narodnost prva in edina točka njihovega programa. To so narodni delavci, ki si belijo glave z velikim vprašanjem, zankaj jo Španska Kraljica Izabela nekdaj od papeža dobila rožo čednosti, in zakaj slične rože ne dobi kak Špindler ali Lesničar. To so ljudje, Katerim je klerikalni strah in srd zameglil možgane. — v ■ Štajersko. Mariborske novice. Slovensko gledališče v Mariboru. „.Valenska svatba,“ ki se uprizori v nedeljo, dne 19. t, m., obeta biti po vielikih pripravah, ki se vršijo, nekaj lepega in posebnega. 9. prosinca; pö. pe nam obljublja krasna burka „Veleturist“, na katero že danes o-pozarjamo. Vinorejski tečaj za učiteljstvo se vrši na deželni vinorejski šoli v Mariboru od 7. do 18. marca in od ,13.. do 18. junija 1910. Tečaja se mora vsakokrat udeležiti 20 slušateljev. Izpred sodišča. Trdovraten dolžnik je Špelini posestnik Janez Špes iz Smreč, ker ne plačia drugače svojih dolgov, dokjer ni po sodhijski razprodaji K Jemu prisiljen. IT.ak slučaj se jo tudi dogodil 1. julija ’’etos. Na vse one, ki so kaj kupili pri razprodaji, je jezno gleda.1.. (Njegov sosed Franc Kamnik je kupil pet prašičev. Iz jeze .ga je pričel Spjes surovo «zmerjati in mu grozil s požigom. Radi ;te grožnje in ker je nekaj zarubljenih stvari poskril, ie dobil prisojene 4 mesece težkega zapora- — Nar jemnjku vinograda Juriju Vfalenku v Zamušahekem vrhu je bilo večkrat v poči pokradenih mnogo trtnih mikadjik In grozdja. Din e 13. oktobra po }ioči je šel pa V.alenko na prežo v vinograd in je- (tam zar sačil 631etnega kajžarja Meška, ko 'je ta ravno hotel trgati grozdje. Prijel ga Se, a IMeškov pes se kak ar di v njega. .Vajenko je ustrefil iz samokresa proti psu, la tatu je pja peljal k sqsedu, da gja tijdl on spozna. Drugi dan je Valenko naznanil Meška na orožniško postajo v Veliki Nedelji. Predno je pa Valenko prišel tja, je že Meško bil tam in naznanil, da je bil v oni noči napaden v vinogradu od nekega nepoznanega moža, ki ga je oropal in mu odvzel 11 kron gotovine. Sum* je seveda takoj padel naVa-lenka in se je uvedla proti njem preiskava. Se-le po Valenkovi ovadbi je prišla MeSkova laž na dan. Okjrožno sodišče je obsodijo Meška na pet mesecev težkega zapora. V Mariboru se je ustanovila osrednja, zadru- ga za vpovčenje živine in pospeševanje živinoreje, katera ima namen: 1. Skrbeti za vnovčen je živine svojih udov, 2. delati za vpeljavo novih, ali zboljša^ nje že obstoječih sejmov, 3. zvišati izvoz živine, 4. skrbeti za zavarovanje živine svojih Članov, 5. preskrbeti z mesom večje kraje in industrijska središča, 6. pospeševati živinorejo, 7, skrbeti za zboljšanje travnikov in pašnikov, 8. preskrbovati svojim članom krmila., 9. ustanavljati krajevne zadruge za vnovče-, nje živine in pospeševanje živinoreje. — Zadruga je ustanovljena za celo Sp. Štajersko, načelnik iste je g. Franc PiŠek, državni in deželni poslanec v Hoti-njivasi; v načelstvu pa so nadalje sledeči gg.: Mihael Brenčič, veleposestnik v Spuhlji, Anton Lobnik, veleposestnik v Orehovivasi, Jožef Lorber, župan v Sv. Petru pri Mariboru, Gabrijel Majcen, posestnik in profesor, v KarČovini, Jožef Gselman, posestnik, Hoče, Jožef Kolman, posestnik v Slivnici. V nadzorstvu pa so najuglednejši posestniki in kmečki prijatelji iz celega Sp. Štajerskega. O namenu in delovanju zadruge bodemo v kratkem obširno poročali. Opozarjamo na današnji inserat g. Boštjana Ulčarja, brivca v Koroški ulici št. 7 Sv. Magdalena. Meseca novembra je bilo mrličev 52‘ rojenoev 35, porok 16 In eden povratek v sv. kat cerkev. Nesreča. V torek, dne 14. decembra je 18 letna delavka Marija Ksnbe z Ciršaka pri Št Hjn v tovarni za kartonažo (TappeDdeckefabriki pri strrju, ki stiska papir, prišla z levo roko pod stroj. Zmečkalo ji je tri prste. Težko ranjeno so prepeljali v mariborsko bnlnišmco. „Se en fttamprl.“ Jurij Kokol. 55 let star. bivši posestnik z mariborske okolice, je bil telo vdan Jgarjepitju, kar je tndi krivo bilo, da mn je bilo prodano posestvo. Od tistega časa se je potikal po Maribora in g'edal da je toliko zaBlaiil, da je imel za žganje. Tndi pretečeno nedeljo je hotel Kokol, kateri je vsled pomanjkanja zadnji čas na srca bolehat, to bolezen z žganjem pregnati, a smrt mu je za hrbtom stala. Ker mo je med žganjepitjem čedalje bolj slabo postajalo, sta ga dva „šnopsprijatelja“ zgrabila in ga hotela v bližnjo bolnišnico zapeljati. Kokol je pa že med potoma amrl in sta mrtvega do vrat bolnišnice privlekla. Zadnje besede Kokola so bile: še en Stamperl“. Kakoršno življenje, takšna smrt. Važnost predajanj v društva v Leitersberga. Leitersberg je velika občina poleg Maribora, ki šteje po zadnjem štetja 1651 prebivalcev, med temi 1351, ki so priznali slovenski občevalni jezik. Dasiravno je le 289 Nemcev, je občina docela v nemških rokah in nemškntarji so hoteli naskočiti šolo Pa bi jo docela ponemčili. Le z veliko težavo se je preprečila ta nakana. Toda od zadDj ga štetja se je ponemčevanje skcro podvojilo, kakor so dokazali dogodki, ki so se vršili v tozadevnih šolskih vprašanjih Najbolj so se bf>li v pcnemievalnem smis'u žel zni-čarjev, viničarjev in delavcev. Da bi te prebivalci ohranili in jih vtrd li, smo osnovali v Leitersbergu izobraževalno društvo. Težavna je bila prva pot, ko j8 začel zastopnik S. K. S. Z. z delom in povabil v prvič nekaj delavcev in viničarjev, da bi ustanovili izobraževalno društvo. Nekateri so imeli še tako malo smisla, da so rekli: „Gospod, mi smo gotovo zato, če le s tem dosežemo višje plače.“ Vsakdo pač mora uvideti, kako težaven je začetek izobraževal nega drnštva v takem kraju in še tik Maribora. Toda razvijalo se je precej življenja v tem pozimskem času. Bilo je kak h 10 predavanj mdeljo za nedeljo. Predavali so o raznih predmetih gg. Bele, dr. Pipuš, dr. Povalej, Pirštinger in dr. Verstovšek, ki je bil vsako nedeljo med obiskujočimi člani. Predavanja se je udeležilo od 40 do 70 mož. Vsako nedeljo si je vzel vsak na dom slovenskih časopisov. Tudi s temi je bil storjen velik korak. Prve nedelje so nekateri zahtevali nemške časopise zlasti „Marburger Zeitung“, katerih seveda niso dobili. Čez nekaj časa so se pa kar pipali za slovenske liste Le žal, da se je prekinilo v poletnem čusu to delovanje. Da pa ima to delo vspeh, so pokazale že dvakrat volitve, pri katerih je dobil slovenski kandidat vedno več glasov kot pa Štajercijanec Senekovič. Če poznamo v tem kraju vpliv meščanov na svoje podložnike viničarje in delavcB in pa njihov jeorizem, moramo biti s takimi uspehi prav zadovoljni. To nedeljo zopet začnemo s predavanji, katera se bodo nadaljevala vsako nedeljo v zimskem času. S. K. S. Z. je začela s tem delom in ga bode vspešneje nadaljevala, nego liberalci s svojo knjižnico, ki jim je v Leitersbergu in v Studencih zaspala. Če ne morejo v tako nevarnih krajih liberalci več doseči, naj sa radi tega nikar ne jezijo in vsaj ne ovirajo delovanja kršansko socialne zveze. Zavratno je torej, da Dnevnik že zopet napada celo stranko radi prvega predavanja, ki se vrši to zimo. Celjske novice. Celjska porota. Za prvo porotno zasedanje v, letu 1910 se je določilo pri okrožni sodmijji, v Celju kot predsednika porotnega sodišča c, kr. dvornega svetnika in predsednika okrožnega] sodišča Antona pl. Wurmserja, in kot njega namestnike deželnosodne svetnike Frana pl. Garzarollija Thurnlaškega, Ad. Kociana in dr... Adolla Boschanza, Za predstojnika celjske protestantske občine je izvoljen predstojnik mestnega urada dr. Ambroschütz. Nekdanji katoličan' in Slovenec bo torej celjskim protestantom skrbel ne samo za telesne, ampak tudi za dušne potrebe. Špindler nas poprašaje v „Narodnem Dnevniku“, koliko smo dobili od Pijevega drnštva za poročilo o Fried-jungovem procesu. Na to mn odgovarjamo, da vse, kar smo dobili od Pijevega društva, blagohotno darujemo v prazne kase „Narodnega Dnevnika“ in „Narodnega Lista„. Upamo, da bo g. Špindler, kojega eksistenca je odvisna od imenovanih dveh listov, zadovoljen z našim velikodušnim darom. Dr. Stiker je zapustil naše mesto in odšel v Brežice, kjer je prevzel odvetniško pisarno dr. Benkoviča. Dr. Benkovič pa otvori, kakor smo že poročali, v kratkem svojo odvetniško pisarno v Celju. Ptujske novice. Ukradel je v nedeljo, dne 12, L m. brezposelni mlinarski pomočnik Strasser pri Strajschilu v Ptuju, več perila in gaj je hotel na Bregu v podružnici prodati. Tam so pa perilo $poznali in dali tatu zapre* ti. Občinski svet se je zopet proslavil. V svoji zadnj seji je namreč sklenil naročiti poslancem Maliku, W stianu in Maikohln naj pod nobenim pogojem ne dopuste preoenove vlade in kompromisa s Slovani, ker bi to na vsak način škodovalo Nemcem. No ta sklep ptujskih nemških mestnih očetov bo kaj malo zalegel, ker njihov vpliv ne sega daleč čez naše mestne meje Dragi kraji Sv. Peter pod Sv, gorami. Dno i7, decembra se je vršila tukaj dopolnilna volitev treh udov v krajni šolski svet. Izvoljeni so z veliko vječdno lt proti 4 glasom gg.: Drolenik Jlanez,, Jazbec Jožef, Novak Jožef, vsi trije odločni pristaši ^Kmečke zveze“. Sv. Lenart v Slov. gor. Jako burno je bilo zborovanje radi javnosti nemške Šulferajnske Šole pri Sv, Lenartu, ka se je vršilo dne 16. decembra 19€9. Udeležile so se ga vse občine po svojih zastopnikih, oziroma odborih, ter so razun trga Sv. Lenart tudi vse brez izjeme branile koristi kmeta in se izrekle soglasno proti ustanovitvi nove javne nemške šole. Jaka živahna je bila debata, ko so se one stranke izpraševale, ki pošiljajo svojo deco v nemško šolo, o svoji narodnosti, in ali želijo javno nemško Šolo, Sed- minek in dr, Zirngast sta skupaj navlekla imena otrok od vseh vetrov, da, imenovala sta čez polovico takih, ki so že čez 14 let stari, 2 sta celo že 20. leto prekoračila. Imenovala sta celo 20 let starega, že leto dni umrlega sina tukajš, peka Heiterja. Seveda se ni čuditi, da so na ta način Nemci tokrat dosegli 44 in dve petini otrok za svojo ponemčeval-nico. Toda občine bodo že storile svojo dolžnost, da nag kmet Še ne bo tako hitro plačeval za to šolo. St. Lenarčani naj le sami plačujejo svojo Šolo. M ar sile a* terci grenko sta morala Sedminek in dr. Zirngast ta dan požreti, posebno pa jima je bral cele levite po-sojilnični tajnik Krambergar, ki je bil zastopnik občina Partinje. V kratkem primerno natančnejše poročilo, Sv. Lenart V S OV. gor. Pri komisiji, ki se je dne 16. t. m. tukaj vršila radi ja mosti noire nemške šole je bil navzoč tudi g. France Makso Kramberger, tajnik „Posojilnice“ in okrajnega odbora. Ko ga dr. Zirngast zapazi, se je gotovo moral tak|*oti nekemu uraldnem\n slugi, ker je baie njesove člane zmerjal' z izrazom: nemškutarji. Pod tem izrazom se razume n/amreč tako osebo, ki nemjško čuti in misli, drugače pa sploh nič nemškega nimja na) jfeefbi in {zelo slabo ali pa sploh nemški ne govori. Jaz sem tedaj kot zastopnik tega uradnega sluge ponudil dokaz resnice, dia so gospodje občinski svetniki res nemškutarji;. Bilo je zelo zanimivo; vsakdo bi si misjil; da si gospodje kot pristaši nemško-radikalne stranke na Spodnještajerskem ne bodo nič napravili iz tega, ali «ravno nasprotno,' branili so se z rokami in nogami dokaza resnice, ki bi bil lahko doprinešen. Tako je ne samo v Brežiciah, ampak po vseh spodjnješfcajerskih mestih, v Celju, Ptuju in tudi ' v Mariboru. Med tem, ko smatra sodišče izraz nemškutarji kot žalitev, doživljamo ivsak dan, da osebe, ki hočejo veljati za resne, rabijo vedno izraz „win-disch“, ako ravno vedo in so že nešto tokrat slikale, da je žaljiv za slovensko ljudstvo. (Ppslainec Wastian: Njega Veličanstvo se nazivlje vendar ,„Herr der windischen Mark.“ Ta izraz je torej vendar historično označenje!) Opozarjam gospoda tovariša, da je izraz „Schwab“ tudi žaljiv in ga Nempi snVatrajo kot takega. (Poslanec pl. Stranpky: „{Schwab“ se smatra kot žaljiv?) Da! Brefz dvoma Je gotovo, da ni lepo, / ako kdo vedno rabi take izraze, ki jih smlatra cel narod za žalitev. (Poslanec Wastian: To se ni zgodijo«!) To ste povdarjali v graškem deželnem zboru v neki interpelaciji«. «To je pa Je fin det nevzdržljivih razmer na Spodnještajerskem, Vzrok teh razmer je nekje drugje; to je brezmejna nenaklonjenost, ki jo poživljajo in vnemajo nemški rojaki proti slovenskemu ljudstvu in ki porabljajo -Vsako priložnost, ki se jim nudi, da nam dado to nenaklonjenost {tudi občutiti. Tla nenaklonjenost se izraža v najrazličnejših oblikah; najnavadnepa je pač jrajztoijanje Šip; v tem oziru bi si pravzaprav lahkjb segli v roko. (Veselost.) To se godi povsod«. Ajli velik je razloček, kako da se ta nenaklonjenost pofljatvito pri Nemcih ali pa Slovfenoih. V Ptuju ha primjer se po dnevi napadajo in pretepajo mirni pasantje do krvavega in oropajo . v . (Poslanec Wastjan: Ojropajo? Dokažite to!) . « . oropajo. Ugleden gospod je bil od te tolpe napadem in oropan. To se je dokazalo. (Poslanec Wastian: «To vendar ne morete reči, da bi se to storilo od nemškjonacionalne strani!) Takih slučajev pri nas ne morete navesti (Poslanec Wastian: Kaj takega se vendar ne more (trditi!)! To je resnica, gospod tovariš, to dobro yem! (Medklici.) Napadi na ženske. Pri tokih 'dogodkih naj b| se držalo gotovih mej, ki bi morale biti vsakemu svete, vsaj ženske bi se morajo varovati in jih kot netudeležene ne vleči v valovanje strank in narodnostnega boja in sovrašt- va. Omenim samo, da imam sedaj ravno dva sodna slučaja v rokah, ko je nek v net pristaš nemškona-cicmalne stranke na Spoinještaierskenr. tožen, da je mirne slovenske dame zgolj iz narodne prenapetosti napadel in žalil. V Celju se je lansko leto dogodilo, da niso nemški demonstrantke slovenske dame samo opljuvali,, am!pak so jim kazali atotove dele telesa na način (Veselost.), ki kaže dovolj jajsno kplturo, katero imajo dotični nacionalci. (Konec prihodnjič.) Koroško. Zopet nov škandal na celovškem kolodvoru. Namenil sem se peljeti iz Celovca na Jesen ce in od ondot v Ljubljano. Stopim k blagajni (na led strani) in zahtevam vozni listek na Jesenice, a tista mlečezoba ponies za c. kr. orlom mi odgovori seveda po nemško 4 K 20 h, a jaz ji rečem mirno, da «stane do Jesen c le 1 K 70, nato odrine moj denar 1 K 70 h nazaj Med tem pride zopet nekaj strank, seveda nemških, ki se jim takoj u-treže. Nato grem k pordijo, rekoč, da zahteva blagajničarka 4 K 20 h do Jesenic, čeravno stane le 1 K 70 h, a on mi reče osorno, naj grem k blagajni nazaj. Zopet stopim k blagajni in zahtevam karto na Jesenice, a ona reče razburjeno po nemško: „Jaz ne razumem slovensko, govorite nemško, tukaj ne govorimo slovensko“. Nemštvo v Celovca je bilo sedaj naenkrat v veliki nevarnosti; punca teče k postreščka in ma naroči, naj gre takoj po policaja, in ta pride z bridko sabljico, kakor bi ga veter prinesel, port.r ma pa na igne: „Ta je tisti hudodelnik“. — Mož postave stopi v moje o-biižjo. Jaz mn nato rečem seveda slovensko, da takaj na mojo zahtevo ne dobim karte, a on reče oblastno in razkačen : „Takaj je nemško mesto (rein deutsch), govorite nemško, saj znate“. Tedaj mn odgovorim, da vsak človek ima pravico zahtevati v dvojezičnem mesta v svojem materinem jezika Nato on: „Dobite si predstojnika, ki bo govoril nemško, in ta naj gre z vami ia zahteva karto, slovensko je ta nemogoče“ Seveda vlak je že skoraj odhajal in moral sem si dobiti dragega gospoda, ki je zame dobil karto (seveda na nemško zahtevo). In na kolodvora je gledala cela vrsta ljudi za mano, kakor za kakšno barabo. Ta najnovejši dogodek in veliko dragih glasno krici, kakšna turška anarhija vlada na celovškem kolodvora. Gospode državne poslance opozarjamo na ta dogodek; priče so na razpolago. — Frane Kolman, Slivnica pri Mariboru. Grebin j. Rolitični shod minolo nedeljo je bil povoljno obiskan, dasi bi bil brez dvoma Še bolje, da shod ni bil nap'aöno razglašen. Poslanec Grafenauer je govoril o državnem zboru, deželnem gospodarstvu in občinskih volijvah. Gospod dr. Brejc je govoril o sedanjem vladnem sistemu, kako vlada sama ljudstvo radikalizira in santo Skrbi, tila se prežene mir iz dežele, in je tudi pri tem katzal na slučaj Birnca, na postopanje šolskih oblasti nasproti slovenskim učiteljem in na postopanje vlade giede gostilniške koncesije v grebinjfekem Narodnem domu. Vsled splošlne in enake volilne pravice so so razmere silno spremenile. 1,0.000 slivenskih volilctev je z glasovnicami v rokah dokazalo, da odobravajo politiko slovenske stranke ijn da ni delo «nekaterih hujskačev, kakor radi trdijo nasprotniki, temveč prava ljudska politika. Koroški Slovenci datnes nismo več osamljeni, * odkfar obstoji Vseslovenska Ljudska Stranka; postali smo od tedaj zopet del slovenskega naroda. Končno je pozival volilce, da storijo pri občinskih volitvah svojo dolžnost- Ljudstvo je bilo zelo navdušeno. Shod se je vršil v gostilni Narodnega doma, ki so jo tisto jutro odprli vsled posredovanja gospoda župana in gospoda deželnega poslanca Flo-rijarta EllerSdorferj«a, ki je s tem zaprl usta tistim, ki so vpili, da Narodni dom ne Wo tojikdar dobil koncesije. Globasnica. Katoliško slovlensko izobraževalno društvo priredi nla pitoznfe sv. Steflarfa zborovanje v projStorih ’S'oŠitarfeve gostilne ob 3. uri popoldne. Na sporedu je govor, govornik iz Prevalj, petje in prelepa igra: „Na betlehemskih po«1 j an ah.“ Igra je krajsne vsebine, ker predstavlja trojstvo Zjvelličarje-vo, zato vabimo tem potom visa sosedah narodna društva, in sploh vse prija!te\je nPŠega društva, da se udeležijo polnoštevilno maše božičnice. Kranjsko. Bivši častnik 27. pešpolka Ivančič obsojen. 26!et-ni Hamilko Ivančič iz Dalmacije je bil poročnik pri 27. pešpolka ter se je proti obč nstvu posebno ošabno obnašal pri lanskih žalostnih dogodkih 20. septembra. Zaradi številnih dolgov pa mu je častni sod odrekel značaj Častnika in se mn je sporočilo, ko je bil ravno v bolnišnici. Ivančič je vied tega prišel v veliko stisko. Akoravno ni bil več častnik, se je nekemu Fr. Pollaka v Gradca predstavil kot tak in si izposodil od njega 50 kron Sedaj je Ivančič v neki mali službi na Dnnajn. Ker je dobil omenjeno posojilo le, ker se je izdal za časnika, ga je graško sodišče včeraj obsodilo na sedem dni zapora. Jugoslovanska avtomobilna dirka. Neki športni odbor v Belgrade namera a prirediti prihodnje leto veliko avtomobilno dirko od Adrije do Ornega morja. Dirka se bo pričela v Opatiji ter bo preko Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Niša in Sofije šla v Varno ali Bargas. Državna podpora. Ministerstvo za javna dela je dovolilo 1500 K podpore za popravo občinske ceste Bitnje— Kilovče, v pol. okraja Postojna. Vsi stroški te ceste bodo znašali 9000 K. Nov poštni nrad. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se ustanovi pri Sv. Mihaela, pol. okraj Postojna, nov poštni orad. Primorsko. Tihotapstvo črez laško mej(o. V Gorici so zaprli daške trgovce e jestvinami Avgusta Susana, Miceu ter nekega Pisan jz Kormila,' ker so finanč-ni stražniki prišli na iSled, da )sb imeniqvapi bili v zvezi z utihotapljenjem raznega blaga iz Itlajijje črez mejo. Opeharili so erar za velike svote. Pričakovati je nadaljnih aretacij laškijh trgovcev. Pbftemtjakem ni čudo, daf so ti gospodje delali konkurenco slov. trgovcem! Ulom v blagajno Lloydovega arzenala v Trsta. V pondeljek v jutro so neznani tatovi vdrli v palačo Lloyda v Trsta in so navrtali blagajnico v urada za odhode in prihode. Zlikovci so navrtali debelo gornjo plat blagajnice, a niso ničesar dosegli, ker so bili gornji oddelki blagajne prazni. V spodnjem dela je bilo 2200 kron, a v ta oddelek pa tatovi niso mogli priti. Svedrovci so imeli izvrstno ponarejene kljače od vrat, da so prišli lahko nemoteno do sobe, kjfr se nahaja blagajna. Tatvina se jim pa ni posrečila. Nadomestna deželnozborska volitev v Istri. V torek se je vršila nadomestna vol tev deželnega poslanca za mestni okraj Piran in je bil izvoljen na mesto pok. dr. Babba odvetnik dr, Almerigo Ventrella. V tržaški Inki je napovedana kontomaeija vseh ladij, ki bi dospele iz Beirnta, kjer se je pojavila kaga. Pristaniško poveljništvo je izdalo nkaz, da se bo ravnalo v tej zadevi strogo po predpisih in se bo promet radi tega bolj zakasnil. Volilno gibanje na Goriškem za nadomestno deželno zborsko volitev so v naj večjem teku. Povsod se marljivo gibljejo in prirejajo agitacjske shode. Posebno gibčni so postali socialdemokrati, ki so priredili minulo nedeljo na šestih krajih svoje shode, kjer je Kristan vabil volilce in poslušalce v svoj tabor rdeče internac jonale. Akn se jim bo posrečilo spraviti njih kandidata na površje, bo pokazala volitev, ki se vrši to nedeljo 19. decembra. Šanse stoje sedaj najbolj ugodno za kandidata S. L. S. to je Zlobec. Narodno-obrambno delo. Božičnica za obmejne brate, Q Bož/ču 3c navada .obdariti svoje prijatelje in znance. Kdo nam pa rfaj bo večji prijatelj, koga se naj v večji ljubezni oklenimo, nego svojih trpečih bratov ob jneji? Božje dete naj nakloni vaša srca obmejnim Slovencem in njihovim dulševnim in gospodarskim potrebam! Ob novem letu bo začelo delovati naše novo obrambno jrlru'ätvo. Pošiljajmo mu božična in novoletna darila! Nemški Schulverein z zahvialnostjo registrira vsak, tudi mali dar za svoje namene. Tako je pohvalil 22 „resnično nemških“ vojakov v Sarajevu — 14 Četovodij in 8 korporalov —, ki so darovali 80 kron, sicer majhen /dar, ki pa je prišel od srcai. Mend i je ravno tako prišel od srca dar lanskih abiturientov na ptujski gimnaziji v znesku 80 kron. Nemški stenografi v Slovenski Bistrici so darovali 11 kron 53 v., občina Gradec 1000 Kron, občinska hranilnica1 v Gradcu'1000 kron, Siidmarkina ljudska banka 1000 kron, Štajerska hranilnica v Gradcu 800 kron, filialka cem-ralne banke nemških hranilnic v Gradcu 100 kron. Cmurek pa je po svoji občini in hranilnici bar pristopil k Roseggerjevi ustanovi ter podel 1 2000 kron. V krog udeležencev pri tej ustanovi je tudi stopila Schulvereinova podružnica Hrastnik. S posebno pohvalo objavlja Schulverein dar profesorja in ravna-telja srednjih šol na Dunaju v znesku 12.000 kron; to je za stariše najboljša tolažba, ker jim jamči, da so njihovi sinovi v rokah idealnih, požrtvovalnih, rejs narodnih (vcjkisch) mož. Sicer se pa Schnlverein nemalo jezi, da dp novega leta še ne bo dosežena sloveča Roseggerieva enačba 1000 krat 2000 = 2,000.000, in da je poljski grunwaldski dar nemškega že prekoračil za 200.000 kron. To smatra on za sramoto za nemški narorj, ki je po številu jtriikrat, gospodarskb pa 30fcrat močnejši nego poljski.. Nemška nesramnost. Mestni svet v Znoimu na Moravskem je že pr d tremi leti Rklenil, da nr»dni jezik zno-jemskega jotovša je samo nemščina V zadn i seji je mestni svet storil nov sklep v „obrambo nen šva“ v Znoimu, ki se mora imenovati naravnost nesramnost n provokacija, ako pomislimo, da laj takpga si dovolijo nemški fanatiki na Moravskem. Mestni svet v Znoj' n je namreč sklend, da se sme meščanstvo v Znojmn v pr hod je podel ti samo Nen cem in da vsak meščan mora pri prisegi obljubiti, da bode kolikor je v npgo h močeh, skrbel za thranienje nemškega značaja mesta /mojma. C. kr. uradi bodo goto o le-ta famozni, mivalni in protipostavni sklep razveljavali sicer bodo Čehi prisiljeni v svojih mestih enske sklepe za svojo obrambo storiti Naša narodna bramba. Ker 14. t m nekaterim somišljenikom, katerih pr n-tanovitvi našega rar dno-< br robnega društva ne bi n ogli pogrešati, ni bilo m< goče v Ljubljano, so izrazili željo, da se ustanovitev irši v torek 21. t. m. Ustanovitev r arcdDO-obrambnega društva se ' rši torej v torek, 21. t m. ob 3. ud popoldan v prostorih „Slovenčevega uredništva“. S krepko, delavno narodnoobrambno organizac jo dajmo Slovencem r ajlei š božični dar. V sklad obmejnih Slovencev so darovali: M«ho'jani, Št. Peter na Krasa 20 K Mohotjsni v Tomazin pri S-Žani 20 K, Mohoijani v Poljčanah 20 K Nabije so darovali: Mohorjani v Grižah pr' Celju 8 K, Mohorjani- Ustje p. Ajdovščina 3 K. Slava našim Moh rjanom slava vsem poverjenikom, ki ne prez'6 klica obmejnih Slovencev. Darovalci po 20 kron na dan! Friedjungov proces. Vi sredo so se vršile v procesu: dr, Friedjung zopet velike senzacije. Izpraševali so Markoviča: dobri dve mri, Markovič odločno vstraja na tem^ da so Fniedjungovi dokumenti potvorjeni, da on ni snoval band, da, ko je bil on predsednik «Slovenskega Juga“, ni ta imel) nobenih zvez in da je prišel on na Dunaj, le, da govori in priča resnico. Advokat Benedikt očita Markoviču;, da laže, k,ar vzbudi veliko razburjenje, Markovič se zelo razburi in pravi, da so Friedjfungovi dokumenti lažnjtfvi. Ko ga advokat Kienböck vpraša, ali je v Srbiji navada, da se deponirajo v čitalniciah borribe, namenjene, da se umori črnogorskega kneza, je Markovič protestiral proti takemu vprašanju, dr. Fried-juiig pa ga zbada, češ, da na to vprašanje pač ne more odgovoriti. 'Markovič pravi, da too ostal na Dunaju, da dokaže, da se ničesar ne boji in da je gjovo-ril resnico. V Zagreb zato ni šel k procesu, ker se tam njega ni imenovalo. On je bil v Berolinu, ko ga dolži Friedjung, da je koval zaroto in se pečal z bombami in osnovo band. Porotniki so Markoviča izpraševali jako natančno, najbolj to, ali je prišel na Dunaj le,; da se osebno opraviči, ali da stori, kar smatra za dolžnost pro-, ti domovini. Benedikt pravi Markoviču, da sjo njegove navedbe zvite in ga napada, Markovič razburjeno replicira. Ko zahteva dr,. Harpner vnovič, da se dr. Masaryk zasliši, protestira, Benedikt, češ, Masaryk je fanatik in povzročitelj vsega procesa, kar tožitelje silno razburi, Tožitelj Medakovič je hotel opisovati postopanje v zagrebškem veleizdajalskem procesu, pri čemer ga je pa predsednik večkrat prekinil in opozoril, da ne more dopustiti napadov na zagrebško državno pravd-ništvo. Sodišče je naznanilo, da je prof. Masaryk dopuščen kot priča. Ladislav Szauarv se je pismeno opravičil, da nemare prftiln je podaftizjavo, da ni nikiiauobče-vaj s Supilom. Nasprotno je pa glotovo, da je bil in dla je muenjia, da je (reški) gubernij 'Supilov; list večkrat podpiral z malimi zneski. Šupilo je izjavil, da je zadnja trditev neresnična; niti on, niti njegov list nista nikdar prejela od gubernija niti krajcarja. Branitelj dr. Roda je izjavil, da bo tozadevno vprašal gubernij. Branite1!] dr. Benedikt je predlagal, da se še enkrat zasliši pričo Dorotko, dočim je dr. Rode predlagal, naj S9 zaprosi sodišče v Budimpešti, da zasliši Szapary-ja. V četrtek je prišlo v sodni dvorani do hudih debat med dr. Rodetom, zastopn Virom poslanca .Sunita, in jpredsdlrifikom, ker je dr. Rode imenoval barona 'Chlumeckega intriganfa in brekzpačajneža, Dr Rode je predlagal, naj se zasliši aa pričo namestnik dalmatinskega, cesarskega namestnika Adolf Davich pl. FrauemthrJ, ki bo poročal, da je baron Chlumec-ky aa časa svojega bivanja v Zajdru, Dubrovniku in drugod po Dalmaciji širil popolnoma neresnične vesti, da je'imel njegov Šef Rohnfels, ki je poročen z neko Srbpnjo, velotedajniške zveze -s črnogorskim knezom. Dr. Rode je rekel, da (ga je prosil Rohnfels, naj ga ne navede m pfičo, ker je pod njegovo častjo priii skupaj /, mladim baronom tChJumeckim Da se je Chlumecky kot infornrjrasnega izigraval, je opetovano trdil neresnične stviari. Človek, ki radi tega, da še proslavi, laže, tak človek (tudi lahko krivo priča. (Giljanje v dvorani.]) Predjsedfn’fk kara dr. Rodeta radi njegovih izrazov. Nato je bil po dalj* šem prerekanju zaprisežen kot priča profesor M,a* saryk. Dr. Miasarykova izvajanja obsegajo mnenje, da vsak, kdor pregleda dokument tie v zeleni knjigi, je lahko mnenja, da so dokumenti skoro gotovo ponarejeni. i— Predsednik : ;To je vaše mnenje. — 'iMasa-ryk: Moje* znanstveno mnenje. — Dr. JFriiedjiung: Uboga znanost,! — Po nekaterih prepirih med zastopniki tožencev in Masarykom je bi'o zasliševanje Mar sarykovo končano. Sodišče je zavrnilo predilqge dr. Rodeta za zaslišanje zgorpj oinepjenjih prjč in bivšega namestnika RohnfelSa. Za zboljšanje razmer na juž. železnici. (Iotfrj,elac ja poaiM.ca dr. Bi-uttoc I 2 § > O > *0 s ► g »s,.® xxxmm Šolske potrebščine knpite po ceni in dobro edino pri tvrdki: & Leskovšek ss v CELJU, Graška ulica šh 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papiija, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušev, kamenčkov, gob, tablic, oradmh zavitkov in stran. KA PEBELOI HA DROBfiOU Brzojavi: „Kamnoseška dnstrijska zadruga Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“. Edino narodno kamno- Stavbena in umetna kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih i:: kamnov itd. ::: pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Brušenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje v CELJU. Mnogoštevilna~zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih *ali betoniranih :: :,rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v iste. ::: [] 8SUj Dosoiilnica v registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge bo »prejemajo od vsakega in se obrestojejo: navadne po 4»/„ proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/f. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne poloinioe na racpoiago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnic« sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/tb/0, na vknjižbo sploh po 6°/»* n* vknjižbo in poroštvo po 61/,*/« »n na osebni kredit po 6*/,. Nadalje iipoaojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le fcoleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, invsemli praznike. —• V nradnih urah se sprejema in isplaćuje denar. pojasnile se dajejo In prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—18. dopoldne in od 8.-5. dopoldan. r 6 Zaioinik in izdajatelj: Konzorcij .Straža8 Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: :: S. Ulčar-ju Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 Odvetnik v Popravila se točno in hitro izvršujejo. F dr. Ljudevit Stiker naznanja, da je s 16. decembrom 1.1. prevzel odvetniško pisarno dr. Benkovič-a v Brežicah. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar .....—............... Cerkveni In sobni slikar In pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: Cene nizkeI 425 Maribor» Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. 8 slovenskimi ploščami, čistim in vJl dlllUlUlltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone. Preklic Zastonj v Celje! Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneskč daroval za sklad obmejnih Slovencev. R. Stermecki, narodni trgovec v Celju, iC Za nakup priporočamo tvrdko ' nii 11 M.E. Šepec, Maribor ■■ nil LIU ■ ■ HI Grajski trs; štev. 2 rnM H81 katera prodaja po naj nižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske mm obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, ■■ ■■ vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno ■■ ■iBBM za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naram- MM ■ ■ nice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, ■H m ra 111 f zastore, razni cvilih, p “rje za blazine itd. 7 ■ ■ Alojz Šumenjak Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganj ice. 226 Izvrstno domače usnje : priporoča po najnižji ceni Elizabeta Welle, usnjarija v Framu. 71 od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Marna sy. Cirila v Mariboru. Ignac Božič narodni krojač y Mariboru, Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga $ vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. gXXXX Restavracija XXXX^ Harodrii dom v üaribopu. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce. Za obilni obisk se priporoča 37 Q Lojzika Leon. *OOOOQQOOOOOOOCXXXX)