58 Turizem je najhitreje rastoča gospodar- ska panoga na svetu. Po podatkih Sve- tovne turistične organizacije je najhitre- je rastoči segment ekoturizem, trendi pa jasno kažejo na velik potencial, ki ga ima opazovanje živali in narave. Opazo- vanje medvedov je že nekaj desetletij prisotno v Severni Ameriki, vse bolj pa se razvija tudi v srednji in južni Evropi. Dinarsko-pindska populacija rjavega medveda je ena najpomembnejših med- vedjih populacij v Evropi. V severnih Dinaridih, na območju Slovenije in Hr- vaške, so zabeležene najvišje populacij- ske gostote medvedov v Evropi. Visoke gostote medvedov in druge naravne da- nosti tega območja zato predstavljajo velik potencial za razvoj turističnih pro- duktov, povezanih z medvedom. Medveda v našem prostoru mediji po- gosto omenjajo v povezavi z različnimi škodnimi dogodki. V osrednji Evropi ne poznamo obsežnih gozdnih kompleksov: gozd se prepleta z naselji, medved in člo- vek si delita ista območja, zato je pojavlja- nje konfliktov med medvedi in ljudmi ne- izbežno. Predvsem zaradi omnivornega in oportunega načina prehranjevanja med- vedov in njihove izjemne prilagodljivosti so konflikti med medvedom in človekom zelo raznovrstni. Konflikti zmanjšujejo toleranco do vrste, zato je njihovo reševa- nje ključno za dolgoročno ohranitev med- vedov. Eden od možnih načinov dvigova- nja tolerance in zagotavljanja boljšega sobivanja človeka z medvedom je tudi ra- zvoj odgovornega, z medvedi in njegovim habitatom povezanega turizma. V okviru projekta LIFE DINALP BEAR smo želeli opozoriti na pozitivne vidike sobivanja z medvedi in spodbuditi odgovorno nepo- trošno rabo medvedov v turizmu. Neustrezno pripravljeni turistični pro- grami opazovanja medvedov imajo lahko številne negativne učinke na vrsto. Opa- zovanje največkrat poteka na krmiščih, kar lahko vpliva na razporeditev medve- dov, vzorce gibanja ali motnje v zimova- nju. Pogoste neposredne interakcije med medvedom in človekom lahko vodijo v izgubo strahu pred človekom, slabo pri- pravljeni turistični produkti pa lahko za- radi pomanjkanja izobraževalnega vidika vodijo do neprimernega vedenja ljudi v Discover Dinarics – odgovorna nepotrošna raba medvedov v turizmu Besedilo: Irena Kavčič in Aleksandra Majić Skrbinšek gozdu in vznemirjanja medvedov. Prav zaradi široke palete potencialno negativ- nih vplivov turizma na vrsto smo znotraj projekta najprej pripravili smernice za odgovorno nepotrošno rabo medvedov v turizmu, ki opredeljujejo priporočila za razvoj turističnih produktov, povezanih z medvedom, tako da imajo ti čim manj- ši vpliv na medvede, hkrati pa omogočajo kakovostno doživetje narave za uporab- nike. Skrbno načrtovan turizem, povezan z medvedi, ima lahko prednosti za vse vpletene: medved lahko predstavlja jedro tržne strategije in tako poveča vrednost turističnih produktov določenega obmo- čja, turizem, povezan z medvedi, lahko pospeši lokalni razvoj in nudi alternativni vir dohodka lokalnim skupnostim. Hkrati lahko turizem poveča ozaveščanje o po- menu medveda in financira prizadevanja Naravoslovni izleti »Discover Dinarics« spodbujajo odgovorno opazovanje živali in sobivanje z naravo. (foto: Irena Kavčič) Oznaka »Medvedu prijazno« je namenjena promociji izdelkov in storitev, ki prispevajo k boljšemu sobivanju človeka z medvedom. (foto: Irena Kavčič) 59 za varstvo in ohranitev vrste. Ponuja tudi priložnosti za izobraževanje ljudi o meha- nizmih, ki prožijo konflikte med medve- dom in človekom, ter o učinkovitih ukre- pih za njihovo zmanjšanje. Turistična doživetja, povezana s prostoži- večimi živalskimi vrstami, imajo tudi velik potencial za obuditev povezave človeka z naravo, lahko prispevajo k večjemu prepo- znavanju intrinzične vrednosti narave in živali ter lahko postanejo navdih za varova- nje in ohranjanje vrst in njihovih habitatov. Za doživeto turistično izkušnjo je ključna ustrezna interpretacija narave in živali, ki lahko vzbudi različna čustva, od občudova- nja do želje po bolj aktivnem vključevanju v varstvo narave, tako doma kot drugod. Kratki, masovni programi, ki se osredo- točajo samo na eno vrsto in nimajo ustre- zne interpretacije, ne morejo vzpodbuditi tovrstnih čustev in naklonjenosti. V okvi- ru projekta smo zato na portalu Discover Dinarics izpostavili zlasti programe, ki so premišljeni in poleg opazovanja medveda vključujejo tudi druge vodene aktivnosti, namenjene celostnemu doživljanju nara- ve in sobivanju z njo. Vodeni naravoslovni izleti tako zajemajo tudi iskanje različnih znakov prisotnosti medvedov, opazovanje drugih živalskih vrst, vodene pohode po gozdnih poteh in druge aktivnosti v nara- vi. V programih, ki predstavljajo primere dobrih praks, ne gre zgolj za opazovanje medvedov, temveč je medved vpet v širšo zgodbo sobivanja z ljudmi. Življenje, zlasti pa kmetovanje na obmo- čju prisotnosti medveda v našem pro- storu zahteva prilagoditve, med katere sodijo ustrezno varovanje pašnih živali, čebelnjakov in sadovnjakov ali shranje- vanje odpadkov na medvedu nedostopna mesta. Za prepoznavanje in promocijo takšnih »medvedu prijaznih« praks smo v okviru projekta razvili oznako »Medve- du prijazno«, ki izpostavlja povezavo med medvedi in lokalnimi skupnostmi. Oznako so pridobili različni izdelki: med, mlečni izdelki , sadni namazi in sokovi, različni spominki, poleg tega pa tudi turistična vodenja z ustrezno interpretacijo vsebin, ki so povezane z medvedi. Turistični pro- grami »Discover Dinarics« v čim večji me- ri vključujejo tudi spoznavanje medvedu prijaznih praks, saj je prav zgodba sobiva- nja tisto, kar je za gosta najbolj zanimivo in edinstveno ter kar ločuje »naše« z med- vedom povezane turistične zgodbe od tu- rističnih doživetij drugih območij, kjer prostor človeka in medveda ni prepleten v tolikšni meri. Herpetološko društvo – Societas her- petologica slovenica vas vabi k sode- lovanju na drugem fotografskem nate- čaju društva, organiziranem v okviru projekta MEJ-MO JIH! Tokratna tema natečaja so Zgodbe mejic. Sodelujete lahko v dveh kategorijah: › Pokrajina: Fotografije mejic ali prikaz negativnih posledic odsotnosti le-teh. Na fotografijah je lahko prisoten člo- vek, vendar le v povezavi z upravlja- njem naravnega okolja. › Prebivalci mejic: Dovoljeno je foto- grafirati živali in rastline, katerih ži- vljenjski prostor predstavljajo mejice. Živali morajo biti fotografirane v na- ravnem okolju. Svoje prispevke lahko pošljete do 2. novembra 2018. Več informacij na http://mej-mo-jih.weebly.com. Otvoritev zaključne razstave bo novem- bra. Na dogodku bodo avtorji izbranih fo- tografij prejeli praktične nagrade. Projekt MEJ-MO JIH! sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, in Ministrstvo za okolje in prostor v okvi- ru razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na področju var- stva okolja in podnebnih sprememb. Fotografski natečaj Zgodbe mejic Besedilo in foto: Marijan Govedič