Slovensko šolstvo v tr- žaški okolici v dobi kon- kordata. Spisal Ferdo PlemiS. (Dalje.) IV. Uditeljstvo; njegOT gmotni ln dnšernl položaj. Prvi posvetni učitelj v tižaški okolici je bil bržkone škedenjski učitelj Lovro Zupanc, nastavljen 1. 1827. z letno plaeo 200 gold. in 100 gold. stanarine. Duhovniki-učitelji pa so sprejemali letno remuneracijo 100 gold. Za pouk ženskih ročnih del je sprejemala Zupančeva žena 50 gold. letoo. Magistrat je plačeval za pouk v ponav•Jalni ali nedeljski šoli posebno nagrado 25 gld., '«ta 1833. pa že 30 gld. Istega leta beremo, da učitelja na Opčinah in na Katinari nista sprejela običajne nagrade zaradi brezbrižnosti v nadaljevalnem pouku. Odaedaj naprej bodo Prejemali nagrado le marljivi. Istega leta po••ivlja okrož. šol. nadzorstyo one učitelje, Bki 81 laskajo, da imajo pravico" do te nagrade, naj predlože kapit. konsistoriju pravilno izpolnJene in podpisane obrazce o pouku in na- predku nedeljske šole. Pravilno podpisani so bili ti obrazci, ako jih je podpisal učitelj, krajni šolski ogleda, dušni pastir, okrajna politična oblast, oziroma magistrat in okrožai šolski ogleda. No, I. 1834. so nagrado sprejeli zopet vsi učitelji. Strahovali so jih pač z ene strani, kakor so jih z druge priganjali k večji marljivosti z obljubami, da bodo imena za ponavIjalni pouk zaslužnih učiteljev javno objavljena, in da jim bo izrečeco posebno priznanje. Leta 1836. pa se je določilo, da je prošnje za to nagrado poslati letno, in sicer tekom 14 dni po sklepu šolskega leta potom rodstva (t. j. dušnega pastirja) ali okrožnega šolskega nadzorstva škofijskemu konzistoriju. Od tega so romale s skupnim seznamkom in priporočilom na magistrat, od tega zopet na gubernij. In to leto za letom! Da se gospoda ni naveličala! Leta 1855. predlaga škofijski konzistorij magistratu, uaj to uagrado zviša. Magistrat odvrne, da več nego 40 gld. ne more obljubiti. 0 pavšalu sem že poročal v II. odstavku, tudi o usodi, ki je zadela 1. 1858. skupno prošnjo okoliškega učiteljstva za njega poyišanje. Ali to ni bila pr?a skupua akcija okoliškega učiteljstva za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Že I. 1847. so se okoliški učitelji obrnili s skupno prošnjo za draginjsko doklado na magistrat. Ta je prošnjo odbil 13. marca 1847. s pripombo, da bi ugodil prošnji le v slučaju, da vsi mestni uradniki dobe tako doklado, na kar pa sedaj ni misliti. nNobenega povoda pa ni, da bi mestni okoliški učitelji tvorili izjemo, saj so razmerno boljše plačani kot drugi mestni uradniki, in ker gotovo malo učiteljev na deželi uživa tako dobro ali celo boljšo plačo kakor oni. Sicer pa so itak pred kratkim časom dobili 5 gld. letno več na pavšalu in nekateri tudi povišek na stanarini. Sieer pa se magistrat čudi, dajemed prosilci podpisan neki pomočnik Matevž Oišman, ki se je zadovoljil v prejšnjib. letih z manj nego 100 gld. letno in jih gotovo tudi več ni vreden." Ubogi Matevž Oišman, po tvoji glavi je padlo! Tako se je ponesrečilo prvo skupno gibanje okoliškega učiteljstva. Je li so bili okolHški učitelji res potrebni draginjske doklade, ne vem, bržkone da. Da so pa bili razmeroma še dobro plažani, dokazujejo eledeči podatki; Leta 1848. je razpisana služba učiteljaorganista pri Sv. Križu z letno plačo 300 gld., a brez stanovanja in brez stanarine. Leta 1849. je razpisana učit služba v Škednju. 250 gld, Ietne plače v mesečnih anteeipatnih obrokih. Glede organistove službe naj se učitelj pobota z občinarji. V istem času so uživali učitelji na nor- malkah v Trstu od 400 do 450 gld. letno, pomočniki 200 gld. V Istri (v Piranu) so prejemali v mestih okrog 300 letnih goldinarjev; na Krasu različno, do 250 gld. s stanovanjem in biro. Navsezadoje pa se zdi, da so okoliški učitelji sčasom vendarle dosegli draginjsko doklado. Vsaj v dekretu imenovanja škedenjskega učitelja 1. 1858. je brati, da mu magistrat nakazuje 250 gld. letne plačein20% draginjske doklade, ter da bo prejemal za organistovo službo 100 gld. Ietno. Eačunimo k temu 40 gld. nagrade za nedeljsko šolo, tedaj je mož skupno prejemal na stalnih dohodkih 440 gld. letno poleg prostega stanovanja; v onih časih pa6 lepa plača. 0 učiteljicah ženskih ročnih del, oziroma kakor so jih nazivali rindustrialnih" učiteljicah, doznavamo toliko, da so okrog 1. 1853. prejemale 75 gld. letne nagrade. Leta 1864. jih je bilo šest v vsej okolici s plačo letnih 100 goldinarjev. Leta 1868. po aklepu dobe je magistrat določil okoliškira učiteljem letne plače 450 gld. Za službo organista pa naj se pobotajo s cerkvijo. Odpade — vkljubu skupni prošnji okoliškega učiteljstva (5. avg. 1869.) — remuneracija za pouk v ponavljalni šoli. Vzgojo, ki 80 jo uživali todobni Iajični uSitelji, pojasnjuje okrožnica iz leta 1828., ki naznanja termin (navadno v jeseni; sep., okt.) za polaganje izpitov učit. kandidatov. Zahteva se dopolnjeno 20. leto, eno leto prakse, kakor pomočnik, suplent, provizorični učitelj, oziroma šestmesečni tečaj preparandije s srednje dobrim izpričevalom. Izpite so polagali pred višjim šolskim nadzorstvom; drugih izpitov ni nihče zahteval. Šestmesečni tečaj je bil prideljen e. kr. glavni normalki. L. 1848. postane preparandija enoletna, 1. 1849. dvoletna. Med njenimi predmeti je tiidi pouk v slovenščini. Od okoliških učiteljev se je zahtevalo znanje nemščine, slovenskega in italijanskega jezika. Za preparande Trsta in Gorice je obstojalo od I. 1847. sem dvajset stipenpijev, po 60 gld. eden. Te stipendije so 1. 1850. skrčili na 12 po 100 gld. Pripravnikom pa je bilo naloženo, da raorajo slušati predavanja v kmetijstvu in — 6e niso bili jezika že prej zmožni — tudi ona v slovenščini. Obiskovati so morali tudi glavno glasbeno šolo. Vse to se je posebno uvaževalo pri podeljevanju štipendijev. Z dekretom nastavljeni šolski pomočniki so bili začasno oproščeni vojne službe. Za nadaljno izobrazbo učiteljstva šolske oblasti niso prvotno prav nič skrbele. Bedka hvala in gosta graja naj bi naganjali učiteljstro k mehanični pridaosti v šoli. 0 samoizobrazbi niti govora! Učiteljstvo menda v onih časih ni niti toliko hrepenelo po nji, tedanje šolske oblasti pa bi jo prejkone ovirale. Škofijski konzistorij predpisuje v okrožaici 7. avgusta 1828., št. 2256, sledeče: 1. Okrožni šolski ogleda naj pregleda šolske knjižnice in naj predloži seznamek njihovib knjig uradu za revizijo knjig. Iz šolskib. knjižnic (določenih učiteljem) naj odstrani ne samo prepovedanih knjig, temveč tudi knjige z opazko Btranseaf. 2. Istotako naj postopa s knjigami, ki bi v prihodnje prirasle knjižuici. 3. Okrožoi šolski ogleda naj v sporazumu s škofijskim konzistorijem razsodi, je li taaliona knjiga sploh koristna mladini ali učiteljstvu. 4. Neposredni nadzorniki šolskih knjižuic so dušni pastirji in kateheti. 5. Pri letui šolski vizitaciji naj okrožni šolski ogleda pregleduje šolske knjižnice. Temu odloku dostavlja okrožni šolski ogleda iz svojega žepa še zahtevo, da morajo posvetni učitelji trivialk vposlatišeposebeuseznam srojih zasebnih knjižnie! Škedenjski učitelj je poslal na ta ukaz seznam knjig svoje zasebne knjižnice, ker šolske tedaj v Škednju itak ni bilo. Iz seznama posnemamo, da je knjižnica škedenjskega učitelja štela 30 knjig, večjidel učnih tekstov, slovnic, slovarjev in šolskih predpisov. Za enkrat je bila tedaj nevarnost ^transeat" ali celo npre- povedanih" knjig odvrnjena, in tržaška okolica se je lahko oddahnila. čudo je le, da je vkljub tej skrbnosti našla prosta kojiga in napredna misel pot tudi v to vinorodno okolieo. Za zgled, kako čvrsto je držala šolska oblast tedanje okoliško učiteljstvo za uzdo in kako je časib. zagrmelo od zgoraj dol, par primerov: L. 1827. se je neka kurenda na svojem dolgem potovanju od šole do šole nekje izgubila. Okrono šolsko nadzorstvo takoj zapreti: Bda se bo krivca ugotovilo in dotičnega Iahkomišljenega ter zanikrnega učitelja naznanilo višji oblasti." Grmelo je tudi 1. 1829., ko nekateri učitelji še ciso vposlali šolskih matic. Okrožno šolsko nadzorstvo izjavlja: nTo zanemarjenje priča, kako malo so učitelji točni v izpolnjevanju svojih dolžnosti, V prihodnje se bo to vračunilo zanikrnim ufiiteljem kakor lenoba, in vpisalo se jih bo po imenu v protokol." L. 1837. dvomi okrožno šolsko nadzorstvo, da je klasifikacija pravilna. BUčitelji naj ravnajo po predpisu § 178. pol. šol. reda in po svoji vesti, drugače bo proti njim uvedena preiskava.*1 Dovolj toliko. Vendar se je jelo gospodi polagoma daniti, da utegnejo učitelji vkljub skrorani plači imeti višje duševne zabteve. In tako opažamo od 1. 1836. naprej razne knjige, brošure in časopise, ki so krožile, poslane potom okrožaega šolskega oglede, od šole dj šole. Med temi: 1. L. 1836. osem zvezkov Herm. Ozechovega navodila za pouk gluhonemih. Pa se je že pri teh prigodila raala nezgoda. Od osmih zvezkov se je povrnilo le pet. Zato takoj okrožnica vsem okoliškim učiteljem, naj vpošljejo nemudoma še zaostale tri okrož. šol. ogledi, ker jih mora potom škofijskega konzistorija vrniti c. kr. gubernij — (kjer so bržkone obležali vsi skupaj pozabljeni.) 2. L. 1838. kroži Fel. Freysauffov pouk slepeev. 3. L. 1846. uaznanja višje šolsko nadzorstvo, da so izšle A. M. Slomškove BDrobtinice" za I. 1846. Oena 40 kr. Oglase naj se naročniki. 4. Od 1. 1853. naprej skozi nekaj let cirkulira nŠolski prijatelj." 5. L. 1856. vdobi vsak italijanskega jezika žmožen učitelj po en iatisk neke italijanske spisane brošure o čebeloreji. Če to ni ravno vse, mnogo več menda ni bilo. Po sklepu dobe je magistrat zahteval, da se nanovo imenovano učiteljstvo usposobi tekom dveb. let v italijanskem jeziku kakor učnem predmetu, ter v okrožaici 2. novembra 1868 priporočal, naj se učitelji vzdržujejo vsakega strankarstva. (Dalje.)