debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in padci (in z njimi povezane poškodbe glave). Pomembni pa so tudi varovalni de­javniki, ki zmanjšujejo tveganje za pojav demence. Pomemben dejavnik je višja stopnja izobrazbe. Izobraženi možgani imajo vec virov in se lažje spreminjajo na podlagi novih informacij. Tu je kljucen pojem kognitivna rezerva. Gre za mental-no odpornost zoper možganske okvare, ko izgubo ene sposobnosti nadomesti-mo z drugimi še obstojecimi. Izobrazba kognitivno rezervo povecuje. Ucinkoviti varovalni dejavniki so tudi dvojezicnost, telesna dejavnost, pozitivna naravnanost in aktiven življenjski slog. Kaj lahko torej sami storimo za prepre-cevanje demence? Jejmo uravnoteženo prehrano, v kateri je dovolj mineralov in vitaminov. Poskrbimo za kvaliteten pocitek in spanje. Redno se gibajmo, ce le mogoce na prostem. Izogibajmo se škodljivim navadam. Pijmo zadosti vode. Zapolnimo svoj prosti cas s smiselnimi dejavnostmi v družbi prijateljev. Kadar­koli se lahko zacnemo uciti novih stvari. Vodja delavnice nam za konec predsta-vi še primer sistematicnega kognitivnega treninga. • ponedeljek: Med kuhanjem držite kuhalnico v levici namesto desnici (ali obratno). • torek: Delo na vrtu. Cim zahtevnej­še so rastline, tem bolje za možgane. • sreda: V trgovini sproti seštevajte cene nakupljenega. • cetrtek: Vpišite se v plesni tecaj. Ucenje korakov ucinkovito krepi spomin. • petek: Ribe so odlicne za kosilo, hkrati pa tudi za možgane. • sobota: Povabite prijatelje na družabno igro. • nedelja: Izkoristite dan za kolesar­jenje ali daljši sprehod. Alen Sajtl Jennifer L. Smith, PhD (Mather Institute),Virginia Thomas, PhD (Middlebury College), & Margarita Azmitia, PhD (UC Santa Cruz) SEEKING SOLI­TUDE. Motivations for “Alone Time” among Senior Living Residents. https://www.matherinstitute.com/wpcontent/uploads/ 2022/12/MI_SeekingSolitudeReport_FNL2.pdf ISKANJE SAMOTE – MOTIVACIJA ZA CAS S SAMIM SEBOJ V DOMOVIH ZA STAREJŠE Raziskovalci iz Mather inštituta, fakul­tete Middlebury in Kalifornijske univerze Santa Cruz so leta 2021 med stanovalci do-mov za starejše opravili anketo o samoti in dobrem pocutju. V raziskavi je sodelovalo 397 starejših ljudi, 71 % ženskega in 29 % moškega spola, vecina je bila višje izobra­žena in dobrega zdravja. Dobra polovica je bila porocenih, 43 % pa že ovdovelih. Razi­skave so se lotili, ker so prednosti družbene vkljucenosti že dobro dokumentirane, manj znanega pa je o prednostih casa pre­živetega v samoti. Samota ali cas preživet s samim seboj je lahko pomembno in pri­jetno doživetje. To je za marsikoga cas za razmislek, obujanje spominov, sprostitev, pocitek in udejanjanje lastnih interesov. Poudariti so tudi želeli, da se posamezniki razlikujejo glede na to, koliko casa želijo preživeti sami in z drugimi. Ljudje se namrec iz razlicnih moti­vacijskih razlogov odlocajo za samoto, razlogi za to pa so lahko pozitivni ali negativni. V študiji so med starejšimi stanovalci opravili raziskavo, ki je me-rila pozitivno in negativno motivacijo za samoto. Med pozitivne razloge sodi motivacija po preživljanju casa v samoti, ker nam je to v zadovoljstvo (intrinzicna motivacija), cas za razmislek, pocitek in osebni interes. Med negativne razloge pa sodi izogibanje socialnemu nelagodju in izkljucenosti. V raziskavi so se med stanovalci po­kazali štirje profili: iskalci družabnosti (social seekers), iskalci samote (solitude seekers), neodloceni samotarji (ambiva­lent loners) in socialni izogibovalci (social avoiders). Vsi štirje profili imajo razlicno motivacijo za samoto in izkazujejo razlic­no stopnjo dobrega pocutja. Iskalci družabnosti so imeli nizek nivo pozitivne in negativne motivacije za samoto in dajejo prednost preživljanju casa z drugimi. Zanje je znacilno, da so zado­voljnejši z življenjem, so duševno bogatejši, samostojnejši, manj osamljeni in imajo vecji socialni krog kot ostali trije profili. Iskalci samote so imeli najvišji nivo motivacije za samoto in podpovprecen nivo negativne motivacije, kar nakazuje, da so predvsem motivirani za preživljanje casa sami, ker v tem uživajo. Imajo višje zadovoljstvo z življenjem kot socialni izogibovalci in neodloceni samotarji in dosegajo najvišjo raven duševnega bo­gastva (izraz oznacuje prepricanje, da je nekdo živel življenje polno edinstvenih in bogatih izkušenj), so samostojni, manj osamljeni in se družijo vec kot socialni izogibovalci in neodloceni samotarji. Neodloceni samotarji so imeli tako pozitivno kot negativno motivacijo višjo od povprecja za samoto, kar nakazuje, da se odlocijo za samoto tako zaradi zadovoljstva kot tudi zaradi izogibanja socialnemu nelagodju. Zanje je znacilno manjše zadovoljstvo z življenjem. Socialni izogibalci so imeli najvišji nivo negativne motivacije za samoto in povprecno raven pozitivne motivacije, kar nakazuje, da je socialna tesnoba in nelagodje tisto, kar jih motivira, da pre­živijo cas sami. Porocali so o manj smisla v življenju v primerjavi z ostalimi tremi skupinami in so bili na splošno manj vkljuceni v dejavnosti. Te ugotovitve kažejo, da je motivacija, na kateri temelji želja po iskanju samote, kljucni dejavnik, ki doloca, ali je samota oziroma preživljanje casa s samim seboj koristna. Ce ima starejši clovek pozi­tivno motivacijo za samoto, potem ta ne pomeni tveganja, ampak pozitivno vpliva na clovekovo pocutje. V domovih za stare ljudi kot tudi v domacem okolju lahko podpiramo to samoto na razlicne nacine: s prostori za umaknitev in tišino, s podpiranjem posameznikovih življenj­skih interesov in ohranjanju le-teh tudi v starosti kolikor je v prilagojenih razmerah to potrebno oz. možno. Po drugi strani pa je pomembno biti pozoren na razloge za manjšo socialno vkljucenost starejših ljudi, pri katerih prevladuje negativna motivacija, kot so obcutki nelagodja in izkljucenosti, saj ti mocno vplivajo na ka­kovost njihovega življenja. Priporocljivo je oblikovanje vkljucujocega in prije­tnega vzdušja ter ustvarjanje dostopnih prostorov in aktivnosti. Zaradi izgube sluha in s tem povezanimi težavami pri komunikaciji in interakciji z drugimi se nekateri umaknejo iz socialnega življe­nja. Na podrocju duševnega zdravja in pri reševanju socialnih težav (na primer socialne tesnobe) je potrebno zagotavljati podporo, kot je lahko pogovor s usposo­bljenim strokovnjakom. Katja Bhatnagar Vir: Bogataj, Nevenka & Košmerl, Tadej & Vec, Ta-nja & Kroflic, Robi & Gaberšcik, Alenka & Kovacic, Matija & Sovinc, Andrej. (2023). Znamenja trajnosti. https://www.researchgate.net/publication/ 376557885_Znamenja_trajnosti ZNAMENJA TRAJNOSTI Ob lanskoletnih katastrofalnih popla­vah v Sloveniji, visokih temperaturah in dolgotrajni suši in tudi drugih naravnih ujmah preteklih let, se lahko prav vsak zamisli o spremembah, ki se dogajajo v našem okolju in z naravo. Žal nas naravne nesrece presenecajo vse pogosteje in nam povzrocajo cedalje vec škode. Obenem danes tudi vemo, da clovek s svojim pre­komernim delovanjem onesnažuje okolje, pospešuje podnebne spremembe in kvari življenjske razmere na Zemlji že za seda­nje, predvsem pa za prihodnje generacije. Že dobra tri desetletja se svet zato bolj ali manj uspešno prizadeva za trajnostni razvoj in v ta namen podpisuje številne mednarodne sporazume, ki poudarjajo ravnovesje med ekološkim, socialnim in ekonomskim vidikom. Trajnostni razvoj v praksi pomeni to, da kot posamezniki in družba živimo tako, da imamo dovolj, ob enem pa iz narave vzamemo (le) toliko, da to ne ogrozi blaginje tudi našim zanamcev. Strokovna monografija Znamenja trajnosti predstavlja slovenske primere trajnostnega ravnanja. Izdal jo je An-dragoški center Slovenije že leta 2013, oktobra 2023 pa je izšla nova, prenovljena izdaja. V njej so v prvem delu predstavlje­ni klasicni prispevki o trajnosti, v katerih je poudarjeno, da trajnost ni le modna muha zadnjih desetletij, ampak davna sopotnica clovekovih stisk in modrost preživetja naših prednikov. V prenovljeni izdaji beremo tudi o okoljski etiki, kljuc­nih smernicah na podrocju izobraževanja odraslih za trajnostni razvoj in o vzgoji za trajnostni razvoj. V osrednjem delu monografije so predstavljeni primeri manj znanih slo­venskih zgledov trajnosti, predvsem tisti v majhnih skupnostih, kjer trajnost pre­sega posameznika ali eno generacijo in omogoca preživetje in kakovostno bivanje znotraj naravnih meja samoobnavljanja; torej tam, kjer vlada ravnotežje med sku­pnostjo in njenim naravnim okoljem. Av-torji na podlagi teh primerov opozarjajo tudi na ravnotežje med razvojem, odpira­njem skupnosti in ohranjanjem tradicije, med mesti in vasmi, med generacijami in podobno. Nekaj predstavljenih zapisov iz osrednjega dela monografije o trajnosti na slovenskem iz preteklosti do danes smo strnili v nadaljevanju. Poseben poudarek je na upravljanju gozdov na Slovenskem, saj tu najdemo najstarejše zapise o trajnosti.