Spodbujati znanje, inovativnost, kakovost dela
Kar v precejšnjem številu so se poslovodni organi tozdov, de-lovnih organizacij in sozdov iz naše občine odzvali povabilu predsednika izvršnega sveta Milana Jelenca in se 23. septembra v veliki dvorani kulturnega doma Španski borci udeležili posve-ta, ki je bil hkrati tudi dogovor, kako se v gospodarstvu obnašati do konca letošnjega leta. Navzoči so najprej poslušali informa-cijo o poslovanju občinskega gospodarstva v prvi polovici tega Ieta in o gospodarskih gibanjih v juliju in avgustu — povedal jo je Milan Jelenc — v nadaijevanju pa je podpredsednik republi-škega izvršnega sveta Janez Bohorič orisal razmere na tem po-dročju v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kot je bilo slišati se ugodna gi-ban ja, značilna za našo občino že lani, nadaljujejo tudi letos. Po-večujeta se produktivnost in izvoz, uvoz pa je -prvič v teh letih manjši od izvoza. Vendar po-datki za julij in avgust ne kažejo več tako dobro. Medtem ko smo ob polletju še beležili 6,8-od-stotno rast industrijske proi-zvodnje, je bila Ie-ta konec julija le še 5-odstotna, konec avgusta pa 4,2odstotna. Milan Jelenc je
opozoril, da utegne takšno nada-ljevanje ogroziti doseganje le-tošnjega plana, po katerem naj bi se industrijska proizvodnja po-večalaza 3,5 odstotka. Napovedi glede izvoza so ugodne do konca leta.
Vtis o zelo dobrem poslovanju naših gospodarskih delovnih or-ganizacij pa nekoliko zbledi ob dejstvu, da se ti količinsko ugodni rezultati ne odražajo tudi (Nadaljevanje na 3. strani)
(NadaJjevanje s 1. strani)
v dohodku. Ob polletju je bilo v naši občini za osebne dohodke in skupno porabo izplačanih za 7 odstotkov preveč sredstev. Ob tem ne gre za pretirano rast osebnih dohodkov, marveč za njihovo neusklajenost z rastjo dohodka. Do konca leta bo treba to razmerje popraviti.
" V razpravi so bili največkrat omenjeni izvoz, naložbe (tudi neustreznost obrazca OBS), so-vlaganja, naš razvoj, planiranje, osebni dohodki pa nekatere drobne, včasih na videz nepo-merabne težave, ki pa dopolnju-jejo podobo o tem, kako se vse preveč ukvarjamo z nebistvenimi stvarmi. Gre npr. za Sap, ki je v tistih dveh letih, ko je bila v ve-ljavi omejitev porabe bencina,
potrošil več -tega energetskega goriva, kot mu je bilo dovoljeno (čeprav druge izbire ni imel, saj je potnike moral prepeljavati) in s tem storil prekršek. Zaradi tega ima težave še dandanes.
Janez Bohorič je v svojem uvodnem razmišljanju med dru-gim dejal, da nasploh ni toliko zaskrbljujoč prevelik porast osebnih dohodkov, kolikor dej-stvo. da znotraj delovnih organi-zacij ni sistema delitve, ki bi spodbujal znanje, inovativnost, kakovost dela. Tega problema ne more rešiti ekonomska politika, marveč je to mogoče storiti le znotraj delovnih organizacij.
Da to povsod ni mogoče stori-ti, je v razpravi razložil direktor Žita Marko Sok. Politika oseb-nih dohodkov v njihovi delovni organizaciji se kaže le v tem, da poskušajo glede tega slediti dru-
gim. tako da jim le-ti preveč »ne zbežijo«. Vsako govorjenje okoli politike nagrajevanja je odveč, saj so jim določene cene vhodnih surovin in cene končnih izdelkov. Dotaknil se je tudi so-vlaganj, ki ne prinašajozaželenih rezultatov. saj se dogovori ne spoštujejo, sankcij za tako rav-nanje pa ni.
Po mnenju direktorja Satur-nusa Jožeta Šlanderja bi morali kljub današnjim problemom več pozomosti nameniti razvoju, toda ne le posodabljanju tehno-loške opreme, marveč tudi me-todam del& in informatiki. Tu je naš zaostanek za svetom iz dneva v dan večji. Slabost skupnih pro-gramov v srednjeročnih planih Slovenije in Jugoslavije je tudi ta, da združujemo sredstva le za velike načrte, katerih značilnost je ta, da so le malokrat uspešni,
zanemarjeni pa ostajajo manjši programi, ki so dohodkovno uspešnejši.
Resna opozorila je bilo slišati iz Toplarne. Prvi in drugi blok sta že hudo iztrošena, tretji — novi blok še vedno ne dela zaradi slabe kakovosti domače opreme. Ta največji izgubar v naši občini ne vidi izhoda iz te svoje stiske brez družbene pomoči, saj ga za-radi nizkih osebnih dohodkov zapuščajo tudi strokovnjaki.
K besedi so se oglasili še pred-stavniki Jate, Izolirke, Gradisa in Papirnice Vevče, ob koncu pa je predsednica komiteja za druž-beno planiranje in družbenoe-konomski razvoj naše občine Nina Jevšnik seznanila prisotne s pripravo in sprejemom planskih dokumentov v delovnih organi-zacijah.
DARJA JUVAN