Letnik 1913
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVI. Izdan in razposlan 30. dne novembra 1913.
Vsebina: (Št. 244 in 245.) 244. Ukaz o meroskusnem redu za notranje plovstvo po Labi. — 245. Razglas o pridržkih, ki so jih posamezne vlasti podale k dogovorom I. in II. Haaške mirovne konference.
344.
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari in za finance z dne 18. novembra 1913. L,
o meroskusnem redu za notranje plovstvo po Labi.
V porazumu s c. kr. ministrstvoma za notranje stvari in za finance se ukazuje tako:
§ 1.
Pogoj, da se opravi meroskus, je:
1.	da ladja v svojem sedanjem stanju še ni izmerjena po tem meroskusnem redu,
ali da se pri ladji, ki je že izmerjena po lem meroskusnem redu, v teku meroskusne preskušnje pokaže, da je potreben nov meroskus,
ali da se je meroskusni list, ki je bil izdan za ladjo po tem meroskusnem redu, v primerih, ozna-menjenih v g javno proglasil za neveljavnega;
2.	da je ladja opravljena s polno opremo.
§ 2.
Meroskusni postopek.
Meroskusni postopek se začne z ugotovitvijo prnznotne črte, lo je tiste črte, do katere se potopi
ladja s polno opremo in potrebnim moštvom obremenjena, a drugače ne naložena.
Pri parnikih spada k polni opremi, da so kotli obratu primerno napolnjeni. Ako tega ni, se obremeni ladja s primerno težo.
Ladja mora biti v pravilni plavni legi.
Pri močno zadaj bremenastih ladjah, ki naložene plavajo enakomerno kremenasto, je razen tega . poskusiti, da se pred meroskusom spravijo s preložitvijo uteži v bolj enakomerno bremenasto lego.
§ 3.
Pribhžno v sredi in na >/, dolžine praznotne ravnine od spredaj in od zadaj se ob vsaki strani ladje navpično na vodno gladino namestijo globoko-plovni kazalci — § 11 policijskega reda za plovstvo in plavstvo po Labi — na njih se vsak deseti centimeter in konec globokoplovnih kazalcev oznameni z znamko, razdelitev, ki se dalje izvrši od dveh do dveh centimetrov, pa se po predpisu izvršitvenega določila k § 3 pod 5 oznameni z barvo.
Globokoplovni kazalec dobi ničnico pri plovilih s ploskim podom v zunanji ploskvi ladijskega poda tam, kjer se namesti. Pri plovilih s podladjem ali pri plovilih z dnom, ki se dviga od srede proti robovom, leži ničnica vsakega globokoplovnega kazala v najnižji točki prereza, ki si ga misli človek položenega skozi Jadjo na mestu, kjer je nameščen globokoplovni kazalec, torej pri plovilih s podladjem od spodnjega roba podladja.
(Slovcnisch.)
160
Sredi ladje nameščeni globokoplovni kazalec sega do gornje izmerne ravnice. Spredaj in zadaj nameščena globokoplovna kazalca segata 20 centimetrov višje.
Gornja meroskusna ravnica je tista vodoravna ravnica, katera se pod najglobočjim mestom gornjega bočnega roba skozi ladijsko telo položi tako, da ohrani ladja 25 centimetrov proste bočne višine, ako ima pri tem več nego 15 bečev nosilnosti. Ako se pa pokaže pri 25 cm proste bočne višine nosilnost 15 bečev ali manj, naj znaša prosta bočna višina samo 15 cm. Pri ladjah s trdnim krovom se nepropustno nastavljene palice (Scheerstöcke) lin vraču-njajo v bočno višino; vendar gornja meroskusna ravnica ne sme ležati više, kakor planica. Pri parnikih je prosto bočno višino meriti od naj globočjega mesta najglobočje ležečega okenca navzdol.
Pri močno zadaj bremenastih ladjah, ki se pred meroskusom ne morejo spraviti v enakomerno bremenasto lego, se položi gornja meroskusna ravnica v taki razdalji od srednjega ravnega dela poda skozi ladijsko telo, da obdrži ladja ob enakomerno bremenastem nakladu kolikor mogoče prosti bok, ki je predpisan ob meroskusu.
§ 4.
Za meroskusni prostor velja prostor, katerega
omejujejo ravnica (praznotna ravnica), ki gre skozi praznotno črto,
gornja meroskusna ravnica in
vnanji strani ladijskega ostenja, ležeči med tema dvema ravnicama.
§ 5.
Da se ugotovi velikost meroskusnega prostora, se v polovični višini med praznotno ravnico in gornjo meroskusno ravnico z vodoravno ravnico (srednjo potopno ravnico) razdeli v dve meroskusni plasti.
§ 6.
Prostornina meroskusnega prostora in vsake obeh meroskusnih plasti se najde v kubičnih metrih.
§ 7.
Teža naklada znaša toliko bečev (po 1000 kilogramov), kolikor ima kubičnih metrov s tem potopljeni meroskusni prostor.
§ 8.
Za izmerjeno ladjo se izdâ meroskusni list, ki kaže za vsak s praznotno črto vzporedni potop ladij-
skega telesa po vsakih dveh centimetrih globokoplova od praznotne ravnice do gornje meroskusne ravnice nakladno težo v bečvah(po 1000 kilogramov). Meroskusni list mora nadalje obsegati nosilnost do gornje meroskusne ravnice tako okroženo na cele bcčve, da se začete bečve računijo za polne.
Pred izdajo meroskusnega lista je zraven najvišjega mesta vsakega globokoplovnega kazalca namestiti meroskusno znamenje; razen tega je ladjo na tistih mestih; na katerih se nahaja po policijskem redu za plovstvo in plavstvoj na Labi predpisano oznamenilo (§ 6), v enako izdelanih črkah in številkah opremiti z napisom, ki kaže po odst. 1 na cele bečve zaokroženo število bečev do gornje meroskusne ravnice, številko, pod katero je ladja vpisana v meroskusni scznamek, ter meroskusno znamenje.
Meroskusno znamenje ima v sebi začetno črko veletoka, v čigar porečje spada meroskusno oblastvo, in pa domovinske države meroskusnega oblastva, kakor tudi začetno in končno črko tistega kraja, v katerem ima meroskusno oblastvo svoj sedež.
§ 9.
Meroskusna preskušnja.
Izmerjene ladje se na predlog podvržejo meroskusni preskušnji, da se dožene, ali njihovo stanje še ustreza podatkom meroskusnega lista.
Meroskusna preskušnja se mora vršiti:
1.	najpozneje tri mesece po dovršitvi vsake predelave, po vsaki večji popravi ladje, kakor- tudi po vsaki večji poškodbi ali odpravi globokoplovnih kazalcev ali napečatenih meroskusnih znamenj ;
2.	ne da bi se bilo na ladji kaj izpremenilo, pri ladjah, ki so večinoma izdelane iz lesa, najpozneje pet let, pri ladjah, ki so večinoma izdelane iz železa ali jekla (tudi pri železnih ladjah z lesenim podom), najpozneje deset let po izdaji meroskusnega lista.
Staviti predlog za meroskusno preskušnjo ima razen lastnika ladje ali brodnika pravico tudi plov-stveno-policijsko oblastvo, če je dognalo izpremembe pod številko 1. omenjene vrste. V namen meroskusne preskušnje, ki jo predlaga plovstveno-poli-cijsko oblastvo, naj se ne zahteva razkladba naloženih plovil med potom.
Ako se opusti meroskusna preskušnja v teh primerih, postane opravljeni meroskus neveljaven.
Razveljavljene meroskusne liste je pobrati. Ako se ne vrne neveljavni meroskusni list, je javno na znanje dati njegovo neveljavnost. Stroški objave
se poberejo od lastnika ladje tedaj, kadar se je izdal nov meroskusni list.
Meroskusne liste razbitih plovil mora njihov zadnji lastnik dati nazaj meroskusnemu oblastvu, ki je nazadnje izmerilo ali preskusilo plovilo.
§ 10.
Da se opravi meroskusna preskušnja, se spravi ladja v normalne plovno lego (§ 2). Potem se najprej preiskuje, ali se je izza zadnjega meroskusa kaj izpremenilo na gradnji ladje, kar vpliva na uspeh meroskusa, in ali so globokoplovni kazalci še popolni, da se izvrši v odst. 3 predpisana preiskava.
Ako se pri tem pokaže taka gradbena izpre-memba ali ako ni globokoplovnih kazalcev v takem obsegu, da se ne morejo dopolniti in s tem ne morejo narediti zopet rabni za nadaljnjo preskušnjo, se ladja na novo izmeri.
Drugače se preiskuje, ali se je izpremenilo, kako globoko se pogrezne prazna ladja.
Ako je globina, za katero se pogrezne prazna ladja, nasproti podatkom meroskusnega lista po tem, kar se čita na šesterih globokoplovnih kazalcih, postala poprečno več nego tri centimetre večja ali manjša, se izprpmeni dokaz nosilnosti itd. v mero-skusnem zapisniku in se izda nov meroskusni list.
Ako je pa globina, za katero se poprečno pogrezne prazna ladja, postala samo za tri centimetre ali manj nego tri centimetre večja ah manjša nego je navedena v meroskusnem listu, se premeni izkaz nosilnosti samo na poseben predlog lastnika ali voditelj?, ladje in se izda nov meroskusni list.
Ako se ne stavi tak predlog, ostane opravljeni meroskus po § 9 pod 2 še dalje pet ah deset let veljaven. Uspeh preskušnje se zaznamuje v meroskusnem listu pod 4, nova doba veljavnosti se vpiše pod 1. 4., podatki pod 1. 3. in o dobi veljavnosti prejšnjega meroskusa ah meroskusne preskušnje se črtajo in meroskusna preskušnja se potrdi na zadnji strani 7 ah 8 meroskusnega lista.
§ H-
Po sklepu vsake meroskusne preskušnje naj meroskusno oblastvo izbriše starejša meroskusna znamenja ter kolkuje ladjo, ako že nima na sebi njegovega meroskusnega znamenja, po predpisu § 8. Ilkratu je popraviti napise na ladji gledé meroskusnega znamenja in, ako treba, gledé številke in števila bečev do gornje meroskusne ravnice.
§ 12.
Meroskusna oblastva.
Na pripravnih mestih se postavijo meroskusna oblastva. Njih dolžnost je izmerjati in preskušati tiste ladje (§ 9), ki se jim pripravijo za to.
Namesto posebnih meroskusnih oblastev more vsaka obrežna država njih dolžnosti poveriti drugim oblastvom.
§ IB-
Nad meroskusna oblastva se postavljajo pregledna oblastva.
Ta oblastva imajo dolžnost:
1.	Izmere in preračune, ki so jih opravila meroskusna oblastva, s poskusi na slepo uradoma ah na pritožbo lastnika ladje preskusiti in, ako treba, popravili,
2.	mersko orodje, ki ga uporabljajo meroskusna oblastva, zdaj pa zdaj preskušati.
§ 14.
Meroskus ah meroskusno preskušnjo kake ladje naj lastnik ah brodnik pismeno predlaga pri tistem meroskusnem oblastvu, kateremu je dostaviti ladjo.
Predlogu je priložiti
1.	meroskusni list, ki je bil morda že prej izdan za ladjo,
2.	navedbo za plovilo potrebnega števila moštva,
3.	seznamek za polno opremo potrebnih reči.
Lastnik ah brodnik je dolžen ladjo nenaloženo dostaviti meroskusnemu oblastvu ter mu dati vsako pripomoč, ki se zahteva za izvedbo postopka.
§ 15.
Pristojbine za meroskus in za izdajo meroskusnega lista znašajo:
1.	Za prvi in vsak ponovljeni popolni meroskus ladje za vsako bečev nosilnosti pet vinarjev.
Najmanjši znesek pristojbin znaša 2 kroni.
Meroskusno oblastvo daje in namešča meroskusne žeblje in ščence za oznamenilo gornjih koncev globokoplovnih kazalcev zastonj. Globoko-plovne kazalce (§ 3) in napis (§ 8) mora naslikati predlagatelj ah pa se to zgodi na njegove stroške.
2.	Za meroskusno preskušnjo, po kateri ni novega meroskusa, temveč se samo premeni mero-skusni zapisnik in se obnovi meroskusni list, polovico postavkov pod 1.
3.	Za meroskusno preskušnjo. po kateri ni ne novega meroskusa niti se ne obnovi meroskusni list, 2 kroni.
4.	Za izdajo duplikatnih listov je pobirati zgolj nastale lastne stroške (pisnine in kaj takega).
5.	če se meroskus ali meroskusna preskušnja na predlog ne opravi na sedežu meroskusnega oblastva, ampak kje drugje, je predlagatelj dolžen ne samo na razpolago dati prostor, ki je pripraven za meroskus, ampak razen tarifnih pristojbin plačati tudi še izdatke v gotovini, ki nastanejo mero-skusnemu oblastvu.
6.	Dokler niso plačane spredaj navedene pristojbine in stroški ali se ni dalo zagotovilo za plačilo, se more odreči izročitev meroskusnega lista.
§ 16.
Prehodna in sklepna določila.
Po meroskusnem redu iz leta 1899. izdane meroskusne liste je pri prihodnji meroskusni pre-
skušnji nadomestiti z novimi, ki ustrezajo izpreme-njenemu določilu o nameščanju globokoplovnih kazalcev. Pri tem je po možnosti uporabljati prejšnje uspehe.
§ 17.
Ta meroskusni red, ki se izdaja na podlagi dogovora vlad enakoglasno v Avstriji in v Nemški državi, dobi moč 1. dne januarja 1914. 1. namesto meroskusnega reda, objavljenega z ministrstvenim ukazom z dne 4. avgusta 1899. 1. (drž. zak. št. 150).
Dolžnosti meroskusnih oblastev (§ 12) se za sedaj poverjajo c. kr. okrajnima glavarstvoma v Dččinu in Ustju.
Za pregledno oblastvo se postavlja c. kr. namestništvo v Pragi.
Prošnja za meroskus (§ 14) je zavezana kol-kovni pristojbini po 1 krono, za izdajo meroskusnega lista je tej prošnji priložiti kolkovno znamko za 2 kroni.
Ueinold s. r.	Schuster s. r.
Engel s. r.
345.
Razglas c. kr. ministrskega predsednika z dne 25. novembra 1913.1.
o pridržkih, ki so jih posamezne vlasti podale k dogovorom I. in II. Haaške mirovne konference.
K dogovorom 1. in II. Haaške mirovne konference so vlasti, ki so pritrdile dogovore ali so jim pristopile, ob pritrditvi ali ob pristopu podale naslednje pridržke.
A.
Prva Haaška mirovna konferenca.
1. K dogovoru z dne 29. julija 1899. 1. za mirno reševanje mednarodnih Sporov (drž. zak. št. 173 iz 1. 1913.):
Zedinjene države ameriške:
(Izvirnik.)	(Prevod.)
Sous réserve de la déclaration faite dans la Pridrôujé v plenarni seji konference z dne séance plénière de la Conférence du 25 juillet 25. julija 1899. 1. podano izjavo.
1899.
Izjava, ki so jo podali zastopniki Zedinjenih držav ameriških v plenarni seji konference z dne 25. julija 1899. 1., se glasi:
(Izvirnik.)	(Prevod.)
La Délégation des États-Unis d’Amérique, en	Odposlanstvo Zedinjenih držav ameriških po-
signant la Convention pour le Règlement pacifique daja podpisujé dogovor za mirno reševanje med-
des conflits internationaux, telle qu’elle est proposée par la Conférence Internationale de la Paix fait la Déclaration suivante:
„Rien de ce qui est contenu dans cette Convention ne peut être interprété de façon à obliger les États-Unis d’Amérique à se départir de leur politique traditionnelle, en vertu de laquelle ils s’abstiennent d’intervenir, de s’ingérer ou de s’immiscer dans les questions politiques ou dans la politique ou dans l’administration intérieure d’aucun État étranger. Il est bien entendu également que rien dans la Convention ne pourra être interprêté comme impliquant un abandon par les États-Unis d’Amérique de leur attitude traditionnelle à l’égard des questions purement américaines.“
narodnih sporov v. besedilu, ki ga je predlagala mednarodna mirovna konferenca, naslednjo izjavo:
„Izmed vsebine tega dogovora se ne sme nič razlagati tako, da bi Zedinjenim državam ameriškim nalagalo dolžnost kreniti od svoje tradicijonalne politike, na koje podlagi se vzdržujejo posredovanja, poseganja ali vmešavanja v politična vprašanja ali v politiko ali v notranjo upravo katerekoli tuje države. Seveda je enakomerno umevno, da se v dogovoru ne sme nič razlagati tako, kakor da bi bilo v njem zapopadeno, da Zedinjene države ameriške popuščajo svoje tradicijonalno ravnanje gledé čisto ameriških vprašanj.“
Bumunsko:
(Izvirnik.)
(Prevod.)
Sous les réserves formulées aux articles 16, 17 et 19 de la présente Convention (15, 16 et T8 du projet présenté par le Comité d’Examen) et consignées au procès-verbal de la séance de la Troisième Commission du 20 juillet 1899.
S pridržki, ki so se izjavili k členom 16, 17 in 19 tega dogovora (15, 16 in 18 osnutka, ki ga je predložil popreskuševalni odbor) in ki so obseženi v sejnem zapisniku tretje komisije z dne 20. julija 1899.1.
Pridržki rumunskih zastopnikov k členom 16, 17, 19 dogovora (člen 15. 16, 18 osnutka, predloženega popreskuševalnemu odboru) se glasé po zapisniku seje tretje komisije z dne 20. julija 1899.1. takole :
K členu 15 osnutka (člen 16 dogovora):
(Izvirnik.)
(Prevod.)
Le Gouvernement Royal de Roumanie, complètement acquis au principe de l’arbitrage facultatif, dont il apprécie toute l’importance dans les relations internationales, n’entend cependant pas prendre, par l’article 15, un engagement d’accepter un arbitrage dans tous les cas qui y sont prévus, et il croit devoir^ formuler des réserves expresses à cet égard.
Kraljeva rumunska vlada, vsa zavzeta za načelo fakultativnega razsojanja, čigar polno važnost ceni v mednarodnih odnošajih, vendar ni zadovoljna s tem, da bi s členom 15 prevzela dolžnost sprejeti razsojanje v vseh tam omenjenih primerih, in meni, da mora v tem oziru podati izrečne pridržke.
Il ne peut donc voter cet article que sous cette réserve.
Za ta člen more torej glasovati le s tem pridržkom.
K členu 16 osnutka (člen 17 dogovora);
(Izvirnik.)
Le Gouvernement Royal de Romanie déclare qu’il ne peut adhérer à l’article 16 qu’avec la réserve expresse, consignée au procès-verbal, qu’il est décidé à ne pas accepter, en aucun cas, un arbitrage international, pour des contestations ou litiges antérieurs à la conclusion de la présente Convention.
(Prevod.)
Kraljeva rumunska vlada izjavlja, da more pristopiti k členu 16 samo z izrečnim pridržkom, ki se vzprejme v zapisnik, da je odločena, da za sporne razmere ali spore iz časa pred sklepom tega dogovora nikakor ne sprejme mednarodnega razsojanja.
K členu 18 osnutka (člen 19 dogovora):
(Izvirnik.)
Le Gouvernement Royal de Romaine déclare qu’en adhérant à l’article 18 de la Convention, il n’entend prendre aucun engagement en matière d’arbitrage obligatoire.
(Prevod.)
Kraljeva rumunska vlada izjavlja, da ni zadovoljna s tem, da bi s pristopom k členu 18 dogovora prevzela kakršnokoli dolžnost v stvareh obligatornega razsojanja.
Srbsko:
(Izvirnik.)	(Prevod.)
Sous les réserves consignées au procès-verbal	S pridržki, ki so v zapisniku tretje komisije
de la Troisième Commission du 20 juillet 1899. z dne 20. julija 1899.1.
Pridržki srbskih zastopnikov, ki so v zapisniku tretje komisije z dne 20. julija 1899. L, se glase:
(Izvirnik.)
Au nom du Gouvernement Royal de Serbie, nous avons l’honneur de déclarer que l’adoption par nous du principe de bons offices et de la médiation n’implique pas une reconnaissance du droit pour les États tiers d’user de ces moyens autrement qu’avec la réserve extrême qu’exige la nature délicate de ces démarches.
Nous n’admettrons les bons offices et la médiation qu’à condition de leur conserver pleinement et intégralement leur caractère de conseil parement amical, et nous ne saurions jamais les accepter dans des formes et des circonstances telles qu’elles pourraient leur imprimer le caractère d'une intervention.
(Prevod.)
V imenu kraljeve srbske vlade imamo čast izjaviti, da to, če sprejmemo načelo dobrih služb in posredovanja za tretje države, ne pomeni, da priznavamo pravico te pripomočke uporabljati drugače nego z najskrajnejšim samozatajevanjem, ki ga zahteva kočljiva narava teh korakov.
Dobre službe in posredovanje bomo pripuščali samo s pogojem, da jim ostane njihov pomen kakor čisto prijateljski svet popolnoma in docela ohranjen, in nikoli bi jih ne mogli sprejeti v takih oblikah in v takih okolnostih, ki bi jim vtisnili pomen posredovanja.
Turčija ob pritrditvi dogovora ni ponovila pridržka, ki ga je podala ob podpisovanju dogovora.
2.	K dogovoru z dne 29. julija 1899. 1. o zakonih in običajih vojne na kopnem (drž. zak. št. 174 iz 1. 1913.) se niso podali pridržki.
3.	K dogovoru z dne 29. julija 1899. 1. o uporabljanju načel ženevskega dogovora na vojno na morju (drž. zak. št. 175 iz 1. 1913.) se niso podali pridržki.
4.	K izjavam z dne 29. julija 1899. 1.
a)	o prepovedi porabljati strelice z dušilnimi ali strupenimi plini in
b)	o prepovedi strelic, ki se v človeškem telesu lahko raztegnejo ali poploščijo (drž. zak. št. 176
iz 1. 1913.), se niso podali pridržki.
B.
Druga Haaška mirovna konferenca.
1. K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. za mirno reševanje mednarodnih sporov (drž. zak. št. 177 iz 1. 1913.):
Zedinjene države ameriške so obdržale ob pritrditvi dogovora pridržek, ki so ga podale ob podpisovanju dogovora.
V plenarni seji konference z dne 16. oktobra 1907. 1. podana izjava se glasi:
(Izvirnik.)
Rien de ce qui est contenu dans cette Convention ne peut être interprêté de façon à obliger les États-Unis d’Amérique à se départir le leur politique traditionnelle, en vertu de laquelle ils s’abstiennent d’intervenir, de s’ingérer ou de s’immiscer dans les questions politiques ou dans la politique ou dans l’administration intérieure d’aucun Étatétranger. Il est bien entendu également que rien dans la Convention ne pourra être interprété comme impliquant un abandon par les États-Unis d’Amérique de leur attitude traditionnelle à l’égard des questions purement américaines.
(Prevod.)
Izmed vsebine tega dogovora se ne sme nič razlagati tako, da bi Zedinjenim državam ameriškim nalagalo dolžnost kreniti od svoje tradicijonalne politike, na koje podlagi se vzdržujejo posredovanja, poseganja ali vmešavanja v politična vprašanja ali v politiko ali v notranjo upravo katerekoli tuje države. Seveda je enakomerno umevno, da se v dogovora ne sme nič razlagati tako, kakor da bi bilo v njem zapopadeno, da Zedinjene države ameriške popuščajo svoje tradicijonalno ravnanje gledé čisto ameriških vprašanj.
Zedinjene države ameriške so ob pritrditvi dogovora podale še naslednje nadaljnje pridržke:
(Izvirnik.)
That the United States approves this convention with the understanding that recourse to the permament court for the settlement of differences can be had only by agreement thereto through general or special treaties of arbitration heretofore or hereafter concluded between the parties in dispute ; and the United States now exercises the option contained in article fiftythree of said convention, to exclude the formulation of the „compromis“ by the permanent court, and hereby excludes from the competence of the permament court the power to frame the „compromis“ required by general or special treaties of arbitration concluded or hereafter to be concluded by the United States and further expressly declares that the „compromis“ required by any treaty of arbitration to which the United States may be a party shall be settled only by agreement between the contracting parties, unless such treaty shall expressly provide otherwise.
(Prevod.)
Da odobravajo Zedinjene države ta dogovor tako, da se more poklicati stalno razsodišče za reševanje sporov samo na podstavi obče ali posebne razsodilne pogodbe, ki se je sklenila ali se sklene v bodoče med prepirajočimi se strankami; in da se Zedinjene države poslužujejo v členu 53 dogovora dane svobode izključiti določitev razsodilnega dogovora po stalnem razsodišču, in s tem izključujejo od pristojnosti stalnega razsodišča oblast določiti razsodilni dogovor, ki ga ima v mislih obča ali posebna razsodilna pogodba, ki so jo sklenile ali jo sklenejo v bodoče Zedinjene države, in da nadalje izrečno izjavljajo, da, če je v razsodilni pogodbi, na kateri so udeležene Zedinjene države, določen razsodilni dogovor, se naj določi samo z domenkom med strankami pogodnicami, razen če razsodilna pogodba določa izrečno kaj drugega.
Japonsko je ob pritrditvi dogovora ohranilo v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno so odstavka 3 in 4 člena 48, odstavek 2 člena 53 in člen 54 izvzeti od pritrditve.
Rumunsko je ob pritrditvi dogovora ohranilo v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora.
♦
Švica je ob pritrditvi dogovora ohranila v moči pridržek, ki ga je podala ob podpisovanju dogovora. Temu primemo je točka 2 drugega odstavka člena 53 izvzeta od pritrditve.
2. K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1., s katerim se omejuje uporabljanje sile ob izterjevanju pogodbenih dolgov (drž. zak. št. 178 iz 1. 1913.):
Zedinjene države ameriške:
(Izvirnik.)
That the United States approves this convention with the understanding that recourse to the permanent court for the settlement of the differences referred to in said convention can be had only by agreement thereto through general or special treaties of arbitration heretofore or hereafter concluded between the parties in dispute.
(Prevod.)
Da odobravajo Zedinjene države ta dogovor tako, da se more poklicati stalno razsodišče za reševanje tistih sporov, na katere se nanaša dogovor, samo na podstavi primernega domenka v obči ali posebni razsodilni pogodbi, ki se je sklenila ali se sklene v bodoče med prepirajočimi se strankami.
Guatemala in Salvador sta ob pritrditvi dogovora ohranila v moči pridržke, ki sta jih podala ob podpisovanju dogovora.
Nikaragua:
(Izvirnik.)
a)	En lo relativo â las deudas que tengan origen en contratos ordinarios entre los sübditos de una naciôn y un Gobierno extrangero, no se occurirâ al arbitramiento sino en el caso ûnico de denegacion de justicia por la juridiccion del pais del contrato, â quien previamente deberâ ocurrirse, y una vez que se hayan agotado todos los recursos legales.
b)	Los emprestitos publicos, representados en bonos de la deuda nacional, no podrân en ningun caso ser motivo de agresion militai-ni de ocupaciön material del suelo de las naciones americanas.
(Prevod.)
a) Ako gre za dolgove, ki izvirajo iz navadnih pogodb med pripadniki kakega naroda in zunanje vlade, naj se pokliče razsojanje samo v posebnem primeru, da je sodna oblast, ki se je poprej izčrpala po sodnih stopnjah tiste države, kije v pogodbi stranka, odrekla pravico.
h) Javna posojila, ki so združena z izdajo vrednostnih papirjev in ki tvorijo narodni dolg, ne smejo v nobenem primeru dali povoda za vojaški napad ali, da bi se dejansko zasedlo ozemlje amerikanskih narodov.
3.	Kdogovoru zdne 18. oktobra 1907.1. o začetku sovražnosti (drž. zak. št. 179 iz 1. 1913.) se niso podali pridržki.
4.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o zakonih in običajih vojne na kopnem (drž. zak. št. 130 iz 1.1913.):
Avstrijsko-ogrska monarhija je ob pritrditvi dogovora ohranila v moči pridržek, ki ga je podala ob podpisovanju dogovora.
V plenarni seji konference z dne 17. avgusta 1907. 1. podana izjava se glasi:
(Izvirnik.)
(Prevod.)
La Délégation d’Autriche-Hongrie ayant accepté le nouvel article 22 « à la condition que l’article 44 de la Convention actuellement en vigueur fût maintenu tel quel, ne pourra pas consentir à l’article 44 a proposé par la Deuxième Commission.
Ker je avstrijsko-ogrsko odposlanstvo sprejelo novi člen 22 a s pogojem, da ostane člen 44 sedaj veljajočega dogovora v moči tako, kakor je sedaj, ne more pritrditi členu 44 a, ki ga je predlagala druga komisija.
„člen 44 sedaj veljajočega dogovora“, ki se navaja v tej izjavi, je člen 44 priloge k dogovoru zdne 29. julija 1899. 1. o zakonih in običajih vojne na kopnem (drž. zak. št. 174 iz 1. 1913.). V tej izjavi navedena „nova“ člena 22 a in 44 a (osnutka komisije) sta bila kakor člen 23, odstavek 2, in 44
vzprejeta v prilogo k dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o zakonih in običajih vojne na kopnem ^drž. zak. št. 180 iz 1. 1913.).
Nemška država, Japonsko in Rusko so ob pritrditvi dogovora ohranili v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno je člen -44 priloge k dogovoru izvzet od pritrditve.
5.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o pravicah in dolžnostih nevtralnih vlasti in oseb v primeru vojne na kopnem (drž. zak. št. 181 iz 1. 1913.) se niso podali pridržki.
6.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o ravnanju s sovražnimi trgovinskimi ladjami, kadar izbruhnejo sovražnosti (drž. zak. št. 182 iz 1913. 1.):
Nemška država in Rusko sta ob pritrditvi dogovora ohranili v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno sta člen 3 in člen 4, odstavek 2, izvzeta od pritrditve.
7.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o premembi trgovinskih ladij v vojne ladje (drž. zak. št. 183 iz 1. 1913.) se niso podali pridržki.
8.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o polaganju podmorskih samotvomih kontaktnih pod-kopov (drž. zak. št. 184 iz 1. 1913.):
Nemška država in Francosko sta ob pritrditvi dogovora ohranili v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno je člen 2 izvzet od pritrditve.
Veliko Britansko je ob pritrditvi dogovora ohranilo v moči pridržek, podan ob podpisovanju dogovora.
Siam je ob pritrditvi dogovora ohranil v moči pridržek, podan ob podpisovanju dogovora. Temu primerno je odstavek 1 člena 1 izvzet od pritrditve.
9.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o obstreljevanju po pomorskih vojnih četah (drž. zak. št. 185 iz 1. 1913.):
Nemška država, Francosko, Veliko Britansko in Japonsko so ob pritrditvi dogovora ohranili v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno je odstavek 2 člena 1 izvzet od pritrditve.
10.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o uporabljanju načel ženevskega dogovora na vojno na morju (drž. zak. št. 186 iz 1. 1913.):
Kitajsko je ob pritrditvi dogovora ohranilo v moči pridržek, podan ob podpisovanju dogovora. Temu primerno je člen 21 izvzet od pritrditve.
11.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o nekih omejitvah v izvrševanju pravice do plena v vojni na morju (drž. zak. št. 187 iz 1. 1913.) se niso podali pridržki.
12.	K dogovoru z dne 18. oktobra 1907. 1. o pravicah in dolžnostih nevtralnih v primeru vojne na morju (drž. zak. št. 188 iz 1. 1913.):
Nemška država je ob pritrditvi dogovora ohranila v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno so členi 11, 12, 13 in 20 izvzeti od pritrditve.
Japonsko je ob pritrditvi dogovora ohranilo v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno sta člena 19 in 23 izvzeta od pritrditve.
Siam je ob pritrditvi dogovora ohranil v moči pridržke, podane ob podpisovanju dogovora. Temu primerno so členi 12, 19 in 23 izvzeti od pritrditve.
(Slovcnisch.)
167
Zedinjene države ameriške:
(Izvirnik.)
(Prevod.)
That the United States adheres to the said Convention subject to the reservation and exclusion of its Article XXIII and with the understanding that the last clause of Article III thereof implies the duty of a neutral power lo make the demand therein mentioned for the return of a ship captured within the neutral jurisdiction and no longer within that jurisdiction.
Dapristopajo Zedinjene države k dogovoru, s pridržkom in izključujč člen 23 ter razumevaje zadnje določilo člena 3 dogovora tako, da ima za nevtralno vlast v sebi dolžnost staviti tam omenjeno zahtevo, naj se izpusti ladja, ki je bila odvzeta v nevtralnem vladarskem okolišu in ni več v tem vladarskem okolišu.
Kitajsko je ob pristopu k dogovoru izključilo člen 14, odstavek 2, člen 19, odstavek 3, in člen 27.
Stiirgkh s. r.