Leto IV.» štev. 38. V Gelln, soboia duel, aprila 1922. Pottnlaa qlacana o goto^inf. Stane letno 48 Din, meseiiio iuin, za inozernstvo Ietno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca W p. Reklame ined tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane 50 p. Izhaja vsak torefc, čeirtek In sobofo. UrednE&tvo Strossmajerjeva ul. Št. I, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravniätvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon Št. 65. C=a Račun kr. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. "=4 Razdelitev države v oblasti. Dr. Fr. Ilešič (Zagreb). \prašanje razdelitve državc v obia- sti ul vcč vpraSanje. V glavnih potezali od Zaxreb ali Karlo- vec ali varaždinski Hrvati pod Marl- bor. ¦.; tu šele bi se nveljavi! i Prescrc« i Cankar •.. Da je Istra ostala pri nas, bi se bila stvar naravneje razvijala. Ni dvoina, da bt tvorila Istra posebno oblast, a ne s.t- ina, inarveč prirodno z delom Cloriškc in Notranjske. Pojem politične S'ovenije bi s tern prenehal biti. Bolj neffo pri Hrvaiili in Srbih • jc treba pri Slovencih najilašati potrebo deiitve v več oblasti. Slovenei imajo nainreč dandanes fuktieno svoj (erito- rUalni separatizem: vsi Siovenei. kar jiii je v naši -državi, so doslej ena pokrajina t. j. »pleme« in politični tcritorij sc kri- .;eta. Tega ni niti pri Hrvatili niti pr! Srbih. Eksistira lirvatska. ki pa je ob- enem nroeno srbska; a Hrvati so tudi v pokrajini Daljnaeiji in v Hosni-MerecR'o- vini ter na bivšeni južnem O^rskem; Hrvati so torej že »parcelirani«. Srbi so razen v Srbiji, Macedoniji, Crni Gori tu- Ji v Bosni, Vojvodini, v Dalmaciji. v Hr- zdrVizei^^^Wij^Vr^U^m^j^V^Hi^iL Slovenija je via faeti nastala šele, ko sc je rodila Jutfoslavija. Napravili snio se y.n politične Slovenee, ko b\ bili inoraTi .sivariio postajati Juxosloveni. Kakor eesto. inoramo sedaj storiti korak nazaj, zato da bonvo potem leni krepkuje storili dva tri korake naprej, t. j., Zedinjena Slovenija mora po formi vazpasti v dva dela, zato cla Slovenee po vsebini tein lazic preide v .lu.^oslo- vena. Zn iak razvoj de!ite\- drža\re v ohiasii ni ediiio. a je eiio srodstvo. VELIK ZBOR Z/UJPIS1KOV DE- MOKRATSKE STRANKH se vrši v ne- tleljo 0. aprila 1*>22 ob 10. uri dop. v ve- liki dvorani Narodnega doina v Maribo- ru. Na ilnevnem redu .ie ustanovitev e- noine politične orsanizacije za wsaribor- sko volllno okrož.ie for volitev odbora. Na zboru poroca uar. posl. dr. Kukovec. Zdravstvena vzgoja mladine. (Polemieno kritieen spis.) Predaval na Lhidskem vseu^ilišeu v Celjii jf. dr. Mano Dereani. (Dalie.) Vsa v/.KoJa dojenca obsto.ia le v nc- ^i in zdravi, primenii hranitvi. Povdar- jati pa inoramo: »Edino zdrava hrana za dojenca je materino mleko, edino pvavo pitanje zanj je doienje.« Zdravje staršev in zdravo spohio Xivljenje zakonskih in nezakonskih, jt prvi poKoj zdravuga zaroda in začetek zdrave vzguie otrok, Zdravstvena mo- ra la ne dela razlike med zakonskimi in nezakonskimi rodilelji in otroci, predpi- suje pa prvim in druKiivi xlede /dravc vzgoje enake dolžnosti do otrok. Zahte- va po nravstveno zdravem življenjn ro- diteljev sloni na dejstvn, da je nasprotna nezdravo nele za roditelje nego tudi za potomce. V nadaljneni se držimo v neü'i rna- !esa otroka v glavnein tega navodila, da je otrok iie/no bitje, ki mu ne prija vse, kar odrasleinu mo.^oee ne škodnje. Kot driijfod v življenju vporabljaiino tudi v vzgoji vse higijenicne pridobitve. To so vsi predpisi in pravila splošnejca zdrav- stva: Uporaba snaxe, zdravej?:\ zraka, svetlobe, zmeruosti v vsakem oz'uu; priix)inočke. Čiiti manj ugibanj in po- sknšanj. teni bolje. V dvomih lie iseite nasvetov in p-omoei pri nepoklicanih. neve.šeih ljudeh - obniite so do stro- koviijakov. Med ljudstvom je še muogo nepo- irebnih kvarnih razvad, ceš da so v ko- rist in v lepoto telesu otrok. Take uepo- trebnosti se podedujejo od babie na ma- rere. od mater na heere. Se pred ne- ilavnini easom je bilo v modi silno za- drgavanje in süskanje prsnejra koša s siczuiki ali korzeti —- posledica je bila /.e ZRodna pokvarba kosa in notranjili nstrojev. Ta razvada posc^ala je žo v predsolsko dobo, da so sc s stezniki prcžemale že male deklice — in v go- lovih sainostanskih šolali so uporabljall pravcate oklcpe češ, da bi se pri dekli- eah tako zabranil prebujni razvoj. Drujia taka poxrescjia razvada je pretesao povijanje nežnega otroškega 1-MILE ZOLA: j Oospa. Neigeon. (Iz irancosčine.) (Dalje.) Daini sta se obrnili hi nasmeiali- Cutil sem udaree te«a driigcjja svidenja. Hilo je odloeilno. (iospa Neigeon me je ^riedla /, enim samim pogledom njenrn črnlii oči, med tern ko se mi je dozde- valo, da sem uašcl prijateljico v gospel (ktueherauti. Tokrat je udarila strela. Imela je mal rumen klobuk. okrašenega z vejico rož, njena obleka je bila svilena „odložcna z runicnkastim satenom, to- -ieta je bila zclo vidna in obenem /elo lepa. Na prvi polled se mi je zdela nn solncu, kakor da bi bila Iue okrog njeL Pcliks je začcl govoriti. »Kaj ne nič posebnega,« je rekci. :»Do sedaj še nisem nic vide!.« »Moi Bor,« je odgovorila Beria, .tako je kakor vsako leto.« Potem se ie obrnila proti zgornji vrsti slik. »Poglejte vendar to niajhno shko. r.a katero me je opozorila Louisa. Oble- ka je izvrstna. Qospa Rochetaille ic imc- la skoro ravno tako na zadniem pl^sn v t'lyseju.« «Da,« je zamrmrala Louisa, »samo da so gube mi prcdpasuiku kvadraiastc.« Znova so motrili malo sliko, ki je predstavljala da mo v svojem budoariu, stojeeo pri pcci s knjigo v roki. Slika so mi je zdela srednje dobra. vendar sem cutil vcliko simpatije do slikarja. »Kjc je vendar?« je prašnla Beria ter iskala okrog sebe. »Vsakih deset korakov nas zgubi.« (io\orila je namree o svoieui so- ))rogu. »(iauelicraud je tain doli.« je odgo- \--oril mirno Feliks, ki je videl p.rav vse ijiidi. (ileda velikega Kristusa iz slasl- korja, nabitcga na križ iz kruhovega testa. Res, soprog je hodil kar sam /. mlr- nim obrazom, na katerem ni bile» nobc- uega sled a zanimanja, z rokami na hrbtu po dvoranah. Ko nas je zapazil, se )e pribJižal, nam dal roko ter rekel / vese- lim obrazom: »Ali ste zapazili iam doli Kristusa, v katerem je izražen precej dobro ver- ski Cut.« Dami sia šli in midva sva jim sledi- la z Oaucheraudom. Soprogova navzoč- nost narrui je dovolila, da sva jili sprem- ^ Ijala. Oovorili so o gospodu Neigeonu, ä ki bi iniel priti. Ce bode opravil pri sejl, kjer mora podati |)ojasnila o uek^m va- žneni vprašanju, dovolj zgodaj. Oauclic- raud se je držal mene in me obsipal s priiatelistvom. Zelo sitno sc mi ic zdelo, ker bi moral odgovoriti. Feliks se je smejal in me dregal na iahko v komolet. vendar nisem mogel razumeii. Porabil jo priliko, med teni ko sem h<". delai dru/.bo velikemu eloveku. ie šel pred nami / damanui. Posanrezne kose po- ?,f.'\"ova sem njel. »Torej vi greste zveeer v varieier« »Da najela sem ložo. Igrali bodo ti- sto snicsno burko ... Vzamein \as s sc- boj Louisa. Da. dn lioecm!« In dalje: «Olcjte sezona je koneana. Ta ra^- stava je zadnja -pariSka slavnost.« »Pozabili ste na tckme.« »Saj res, šla bi na tekmc \- Maison- Lafitte. Pravijo, da bode to nckaj kras- nega.« Med tern easom mi je govoril üau- ehcrnud o Boquetu, ter rekei, da io to lepo posestvo, katerega vrednost je moj oee i>odvojil. Cutil sem njegovo iaska- nje. Nič vee ga nisem poslušal Vsako- krat, kadar smo se ustavili pTed kaksno sliko, sc me je dotaknila Louisa z njeno dolgo vleeko. Njen bel vrat vkk! ernimi lasmi je bil uežen kakor kakega dečka. Drugače je ohranila otroško obnasauje, kar me je mak> iezilo. Zelo so jo po- zdravljali, obraeala je nase pozornost s svojim glasnim smeliom in svojo toaleto. Dva ali trikrat se je obruila in me ostrn pogledala. Sei sein kakor v san.iah, nc mogel bi povedati, koliko ur sem jo sle- d.H tako, zmiičcn od üaueheraudovega besedieenja, osJcpljen od raznih slik, ki so visele na desno in na levo. Iniel seiü samo zavest. da so gledalei vzdignil? precej prahu po dvorauah ter da sem grozno utrujeu, med tem ko so se žen- ske dobro držale in smejale. Ob šcstih me je povabil Feliks iui veče.rjo in mi nenadoma rckel pri de- sert u: »Zahvaijiijem se ti.« «Zakaj vendar?« sem ga vprasa? preseneeen. »Da si bil toliko delikaten in nisi dvorjanil gospej Gaucheniud. Toraj ti imaš rajše brunetke.« Nisem mogel, da ne bi porudecif. Hitro je pristavil: »Nočcrn tvojih zaupnosti. Obratuo, ti si Iahko zapazil, da nisem hotel posre- dovati. Ja2 mislim, da mora clovck sam napraviti utno dobo živlienja.« Ni se več smcjal, postal ie resen iu liubezniv. Stran 2. »NOVA DOBA Stiv. 3S. telesca, ki ie zelo kvarno zdraveniu ran- voju in naravni rasti. Ni res. da bi bilo tesno povijanje potrebno za krcpitev tc- lesa, za uravnavo udov, ali da bi sc otrok vsled poviianja Preie pokoucu držal. Also lcži otrok od vsega poeelka povit in povezan kot zavoj v posteljci, ne more sc ran razvijati koš, ne morejo se zadostiio širiti pljuča; iidje. roke, nogc se lie morejo vaditi v gibaniu. stczanlii, brcanju, sploh nc more se že zgodaj kre- piti mišičje, kakor bi bilo potrebno. Vsled nerazvoja koša in pljuč po- staja diliauje površno, nczadostno. — Oiroci s slabo Tazvitim košeni ozko- prsni, tesnoprsni in zelo oodvrzeni ka- taroni in drngini boleznim sopil posta- nejo v splošncni man.j odporni. Torej: Ne povijajte dojencev ali vsai nc povi- jajte jili pretesno! Veliko ncjasnosii in zinede vlada jjlcde utrjevanja otrok. Kvarno in po- gubno je žc v nežni dctinski dobi za- početi s kakjm utrjevanjem telcsa. Na- silno utrjevanje z inrzlo vodo, inrzlimi polivi, nczadostnhn odevanjcin itd., slič- no bi bilo blazneinu početju, kot ec bi hoteli ncžno živčevje otrok navajati na hrnp in ropot življenia s tern, da bi bu- dili malcga otroka s streli saniokresa iz sladkega spanja. Dovoltti smemo le zracne in somčne kopeli, le za kratko dobo odmerjene. Zračna kopeli za tnale- ga otroka obstoji v tern, da ga puščamo v topli sobi ali v poletneni času nekaj ča:sa razgaljenega. Cim se pokažejo znaki, da otroka nirazi, ga nioramo ta- koj odcti- Na solnce vadimo začctkom« oprezno le obraz, roke in noge otroka, kcr prehudi solnčni žarki bi nežno kožo opekli. Kopanje otroka v mlačui vodi je žc starodavna navada in btli bi mnenja, da jc taka kopclj, ako ne traia prcuolgo. le nekaj miiiut, otrokn ugodna, prijetna in koristna. Že niaii otrok izraža veselje in zadovoljstvo s ploskanjem in brca- njem v kopeli. Ce ipomislimo, koliko casa je plod živel pred porodom v tem ino- krern elcmentii, bi tnentli. da inn ie ta ngodnost do kopeli že priro.iena. V ko- peii otroka tudi najlažjc osnažimo. Otrok se naravno poeasno razvija in krepi in rabi celo Icto in vee, da stop* «Jitfäfti^To jc' otVo ' razcuvbje,'Jco' p'refiaja otrok iz lege v hojo in stoio. Poscdati skuša otrok že prej. Na- pačno bi bilo, ko bi otroka prczgodaj si- jili se.cieti, stati in stopati. Paziti pa nio- ramo žc pri otrokn Id še saino leži, da pravilno leži; podlaga nc sine biti prc- mehka, pernica ni ugodna podlagi, ker sc pod tcžo telcsa vtero vzboklinc 5n kotline, ki ovirajo naravno lcžanje otroka. Ce skušamo otroka te dobe — namreč pred enim letom po koncu dr- žati, ali če ga posedamo. opazimo, da mu hrbtenica kloni vselej na prej, ker nagiba telescc vsled priroiene lastnosH. kot smo že omenili in vsled pretežkc glavice — vedno v prvotno lego plodu. Sloven skim ženam in dekletom. Nobeno dcjstvo menda niislccega človeka ne vznemiria tako. kakor gro- zovita podivjanost med vrstaini našega naroda. Pijančevanje, delamržnost, raz- uzdanost in celo zločinstvo se je tako razširilo, da jc postalo strah vse- one, ki resnieno ljubijo naše ljudstvo in dr- žavo. Zato smo imcle zadnie case raz- ne shode, na katerih se je ninogo naših ¦ iobrih glav posvetovalo, kako najti iz- hod iz močvirja, v katercm sc potap- Ijamo. In slišali so se glasovi, da morn- mo vsi na plan, da rnora vsak, ki ima sice in voljo, sc oprijeti dela. Zato se le tudi zenstvo cele Slovenijc zbralo k po- svet'ovanjii v Ljnbljani, da premisli, kjc in kako naj tudi 0110 zastavi svoje skronine silc. V zavesti, da pridna go- spoclinja hiši tri ogle podpira, smo skle- nile pokazati narodu. kaj zinore delav- no ženstvo. Na tem shodn smo sicer sli- j sale od ¦predstojnice državnc zašeltc dece tnko žalostne stvari, da nam je skoraj »pal pogum. Slovenija ima 80.000 sirot in polsirot in če je tudi samo \0% tch duse\rno ogroženih — dobimo vcli- kansko število 8000 dece, iz katerih bo- do zrasli zločinci, vagabundi. tali, kup- ljive ženske in druga taka propala bitja. In zakaj to? Kcr jih je miwgo v slabih rokah, katere nc samo, da jili uc vodijo na pravo pot, jih colo zapeljujejo k sla- bcinu in pohujšnjejo. Telesno oslabljenf in telcsno pokvarjoni so taki otroci že v šoli pohujšanje za druge, katere jc pa- metna niati skrbno varovala vsega slabcga. Ali pomaga prepoved lastnlm otrokom: s tem fantom, s to deklino ne smes hoditi?! Saj je včasih neizvedlji- \a. In če pomislimo dalje. a!i je otrok, ki jc samo kaj grdega in slabega vide'r, kriv, da je tak — more sploh biti drr- gačcn? Ali ne bi bila sprijen fant. po- kvarjena deklina morda dobra in pridn», Cc bi bili njuni stariši, varuhi, dobri Tn ijosteni? Take misli so nas navdajale In in težka nam je bila vest. Kaj čc nas bo 13og vprašal, kakor nekoč Kajna: Kje Je tvoj brat, tvoja sestra? Si storil kaj, Cin bi ga rcšil?! Vsi borno morali molčati, na kaj pa naj pokažemo, da smo storili? In tako je prišlo na Svečnico do sklepa. da ustaaiovimo slovenske žene »Decji dom« v Ljubljani, ki bo zavetiščc ¦ogroženih otrok cele Slovenije. TemeTt- , , . .........m,i iviaijeve porokc in zavetišče naj sc imenuje »Dcčji dom kraljice Marije«. In radost- uega srea smo poslušalc načrtc, kako s« bo tarn nadomestovalo sirotam stariSe ter se jih vzgajalo v pridne. delavnc ljudi-rokodelce, obrtnikc in drugo. Zato nam pa tudi ni upalo sree, ko smo sliša- lc velikansko vsoto, ki bo potrebna. tla sc uresnici načrt, 50 miliionov — zdi sc skoraj ncrnogoče. A že so se oglasile praktičnc racunarke, pa so dejale: nas Slovencev je 1 milijon, torej pride na I vsakega 50 K- In četudi jih je mnogo, ki sic bodo mogli dati nič, ie zato zopet innogo takih, ki bodo dali več. In saj tu- di ni treba vseh 50 milijonov spraviti v enem letu, v nekaterih letih pa jih ¦bomo prav gotovo. In zato bomo na dan kra- ljcve porokc položile tcmeljni kamen «Dcčjemu dornn«. Te vrste so namenjene vam, slo- venskim ženam in dekletom. Vse, prav vsc se bode mo morale združiti v skup- »Torcj ti meniš, da bi me ljubila?« sem dejal, ne da bi upal imenovati Louiso. »Jaz,« mi jc odgovoril, »jaz ne vcm od vsega skupaj ničesar. Stori, kar tt bode najbolje ugajalo. Bodeš že vide!, kako se bodo stvari zasukale.« Sprejel sem tc besede kot navduSe- vanje. Feliks jc začel zopet z ironičnlm glasom. Pol a go ma in šaljrvo mi je do- povedal, da bi Gaucheraud rad videl, če bi padel zaljublien okrog vratu njegovc žene. »Ti ne poznaš tega možakarja, ti ne veš, zakaj sc te ic tako držal. Upliv njegovega strica pada v tvojem okrajn in čc bi se moral predstaviti svojim vo- lilccin, bi moral pač računati na tvojega očeta •.. Presneto, bojim sc, da razn- mes" trcnutck, kedaj bi mu mogel biti koristen, med tem. ko ie danes mene potre-boval.« »To je. nizkotno.« sem zavpil> »Za- kaj bode vendar to sramoliio.« je mirn© začel. »MoTem li vedeti, če se je nör- čeval. Kadar mora imeti žena prija- telje, morajo ti priiatelji vsaj koristiti.« Ko sva sla iz rcstavranta. ni IJeliks omenil, da bode še1! v varicte. Jaz sem videl predstavo že predsinočnjem, ven- dar sem se zlagal ter kazal živahuo že- ljo, da bi spoznal igro. Kako !ep večer! Dami ste bili v sosednji loži najinih sc- dcžev. Ko sem obrail glavo, sem lahko sledil na Louisincm obrazu veselje, ki ga je imela nad salami igralcev. Dva dni prejc' so se mi zdele te burke nepriklacK- ne. Nič več sc nisem sjxidtikal nad njl- ini, obratno okusil sem veselje, zato kei so se mi zdele, da delajo vez med me- noj in Louiso. Predstava je bila zelo ne- dostojna in ona se je smejala nedostoj- nim. bcsedani. Zadostovalo je. da jc bl- la v loži, to je bila dovoljena razkoš- nost. Kadar so se srcčale najine oCl sredi velikega smeha. ni povesila glave. Zdclo sc mi je vse rafinirana perverz- nost in mislil sem si, da bodo te tri lire v tej razposajeni družbi zelo pospešile moj namen. Drugače se je zabavaia vsa dvorana, ženske na balkonu se nl- so niti igrale s pahljačami. Med odmorom sva šla pozdravlt dami. Gaucheraud jc šel vun, midvn sva se lahko uscdla. Loža je bila tem- na, on til sem Louiso blizu sebe. Njena krila so se raztegnila, ko se je prernak- nila ter so pokrila moja kolena. Odnesel sem občutek tega dotikanja kot prvo nemo dovolienje, ki naju je zvezalo enc- ga z drugim. (Dalje prih.) uem delu. Celjska podružnica »Kola Ju- goslovenskih sester« si jc stavila nalo- go, pridobiti stajcrskc Slovenkc k sodc- lovanju. Po vseh krajih hoče prirejati predavanja jn pokazati na žalostnih, k lesničnili slučajih liitjno potrebo tc u- stanovitve. V vsakcm kraju naj so po- tcm osnuje nabiralni odbor iz domaeili žen in deklct, katerim zaupatc in katere naj tudi svetujejo, kako in kaj sc naj zgodi. Dobro sc zavedamo, da smo prc- vzele tcžko bremo. toda težki časi za- htevajo požrtvovalnosti in samozataje- vanja. Zbirajino si zaklade, katerih nc snejo ne moli, nc rja! Postavimo si siwmcnik, ki bo krasnejši ko rezan ka- men in zlate črke. Ko nas že dolgo vcč ne bo, bo pričal »Uečji dom« o naši Iju- bezni do revnih otrok, in blagoslov vsen, katere smo rešili, bu sprcmljal naše potornstvo — kajti vsako dobro delo sc stotcrokrat poplača. P&Iiiic*i*e westi» Minister za socijalno politiko zahte- va prepoved izvoza. Zamenik ministry socijalnc politikc in minister ver dr. Kr- stelj je naslovil na finančnega ministra Kumanudija predlog, da na temelju čl. * carinskega predpisa zabrani z veljav- nostjo do 1. septembra izvoz vseh živil, zlasti žita in živinc in to radi sedanjili prcvisokih cen in pomanjkanja teh prer.- rnetov. Posvetovanja musliinanov. 30. mai- ca je imela skupina posl. Maglajlica (Karamehmedoviča) ¦daljšo sejo, na ka- teri jc bila sprejeta proklamacija na na- rod, kateto jc izdclal posl. Korkut. Pro- klamacija bo jutri tiskana in objavljcnn. V njej se pojasnjujejo vsi vzroki razko- la. Razpoložcnjc jc v MaglaiHccvi sku- pini tudi danes bojevito. Ni veliko u- panja, da bi se skupini sporazumeli. Dr. Spaho jc nocoj odpotoval v Doboj, kjer bo konferiral s svojimi pristaši. Pogajanja o izvršitvi iapa!lsko no- godbe. Naša delcgacija se bo o priliki genovske konference pogajala z zasto?v niki italiianske vladc «lede izvedbe ra- pallske pogodbe, namrcč o izpraznitvi koraki s strani obeh vlad. Motnoraiidum makedonskega koini- teta. Makcdonski komitet jc iinel pod predsedstvom Todora Alcksandrova ple- na rno sejo, v kateri jc sklenil, da so iu- di on obrne na genovsko konferenco in da jej po posebnih od-poslancih pošlje svoj memorandum. Obeuem je skleniN da se istočasno prične koniitska akcija, da se tako Evropi dokaže. da komitet ni zadovoljcn z osvoboditvijo Maceclo- nije. Blokaški memorandum izročcn lasKi rladi. Hfvatski blok je izročil italijau- skemu ministrstvu za zunanjc stvan svoj memorandum s sprenniim pismom, ki je datirano iz Zagreba od 10. marc:;. Spremno pismo vsebuje samo tri vrstl- ce, podpis pa je nečitljiv (Radič?). Me- morandum ne nosi nobeuega oscbnega podpisa, temvcč je na koncu tiska.no samo: »63 poslancev iz Hrvatske, Sla- vonijc, Bosne, Mercegovine in Dulma- cije, združenih v Hrvatskem bloku.« Tiskarna ni označena. PROTESTNi SHOD TRGOVCEV V CELJU. Oiede sinočnjega protestnega shodfa trgovcey v Celju, o katerem na drugeni mestu poročamo, opozorjeni smo i>a skrajno mučni utis, katerega ie napravil govor tuk. trg. DrofeuiWa, ki ;e liotel stanovsko zadevo trgovcev politično iz- koriščati in je prijavil tistanovitev »eke nove trgovske stranke. Z velikim zado- ščotijern smo videü, da so trezni trgovd ta «ačrt z veliko rezervo sprejeli. Videti ie, da ie za trgovcem DrofenJkom skrit oJegOY brat kmečki poslauec Josip Oro- fenik. Iz oelega govoi^a te razvidno, da se želi neugodni položaj trgovstva iz- koristiti, da se polUičJie sile Slovencev še bolj razcepijo v male strančice, ki ni Slovenee konečno potisnüe v vlogo po- polne brezpomeinbnosti v državi. Trgovsko - obrtniški protestni shod v Celju. Na poziv Občeslovenskcga o- brtnega društva in Slovenskegu irgov- skega društva v Celju se je zbralo v če- trtek 30. marca v prav častnem stcvilu trgovstvo in obrtniStvo iz Celja v nia» dvorani hotela Union, da zavzame svoje staliSče glede novih davčnih bremen Th carinskih ovir pri uvozu iz inozemstva. Zboru je predsedoval predsednik tigov- ske'ga gremija g. R. Stennccki, ki jc ob enem poročal o stališču trgovstva na- prarn vojiio- dobickarskein davku za le- to 1920 in grajal zakon za pobijanje dra- ginjc, ki je čisto ncupravičeno podvrgei trgovee najgršemu zasledovanju po po- klicanih in nepoklicanili organih in iz- redno strogim kaznim. Pozival je vse navzoče, da sc ndeležijo 3. aprila velikc inanifestacije slovenskih trgovcev in o- brtnikov v Ljubljana. Predsednik Zve'z« južnoštajcrskih obrlnih zadrug g. 1. Re- bek je predaval o težkočah, katerim je specijelno v Celju iz-postavljeno obrtm- šivo pri uvažanju svojili potrebscin, bre» dvoina le vsled ncjasnosti ali iiapačiiega tolniačenja obstojcčih carinskih predpi- sov. Zelo stvarna so bila izvajanja taj- nika trgvoske in obrtniške zbornice g-. Ivana Mohorič iz Ljubljane, ki je zavzel stališčc k vseni sproženim vDrašaujem in koncno tudi podrobno poročal o jugo- slovansko - eeškoslovaški trgovski an- kcti v iPragi 14. — 16. marca. katere sc je osebno udeležil. Ciovornik jc žel za svoja prcdnašanja živahno pohvalo vse- ga poslušalstva. V debati so sc opcto- vano oglasili k bescdi gg. Bizjak, Oro- fenik, Koren, Sterniecki, Stoss! in ZoutiC. — Oni, ki so prieakovali na yliodirsanio zmerjanje, niso prišli na svoj racun; po- samczni poskusi demagogicnih izpadov so biii v kali zadušeni, tako da je potek zborovanja bil nud vse zadovoljiv in do- stojen in smo zadobili utis, da bi taKi shodi pridobitnih krogov bili večkrat po- trebni. Meverjeten ucinek znanega umei- niškega večera. V kritiki nmctniškega veccra, ki je potckla iz Gaber^cvcga peresa, si" je nahajal tudi dodatck: P. S. Moisicr iPodbevšek nam je razodcl. da začne izdajati revijo »Rdcci pilot«. .Uiz si jo sigurno naročim. ker sem tuUi ue- kc sorie čudak, in pa — ker spas mora bit'. — Z ozirom na to, da je naš sotrud- iiik (iaberc nepreračunljiv satirik in hu- morist in občinstvo njemu morda ne bi vcrjelo, sporočamo nil .p. n. občinstv«, da jc davčiii urad tudi to notico smaira! za »objavo«, vsled Cesar nam jo je gio- [ IjU ft on ptir. — Uiiruva »Novc I^oDC«. LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CELJU. Prihodnji dve predavanji bo imel v dneli 3. in 10. aprila predstojnik tuk. glavne davkarije, nadupravitelj g. Ra- fael Dolinsek. Oba njegova govora bo- deta vsebovala poljudno razpravo »o davkih« in sicer se bo .razpravljalo o rc- •"frftrih in osebnili davkih, zemljiSkem ka- tastru, napovedih, obveščcnju predp!- sov, pravnih sredstvih. .kaznih. dokl:?- dah, invalidskem davku, uspelosii, iztir- javanju .in zamudnih obrestih. — Vsa ta snov jc za davkoplačevalcc zelo zani- iniva in potrebno je, da liudstvo vsc to ludi pozna in razume. Saj ravno v nialo- katerili zadevah vlada incd jjudnii toliko ucjasnosti kot v davčnih predpisih. Zato uaj nikdo ne zamudi lepe prilike, da s«s iiiformira o važnostih današiijega zelo obsežnega davčnega aparata. NEKAJ IZ ZGODOViNE CELJSKECi/V ÜODBENEGA DRUŠTVA. O priliki prvcKii -koncerta »Celjske- ga godbenega društva« ne bo odveč, ako se poniudimo nekoliko pri zgodo- vi'ni tega druütva, da se seznanijo vsa! v glavnem s to panogo kiiltnrnega giba- nja zlasti tisti, ki niso bili priča pretl- vojne težke borbe celjskih Slovencev za razne prosvclne dobrinc, katere jlin jc odrekala mačchovska Avstrija. Usta- novitev godbe v Celiu datira od jeseni 1. 1898. kot nekak godbeni odsck Citalnicc. Za njo so se zavzeli v prvi vrsti g. di. KarlovSek i" S- Likar. Prvi kapelnik je bil g. Munda, tedanii učitclj okol. sole (sedaj učitelj in glasbenik na Dunaju). Godba jc talco hitr-o naprcdovaln, da te že istega leta zelo povoljno nastopila na Silvestrovem večeru v Nar. domu- Po Muudovern odhodu je prevzel kapehu- Stvo g. Franc Korun. ki ie isto obdržai približno 10 let. Godba (zlasti na pihala.» je bila v najlepšem razvoju od 1. 1903 —• 1905. Nazivala se jc povsod »narodna godba«. Znatnc denarne podpore, zlasti od raznih kmečkih občin iz ceij, ckraja, od okrajnih zastopov, od denurnih za- vodov, izmed katerih se je posebno r>- činstvo uverilo, da imajo najboljše na- meue in trdno voljo spopolniti to obeut- no vrzel v nasem kulturnein življenju. Danes, v soboto, ob K9. url zvetfW »Prvi koncert Celjskega godbenega dru- štva v veliki dvorani hotela Union. Bla- gajna so odpre ob 8. url. Straik v tovarai Westen. Piejeli smö autentično poročilo o postanku in potcku štrajka v tovarni Weslen, ki gn v naslcdnjern priobčujemo: Sredi mesc- ca marca je tovarna odpovedala službo štirim delavceni, ki so bili dobro plačant. Ker jim odpoved ni bila prijetna, so so obrnili za intervencijo na organizaeijo kovinarjev. Pokrajinska uprava, oddciek za socialno politiko v Ljubljani je odro- dila uradno razpravo v svrho ureditve mezdnih zalitev v tovarni Westen. Kljuü temu, da je pokrajinska uprava odre- dila razpravo samo v svrhe ureditve plač, so se delavski delegati iz Ccija In Ljubljane postavili na «fališče, da se po- gajajp glede mezd Ie pod pogojem, ako se odpuŠčene štiri delavce poproi zo- pet sprejme v službo. Ker je bilo podje- tje radi reda, discipline in autoritcte, ki ie v obraiu neobhodno potrebna prejko- slej n . stališču, da začasno odpuščenih šJrih delavcev ne sprejme nazaj v slu- žbo, Je podjetje izjavilo tudi da bo me- zdno vprašanje iiredila tovarna sama, tudi če1 bi razpisana uradna obravnav« bila od delegatov delavskih orgar:izacrj onemogočena. Organizaciia kovinarjev v Ljubljani je nato 28. marca zopet v podjetju nastopila s pismeno zalitevo, da se sprejme odpuščene Štiri delavc» in uredi vprašanje mezd. Podjetje je sprejem odpuščenih štirih delavcev oc*- klonilo ter sporočilo, da je mezdno vpra« šanje že deloma rešeno. Podjetje We- 'sten ie' delegatom delavstva tudi sporo» čilo, da nosijo oni odgovornost za štrajK in za posledice, kot zadnji termin za zo- petni nastop dela se je delavcem in de- lavkam določil 1. april ob 7. uri zjutraj, Jkdor se bi do tedaj ne vrnil na delo, se ga smatra, da na isto več ne reflektlrn, ter je izstopil oz. ga je sinatratl za oo- puščenega. Tovarna Weslen je zaposlo- vala do izbruha štrajka krog 800 delav- cev, od ten jih prilično 350 dela spIoH ni opustilo. ZvlSanje mesnih cen. Vsled nara- Sčaiija cene živini na domačih trgili, so J?si°^e zatlme' clni tucu ccne mcsu na i Z?xl kg* Seveda je to vscskozi mc- so slabSe kvalitete. Boljše pitane živine vsled prevelikega izvoza pri nas na Slo- venskem sploh ni vee. Zadostno deževje obeta kmalu pašo in Jažje krmljenje, kar bo cene živini še dvigalo. O izvozu živi- ne pri nas ni več govora, ik> dolgem ca- su se je te dm nakladal en vagon živlr.c iz celjske postaje. Tako sm0 vsled brez- glave izvozne politike živine prišli tako daleč, da o normalni mesni prehrani kvalitativno sploh ni več govora, cenc Pa drvijo na tako nedoscgljivo viSino baš v vseh življenskih -potrebščinali, da ie že nevzdržno. To je dobrota na^e a- grarne politike-, s kojo se pona5a pred slovenskim kmečkim narodoni kmelij- ska strauka, ki služi s tern pač Ie intere- soni izvozhiškili družb iii intercsoni o- uega pičlega štcvila velike slovensuj poscvsti, ki tvori lakozvano kniečko r'o- spodo, ne pa slovenskega kimitu, kakot- 5en je po ogroinni svoji večini. Osebna vest, (iospod dr, liolcslav Barth, se je moral podvreči opcraciji, radi bole^ni, katero si je nakopa! ua im- lijanski fronts, zato ne bode mogel nrdi- nirati ineseca aprila. V uedeljo 2. aprila ob 8. uri zvečer predava ruski voj. koresp. GiCR'orij Ino- zemcev v hotelu »Balkan« o postanku niske* revoluciie in razvoju tamk. ram- mer do današnjili dni. Vstop prost. Due 3. aprila t!. sc vräi v Ljubljani protcstin shod proti davenim ¦predpisortT in načinu izterjevanja davkov. Prirejajo ga zclružene organizacije trgovcev, o- brtnikov in industrijeev v Sloveniji. — Poročamo to tern potom cenj. obCin- stvu s poročilom, da bodo v znak pro- tosta trgovine v niestu Celju celt dun v pondeljek dne 4. aprila zaprte. Oreuil] trgovcev v Celju. Iz Okoliške občine sc nam poroCa, da je kupil krajni salski svet občine 0- kolica Celje od Posojilnice parcclo ua Savinjskem obrežju pri kapucinskem mostu. Obstoja načrt, da se kupi od mc- stne občine staro gimnaziisko poslopje v okoliške Solske namene. i?eleti bi pač bilo, da pride ta velika občina konecno do svojih sol, sa.j je dovolj žalostno, da itna občina 7> nad 7000 prebivalci pred vratini Celja deško šolo v ne/.drav'ih podrtijah, dekliske sole pa sploh nima, tako da so stariši priinorani dajati dekl». ce v zasebno ^olo Solskih sester v Celju. Vabilo «a občni zbor produktivnc zadrugc čcvljarjcv voj. invalidov v Ce- lju, kateri se vrši v nedeijo dne 1. apri'a ob 9. uri dopoldne v gostilni »Janžck« (Zakresijo). Vabljeni so vsi v čevljarsko stroko spadajoči invalidi. ¦— Načclstvo. Vsi Priinorci hi iKorošci pridite v soboto 1. aprila, ob 8. uri zvečcr v či- talnico Nar. doma, da ustanovinio foe- gunsko društvo »Soča«. Ustanov. odbor. Prijavni urad išče nekega Uobro Rogovaca. Carinske zadeve. Olede naročcva- nja in dobave raznega blaga iz inozcin- stva, ki #a naročniki dobivajo ali ga že- iijo narociti, vladajo v poslednjem časn med trgovskimi, obrtniškimi in indtistrij- skitni, pa tudi kmcčkimi sloji precej nc- jasni pojmi, vsled Cesar trpi celokupno naše narodnogospodarsko življenje, ob- čuten zastoj in nepotrebna Skoda. Ker so i-zSle tako gledc določitve, kaj je ta- kozvano luksuzno blag'o, kakor tucif glede plačevanja raCunoy odnostno tu- jih valut za naročeno ali že došlo blago lazlične ministrske naredbe. katerih la- jiki ne razumejo in ne vcdoč, kako si pomagati, hodijo in begajo iz ene pi- sarne v drugo, nazadnjei >pa še niso na jasnem, je potrebno ponovno opozoritr, da se vs3 tozadevne informacije dobijo v Celju lahko pri narodni špcdicijski tvrdki »Kompas«, ki ima v to svrho na razpolago strokovnjake. Kdor ima to- rej opravka s carinarnicami oz. želi bo- disi blago iz inozemstva uvažati ali še ]e naročiti, bodisi da želi to ali ono stvar izvoziti, dobi vse potrebne informacije in poinoč pri zgoraj navedeni tvrdki, ki oskrbi tozadevne proSnje in adniinistra- tivno manipulacijo, s čemer si prihrani nepotrebno zamudo časa in občutne stroške, ki se jim je siccr mogoče izeg- niti. Spedicijska tvrdka «Kompas« ima svojo pisarno v Celju, Razlagova nlica St. 11 in posluje eel dan. Dijaški kuhlnji v Celju je izročil jr. Vinko Levičnik, profesor v Celju, -?00 K. ki jih je nabral v nedeljski družbi pri Grenadirju. Kino Gaborje. Danes v peick in Ju- tri v soboto 'velika drama po romanti Eniila Zola »Nantes«. Za mladino ni uo- voljeno! — V nedeijo 2.,.v pondeljek 3. in v torek 4. aprila «Letalo z mrtvaško glavo«. Detektivska drama. V glavni vlogi krasotica Marga l.indl in detekliv Harry Mill. Prosveta. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. V torek 4. aprila tretjič v letosnjl sezoni »On in njegova sestra«. RESNA BESEDA O »UMETNlSKEM« VECERU V CELJSKEM OLEDALlSClI Uospod üaberc je podal v šlev. 36 >Nove Dobe« izborno in prav prhnerno oceno cctvorice »umclnikov« — tako nazivajo namrcč sami sebe —. ki je pri- rcdila due 25. marca v celjskein gleda- liSču »imietniški« večer. Nai mi nc za- nieri, ako še pridam nekaj resuih opomb. I'odbevskov govor »Raketa \/. sve- lo\ne norišnicc«, (uekdo je rckel, da Je Podbevšek pozabil na oglasih pristavilf, da podava osebno najresnej^i pacijent). Til iinel na sebi niti trohice innetniškega. Mogoče je samo dvoje: alt je Podbev- 5ek hotel brilirati s svojini znanjeni, ivi pa je precej povrSno, ali pa jo hotel pii- praviti primcrno ra/.položenje med po- sl lisa lei. Govoril je o vseni mogoJem in neniogočem, o sestavi človeškega teiesn (na lo.sfor je pozabil!), n veri, o zgodo- vini, itd. Izrazil je svojo nevoljo, da sc deli površina zemlje na pet delov in 5e ti na države in državice; grmcl je pron neumuosti narodnostne in drzavne ideje ter si privoščil zlasti na5o bedasto šol- sko vzgojo, skler>ajoč, da bo še Ie tedaj raj na zernlji, ko se bo ljudstvo vzgojilo s takimi-le večeri. Njegov govor ni bila nikaka.-o-življajoča raketa. ki bi vsai za Irenotek posvetila v tenino noO in v mračno dušo, temveč bila ie bomba, polna smrdljivih, strupenih plinov. Bit je to strasten 'političeu govor. govorjen z uenmctniskim, ogabnim paiosom, ?;| hi sodil morda v kako be/.nico, nikakor iti nikdar pa ne v gledali.^e, o katcreiu trdijo sicer tudi ti «umetniki«, da bi ;iaj bilo sveli^ce. Ker se je udclcžilo večera tudi precej mladine, protestiramo enkrat y.a vselej, da bi se dajalo gicdališče n» razpolago Ijudem Podbevškove baže! Cerkvenik »Andželo« je podal nc- kaj vojnih slik. Govoril je mnogo o useh in podganah. V nasprotju s Podbev- ikom je pokazal nekai narodnega ču- stva: je-zil se je namreo, da je bila nje- gova priležnica na razpolago hidi — nemškim oficirjem. Pies ie orisal kot javno onanijo, itd. Nastopil je torej \rsu- kakor — izdatno vzgojno. 0 Ravnikarjevi ne izgnbljam bese<». Njcna dela so nedolžna in zavita v di- sk ret no nreglo. Cudim'O se, kako je zaSel v to driti?- ho Tone ScliSkar, ki je baje učitelj. Ne- katere njegove slikice so pokazale, da ima res talent in voljo. Morda bo se kdaj obžaloval, da je skusal priti na tak načiti kot umetnik činrnrei do -- prak- tične veljave. U/V1I3TNIŠKI VECER V CEf .JÜ dne 25. rrtarca. 0 lej nezgodi piše »Naprej'< z dne 30. marca na koncu: »Moralui uspeh ]e bil zelo dober. Udelezenci so se se y\a cesti pomenkovali >o tern nenavadnem (Pa jo bil res nenavaden!! Op. stavca.) umetniškem večeru.« — Verjamem; še otrokoin bodo z grozo pripovedovah, kam človek lahko zaide! — Kot kritiko niojc kritike pa objavlja »Naprej« noti- co: »Tip meščanske duševno revščhic. V celjski »Novi Dcvbi« z dne 28. tin. je nastopil ncki Vinko V. Gaberc, ki bolelia na skisanju možgan, kar je sijaino do- kazal s svojim člankom »0 vsake sorte mnetnikih, o temnih večerih In rnznih uimah«. Ker je njegovo življenjc v resni ncvarnosti, ga priporočamo v molitev. 2 njim pa seveda tudi »Novo Dobo-, ki je prodala svojo pamet na seimu v Te- harjih. Kupil jo je »ta uSiv Tina.« -— Te- mu pripominjam, da nisem z «Novo Do- bo« v sorodu, pač pa sem ž njo dobro znan. Programatskt strankar sploh ni- sem in se lahko z vsakim kregam in razumem. Dokaz za to bodi »Naprej^, fei mi je tako zelo naklonjen, da ga skrbi cclo moj dnini blagor. Da nisem bur/uj, dokazuje dejstvo, da sedim veduo v siarterju za 18 kron in da nosim !e te;;- ko zlato verižico.dočim 'proletarijo neki drngi po ložah s pravcatimi verigaml - poveznicami in grčavimi prstani. .— Z ozirom na to, da od onega nesrečnega večera res čutim, kakor bi se mi dclala *na možganih bula, pojdem v Ljubljano k •jirofesorjn ^erku, ki je že prej nekoč kot ¦psihiater analiziral brezupno stanje naj- večjega izmed labodov. Ker je bedna smrt v takih slučajih neizogibna, sem sc narnenil, da pojdem — čim se bode popravilo vreme — češče k sv. Joželu, na lirib sv. Miklavža in magari s kako prijetno družbo v Petrovče na božjo pot. Ponižno zaupam, da mi bode »bur- žnju« vse odpiiščeno. Nc vem pa, če bo- de odpuščeno na tern in onem svetu proletarskemu »Napreju«, ki se norCuje iz najbednejSega proletarca »ušivega Ti- neta<', onega mutastega reveža tain c»b plotu .larmerjeve vile v Gaberju, ki si s počeniin zvonceni prizvanja k gluhemu iisosu, vzbujajoč usniiljenjc »burzujev^. Vinko V. Gaberc, tip meščanske duševne revscine. Žalcc. V nedeijo dne 2. aprila sc ponavlja šaloigra »Cigani«. Začetck ob 3. uri popoldne. H. Sionkiewiczevl roinaiii v uovem provoilu. Ko srno pred leti dobili sloveCe Sionkiewiczeve romane v slovenskein prevodu, je vladalo za nje povsod veliko uavdušenje, in še danes je po naših jav- nih knjižnicali ?.ivo popraševanje po fijih. 2al, da so ra/cn »Rodbme FJoIa- iioškili» že vsi razprodani. Malokateri pisarelj je znal pridobiti široke ljudskc liiase tako kator Sienkiewicz. Njcgovi historični romani so pravi evangelij nc- sebičncga patriotizma; tipi njegovih po- zrtvovaluih junakov so postali ideai pnljskc mladine, ki so jo navduševali v težkih dnch nesreče. Stenkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi ku«. turni narodi. Naša čitajoča iavnost čuti živo po-lrebo, do dobi -/onet Sienkic- wiczeva dela v roke. Tiskovna zadniffa se je zato odločila n.streči splošni želji in poda Sienkiewiczeve romaue v noverr? prevodu prof. dr. Moleta, ako s^ prigla- si zadostno število naročnikov. Da o- mogoči v sedanjih tudi za kniigo dragin C-asih nakup itudi manj premoznitn IJu- biteljem prvovrstnega čtiva, bo izdajah Sienkiewic/eve romane v presledkih po 3—-4 tedne v' snnpieih po 4 po!> in sicer nnročnikoni za ceno pribli/.rio b Din. Cena celotuemu romanu ho poznej? v knjiffotrStvii višja. Začetek bo tvoril ronian «Z ognjem in mečem«. Sledil mii bo »Potop«, nato »Gospod Volodijov- ski«, »Kri^arji« in »Oiio vadis«. Vabims» vse liul)Uelje zgodovinskih romanov, aa se takoj priglase potom dopisnice kor naročniki na Sionkiewiczev roman »X ngnjem in mečenu. Prigla-si nai se posi- ljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljana. Press rnova ulica 5A. Način r>lacevanj.i n.'irocnine se bo sporočil naknndno. L]ublte!jom umetuost!. Kakor je javnosti že zuano, pripravija naiU Na- rodna galerija za poletje veliko hlstori: no razstavo slovenske mnetnosti. S tem se ponovno obrača na lasttiike naSir« umetnin, da jo blagovolijo oodprcti pri tcj važni kultiirui nameri. Za sedaj pro- sinio zlasti, naj bi Galeriji sporočili svoj nasiov oni, ki imajo katero delo iKisled- njili slikarjcv: Cetinovič, Dolinar, Egarl- iier, (iötzl, Gbbočnik. Grahovar, Grilc, H:iyne. Mermannstlial, Herrlein, Janša, .lelovšek, Jurčič, Karinger. Kavčič (Caucig\ Kogovšek, Kremser - Schmidt, Kilnl, Kurz-Goldenstein, Langus, Lajer, Mencinger, Pernhart, Plavec, PotoSnik, Pustavrh, Quaglio, Roblek, Stroy, Skot, Subic, TavJar, Tome, Tomiuc. TomšiC, Uiba-nčič. Vergant, Wissiak, Wolf, Ze- bey. — Enako vaZna, kakor slike na- Šlelih umetnikov pa so za razstavo a- nonimna dola zlasti starejSih dob, Cc so zadoslnc umctniSke kvalitete, tcr pro- simo obvcstila tudi o njih. Da ne bo rac- slava prcveč enostranska, je potrebno, da nas živahno podpro Stajcrci i deli, kl so na njiliovem ozemlju in Goričani s slikami, kar jih je dosegljivih. Narodna galerija bo tudi za vsak prijateljski ns- svrt glede nameravane priredih^e Iiva- ložna. — Narodna galerija. Treija žtevilka »Preroda« je izSla * velezanimiv-o vsebino: Javno vpraSanjc. — Uredništvo: Reformatorjem. — 0. V. Kunstelj: Družina — temelj preroda. — Dr. A. Brecelj: Iz oUoških ust. — M. Koželjeva: Boj. — M. F.: Vzgoja mladi- ne k dostojnosti. — A. KržiSnik: Drob- tiuice: Kaj natn pišejo. Drobiž. — Vse naroenike opozarjamo. naj se kmalu poslužiio položnic. saj je naročnina itak prav majhna, a stroški so veliki! Upa- iiio, da ne ostane nas klic klic vpijočesa v puščavi. Nabirajte novih naročnikov! V boj za prerod! — Prerod. Tiiristika in sport. Nogometiia tekuia v korist Jngosl. Matice IHrija — Sporini klub Celje. — Tekma se vrSi v nedeijo 2. aprila ob pol 4. uri na glaziji. Vstopnina: sedež 6 dl- narjev, stojišče 4 din., diiaško stojišče 2 din. Obrtni vestnik. Nova zadruga v Celiu. V četrtek 30. niarca se jc vršilo v celjskem Narodnem düiuu posvetovanje načelstev vseh tr- güvskili zadrug celjskega PoliC-inega o- kraju ter je bilo sklenjeno, ustanovitl v Stran 4. »NOVA P 0 B A: « Mev. 38. Celju »Trgovski greniij za okolis ckraj- nega glavarstva Celje«. Tozadevni se- stanck trgovcev omenjcnega okoliša sc skliče za 29. aprila 1922 ob L\ uri v ho- tel Balkan. Ta gremij bo edcn najmoč- ncjših v Sloveniji, ker ho SUM okrog 1.000 ?adnižnih članov in si bo mogel skupno s celjskim TrRovskim gremijem iistanoviti v Celju veliko skupno gsentfr- jaluo pisarno ter bo brezdvornno" postal v našem gospodarskem žtvljetiju važen fakto. Obrtnteki sestanek. Prihodnji obrt- niški sestanek se sklicuje na četrtek due 6. aprila ob 7. uri zveeer v hotel Balkan. Na tem sestanku se bodo razpravljale važne zadeve: 1) Sestava nevarnostne tablice za nezgodno zavarovanje in 2) Poročilo glede delavskih bolniških zava- roviilnic. »NaprdJ« se jezi nad celjskimi brivcu kateri se baia samo bogatijo, zvišujejo svoje cene ali pmnočnikom pa ne pr?- vo-jČijo nič. Zato jih roti, da nai napi avijo red, ker drugače bo to storH celjski do- pisnik »Napreja. 25% irneniiie «pridni Lojzek« kar 100%. Seveda še računati zna pa inalo več »šlagerja« 5c bolj držl. Vsak pomočnik, ak'o se euii prizailetega naj govori /. mojstrom. samim. ter v last- aem interesu naj odkloni »detnagoskc < nasvete, Spričevala mil baje tudi niso v redu, za kar inia pa na ra/polago obrtno oblast, katera že prav dolgo obstoji. Ko bo pa enkrat vse v redu, rnu pa iz hva- le/.nosti podariin eno mesečno karto, 7.raven ga predlagani i>ri naši /adrugi easitiirn članom. Volitve se bližajo \\\ treba bo itmlo reklame za stolček. Zato pa kar na pornoc pornočmkom. Da pa se ne nagradi za »požrtvovalnost« kdo dru- sji pomotowa, podpisite se v »Napreju« vedno z imenorn. Ker kdor strelja iz ko- ruze, ni pravi jiniak. Lc ta bo župan, kdor pride s svojim¦ ;imenoni na d«n. Ko- štomaj. Fran Koštomaj: NOVA STANOVANJA. O. Bizjak poroča v /.adnji »Novi Dobk o nekem stanovanjskem prcdlogu, kateri t>aje y.e pride v kratkem času v mestnem svetu v prctres. zato dovolite tudi men» nekai pornislekov k tenui. Predlojj mislim ni ravno slab, ter ima gotovo tudr .prav dober namcn, vseeuo pa mis-lim, bo posebno obrl ill- s'tvo preveč pri tem prizadeto. Znesek prispevaaija je določen od visočine na- jenniine, ker ima obrtnik razven stano- vanja se tudr poslovni lokal, plaea s (cm dvakratno najemnino in tudi dvukratni prispevek za nova stanovania. akoravno pa v resnici nima dvakratrrih dohodko«,, naprain gotovi Kategoriji. Seveda imam tukaj pred očmi res rnalo obrt, ki nima popolnoma čistega dobička nič več, kot kak kvalificiran nastavljenec. Ker boino pa gotovo tudi mali ljudje radevolje po rnožnosti k ternu prispevali, kot rečeno malenkostne prispevke, »na.i se pa ob- uači najmanj tudd sorazmerno gotove bogatine. V/.lic temn pa ni treba občini obremeniti preveč naenkrat njene ob- čane. Naj se rccimo vzame gotovo poso- jilo kje pri kakšnem denarnem zavodu, in svota se naj polagotna odplačuje. — Vseeno se pa zidati mora in je ravuw tako tudi sveta dolžnost občine, da po- siavi nekaj stanovanjs'kih hiS. Kdo tudi naj zida? Ali mar brivec? Ootovo mo- rajo to večja podjetja, ki miajo zaposle- nih večje števJ-lo oscb in k tem spada tudi občina, seveda se pa lahko zgan« tudi okoliška občina, katera bi tudi lah- ko storila tozadevno dolžnost. Kot sliSi- mo, dobimo v doglednem času zopet no- vo banko v mesto, jaz to enostavno po- zdravljam ker se s tem pomnoži promet, ali kje pa bodo ti gospodje stariovali, jc drugo vprašanje. Mogoče v meblovauih sobah, ki se cenijo že sedaj ponekod iTo 500 K mescčno in še več. Seveda bo to >/višji« bančni uradnik zmožon plačati, ter bode gotovo ta gospoda na taksen način kmalu pod streho ali revnejSi člo- vek, ki pa tega ne more, bi lahko ua iakšen način ostal enostavno ua cesii. Poznam slučajno neko rodbino v Pre- šemovi ulici, katera ie Postavila eno postelj v svojo kuhinio ter vzela oscbo na stanovanie in zahteva mesee.no zato nič manj kot 400 K. Torei take oderulic naj se tudi obdači in to ne sniemo po- sebno pri boljSih meblovanih sobah sploh ne po/.abiti. Res liudo je plačati, ler bode mogoče marsikateri končno rekel, kaj imam jaz od tega ako bo več stanovanj, saj iaz sem pod streho. Pa temu ni ta- ko. Ako bodo stanovarija na razpolago, sirivno s tem naše inesto. ter bo iincl od tega korist vsak» bodisi babica, brivec ali bankir. Več ko bo ljudstva v mestu, temvec bo prouieta in toliko več bo tudi zaslužka. Turej zidajte in urediie udob- ua stanovarija, saj imamo vedno Ijudi, ki prav radi plačajo tudi vi5jo najemni- no tako, da se bode potom iste tudi ne- kaj dolga lahko odplačalo. Ne sklepajte pa predolgo o tem, ter začnite pozitivno z zidaniem. ker treba nam io stanovauj in pomnoževati pro- met, na katerem je gotovo vsak some- scan zainteresiran. Dijaški kotiček. Dljaška družlna »Slogan. Za prek- mursko knjižnico, ki se bo najbrže usta- uovila v Lendavi, so v preleklih dnth tuibrali svoto -1936 K sledeCi tovarlsi: (iostinčar in FisQl v Hrezicah MOO K; ScruC-ar in Lesjak v lirastniku "MO K; Zorko Vlado in Vazo Rosanov v Polj- čanah 520 K; Zorko Vlado in Tosisi Branislav v Celju 1800, v okolici 476 K. — Vsem darovalcem najlepša hvala! ~~ Pobiranje se bo zakljiičilo s prihodnjlm tednoHi, ee ne bo nagajalo niarljivhn nabiralcem aprilsko vreme. V. K'. Jugoslovanski gasiiec. »Gasllska župa lalska* ie skl;caLi za dan in. marea tl. 2. vaditeljski teC-.u, ki je bil Idjub skrajno iieiigodneniu vrc- menu izredno dobro obiskan. Zust-opanili je bilo 22 dništev s 34 čiani, ki so / vc- seljein in zaiiimanjein sledili preditvu- njeru in se iideleževali praktičnih vaj /. onuljem. Spored je vseboval vso oiio snov, ki se je ohravnavala v jesenskem I. tečaju. Udeleženei so odposltili potom žu|)nega vodslva vrlernu in delavneiwn starosti JOZ tov. Barletu v znak hvalc- žnosti iskreue pozdrave / übljtibo, da run liočejo slediti s podobno rnarljivostjo v gasilskein delovanju. GasUnu drtiitvo na Ložnlci priredi na BinkoAtiio tiedeijo v slučajii siabeg-y vrenieiia na Binkoštni pondeljek veliko slavjiost ob |)iiliki ustanovit've drustv^. Prosi vsa društva, da se ua ta dan 2e sedaj oxirajo. Onevtia kranikat« tKraljeva norokti. Koncnoveljavno je določeiio, da bo dne 1. junija pomka kralja Aleksandra s nrincezinjo Mariolo. Kakor se poroca, bo poroki kralja pri- sostvovalo Sest suverenov: predsedtviK češkoslovaške republike Ma-saryk, preia- sednik poljske republike Pilsudski, pretf- sednik francoske republike l)oincure, belgijski kralj in grški kralj, dočim se ne ve, ali bo prise] italijanski kralj. — Prosvetni minister je izdal ukaz. da se ponk na tiTiiverzah in vseli Solah (v Beo- gradu?) konča letos že 25. maja. Ta naredba je bila izdana na zahtevo od- bora za priprave svečanosti kraljevc poroke. Izpiti v šolah se bodo polagali po koucanih poročnih slovesnostili. Draginjske dnevnice se izplačajo l. aprila. Finančna delegacija objavlja n- rad'iio: Na osnovi naknadno doSlcga po- obla'stila gospoc^i' finaričnega ministra se bodo izplačale v Sloveniji povišanc draginjske dnevnice dne 1. aprila s pol- nim 'prvotno nakazanirn zneskom, t. v za ves april in polovica diference ?.w dobo od januarja do inkl. marca tl. rili za 45 dni. Protivna odredba od 29. tin. ye preklicana. Obisk riiiniinske kraljico. Rumunska kraljica Marija dospe v Reograd v ne- deljo ob 5. pop. V Beogradu bo ostaia tri do Stiri dni. Za njenega bivanja v Beogradu se priredi njei na cast na dvoru svečan kouceit, čegar program pa $e ni določen. Kdo bi vedel o pobeftlt dekllcl? Vljudno prositu dotičnesa, ki bi vedel rn mojo hčerko Ido Senegacnik, starost 15 let, doma v St. Janžu na Viuski gori, po'. okr. Slovenjgradec mi naznaniti. Obleko ima črno z rižami, predpasnik pepelnat, robec nct glavi beli i rižaini, suknja dol- ga, barva bolj črna. obraz rudeč,. debeM bolj okrogoliče-n, oči tenitiosive, Iasje kostanjeve barve. Ima poleg sebe tudi dovoljenje od okr. glavarstvn za pobi- ranje darov, ker sem pred kratkem po- polnoma pogorel. Dotlčni. ki bi jo videl ali vedel za njo naj 30 naznani pri oroZ- nikih in orožnik jo naj dovede do menc. Z odl. spoštovanjeml franc Senegačnik, Crnova, št. 39. Št. Janž na Vinski gon pošta Velenje. Naš konzul v Ceiovcu. Naša država je osuovala v Ceiovcu konzulat in ime- novala za konzula Vojislava Rašiča. Uiiu'l je v Chicagu v severni amc- riki rutš rojak Martin V. Konda izdajatelj list »Olas Svobode« v starosti 48 let. Suirtno pouosrečil. Inženjer hrast- ni^kega rudnika Josip Barwirz se je v torek kakor običajno peljal z maio ruci- ni5ko železnico v rudnik. Na dosedaj Sc nepojasnen na^in je nenadorna oadel med vozičke. iPri tej priliki mu je odtrgalo. levo nogo in še dobil občutne poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v ljubljausko bolnico, kjer ie še istega dne umri. Cudna najdba. V Vevčah so poteg- iiIIi delavci iz Ljubljanice dva dela čiove- ške noge. Truplo je rnoralo ležati že več mesecev v vodi. Slučaj je zelo zagonete?« in ni izključeno, da se je zgodil zločin. Karl Habsburg nevarno bolan. Biv- ši zaupuik in prijatelj cesarja Karla je dobil danes iz Punchala brzoiavJio ob- vestilo, da se je bolezen razkralja K^rla tako poslabšala, da ni izključena kata- strofa. 5 Porka so naSll Pri Ptuju so poteg- nili iz Drave truplo železniškega aspl- ranta Ivaiia Perka, ki je pred par tedni na i/Aetu i/ Maribora v Limbuš neznan« kam i/ginil. Nedvomuo ic izvrSil samo- rnor. Velllijonucjic ra7Kiedulce »Družbe sv. Clrila 3u Meitxia« so v lisku in bodo p. t. (jl)cinsivu v zaOelku aprila na razpo- lago. Razglednice so umetnisko deio akad. slikarja g. Gasparija. Opozarjamo /e sedaj na te razglednice vse narotlne trgovce, trafike, C. M. podru^nice iu vse 'Mie, ki razpečavajo blajio »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Vnanja naročiia spre- iema že sedaj družbina pisarna v Nar. domu. Napredftvctnje tchnlke orl zgiadbl parnlküv. Spotnladi bo dovr^en v angle- Ski ladjedelnici v Southamptonu uajveC- ji parobrod na svetu: imei bo 56.00O ton in proslora za 4CHK) potuikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 in. Par- uik se bo imenoval »Majestic«, ki je last angleške panvplovne druzbe White Star Line in napravJ 10. maja sv jo prvo pot iz Cherbourga v Newyor'c. Vele- /aniinive so sk-dcče na.pravei na tem parniku: kinjeii bo s petrolejcm nanie- sto s prcmogom, gonilui stroji razvijafo preko 100.000 konjskih sil, kotli obseffaVi 2->20 rn'-'. Hitrost paruLka doscže 42 km na uro. OdgovarjajoČ velikosti parnika, tehta krmilo 140 ton ter vsak vijak, ka- terih bodo štirje, po 300 ton. Paruik bode tudi nosil 4 sidra. katera tehtajo skupno 45 ton, oziroma skupno z ver:- gami 230 ton. Na parniku je tudi 450 a- paratov, ki is svojo občtitliivosljo alar- mi ra jo v-sako nadnorrnalno toploto, vsleu česar je požar izključen. Parnik sam 1- nia tri bre/.žične postaje1, razen tega .te opremijeu z velikim Stevilom rešilnlti čolnov, med temi celo dva parna kav- kasa z brezžičnim brzojavom. Zanimiv je instrument na parniku, kateri napove akustičniin in električnim potom put- vost do 56 m- 349 Dragocenost v9akc hiše je lekar- narja Fcllerja prijetno dišeči »Klsafluid«, najboljše sredstvo za drgneiue iirbta, rok, nog, in celeda telesa, kot kosmeti- kiun za negovanie zob. zobnega mesa, ust glave itd. Močnejši in boljSi kakor francosko žganje. 3 dvoinate steklenicc ali 1 špecijalna steklenica skuuaj z ovo- jem in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Peller, Stubica donja, Elsatrg St.356, Hrvatsko. ce Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovornijirednik: Lie. Edvard Šlranlc. Tiska: Zveztia tlskarna v Celiu. Greml) trgovcev Celje naznan|a sledeče objavo poštnega In brzojav- nega ravnateljstva v Ljubljana Po odloku ministrstva za pošto in brzo- jav od 14. marca tl. St. 10920 oziroma po razpisu ministrstva za pošto in br- zojav od 18. marca tl. razglašamo: Od 1. aprlla tl. se zviša najvišjl povzetni znesek pri bhgovnlh poäiljkah (pa- ketih in vrecnikih) od 1000 na 5000 (pettlsoč) dlnarjev. Nakaznina za pov- zetja do 1000 din ostane neizpremen- jena. Nakaznina za povzetje od 1000 do 2000 Din iznaša 5 Din » 2000 » 3000 » » 7 » » 3000 » 4000 » » 9 » » 4000 » 5000 » * 12 » NajviSji znesek za po§tne in brzojavne nakaznice, za poštne naloge in za pi- semska povzetja ostane tudi nadalje samo 1000 (tisoč) dinarjev. Izpiačnina do 1000 dinarjev ostane neizpremen- jena. Povzetne nakaznice preko 1000 do 5000 dinarjev se ne Izplačujejo na domu. Poštam naročamoi da s pri- mernim razglasom v prostoru za srranke opozore občinstvo na to izpremembo in da pregled poštnih pristojbin, vehav- nih od Lmaja 1921, po določilih te odredbe točno izpopolne. Tisoče Ijudi v vseh deželah sveta upo- rablja Že 25 let prijetno diSeči Fßller-iey „Elsafiuid" kot KOa^ETIKUIW za nego zob, zobnega mesa, glave, kot ciodatek k vodi za umivanie, ker je radl svojega antiseptič- nega in čistečega osve- žujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drqnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo moč- nejši in delujoči kakor pa Francosko žganje in naj- boljše sredstvo te vrste. Tisoče pri- znanj. Zžamotomin poStninozavsakoga 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 72 K Za prodialaloe» 12 dvojn. ali 4 Spec, steklenice . . 300 K 24 » » 8 » » . . 570 K 36 » >» 12 » » . . 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi Še popust v naravi. PB1JUOT: Elta obll? za kurja očesa 8 K In K IZ Elsa mentolnl kllnCiC 16 K, Elsa posipahil praSek II K, Pravo Elsa rlbje oljo 80 K, El»a voda za usta 48 K, Elua kolonska vodaÜQ K, HUa Surnsklitilrlt W) K, (Jiu- cerln U> In 60 K, Lysol. Lusoforni 48 K, Kliicikl Caj 4 K, Elm mrCesnl pratek \b K, Strup za podaarte Iu ml« po l(i la 20 K. EUGEN V. FELLER, leUrnar STUBICA Dolnja, Elsa tig it. 356, HrvaSko. 2 IETIKA! Stvokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnlk ordinlr» z Izjemo torka in petka v St. Jurju ob j. I. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodlk, kako do zdravja prlti, oüdravlti. Ako želite imeti dobro 3-1 kupite pri Alojziju Mihelčič *\ *- w% n Cena od v Celju, Breg 9, u h dm«. «O tsl o *& a 52-13 IT lastni palaci j>r»I kolodvopu. Stassje hrassilnih vlog EC 35,000.000. Vrectaost rezervnega zaklada K 8,000.000. HRANILNE vJoge, ki se sprejemajo od usako- gar, nžiojijo najpopolnejšo uarnost fn ugodno obresiouanje. Eoštne položnice strankam brez- plačuo n;i nizpolago. Keninino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, tako, da obdrži ključ stranka sama. I OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo In na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstuu I izredno ugodno in promptno. n FT o n ro C Posojčia YS®h vPBi pod nsjugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojastnila in strokounjaški nasueli u useh denarnih prašanjih. ! Nazttantlo. ¦ ! Cenjenemu občinstvu naznanjam, i i da sem preselil svojo krojaško ¦ ! delavnico iz Dečkovega trga , ! Na oKope Stev. 2. < ! Obleke se izdelujejo po najnovejši \ i fazoni in po zelo ugodni ceni, od i ' Din 125 naprej, ter se priporočam J [ s spoStovanjem 1—1 J ; JOS. ZorlKB, krojač. \ Raznovrstne lov&Ke siual&e* naj- modernejše in najfinejše izdeluje slovenska puškarna Janko Soe®nik v Bos*ovljah -D Awstr-ija, Uvozno dovoljenje preskrbljuje tvrdka 317 sama. 10—4 flndrej Osef^ 332 maribor 10-2 flleksandroua c. 5? telefon 88 tr-govina % deželnim! pridclki, dpvmii preBnogom ter wsnom se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzojav: Andrej Oset Maribor. Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke Siattfiia.»*». Prihranite si popravljanja in tudi jezo. Rajnnejše uro iz nikla, srebra, tula, zlata itd. NaroLne tire. 228 13-4 Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra vsake vrste. Zahtevajte cenik s slikami do Tvornisks tvrdke H. SUTTNER Ljubljana at. 983. Pošljite samo 1 dinar za stroške, ako želite, da se Vam pošlje brezplačno veliki katalog. U PUNOM PROMETU 60 HOTELA, PAN2I0NA/SANAT0RU OTVOREN POTPUNAOPSKRBA INCL.SOBA OD 20 LIRA QORE. "KURSALON 0UARNER0" 'THEE DANSANTE' -SOUPER DANSANTE" MAČEVANJE SPORT ZABAVE PROSPEKTE IUPUTE ŠALJE BESPLATNO RAVNATELJSTVO LJETOVALIŠTA(KURDIREKTION)U ABBAZIJL g^^ §lDS:BARTHif , ^zd^avnik, Cetj-u, Milistan w- v mesecu aprilsa l^-^ne ordifilra. c. Franc Tomažic 335 trgov&ka agentur»^ 3-1 Ljubljana, Prešernova uüca 48. prevzame vsakovrstna v trgovsko stroko spadajoča posredovanja in zastopstvo. =^= služkinja Nemka, za vse, od 40—50 let stara za Beograd in deklica od 12—13 let stara, ki se sprejme, ako je brez po- kroviteljstva tudi za svojo. Pismene po- nudbe na Andrej Borisov, Maribor, Meljska cesta 60. 1--1 Htm *9T ¦ ^%af^ vanji, pralnico, ^*^"^^1^ kletjo,konjskim hlevom, dvema svinjs'.cima hle- voma, dvema drvarnicama, se po n i z k i ceni protia. — Vpraša se pri Karl Belakü na Spod. Hudinji 64. 343 1 Autotaksa Cenj. obČinstvu naznanjam, —mmM^ „^A^i^ po konkurenCni ceni. Sto- SaSÄ!Ue ""*in a«*« woaenjo ^ « «^.^ ««<- 339 IVAN KOROŠEC, Celje. =-' ZAHVALA. Ker nam nikakor ni mogoče se osebno zahvaliti za mnogobrojno udeležbo in prekrasne darovane vence ob priliki pogreba našega predobrega in ne- pozabnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Franc-a Kolšelc I posestnika izrekamo tern potom vsem p. n. udeležnikom kakor tudi vsem zastopstvom in korporacijam prisrčno I zahvalo. I Polzela, dne 29. marca 1922. Žalujoči ostali. Ob priliki bridke nenadomestne izgube naze skrbne, dobre mamice, tašče, stare mamice i. t. d. gospe FrancišHB Zmerzlihor roj. Oblah nadučiteljeve vdove do§lo nam je od vseh strani toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se toraj tern potom vsem, ki so nas ob bridkih urah tolažili. Zahvaljujemo se posebno preč. duhovščini, učiteljstvu in šolski mladini tukajSnje Ijudske sole, cenj. rodbini dr. Ooričar- jevi, istotako vsem drugim, ki ste v tolikem številu spremili ne- pozabno pokojnico na livado večnosti. Mozlrje« dne 25. sužca 1922. Žalujoči rodbini Zmerzlikar - Kostanjšekova. Sfraa 6. »NOVA D O B A « Stev. 38 POSOJILNICA V CELJU Ustanovlj ena let». 188O. v lastni palači MARODMI DOM i wm tm ^ m ¦¦ im ^ in ¦* ^ ^ ¦* ^ ¦• ¦« aw *m m mi mi ^ ¦¦ ^ ^ — ^ hm|^ Rezervni fondi in wrcdfiaat lastnih hi& Lez K 7,000.000. Eden najstarep slovenskih denarnih zavodov. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoöi raöun ter jih obrestuje naj'ugodneje. N> i Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Oftvapja trgovske in obrtne kredite. Financii-a industrij- OiDiiQiiDiiQi ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. OiQiQjiDiiQi Stanje hranilnih vlog čez K 45,000*000. Registrov. kredif na in «tnvbenai s«a>ugazoni.zav. tf*-*ISHB "LASTNI DOM" Sgsrejetffttt hpataiine wcoge its jih obpeatuje po 41/2% 5*i«*i in poJ K od sto, prota odpottedi (5%) peft od sto. Podpisani denarni zavodi javljajo, da bodo obrestovali poeensi s ^ cIDrilOITI 1922 v^°9e na vl°žne kn]ižiee po 4*y /o Podpužnica Ljubljanske Srcditne ta*. Podružnica ladranske banks. Pod^uži^ica Prve Me Mm v Celiu. VABILO NA OBČNI ZBOR POSOJILNICE V CELJU kl se vrši v sredo, dne 12. aprlla tl. ob pol 6. uri popoldne v sejnl dvorani Narod. doma v Celju s sledečlm sporedom: 1. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa pro 1921. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze. 5. Razni predlogi. Načelstvo Posoillnice v Celfu. V6em trgovcem, modistkam in ccenj. obČinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo 8 KlobuKl ln slatnntkl v Celju, Gosposka ulica št. 4. 45—7