List 46.
Gospodarske stvari.
O molznih kravah.
Pravo vrednost molzne krave presoditi, je res težka reč. Nihče menda ne bo tukaj popolnega odgovora pričakoval , le bolj povrhoma bodem nektere skušnje povedal, od kterih se nadjam , da mi jih pritrdijo praktični živinorejci.
Dobra molzna krava se najlože po obilnosti in dobroti mleka ceniti da.
Ne bom pa očitnih znamenj vrle molzne krave v misel jemal; vsak kmetovavec ve z mano vred iz vna-njih znamenj kolikor toliko dobro od slabeje krave ločiti, in mi bo potrdil, da tanki rogovi, dolg in tanek rep, mlečne žile in velika posoda ne store vselej dobre in molzne krave. Takih znamenj ne čislam preveč; le takrat, če se lepa podoba tudi z dobrimi lastnostmi krave popolnoma ujema in nje notranji značaj vnanjim znamenjem prilikuje, pravim, daje krava veliko vredna in se po obilem mleku splačuje.
Koliko dobra krava dan na dan mleka daje, se zve, če se po vsaki molži zmeri. Pa tudi tukaj ni vse do zobca gotovo; kravja molža se ravna večidel po stanu živinčeta in po krmi, ktera se ji poklada, in če se že obilniša ali manjša molža po stanu živinčeta ravna, ravno tako je tudi, kakor me lastne skušnje uče, po klaji bolje ali slabeje mleko.
Znano je, da so živinorejci zadovoljni, če imajo krave le obilo mleka, in ne gledajo na dobroto, ker obilo in dobro mleko ceno kravjo jako jako povikša. O dobrem mleku namreč je moj namen tukaj besedico spregovoriti.
Da je dobrota mleka razločna, nam ni treba tukaj posebej govoriti; to vsak ve, povsod se govori o mleku vodenem (slabem) ali pa mastnem (dobrem); al pravi razloček ve le malo kdo, da ima ena krava pri isti piči štirikrat več mleka kakor nje vrstnica, ali pa da je nje mleko štirikrat več vredno kakor nje sosede, to je pa tako, da je, postavimo, 6 bokalov mleka, ki se ga na dan od ene krave namolze, ravno toliko vredno kakor 24 bokalov od kake druge. Akoravno so taki prigodki redki, vendar le kažejo, da mora dobrota mleka z obilnostjo v tanki zvezi biti, čeravno se pri mlečnem gospodarstvu tudi na dobiček bolj kakor na dobroto gleda.
Opazoval sem razločke o smetani, ki jo daje to ali uno mleko. Se ve, da pleme in rod dela velike razločke. Kar sem o tem skusil je to-le:
1.    Moje skušnje o smetani vsaki dan od raznih krav namolzenega mleka so kazale, da je razloček med 4 in 17 odstotki.  4 in 17 gotovo je velik razloček!
2.    Zjutraj  namolzeno   mleko  je   naj slabeje,
z večer no   pa   najboljše,   najmastneje.    Opoldne namolzeno je v sredi med tema.
3.     Mleko, ktero se sprvega namolze, je veliko bolj redko, kakor nazadnje namolzeno. To pričuje, kako važno je, da se, ako se ravno že proti zadnjemu malo mleka dobi, vime prav do čistega izprazni, ker ima največ smetane v sebi. To je očiten dobiček na smetani, — pa tudi odvrne večkrrAt bolezni vimenske, kakor je ovčeč ali sajovec (unetjuj na vimenu. Ne, copernice ne delajo ovčičev ali sajevcev, ampak nemarne dekle, ki ne pomolzejo krave do čistega. Švicarji imajo raje možke, da molzejo, kakor pa ženstvo.
4.    Lep in znosen život kravji tudi nekoliko pripomore, da se v mleku več smetene napravi. Ravno tako priporoča k boljšemu mleku in mastneji smetani klaja. Da imajo stareje krave (po tretjem teletu), ki že delj časa molzejo, tudi bolje in mastneje mleko od mladih, ki začnejo še le molsti, je sploh znano; manj znano je pa tudi, da se prememba hleva ali pa prestava krave na kak drug Ji raj v hlevu tudi na mleku za kratek čas spozna. Ce se krava včasih zmerno prehodi, ima mastneje mleko.