51 VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG – TELESNA NEAKTIVNOST Nada Rotovnik Kozjek POVZETEK: Imunski sistem je del posameznikovega odziva na razli ne dražljaje, tako zunanje kot notranje. Sestavlja ga kompleksen sistem razli nih tkiv, celic in molekul, ki v povezavi z drugimi funkcionalnimi tkivi, predvsem sluznicami in endokrinim sistemom, zagotavljajo sposobnost zaš ite posameznika pred okužbami in odziv na razli na bole - zenska stanja. Posameznikov imunski odziv je odvisen od njegove genetske zasnove, starosti in prehranskega ter presnovnega stanja. Akutne virusne okužbe so glavne infek - cijske bolezni v današnjem svetu in okužba z virusom SARS-CoV-2, ki povzro a bole - zensko stanje, imenovano COVID-19, je v letu 2020 dobila razsežnosti pandemije. Poleg splošnih dejavnikov, ki dolo ajo imunski odziv na virusno okužbo, na zbolevanje za to boleznijo vpliva tudi prisotnost receptorske molekule oziroma encima, ki ima tudi funkcijo pretvorbe angiotenzina 2. Za etni odziv na okužbo naj bi posredovali interferoni tipa I, ki nato spodbujajo delovanje makrofagov in limfocitov. Pri klini nih znakih okužbe opažajo supresijo tega odziva, ob resnih bolezenskih stanjih pa opažajo limfopenijo in nekontro - liran citokinski vihar ter razsoj virusov v druge organe. Telesna dejavnost prek kompleksnega nevroendokrinega in imunskega odziva stimulira in modulira imunski sistem. Ob tem se sproš ajo tako provnetni kot tudi protivnetni citokini. V fazi regeneracije po telesni vadbi se ob primerni prehrani kot del odziva na telesno vadbo izgrajujejo zmogljivejši sistem imunskega sistema in antioksidativna obram - ba telesa. Individualno prilagojena in redna zmerno intenzivna vadba zaradi izboljšanja odziva na virusno okužbo tako predstavlja možno dodatno podporo imunskemu sistemu pri prepre evanju in obvladovanju epidemije COVID-19. Za pozitiven u inek gibalnih ne - farmakoloških ukrepov moramo razumeti posebnosti imunskega sistema v razli nih življe njskih obdobjih in uporabiti izhodiš a personalizirane medicine. Klju ne besede: imunski sistem, virus SARS-CoV-2, COVID-19, telesna dejavnost, individualna obravnava 52 UVOD Imunski sistem predstavlja kompleksen sistem celic, tkiv in razli nih mole - kul, ki loveškemu telesu omogo ajo obrambo pred razli nimi okužbami, in je hkrati klju ni element sistemskega vnetnega odziva na razli ne po - škodbe in bolezenska stanja (1). V osnovi imunski sistem delimo na priro - jeni ali nespecifi ni in pridobljeni, ki odraža adaptivno funkcijo imunskega sistema. Nespecifi ni imunski sistem sestavljajo fizi ne in kemi ne bariere ter dejavnost celic, kot so naravne celice ubijalke (NK), dendriti ne celice (DC), nevtrofilce in molekule, ki jih proizvajajo – citokini, interlevkini (IL), nitri ni oksid (NO) in superoksidni ion (O2-). Morfološke oblike barier pred - stavljajo predvsem sluznice (dihala, prebavila, urotrakt itd.). Adaptivni imunski sistem deluje predvsem prek T-limfocitov (TCD4+, TCD8+) in B-limfocitov ter njihovih produktov, ko so protitelesa in citokini. Adaptivno funkcijo imunskega sistema delimo na celi no imunost s klju nimi celicami makrofagi in limfociti ter humoralno imunost prek protiteles. Specifi na imunost je mo no individualno pogojena in ima tudi dinami no lastnost t. i. imunskega spomina. Obe komponenti imunskega sistema sta komplek - sno regulirani in delujeta sinergisti no. Skozi življenje se imunska funkcija spreminja in v vsakem življenjskem obdobju ima specifi ne zna ilnosti (2). Ob rojstvu imunski sistem ni popolnoma razvit in na njegov nadaljnji razvoj vpliva tudi izpostavitev patogenom v zgodnjem življenjskem obdobju. V odrasli dobi naj bi dosegli »zrelost« vseh komponent imunskega sistema. To obdobje imunskega sistema je izjemno dinami no in odvisno tudi od življenjskega sloga posameznika. S staranjem organizma se postopno razvija tudi imunosenescenca, s katero opisujemo staranje imunskega sistema. Zanjo ni zna ilno samo popuš anje celi ne in humoralne imuno - sti, temve se spreminja tudi kakovost imunskega odziva (3). Med zna ilne pojave spada tudi pojav klonov T-celic, ki imajo omejeno antigensko speci - fi nost. K spremenjenemu odzivu imunskega sistema pripomorejo tudi kroni ni vnetni procesi in katabolne presnovne spremembe, ki spremljajo staranje, poglabljajo pa jih še druge bolezenske težave v starosti, kot so kroni ne bolezni (4). Konec leta 2019 so na Kitajskem opazili izbruh virusne okužbe, povzro - ene z novim koronavirusom, ki je povzro al hud akutni respiratornim sin - 53 drom (5). Zato so ga poimenovali SARS-CoV-2 (ang. Severe Acute Respi - ratory Syndrome Coronavirus 2). Akutne respiratorne okužbe so najpogo - stejše virusne bolezni in jih povzro a ve kot 200 virusov (6). Zaradi agre - sivnega širjenja virusa je bolezensko stanje, ki se razvije pri približno 20 % okuženih s SARS-CoV-2, v letu 2020 dobilo pandemi no obliko. Klini na oblika okužbe obsega spekter od simptomov in znakov blage respiratorne okužbe do letalne oblike koronavirusne bolezni COVID-19 (ang. Coronavi - rus Disease 2019) zaradi hude respiratorne in pogosto tudi multiorganske odpovedi. Poleg splošnih dejavnikov, ki dolo ajo imunski odziv na virusno okužbo, na zbolevanje za to boleznijo vpliva tudi prisotnost receptorske molekule oziroma encima, ki pretvarja angiotenzin 2 (ACE, ang. Angioten - sin-Converting Enzyme-2) (7, 8). Za etni odziv na okužbo naj bi posredo - vali interferoni tipa I, ki nato spodbujajo delovanje makrofagov in limfocitov. Pri klini nih znakih okužbe opažajo supresijo IFN-I odziva, ob resnih bole - zenskih stanjih pa opažajo lifmfopenijo in nekontroliran citokinski vihar ter razsoj virusov v druge organe. Telesna aktivnost ob ustrezni prehranski podpori spada med pogosto spregledane in mo no podcenjene ukrepe za podporo imunskega sistema (9, 10). Dinami na struktura imunskega sistema skozi življenje je izhodiš e za prou evanje u inkov nefarmakoloških ukrepov na imunski sistem in njihovo klini no uporabnost. Redna vadba kot klju ni dejavnik življenjske - ga sloga tako ne izboljšuje samo kvalitete življenja, temve regulira dejav - nost imunskega sistema prek vpliva na sistemski vnetni odziv in spodbuja - nja celi ne imunosti. V prispevku je predstavljen integrativen pregled nedavnih spoznanj o imu - nopatogenezi covida-19, ki vklju uje tudi gostiteljevo splošno telesno in zdravstveno stanje ter povezavo z možnostjo regulacije imunskega siste - ma s telesno dejavnostjo. V prvem delu bo predstavljeno nekaj dejavnikov imunopatologije covida-19 in presnovnih mehanizmov, ki pospešujejo razvoj tega bolezenskega stanja, v drugem delu prispevka pa bodo prika - zane možnosti vplivanja na te mehanizme z redno in posamezniku prilago - jeno telesno dejavnostjo. 54 IMUNOPATOGENEZA COVIDA-19 SARS-COV-2 virus predstavlja RNA Betakoronavirus, ki vstopa v celice prek glikoproteinskega vezalca S (ang. Spike protein), ki se z veliko afini - teto veže na ACE. Ta predstavlja celi ni membranski protein, ki je prisoten v celicah plju , srca, ledvic, revesja in žil (8). Ker so simptomi in zanki covida-19 v veliki meri respiratorni, imajo verjetno pneumociti tipa 2 ali alveolarne celice veliko stopnjo ekspresije tega receptorja. Potem, ko se membrana virusa in gostiteljske celice zlijeta, to predstavlja poligon za nadaljnjo virusno replikacijo in diseminacijo v druge celice z ACE 2 recep - torji v telesu. Ob vstopu virusa v telo se aktivirata oba imunska sistema, prirojeni in adaptivni. Raziskovalni podatki kažejo, da u inkovitost za etne obrambe – pri kontroli virusne replikacije, diseminacije ter vnetnih procesov in tkivne poškodbe – v veliki meri dolo a nadaljnje širjenje virusa SARS-CoV-2 in resnost razvoja covida-19 (11–13). Za etni odziv prirojenega imunskega odziva poteka prek receptorskega sistema PPPs (ang. pattern-recognition receptors), ki omogo a prepo - znavo virusne nukleinske kisline in aktivacijo molekularnih poti vnetnega odziva, stimulacijo kemotakse, dozorevanje imunskih celic, fagocitozo in izražanje dejavnikov vnetja (14). Ti dejavniki sprožajo tudi nastanek sku - pine interferonov (IFNs), ki skupaj z provnetnimi citokini predstavljajo prvo linijo obrambe proti virusom. IFNs so verjetno najpomembnejši protivirusni citokini, ker modulirajo dejavnost makrofagov in limfocitov, š itijo neoku - žene celice in u inkovito aktivirajo pridobljeni imunski sistem. Zdi se, da supresija IFNs odziva zmanjšuje zgodnjo kontrolo virusne okužbe in ob tem prihaja do pretirane vnetne infiltracije nevtrofilcev, makrofagov in mo - nocitov v plju ih ter posledi no tkivno poškodbo. Makrofagi in dendriti ne celice aktivirajo adaptivni imunski sistem. T-lim - fociti imajo pomembne funkcije v protivirusni obrambi, TCD8+ imajo direk - ten citotoksi en u inek, TCD4 pa predvsem stimulirajo B-limfocite, ki pro - izvajajo nevtralizirajo a protitelesa. Celice T pomagalke (Th, ang. T helper) pripomorejo k organizaciji adaptivnega odziva, sproš anju citokinov ter 55 rekrutaciji nevtrofilcev in monocitov ter še prek drugih mehanizmov pri - spevajo k oja enju imunskega odziva (15). K aktivaciji imunskega sistema pripomore tudi sistem komplementa, ki pomaga prirojenemu imunskemu sistemu pri identifikaciji antigenov, hkrati pa stimulira nevtrofilce in lahko prek rekrutacije imunskih celic doprinese k tkivni poškodbi (14). Raziskovalni podatki nakazujejo, da se pri blagih oblikah covida-19 imun - ski sistem u inkovito aktivira in zaustavi replikacijo virusov. Pri hujših oblikah covida-19 naj bi bil imunski sistem neuravnotežen, prisotna naj bi bila limfopenija in pojavi se citokinski vihar, kar pospešuje razvoje virusne sepse in verjetno tudi diseminacijo virusov v druge organe. Podobno imu - nopatogenezo opisujejo tudi pri hujših oblikah gripe ter SARS-CoV in MERS-CoV. Pri resnih oblikah covida-19 je praviloma pretirano aktiviran tudi sistem komplementa, kar opažamo prek zvišanih plazemskih nivojev markerjev tega sistema, kot so C-reaktivni protein (CRP), D-dimeri in razgraditveni produkti fibrina (13,15). Z izrazom citokinski vihar opisujejo pove ane serumske vrednosti razli nih citokinov in kemokinov. Citokinski vihar tako predstavlja neke vrste imunski napad proti lastnemu telesu, ki ob pove anju števila nevtrofilcev, makro - fagov in monocitov ter ob disfunkciji IFNs vodi v poškodbe tkiv (predvsem plju ) in multiorgansko odpoved. Pri citokinskem viharju se zna ilno zvi - šajo vrednosti citokinov, kot so IL-1 , IL-2, IL-6, IL-8, IL-17, interferona gama (IFN- ), tumor nekrotizantnega faktorja alfa (TNF- , ang. tumor necrosis factor alpha) in drugih vnetnih molekul (12, 13). Ob povišanju provnetnih citokinov opažajo poleg povišanih celic Th1 tudi povišanje celic Th2, ki so povezane s supresijo imunskega odziva, ter tudi povišanje imunosupresivnega citokinskega profila IL-4, IL-5, IL10, kar nakazuje neurav notežen imunski odziv. Pri kriti no obolelih bolnikih je opisano tudi znižanje limfocitov TCD4+ in TCD8+, limfocitov B, celic NK, eozinofilcev in bazofilcev, kar se odraža 56 tudi v absolutnem znižanju teh celic pri meritvah bele diferencialne krvne slike v periferni krvi (7, 37, 38). To vodi v stanje limfopenije, ki je lahko po - sledica pretirane aktivacije in iz rpanja teh limfocitnih vrst ob za etku bolezni. Limfocitna disfunkcija je tako opisovana kot najzna ilnejši marker slabega poteka covida-19 (12, 16). Zdi se, da citokinski vihar sovpada z limfopenijo, saj raziskovalci ugotavljajo, da je znižanje celic T povezano z najvišjimi vrednostimi IL-2, IL-4, IL-10, TNF- in IFN- (16). To stanje naj bi se pojavilo 4–6 dni po pojavu resnega stanja covida-19. V klini ni praksi ugotavljajo, da se takrat, ko se za ne zviševati vrednost T-limfocitov, pra - viloma zmanjšuje tudi nivo citokinov v krvi. Te najdbe nakazujejo, da med klju ne probleme bolezenskega stanja covida-19 spada neu inkovita kontrola virusne okužbe prek mehanizmov adaptivnega imunskega sistema. Ob tem je pretirano aktiviran prirojeni imunski sistem, ki hkrati dodatno sproža tudi motnje koagulacije in spod - buja mehanizme diseminirane intravenske koagulacije (DIK). Zato so razi - skovalci predlagali meritev testov in D-dimera kot zgodnje markerje napre - dovale okužbe (17). Posameznikovo stanje in COVID-19 Staranje Imunosenescenca, ki nastopa s staranjem, verjetno pripomore k ve jemu in resnejšemu obolevanju za covidom-19 (18). Zaradi supresije mehani - zmov, ki omogo ajo u inkovito prezentacijo antigenov in aktivacijo makro - fagov, pa je hkrati ob zmanjšanem številu in funkciji T-limfocitov kot odziv na okužbo nesorazmerno pove ana tvorba provnetnih citokinov (19, 20). K neustreznemu imunskemu odzivu pripomore tudi neravnovesje med Th1 in Th 2, kar še dodatno pove a ob utljivost starostnika za okužbe (20). Ker je v starosti lahko že fiziološko prisotno provnetno stanje z nizko stopnjo aktivacije imunskega sistema, to stanje nastavlja še dodatne po - goje za pove anje možnosti poškodbe tkiv med okužbo. 57 Presnovno zdravje Pri kroni nih bolezenskih stanjih, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 (SB-2) in metaboli ni sindrom, so zaradi kroni nega vnetnega odziva, ki je zna ilen za kroni ne bolezni, še bolj izražene spremembe, ki vodijo v iztirjeni imunski nadzor okužbe. Zanimivo je, da visoka ekspresija ACE2 na številnih celicah telesa predstavlja pri sladkorni bolezni tipa 2 (SB-2) celo adaptiven odziv (21). Pri SB-2 torej že samo stanje celic facilitira vstop virusa SARS-CoV-2 v njih. To lastnost imajo poudarjeno tudi maš obne celice, kar pomeni, da lahko pri debelih služijo kot »rezervoar« tega virusa (22). Ker je pri teh bolezenskih stanjih praviloma poudarjen tudi kroni ni vnetni odziv, ki ima neposredne presnovne u inke, to stanje opisujemo tudi z izrazom presnovno vnetje ali metavnetje. V spektru zna ilnosti tega stanja opisujejo tudi adiposopatijo, kar vse skupaj še dodatno pospešuje kahek - ti no nastavitev presnove. Ker so v sklopu teh presnovnih sprememb torej že nastavljene motnje imunskega odziva, so bolezenska stanja v ozadju že povezana z moteno regulacijo imunskega sistema, ki ima za posledico iztirjeni imunski odgovor na okužbo s SARS-Cov-2. Na ta na in lahko razložimo tudi pogostejši pojav citokinskega viharja in limfopenije pri teh bolnikih (23, 24). Ker vemo, da je za obvladovanje presnovnih sprememb zaradi kopi enja maš obnega tkiva izjemno pomembna telesna dejavnost in da je limfo - penija tudi odraz podhranjenosti, so ta spoznanja tudi osnova za preventi - vne in podporne ukrepe pri covidu-19 z individualno prilagojeno gibalno terapijo ob ustrezni prehranski podpori. TELESNA AKTIVNOST Raziskave nakazujejo, da je telesna aktivnost klju na komponenta življenjskega sloga, ki ob ustrezni prehrani odlo ilno prispeva k izbolj - šanemu delovanju imunskega sistema. Redna in zmerna telesna aktivnost je tako izjemno u inkovit nefarmakološki ukrep za izboljšano delovanje imunskega sistema, ki nima resnih stranskih u inkov (25). 58 Spoznanja o pozitivnem vplivu telesne dejavnosti prav tako mo no podpira nov pogled na izboljšanje imunske funkcije neposredno po hudem naporu. Poprej je veljala hipoteza prehodne šibkosti imunskega sistema v urah po intenzivnejši in/ ali dolgotrajnejši telesni aktivnosti, danes pa se dozdeva, da je delovanje imunskega sistema neposredno pa takšnem naporu še u inkovitejše in ta u inkovitost je v veliki meri povezana tudi s primerno prehransko strategijo (26). Adaptacija imunskega sistema na imunsko in presnovno stimulacijo ob telesni dejavnosti je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika, njegove starosti ter tipa, trajanja in intenzivnosti telesne vadbe (25). Zdi se, da med glavne mehanizme izboljšanega delovanja imunskega sistema ob telesni dejavnosti spada u inkovitejše delovanje imunskega sistema (26, 27). Imunski sistem se aktivira prej in u inkoviteje ter tako bolje š iti organizem pred patogeni. Na primer že akutna epizoda telesne aktivnosti, ki traja 1 uro, naj bi podpirala fagocitno funkcijo nevtrofilcev in se bolje odzvala na antigensko stimulacijo. K temu naj bi pripomogli z vadbo stimulirana mikrobicidna aktivnost in prisotnost humoralnih faktorjev za stimulacijo imunske aktivnosti ter ve je število imunsko aktivnih celic v krvnem obtoku. Redna telesna dejavnost spodbuja tudi delovanje celic Th1, ki š itijo predvsem pred intra celu - larnimi organizmi, torej tudi virusi (28). Ta podatek nakazuje tudi boljši odziv na cepljenje pri tistih, ki so telesno dejavni. S starostjo naj bi se odzivnost imunskega sistema na telesno aktivnost si - cer zmanjšala, vendar to lahko prepre imo z redno telesno aktivnostjo (18). Zato je redna telesna aktivnost, tudi intenzivnejša, pomemben dejav - nik vzdrževanja imunske funkcije in posredno tudi zdravja v starosti (10). Neposrednih podatkov o izboljšanju imunskega odziva proti SARS-CoV-2 z telesno aktivnostjo nimamo. Do neke mere si lahko pomagamo s po - datki raziskav o vplivu telesne vadbe na akutne okužbe zgornjih dihal. Ti so spodbudni. Tisti, ki so telesno aktivni, redkeje zbolijo, pri obolelih pa je potek bolezni lažji in krajši (29, 30). Prav tako raziskave nakazujejo, da je pri redno telesno aktivnih manj smrti ob gripi in plju nici ter je tudi boljši odziv na cepljenje proti gripi. 59 Telesna aktivnost neposredno in posredno uravnava presnovo glukoze, maš ob in podpira delovanje insulina. Ti presnovni u inki prek zmanjše - vanja sistemskega vnetnega odziva ob kroni nih boleznih, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2, tako tudi posredno vplivajo na izboljšanje imunskega sistema. Pri vrednotenju vpliva telesne dejavnosti na imunski sistem moramo razu - meti, da je sama telesna dejavnost za organizem stres, ki lahko ob neza - dostni presnovni podpori poškoduje tudi imunski sistem. Zato je izjemno pomembno, da je telesna dejavnost podprta z ustrezno prehrano in dru - gimi dejavniki zdravega življenjskega stila. U inki telesne dejavnosti na izboljšano delovanje imunskega sistema so tako neposredna posledica same vadbe in adaptacijskega odziva na stres, ki omogo a izboljšanje posameznikove zmogljivosti in razli nih funkcij telesa. Pove a se število limfocitov, celic NK, nezrelih B-limfocitov in monocitov ter zniža nivo vnet - nega odziva v telesu. Gre torej za izboljšanje imunovigilance in imuno - kompetence ter hkrati zmanjšanje možnosti pojavov citokinskega viharja in limfopenije. Še posebej je izjemno pomembna z vadbo pogojena stimulacija imunske - ga sistema pri starostnikih. Zavira namre imunosenescenco prakti no na vseh nivojih imunskega sistema (10). Za starostnike je torej telesna dejav - nost še nujnejša kot za mlajšo populacijo, ki ima praviloma manj na et imunski sistem (31). Damiot je s sodelavci nakazal, da imajo starostniki, ki so bili celo življenje aktivni, manj izražene karakteristike imunosene - scence in so zato bolje zaš iteni pred covidom-19 ter v primeru obolenja manj nagnjeni k zapletom (32). Klju ne komponente izboljšane imunske odpornosti pri teh starostnikih so izboljšanje imunske kompetence in celi - ne imunosti ter izboljšan oksidativni stres (13, 16). Telesno dejavni staro - stniki imajo vrednosti TCD+4 in TCD8+ podobne kot mlajši posamezniki ter tudi optimalnejšo rekrutacijo limfocitov med vnetnim procesom (20). Prav tako so razli ne raziskave prek prou evanja nivojev razli nih cito - kinov zelo dobro podprle telesno dejavnost kot odli en nefarmakološki ukrep za izboljšanje presnovne regulacije in imunomodulacije tudi pri debelih in diabetikih. etudi COVID-19 ni primarno presnovna bolezen, 60 je antikatabolen u inek vadbe pomemben pri kontroli vnetnega odziva (33, 34). Povzetek dobrobiti telesne dejavnosti na faktorje, ki vplivajo na nastanek in potek bolezni COVID-19 je zbran v Tabeli 1 (prirejeno po 35). Karantena, socialna izolacija in distanciranje ter zaprtje objektov, namenjenih vadbi, so ob izbruhu pandemije COVID-19 mo no vplivali na vklju evanje vadbe v zdravstveno preventivo in zdravljenje razli nih oblik te bolezni. Ker ta na in življenja vodi k vedenjskim spremembam, so se mnogi v tem stanju še lažje prepustili sede emu življenjskemu slogu in obsedenosti s hrano ter hiperfagiji, v socialno varstvenih ustanovah pa so zaradi ukrepov izolacije in karantene ter kadrovskih stisk opustili gibalne dejavnosti. Ker ti ukrepi mo no na enjajo tudi psihološko zdravje, se je pojavila ne - varnost velike zdravstvene škode tako na duševnem kot telesnem zdravju Tabela 1. Vpliv telesne dejavnosti na dejavnike imunopatogeneze COVID-1. Zaš ita pred okužbo zgornjih dihal Izboljšanje provnetnih in presnovnih u inkov debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in metabolnega sindroma Zmanjšanje tromboti nih in ishemi nih zapletov Zmanjšanje imunosenescence antipatogena • imunost izboljšana • imunovigilanca manjša • poškodba plju nega in drugih tkiv znižanje sistemskega • vnetja zmanjšanje • visceralnega maš evja izboljšanje presnove • glukoze in maš ob, pove anje ob utljivosti na insulin manj infekcijskih • zapletov manj • trombogeno stanje manj • proaterogen o stanje pove ana • imunska kompetenca izboljšanje • celi ne imunosti manj • komorbidnosti 61 (21). Vsi ti ukrepi lahko zmanjšajo tudi imunovigilanco in imunokompe - tenco posameznikovega imunskega sistema prek zmanjšanja presnovnih rezerv z izgubljanjem miši ne mase in s pridobivanjem maš evja ter s po - slabšanjem obvladovanja vnetnih stanj pri kroni nih boleznih in z napredo - vanjem kahekti nih presnovnih sprememb funkcije celic NK in limfocitov TCD8+, kar slabša protivirusno obrambo (36). Prav tako je potrebno pou - dariti, da pove anje vsakodnevnega stresa sproža sproš anje kortizola in posledi no inhibicicijo protivirusne obrambe. Da bi zmanjšali negativne posledice neaktivnosti, presnovnega in dušev - nega stresa na imunski sistem, je potrebno tudi v pogojih prepre evanja okužb z virusom SARS-CoV-2 poudariti pomen telesne dejavnosti in jo izpostaviti kot enega od klju nih ukrepov za izboljšanje in vzdrževanje funkcije imunskega sistema. Zato ameriško združenje za športno medicino (ACSM, ang. American College of Sports Medicine) tudi v asu karanten - skih in izolacijskih ukrepov pri zdravih priporo a upoštevanje izhodiš svetovne zdravstvene organizacije za telesno dejavnost (37). Odrasli naj bi bili zmerno telesno dejavni najmanj 150 minut na teden, otroci pa 300 minut. Ob tem naj bi vsaj 2-krat tedensko izvajali vadbo proti uporu. Zado - stujejo že osnovne telovadne vaje z lastno težo. Pri vadbi si posamezniki lahko pomagajo tudi s spletno ponudbo in si jo prilagodijo glede na svoje sposobnosti. ACMS ob tem še dodatno opozarja, da se je potrebno izo - gibati daljšim obdobjem mirovanja, kar je še zlasti pomembno za starejše. Ob izvajanju vadbe je potrebno upoštevati posameznikove zmogljivosti in zdravstveno stanje. Kadar se ob vadbi pojavi pretirana zadihanost, suh kašelj ali povišana telesna temperatura, je potrebno kontaktirati osebnega zdravnika, saj ti simptomi nakazujejo tudi COVID-19. ZAKLJU EK Patogenetski mehanizmi razvoja covida-19 še niso razjasnjeni, vendar znanstveni podatki nedvomno kažejo, da posameznikova funkcija imun - skega sistema nedvomno igra klju no vlogo v preventivi in obvladovanju okužbe s SARAS-CoV-2. S slabšo prognozo covida-19 je povezano ne - ravnovesje v imunskem odzivu prirojenega in pridobljenega imunskega 62 sistema, predvsem prek mehanizmov citokinskega viharja in limfopenije, pridružene motnje koagulacije in dejavnikov, povezanih z gostiteljem, kot so sistemsko vnetno stanje s katabolno nastavitvijo presnove ob debelosti, metabolnem sindromu in SB-2. Zaradi imunosenescence in pogostejših kroni nih bolezni so še posebej ogroženi starostniki. Redna in vsaj zmerno intenzivna telesna dejavnost je mo an spodbujeva - lec in regulator imunskega odziva ter izboljšanja prehranskega in presnov - nega pri debelosti in kroni nih boleznih. Ti u inki so še posebej pomembni za prepre evanje imunosenescence pri starostnikih ter tako izboljšanju njihove imunovigilance in kompetence imunskega sistema pred okužbo z virusom SARS-CoV-2. Zato je tudi ob ukrepih za obvladovanje pandemije potrebno vzpodbujati gibalne aktivnosti in pomagati vzpostaviti možnosti za njihovo izvajanje. Splošna izhodiš a za vadbo predstavljajo priporo ila svetovne zdravstve - ne organizacije za telesno dejavnost. Individualno prilagojena in redna zmerno intenzivna vadba zaradi izboljšanja odziva na virusno okužbo tako predstavlja možno dodatno podporo imunskega sistema pri prepre evanju in obvladovanju epidemije COVID-19. LITERATURA Delves P . J., Martin S. J., Burton D. R., Roitt I. M. Roitt’s Essential Immunology. 12th 1. ed. London, England: Wiley-Blackwell, 2011. McDade T. W. Life history, maintenance and the early origins of immune function. 2. Am J Hum Biol. 2005; 17: 81–94. doi: 10.1002/ajhb. 20095. Simpson R. J., Cosgrove C., Chee M. M. et al. Senescent phenotypes and telomere 3. lengths of peripheral blood T-cells mobilized by acute exercise in humans. Exerc Immunol Rev. 2010; 16: 40–55. Franceschi C., Bonafè M., Valensin S. et al. Inflamm-aging. An evolutionary perspective 4. on immunosenescence. Ann N Y Acad Sci. 2000; 908: 244–254. WHO. World Health Organization. Coronavirus disease (COVID19) Pandemic [ogled 5. 11. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.who.int/emergencies/ diseases/novel-coronavirus-2019 63 WHO. Scientifc Group on Viral Respiratory Diseases & World Health Organization. 6. Viral respiratory diseases: report of a WHO scientifc group [on viral respiratory diseases; Geneva, 2–6 April 1979]. Geneva; 1980. 63 p. (Technical report series/ World Health Organization). Li X., Geng M., Peng Y ., Meng L., Lu S. Molecular immune pathogenesis and diagnosis 7. of COVID-19. J Pharm Anal. 2020; 10(2): 102–8. doi.org/10.1016/j.jpha.2020.03.001 Wang P.-H., Cheng Y. Increasing host cellular receptor-angiotensin-converting 8. enzyme 2 (Ace2) expression by coronavirus may facilitate 2019-ncov infection. bioRxiv. 2020. doi.org/10.1101/2020.02.24.963348 Davison G., Kehaya C., Jones A. W. Nutritional and physical activity interventions 9. to improve immunity. Am J Lifestyle Med. 2016; 10: 152–169. doi: 10.1177/1559827 614557773. Campbell J. P., Turner J. E. Debunking the Myth of Exercise Induced Immune 10. Suppression: Redefining the Impact of Exercise on Immunological Health Across the Lifespan. Front. Immunol. 2018; 9: 648. doi: 10.3389/fimmu. 2018. 00648. Mello C., Aguayo E., Rodriguez M. et al. Multiple classes of antiviral agents exhibit 11. in vitro activity against human rhinovirus type c. Antimicrobial Agents Chemother. 2014; 58(3): 1546–55. doi.org/10.1128/AAC.01746-13. Cao X. COVID-19: immunopathology and its implications for therapy. Nat Rev 12. Immunol. 2020; 20(5): 269–70. doi. org/10.1038/s41577-020-0308-3. Li H., Liu L., Zhang D. et al. SARS-CoV-2 and viral sepsis: observations and 13. hypotheses. Lancet. 2020; 39(10235): 1517–20. Li G., Fan Y ., Lai Y . et al. Coronavirus infections and immune responses. J Med Virol. 14. 2020; 92(4): 424–32. doi. org/10.1002/jmv.25685. Prompetchara E., Ketloy C., Palaga T. Immune responses in COVID-19 and potential 15. vaccines: lessons learned from SARS and MERS epidemic. Asian Pac J Allergy Immunol. 2020; 38(1): 1–9. doi.org/10.12932/AP-200220-0772. Liu J., Li S., Liu J. et al. Longitudinal characteristics of lymphocyte responses and 16. cytokine profles in the peripheral blood of SARSCoV-2 infected patients. EBioMedicine. 2020; 55: 102763. doi.org/10.1016/j.ebiom.2020.102763. Spiezia L., Boscolo A., Poletto F. et al. COVID-19-related severe hypercoagulability 17. in patients admitted to intensive care unit for acute respiratory failure. Thromb Haemost. 2020. doi.org/10.1055/s-0040-1710018 Sargiacomo C., Sotgia F., Lisanti M. P . COVID-19 and chronological aging: senolytics 18. and other anti-aging drugs for the treatment or prevention of corona virus infection? Aging (Albany NY). Shaw A. C., Joshi S., Greenwood H. et al. Aging of the innate immune system. Curr. 19. Opin. Immunol. 2010; 22: 507–13. 64 Ewers I, Rizzo LV, Kalil F. Imunologia e envelhecimento. Einstein. 2008; 6 (Suppl. 20. 01): S13–20. Ayres J. S. A metabolic handbook for the COVID-19 pandemic. Nat Metab. 2020. 21. doi.org/10.1038/s42255-020-0237-2. Ryan P. M., Caplice N. M. Is adipose tissue a reservoir for viral spread, immune 22. activation and cytokine amplifcation in COVID19. Obesity. 2020. doi.org/10.1002/ oby.22843. Trim W., Turner J., Thompson D. Parallels in immunometabolic adipose tissue 23. dysfunction with ageing and obesity. Front Immunol. 2018; 9: 169. doi.org/10.3389/ fmmu.2018.00169. Petrakis D., Margin D., Tsarouhas K. et al. Obesity – a risk factor for increased 24. COVID-19 prevalence, severity and lethality (Review). Mol Med Rep. 2020. doi.org/ 10.3892/mmr.2020.11127. Woods J. A., Davis J. M., Smith J. A., Nieman D. C. Exercise and cellular innate 25. immune function. Med Sci Sports Exerc. 1999; 31: 57–66. 38. Smith J. A., Gray A. B., Pyne D. B., Baker M. S., Telford R. D., Weidemann M. J. 26. Moderate exercise triggers both priming and activation of neutrophil subpopulations. Am J Physiol. 1996; 270: R838-R845. Gleeson M. Can nutrition limit exercise induced immunodepression? Nutr Rev. 2006; 27. 64: 119–131. doi:10.1301/nr. 2006. Nieman D. C. Coronavirus Disease-2019: a tocsin to our aging, unft, corpulent, and 28. immunodefcient society. J Sport Health Sci. 2020 doi.org/10.1016/j.jshs.2020.05.001. Laddu D. R., Lavie C. J., Phillips S. A., Arena R. Physical activity for immunity 29. protection: inoculating populations with healthy living medicine in preparation for the next pandemic. Prog Cardiovasc Dis. 2020. doi.org/10.1016/j.pcad.2020.04.006. Simpson R. J., Katsanis E. The immunological case for staying active during the COVID-19 30. pandemic. Brain Behav Immunity. 2020. doi.org/10.1016/j.bbi.2020.04.041. Ferreira M. J., Irigoyen M. C., Consolim-Colombo F., Angelis K. Physically active 31. lifestyle as an approach to confronting COVID19. Arq Bras Cardiol. 2020. doi.org/ 10.36660/abc.20200235. Damiot A., Pinto A. J., Turner J. E., Gualano B. Immunological implications of physical 32. inactivity among older adults during the covid19 pandemic. Gerontology. 2020. doi.org/10.1159/000509216. Luzi L., Radaelli M. G. Infuenza and obesity: its odd relationship and the lessons for 33. COVID-19 pandemic. Acta Diabetol. 2020; 57(6): 759–64. doi.org/10.1007/s00592- 020-01522-8. 65 Bornstein S. R., Dalan R., Hopkins D., Mingrone G., Boehm B. O. Endocrine and 34. metabolic link to coronavirus infection. Nat Rev Endocrinol. 2020; 16(6): 297–8. doi.org/10.1038/s41574-020-0353-9. da Silveira M. P., da Silva Fagundes K. K., Bizuti M. R., Starck É., Rossi R. C., de 35. Resende E. Silva D. T. Physical exercise as a tool to help the immune system against COVID-19: an integrative review of the current literature [29. julij 2020; spletna objava pred tiskom]. Clin Exp Med. 2020; 1–14.doi:10.1007/s10238-020-00650-3. Simpson R. J., Katsanis E. The immunological case for staying active during the 36. COVID-19 pandemic. Brain Behav Immunity. 2020. doi.org/10.1016/j.bbi.2020.04.041. ACSM. American College of Sports Medicine. Staying Active During the Coronavirus 37. Pandemic [ogled 11. 11. 2020]. Dostopno na: https://www.exerciseismedicine.org/assets/page_documents/EIM_Rx%20for%20H ealth_%20Staying%20Active%20During%20Coronavirus%20Pandemic.pdf