LETNIK XI., št. 46. GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ljubljana, ? novembra 1952 Ob zgodovinsko pomembnem šestem kongresu komunistov Ponosni smo na naše Komuniste her |c 1 njih vsa živa tista neutrudljiva revolucionarna sila — za delavske koristi naprej V lepo okrašenem paviljonu zagrebškega velesejma je 2. novembra začel zasedati šesti kongres komunistov. Že samo okolje vzbuja v človeku slavnostni občutek; oči mu obstanejo na geslih — Živela Komunistična partija Jugoslavije, Živela socialistična Jugoslavija — na starem slavnem delavskem geslu — Proletarci vseh dežel, združite se, na kipih utemeljiteljev znanstvenega socializma in prvih delavskih voditeljev Marxa, Engelsa, Lenina, na kipu našega Tita... Hodnik je okrašen s podobami iz slavnih dni zgodovine naših delovnih ljudi. Med njimi opazimo tudi sliko Franceta Miheliča — »Ob tabornem ognju«, Antona Kosa — »Kongres na Cebinovem vrhu«, Kalinovega »Talca« itd. Okrog enajstih je 2000 delegatov pozdravilo našega Tita. Brezmejno navdušenje je zaorilo po dvorani in se ni poleglo vse dotlej, dokler niso po uvodnih Titovih besedah delegati vstali in zapeli Internacionalo. In odjeknila je pesem delavskega rodu, zmagovita pesem zmagovitega razreda. ... Zdaj kujmo, bratje, kujmo družni človeštvu boljši, lepši svet. Maršal Tito je nato pozdravil vse navzoče delegate, goste in predstavnike organizacij, ki so prišli pozdravit kongres. Z enominutnim molkom so delegati kongresa počastili spomin padlih komunistov — delavskih voditeljev, svojih tovarišev. Izvolili so delovno predsedstvo in kongres je pričel z delom. V imenu Ljudske fronte Jugoslavije je pozdravil kongres naše partije Vlado Simič, v imenu naše Ljudske armade je spregovoril Koča Popovič, Norbert Veber je govoril v imenu sindikatov, Niko Tripalo v imenu Ljudske mladine, Dušanka Kovačevič pa je pozdravila kongres v imenu delovnih žena. Med delegati so stari slovenski komunisti, voditelji našega delavskega rodu Franc Leskošek-Luka, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Miha Marinko. Ivan Regent in drugi. Vidimo našega Janka Rudolfa, Franca Černeta, Albina Kovača ... Med gosti so tudi tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Mavricij Bore, Rudi Ganziti, predsednik gradbenih delavcev, in še nekateri naši vidni sindikalni odborniki. Vidimo tudi naše sodruge, delavce iz naših tovarn: Franca Perajiča, starega delavskega voditelja iz tržiške predilnice, Anico Z amida, tkalko iz »Tiskanine«, ki ima komaj 25 let, pa se je že od 1942. leta bojevala v osvobodilnem boju, Maksa Drobeča, predsednika delavskega sveta »Induplati« v Jaršah, Seiko Hukiča, mojstra belih revirjev v Dolnji Lendavi, Matevža Babiča, rudarja iz Zabukovce, Jožeta Božiča, rudarja iz Idrije, Karla Stermana, rudarja iz Senovega, Rudija Preglja, delavca iz »Gradisa« na Jesenicah, Francko Fabris iz tovarne pletenin v Sežani in še mnoge druge. vanjem prodanih sovjetskih birokratič-nih duš, vznikli začetki prve delavske demokracije. Zato smo lahko ubrali tako smelo pot socializma. Ta zavest nas dela močne in ponosne. Spoznanje te resnice pa dela iskrene ljudi po svetu naše dobre prijatelje. Velike stvari so to, kar počnemo pri nas, in čvrstih ter zrelih ljudi zahtevajo. Za uresničenje plemenitih delavskih hotenj in stremljenj gre. Socializem, delavsko upravljanje ni več le vabljiv program, ampak naša stvarnost, naše življenje. In če je bilo treba iskrenih delavskih vrlin in poštenja, da smo se lahko ogrevali za tak program, jih je treba toliko več sedaj, ko mu utiramo pot v življenje. Komunisti se tega zavedajo, zavedajo se, kaj pričakujemo delavci od njih, zavedajo se, kaj je opravilo revolucionarjev v takih dneh. In ravno v tem prihaja do polnega izraza njihova neizčrpna revolucionarna sila. Na kongresu so se komunisti temeljito pogovorili o delovanju Partije. Tovariš Tito je v> svojem poročilu ugotovil, da organizaciji komunistov pri nas ne odgovarja beč naziv Partija Predlagal je, s čemer se je kongres tudi strinjal, naj bi se ta organizacija v bodoče imenovala, tako kot je menil že Man, Zveza komunistov. Seveda pri VOLITVE SO PRED NAMI TRDNO DELAVSKO MORALO bo zahtevalo delo v zborih proizvajalcev Delavci se že pogovarjajo o volitvah. — Nekateri kranjski obrtniki bi morali ustvariti pravo delavsko sožitje. — Spoprijeti se bodo mor.ili radi cehovsko zbornico proizvajalcev. — Zbori proizvajalcev bodo s protisocialističnimi pojmovanji. — Kaj je opravilo sindikatov? do upravljali z našim presežnim delom. Kako ga bodo znali »obrniti«, od tega bo veliko odvisno. Te zbornice bodo Obiskal sem delavce v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Prav živahno že razpravljajo o volitvah, delegatih in kandidatih, o nalogah teh in onih odbornikov, o škodljivem mišljenju nekaterih sebičnih posameznikov in še o marsičem drugem. Govoril sem s številnimi delavci. S tistimi, ki stanujejo prav v Kranju, Tržiču in na Jesenicah, in s tistimi, ki imajo dom v okoliških krajih, na Planini, Stražišča, Šenčurju, Križah, Žirovnici, Retečah in drugod. Preveč bi bilo, če bi našteval vprašanja in številne odgovore. Bolje se mi zdi, če vse to strnem v eno skupno misel o volitvah in njihovem pomenu. Delavci čutijo, da je izvolitev zborov proizvajalcev zanje zelo važna. »Odslej bomo vedeli, kako se gospodari v občini z našim denarjem, z denarjem, ki ga mi ustvarjamo. Naši predstavniki, člani zborov proizvajalcev bodo odločali o tem,« so dejali. To je korak naprej od delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Res, zbori proizvajalcev so pomembna stvar. Ti zbori bodo zibelka novih družbenih odnosov, socialističnih v pravem smislu besede. Ali smo doumeli ves smisel tega? Slutimo ga gotovo. Toda spoznati ga moramo, to nam morajo pomagati sindikalni odborniki! V te zbornice pa moramo izvoliti naj- V tem ne gre samo za zunanjo spremembo ' boljše delavce, takšne, ki bodo ne- imena, ampak za to, da se je s preho- — -------1 dom na delavsko upravljanje pri nas položaj komunistov 'v družbi občutno spremenil. (nadaljevanje na 8. str.) utrudni pobudniki za razvoj bodočih komun, ki bodo j.-eudarno gospodarili s presežkom dela kolektivov svojega okraja. Glejte. Zbori proizvaja...jv bo- ....."" Drugega novembra je v Zagrebu ob prekipevajočem navdušenju prisotnih komunistov — delegatov in gostov odprl tovariš Tito zgodovinsko pomembni šesti partijski kongres. V pozdrav kongresu, v pozdrav delavcem naše domovine in vsem delavcem sveta je zaoriln iz grl in src prisotnih pesem delavskih revolucionarjev »Internacionala«. Naše misli so odhitele na kongres Skrbno smo prisluhnili. Zato pa smo sedaj polni tistih svežih, borbenih občutij in tehtnih misli, ki jih v delavcih lahko vžgo samo komunisti. Kako vse to sedaj povedati v nekaj skopih stavkih, izraziti v nekaj mislih? Ne, tega se ne da, vsega tega je preveč Kar koli bomo zapisali ali povedali, bo le del tistega, kar smo delavci spoznali, doumeli in občutili v teh kongresnih dneh. Toda, vendar! Eno spoznanje, spoznanje, ki nas dela delavce ponosne na naše komuniste, pa je vendar vse te dni prevladovalo v vseh nas. In katero je to spoznanje? V naših komunistih je vsa živa tista neutrudljiva revolucionarna sila — za delavske koristi naprej Brez prestanka naprej Ko smo poslušali kongres, smo se tega še globlje zavedli. Ne samo, da so komunisti v nas prižgali ogenj upora in osvobodilnega boja v tistih težkih dneh naše domovine, oni so v nas zanetili plemenita stremljenja komunarjev, ki ne znajo več hlapčevati. ki ne prosijo več svojih pravic, ampak si jih sami pišejo in branijo — s trdim delom in žrtvovanjem. Zato je moralo priti do spora s sovjetskimi oblastniki, ker nismo mogli niti hoteli, da bi nam kdor koli vzel kar smo si tako stežka priborili. Zato smo se tako silno uprli sovjetskim biričem in pandurjem. In zato nas tud’ oni, gospodstva in naših plodov željni tako neusmiljeno sovrašijo, da nas bi vc.iraje v žlici vode utopili. Prav iz istih vzrokov nam zapadni nazadnjaki, mešetarji z blagom, krvjo in svobodo delovnih ljudstev, vedno groze s križarskimi vojnami. Oni ne zamude niti ene prilike, da ne bi v čaše prijatelj skih čustev naprednih ljudi na zapadu do nas, od časa do časa, prilili kaj grenkega strupa, če več ne, vsaj eno samo kapljico, v imenu tiste do Aebes poveličane, pa v svojem bistvu tako bedne zapadne demokracije. Misel komunarjev pa je v nas vse bolj živa. Komunisti so tisti veliki mojstri, ki nam jo v živih srcih klešejo in oblikujejo. Zato se je pri nas lahko začelo porajati delavsko upravljanje, zato so lahko pri nas kljub vsem težavam in neprilikam, kljub modro- Ob odhodu slovenskim komunistov na kongres — Posnetek na ljubljanski železniški postaji Indonezijska delegacija na kongresu komunistov Jugoslavije V obrambo pravične delitve dobička »Pri skledi se začne politika« pravijo pri izkušenj. Znana je namreč ugotovitev, da širjajo. Oni so tisti, ki zapostavljajo delovne nas takole malo bolj izkušeni ljudje. Toda pri nas povprečno en drža vi jan, računajoč ljudi, ki govore o »nesposobnostih« delavstva, ne samo pri nas, tudi drugi po svetu me pri tem vse činitelje. ki vplivajo na to. oni oznanjajo, da je »treba znati živeti« in v istem času napravi desetkrat manj, kot da le zaostali ljudje, to je nepodjetni de- državljan v gospodarsko zelo razvitih deže lajo, oni so znanilci sebičnosti, samngoltno- drugi po svetu me mjo tako. Morda bo dejal nekdo, da jje ta ljudska modrost preveč robato in skopo po vedana. Drugi ji bo morda očital, da je naivna in enostranska. Takih očitkov je lahko več. Nekaj pa je res! Nihče ne bo lah. To pa seveda ne pomeni, da smo prt sti, družbene neodgovornosti, samopaštva in svetu. Marsikdaj zavratnosti ter podobnih družbeno nezdravih nas bolj leni kot drugje po____________ _____ . . r-.- - —........ — — delamo celo mnogo bolj utrudljivo in težko pojavov in pojmovanj. To se pravi, da mo poizkušal dokazovati, da ni presneto resnič kot drugje. Vzrok za te razlike je. v zaostalih rajo novi nastajajoči organi ne samo pre- na. Le prav in pametno jo je treba razumeti: sredstvih, ki se jih pri delu poslužujemo in prečiti golo materialno izkoriščanje, ampak noam on pa v razmeroma nizki delovni izurjenosti, uveljaviti tudi delavska načela in pojmova- nja v odnosih med ljudmi. Zato pa se morajo v svojem delu varovati pred prej orne-Kako pa pride do gospodarskih njenimi vplivi in pogledi ter si prizadevati, odnosov med ljudmi da tako Gospodarijo, da uveljavljajo prak- tično tista človekoljubna, vzvišena, socialno na hotenja, ki so zrasla med delavci Samo svoj in številna družina in da vsak opravlja obstoj in postalo žarišče socialističnih druž- samo neka dela in ne vseh. Torej posamez benih odnosov. Ali, če ponovimo uvodno življenje niki izdelujejo samo neke vrste proizvodov, misel, da bo pri naši »družbeni skledi« ve n L-—~ rj——uti------ - ~ r’— — Ijala delavska politika. Pogoj za človeško življenje je družbena pro izvodnja, ki je istočasno izvor družbenega dogajanja Pa si to povejmo malo bolj po domače l Vse dobrine so plod dela naših rok v . .. Brez nekih posebnih in večjih modrosti dognana ... «,«, Nobenih posebnih šol in visokih učenosti lahko vsak preprost človek tudi spozna, da v trdih in neizprosnih razrednih bojih. I delovnemu človeku ni treba za to, da se živimo ljudje družno, kot neka res velika tako bo delavsko upravljanje opravičilo zave. »da prazna vreča ne stoji pokonci«, kot in številna družina in da vsak opravljc *' *'•* **“-------------4'*,~ ~—:xx~ —-*-»*-*• nravi ljudski rek. Malo drugače povedano samo neka dela in ne vseh Torej posamez bi se to reklo, da ljudje rabimo za življenje niki izdelujejo samo neke vrste nroizvodov potrebne dobrine, med katerimi so hrana. Uporabljamo pa vsi najrazličnejše. Ker pa oblačila, stanovanja itd. Prav tako kot pozna posamezni ljudje delamo samo ene ali nekaj vsak preprost človek to resnico, pozna tudi vrst proizvodov, uporabi jatno pa vsi naj to, da »brez dela ni jela«. Malo po naše po različnejše, ki pa jih izdelujejo najrazlič-vedano, bi se reklo, da nam nobena stvar nejše roke, je nujno, da pride med ljudmi »ne pade z neba«, ampak da si J ~ . .. ljudje vse, kar rabimo, sami napraviti svojim delom Seveda naravnih moramo do nekega načina zamenjave, do proizvodnih raviti s odnosov med ljudmi. Naj bodo ti odnosi že Delitev dobička in proizvodnost sta neločljivo povezani stvari Ko srno se o teh stvareh malo razgovorih. ljudje ne delamo iz nič, ampak iz bomo go bogastev^ ki ^ jih hrani priroda delal, je odnosov med ljudmi. Naj bodo ti odnosi že w ‘ IV laki ali dnmafitn n tem knkini vn lahkn pa se ustavimo se ob nekaterih praktičnih borna navorih kdaj drugič, za *t istega. kf je straneh delavskega upravljanja. V zadnjem Samo en primer! Hišo bi radi imeli! V pri važno ah je dobil on na tak ah drugačen način. času se pri nas, kadar je govora o delav izkopati in pričeti predelovati: žgati opeko. kuhati /7n m n taliti celem irrlelnicati ee%„ oni *mie -atetine ali druy *kem upravljanju, najčešče govori o delitvi .....jen trudsSSifan dela ‘'»bička, o medsebojnih odnosih med vre- delovni ljudje - — - - r...- • - — - - - — - - — — - . j/. . .*» Mf/uvvit i*uv»i»f «. v* n vv^u v u n ,/11C v« c r Uf it« ■ , . ,. rodi je glina, apnenec. drevje, razne rudnine liene potrebe, povrnjen trud svojega dela ‘‘»butca, o in podobno. Mi moramo vse te stvari najti. Tega pa delovni ljudje po svetu običajno J(>wkl delavstva m o obveznostih, seveda .................... .......................... ne dobe, ker se z dobrim delom dobrin Predvsem materialnih, podjetij do občin. Ob kuhati apno. taliti železo, izdelovati cement, okoriščajo tudi taki ljudje, ki ne pridobi Ti n o /j i* n / ( . u ,, k/11.1.. t Z «/i I .. 17,- .. .. — t _ 1.1....* i i 'j* i - i z dobrim delom dobrin {irfa ki 1 iuH i/» ki tio uriflnhi teti razpravah bi človek lahko dobil celo posekati in obdelati drevje in ostalo Vse vajo dobrin z delom, niti v družbi ne oprav občutek, da so to osrednje stvari delavskega to, kar smo napravili, prepeljemo na kraj, Ijajo nobeno koristno opravilo. Zato pa so opravljanja m da je pri nas proizvodnost kjer hočemo graditi hišo — potem začnemo se okrog razdeljevanja družbenih dobrin raz drugostopnega pomena, ki gre nekako sama graditi. Tem opravilom pravimo delo. Brez vili med ljudmi tako imenovani razredni p° s.epi |wimo pre* omenjenih vprašanj. Za ----• boji. Histvo teh bojev je v tem. da delovni »‘rnivo je celo to. da se sindikalni odbor- tjudje ne priznajo pod nobenim naslovom mk\ marsikje nekako »zen,rajo. povezovati deleža pri družbenih dobrinah Ustim, ki nisi. »rej, omenjena vprašanja s proizvodnostjo z ničemer prispevali k tem dobrinam, in da pGŠih podjetij in da jih ne načenjajo, da ne hočejo tako nedovoljeno prisvajanje onemo .lz d led ah kot *birokrati«. če ne še kaj gočiti. hujšega, la bojazen pa jih dela res biro krate. Mnogi ljudski odborniki pa sploh dela ni nobenih porabnik stvari. Čim bolj vešči in urni smo pri delu, tem več dobrin imamo Seveda pa je uspeh dela odvisen od pri- rodnega bogastva, od —'----------*'— —J** strojev, ki se jih pri od naše delovne spretnosti. Bolj ko je dežela Tak boj je pri nas pripeljal „uu„0aVJ,u prirodno bogata, večje možnosti daje ljudem, upravljanja z družbenim gospodarstvom rediti za takozvane »komunalne potrebe• rt r, o •" nniir/utiin X V. C ... j .... I .1.1.. .. I....I ■ . "• i S /’ 110/7/7 C/l 7/1 n P ? fl »V7 7)/f ) 71 Skflfll 11 71/11711/ Delavci sami Oospodanjo z dobrinami » ZTaj ^ ^hovT.Tom- sti. Bolj ko je dežela Tak boj je pri nas pripeljal do delavskega petenco« in iz katere je treba čim več iz .. . r i: i:..,i ......i • . . • i - I. . . , nprliti s/7 i nlcnmnno »k-rtvvi u n n I rt P ririfrpnp* da si napravijo srbi čim več dobrin. Naša Smisel delavskega upravljanja mora torej Seveda so to nezdrava in škodljiva pojmo dežela je v tem smislu zelo bogata. Toda od biti v tem. da sami delavci preprečijo, da vanja. ki so po svojem bistvu tuja delav samega prirodnega bogastva ljudje še nič bi kdor koli neopravičeno prejemal delež upravljanju nimajo, če tega bogastva ne ume jo. ali pa od družbenih dobrin in da s temi dobrinami Izhodišče za vsakega gospodarja je rskle ne morejo izkoriščati. Treba je delali: delati najbolj preudarno in pametno ravnajo sami to fe Pravi koliko dobrin se pridela pa je treba znati in imeti za uspešno delo delavci. Pri tem pa seveda ne gre samo za ostala gospodarska vprašanja in od potrebna orodja, stroje in pripomočke. Cim to, da delavci preprečijo izkoriščevalcem nosi 80 v veliki meri odvisni od tega. koliko bolj urni in vešči so ljudje pri delu. čim več sebičneiem. lenuhom in podobnim golo mn 'c proizvede. S tem ne trdimo, da tudi druge orodij in strojev se poslužujejo, tem več terialno izrabljanje delovnih ljudi, ampak stvari ne vplivajo na proizvodnost. Pa še dobrin si lahko napravijo. Od tega pa je are za mnogo več. Psi izkoriščevalci, lenuhi, »ako vplivajol Prav zato pa jih je treba odvisno družbeno bogastvo in blagostanje, sebičneži imajo tudi posebne poglede na 'u»l. ocenjevati s tega stališča, in ne od V tem pogledu pa pri nas zaostajamo. Manj- svet in na medsebojne odnose med ljudmi, dvojeno od stanja proizvodnje, ka nam tako sodobnih strojev, kot delovnih ki jih tudi na tak ali drugačen način raz- (Nadaljevanje rta 4. strani) določale podobo svojega kraja, podobo republike in podobo vse države. Člani zborov proizvajalcev se bodo morali držati delavskih gospodarskih načel. Zato ne bodo smeli biti ozki, ne skrbeti samo za svojo stroko ali panogo, ki jo zastopajo. Ne bodo se smeli boriti samo za to, da bo tovarna, iz katere so, in okoliš, v katerem žive, privilegiran pri dodeljevanju materialnih sredstev in da bi se na račun drugih hitreje razvijal in trošil večji presežek dela, ki mu po vseh pravilih ne pripada. Ne, to ni delavsko. Takih navad se bo treba znebiti. Take težnje pa še žive ponekje. O njih so mi pripovedovali delavci iz Kranja. Kranjski obrtniki se baje nekaj zmrdujejo, češ da ne more čevljarske ali druge stroke zastopati mizar ali drug obrtnik v zboru proizvajalcev. Radi bi pravo cehovsko zbornico. Vidite, kako oni gledajo! Novi zbori proizvajalcev oa res ne bodo cehovska predstavništva, ampak predstavništva ustvarjalcev dobrin. Zbori proizvajalcev bodo upravljali s plodovi dela vseh neposrednih proizvajalcev v okraju, in to v korist vseh prebivalcev, ne pa samo nekega »ceha«, tako da bo čimprej ustvarjeno dejansko gospodarsko sožitje ali komunalna skupnost, ki bo združevala vse neposredne proizvajalce in vse prebivalce v političnem, gospodarskem in kulturnem smislu. Torej zbori proizvajalcev; v katere bodo prišli delegati proizvajalcev po količini njihovega družbenega proizvoda, niso nastali zato, da bi v njih posamezne panoge »Ščitile« svoje interese, ampak da bi ti zbori poskrbeli za razvoj socialističnih proizvodnih odnosov med proizvajalci raznih panog in za socialistično sožitje med njimi. Zato so v zbore proizvajalcev poklicani predvsem res politično in gospodarsko razgledani delovni ljudje, ki so se že otresli sebičnosti in ki jim je dejansko pri srcu delavsko solidarno sožitje med nami vsemi. Take je treba sedaj izbrati in potem voliti. Zbori proizvajalcev bodo recimo morali skrbeti, to bo njihova velika naloga, za razvoj proizvajalnih sil na področju, kjer bodo upravljali z go-gospodarstvom. V ta namen bodo trošili sredstva, ki so jim dana na razpolago. Prav zaradi te njihove ustvarjalne dolžnosti se bo nedvomno v zboru proizvajalcev delavski duh spoprijemal s socializmu škodljivimi nazori, z birokratskimi pojmovanji, zoperstavljati se bo moral trošenju presežka dela za podpiranje zaostalosti in podobno. Da bodo delavci v zborih proizvajalcev na kaj podobnega naleteli, je prav gotovo, saj bo zbor razpravljal in odločal o takšnih zadevah, kakor je sestavljanje in obračunavanje družbenih planov, ustanavljanje, spajanje in ukinjanje podjetij, urejanje delovnih razmerij in tako dalje. Kakor vidimo, bodo zbori proizvajalcev upravljali s stvarmi. V tem se bistveno razlikujejo od splošne zbornice občinskih ali okrajnih organov, ki So še vedno predstavniška tel_____vseh volivcev, ne glede na njihov družbeni doprinos. Zato tudi pravimo, da so zbori proizvajalcev socialistični predstavniški organ, saj bodo odločali, kako in ’ Je naj se uporabljajo njihovi plodovi dela, to je neposrednih proizvajalcev. Od izbora članov v zbore proizvajalcev, od dobrega dela zborov proizvajalcev pa je odvisen nadaljnji razvoj naše delavske demokracije. Sindikalne organizacije bodo imele ponekod več neposrednega dela pri tekočih volitvah kakor pa pri vseh dosedanjih. Tam, kjer nimajo delavskih svetov, bodo sindikalne organizacije poskrbele za izvolitev delegatov in kandidatov. Imele bodo torej tudi tehnična opravila pri volitvah. In ob tem se pojavlja nevarnost, da se ne bodo vsi sindikalni odborniki vrteli le okrog tehničnih priprav, pozabili pa na po-jasi.J .vanje, kaj pomenijo letošnje veli tve za razvoj naše demokracije. Resnici na ljubo, volitve v zbore proizvajalcev so precej zamotane. Marsikak preprost delavec volilnih postopkov in vsega tehničnega dela ne bo razumel. Vendar pa to ne sme odvrniti sindikalnih odbornikov od njihovega osnovnega dela — pojasnjevanja družbenih sprememb, ki so rodile o.„ane delavskega upravljanja na posameznih področjih javnega in družbenega udejstvovanja, ki so nam dale delavske svete in ki so zahtevale tudi spremembo v organizacijski strukturi oblasti, v kateri bodo poslej zbori proizvajalcev druga zbornica. Sindikalne organizacije naj torej le del svojih odbornikov usmerijo k tehničnim opravilom. Za ta dela naj bo zadolženih le nekaj članov. Vsi ostali pa smo poklicani povedati delavcem, da se z zbori proizvajalcev poraja prava dravska demokracija, kjer bo delavska beseda doma in bo o vsem odločala. D. P. BESEDA BRALCEV Se o nesoglasjih med delavskim svetom PODJETJA »OBNOVA« V KAMNICI IN PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA V HO CAH KDO IMA SEDA) PRAV? 0 nezdravih in nepravilnih pojavih je treba javno govoriti - vedno pa naj se čuje več strani Pred dnevi smo dobili v uredništvo »Delavske enotnosti« pismo, ki nam ga je napisal Milan Vukelič, direktor tovarne »Sana« iz Hoč pri Mariboru. Pismo nas je nemalo začudilo. Kaj nas je začudilo? Berite z nami odlomek iz njegovega pisma, pa boste takoj razumeli! »Grajati moram uredništvo ,Delavske enotnosti‘, ker je objavilo članek v svoji predzadnji številki pod naslovom ,Samovolja, ki ji ni para', ki je zasnovan na neresničnih trditvah človek svoje napake in tako tudi tov. T. ni brez njih. Spominjam se zasedanja odbornikov občinskega odbora, na kateren* je tov. T. tudi poročal, da je občina dobila odločbo, s katero je podjetje »Obnova« v Kamnici prišlo pod upravno vodstvo občine v Hočah. Približno tri mesece na to mi je tov. T. naročil, naj skličem komisijo za kadrovske zadeve občinskega odbora, da se pogovorimo o razrešitvi direktorja podjetja »Obnovam v PRIMER, KI SEM GA DOŽIVEL PRI »ELITI« Če imaš piotekcijo... Sebi se čudim, da sem bil tako potrpežljiv. Sest tednov že hodim v trgovski lokal, kjer pa me imajo, kakor sem ob zadnjem obisku spoznal, včasih le za norca. Glejte za kaj gre. Dvakrat in tudi trikrat na teden grem v prodajalno čevljev »Elita« v Nazorjevi ulici. Sest tednov jih že obiskujem. Kupil bi rad otroške copatke št. 23. Kadar koli sem povprašal če so copate že dobili, so dejali, da ne, in da naj se oglasim naslednji teden, V dobri veri, da copatk še res nimajo, sem poslušal njihove nasvete. V petek 24. oktobra sem zopet prišel v prodajalno »Elite«. Vprašal sem za copatke. Poslovodja je dejal, da jih še nimajo. Poleg mene je stal čevljarski vajenec z računi v roki. Poslovodja ga je vprašal, kdaj bo zopet prinesel copatke. Vajenec pa odgovori, da je copatke od številke 23 navzgor pravkar oddal v skladišče trgovine. Opozoril sem poslovodja, naj pogleda v skladišče, če ima zahtevano številko. Precej časa ga ni bilo nazaj, končno pa je prinesel copatke štev. 24 v kartonastem zabojčku. Preveliki so bili za mojega otroka in jih nisem vzel. Poslovodja mi je zatrjeval, da manjših številk nimajo v skladišču. Mimogrede pa sem videl, da je bilo na škatli zapisano neko ime. Ob pogledu na zapisano ime, sem pomislil, ali je res še potrebno prodajati copatke po obrazu, ali drugače rečeno, po protekciji. Mitja Valenčič Ljubljana nika zahtevala, da še enkrat pokliče takratnega direktorja, ki je nasprotoval prenosu »Obnove« izpod upravnega nadzorstva občine Maribor-okolica pod nadzor občine v Hočah, da pove ali se s premestitvijo strinja ali ne. Ker pa omenjeni (misli direktorja) ni dal od sebe nobenega glasu, je komisija sklenila, da ga zamenja. Priznam, da smo pogrešili, ker smo mi izdali odločbo brez vednosti delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, toda mi smo to napravili, ker je tudi upravni odbor stal na stališču — kamor koli, samo pod občinsko upravo Hoče ne.« To so glavne navedbe tovariša M. V. On nič ne piše o ukrepih, ki so jih podvzeli ob nezakoniti odpustitvi direktorja občinski organi v podjetju. Obširno pa nam piše o moralno političnih vrlinah tovariša T. Prav je. da se je oglasil, prav je tudi, da se oglasijo še nekatc. i iz pod- IZ TOVARNE EMAJLIRANE POSODE »TUDI TO JE RAZLOG?« Neki tovarišici so v Tovarni emajlirane posode odpovedali službo, češ da ni hotela obiskovati predavanj, ki jih prireja Protiletalska zaščita. Ko je delavski svet razpravljal o tej odpovedi, so tovarišico zadržali v službi, ker je vse kazalo, da nekemu inženirju tovarišica ni po volji. —ek in v katerem se obrekuje predsednika Kamnici. Komisija je od tov. predsed-občinskega odbora v Hočah. Moje mnenje je, da je ,Delavska enotnost' eden najboljših časopisov, ki nam ne daje samo dobrih in zanimivih člankov, temveč je naš učitelj in vodnik, pa naj bo to na političnem ali gospodarskem področju. Čudim se, da so mogli objaviti članek samo na podlagi enostranske informacije in tako neopravičljivo grajati predsednika občinskega odbora.« ^ve stvari moramo povedati piscu tega pisma, preden se pogovorimo o stvareh, ki jih on v pismu navaja. Članek »Samovolja, ki ji ni para« je uredništvo objavilo v rubriki »Beseda bralcev«, kjer objavljamo sploh kritične in polemične članke. V teh člankih ni naš namen objavljati končnih mnenj in sodb o pojavih in stvareh, ampak je ta rubrika javna tribuna za razpravo o nezdravih in nepravilnih pojavih. Celo želimo, da bi o eni stvari slišali več mišljenj več sodb, ker bo samo to pomagalo priti do pravih zaključkov in ocen. Torej je povsem razumljivo, če smo objavili nekaj kritičnih pripomb na nepravilne odnose, ki obstojajo med upravnim vodstvom podjetja »Obnova« iz Kamnice in občinskim odborom v Hočah. Dejstvo je, da ti odnosi niso v redu in je zato prav, da je odprta o tem polemika. Drugo, kar bi radi povedali tovarišu M. V., ki se razburja nad piscem članka »Samovolja, ki ji ni para« je pa to, da je pisec »lt« napisal svoj članek na osnovi pisma delavskega sveta podjetja »Obnova« iz Kamnice. Republiškemu svetu ZS za Slovenijo in da so vse njegove trditve, pa celo zaključki smiselno posneti iz omenjenega pisma. Tovariš M. V. očita, da je članek zasnovan na neresničnih trditvah. Pa naj se on skuša vživeti v naš položaj. Ali bi verjel trditvam delavskega sveta, če se pismeno obrača po nasvete in pomoč na Republiški svet sindikatov? Jasno, da bi verjel. Če pa ne bi uredništvo imelo takemu dopisu verjeti — s kakšno pravico bi potem tovariš M. V. zahteval, da pa njemu verjamemo, kar trdi. Delavski svet podjetja »Obnova« se mora vendar zavedati polne družbene odgovornosti, ko zahteva na temelju določenih obtožb zoper nepravilno postopanje predsednika občinskega odbora zaščito od Republiškega sveta sindikatov. Sedaj pa preberimo še, kaj nam je tovariš M. V. napisal o trditvah v omenjenem članku in kaj on misli: »V članku piše. da je tov. T., predsednik občine v Hočah, nepriljubljen. To sicer odgovarja resnici, toda nepriljubljen je le pri tistih, ki ne marajo ne naših oblasti, ne njenih predstavnikov. Kar pa je zavednih državljanov lahko povedo, da je napredek vasi razviden že iz marsikaterih ukrepov, ki jih je izdal tov. T. kot predsednik občinskega odbora. On ne bi nikdar nekoga odstranil, da bi zavzel sam njegovo mesto. Kdor ga pozna, mi bo dal prav. Nasprotno, predober je in njegovo dobroto je že marsikdo izkoristil in jo še izkorišča. Jasno pa je tudi, da ima vsak jetja »Obnove«. Kaj mi lahko rečemo? Smaramo, da so predsednik in odborniki nepravilno ravnali v odnosu do podjetja »Obnova« in da je to zaostrilo medsebojne odnose, ki so privedli do nevzdržnega stanja. Nepravilne in nezakonite ukrepe, ki jih prav predsednik občine, ki je, kot trdi tovariš M. V., politično zrel, ne bi smel nikdar napraviti, so lahko tudi izrabili pošteni stvari nenaklonjeni posamezniki. Noben nezakonit in protipraven ukrep se ne da opravičiti s samo osebno poštenostjo. Predvsem pa bi morali vsi politično zreli ljudje vplivati na delovni kolektiv, da bi stvar trezno presodil in ga pridobiti za pametno odločitev,-ne pa, da so se zatekli v administrativne ukrepe. Če bi ravnali tako, bi lahko tudi prišli do tega, da bi ugotovili, kaj »tiči za bregom« teh nasprotij, tako pa so si nakopali odpor celotnega kolektiva . Ali ne bi kazalo tudi o tem malo pomisliti in presoditi? Izplača se, stvari se bodo uspešneje urejevale. ALI JE VSE TAKO RES, KOT OBJAVLJA »DELAVSKA ENOTNOST« O STEKLARNI ROGAŠKA SLATINA? m\ delavci vldllo.da se vsi zanimamo Dne 24. oktobra 1952 je časopis »Delavska enotnost« prinesel med drugim tudi poročilo: »Predsedstvo republiškega odbora sindikata rudarjev je zasedalo«. V tem članku piše: »Tako na primer v Zabukovici ne morejo dobiti stekla za bencinske zvetilke. Ta jama je poznana kot zelo nevarna zaradi velike množine metana. Stekla izdelujejo v Rogaški Slatini, so pa zelo slaba in čim kane kapljica na steklo, že poči. Res dobra stekla delajo v tujini, vendar se doslej ni našel še nihče, ki bi to stvar resno prijel v roke.« Podpis V. J. Res je, da nas je zaprosil rudnik rjavega premoga Zabukovica, da jim izdelamo 500 komadov valjčkov za bencinske svetilke iz »Jena« stekla. Iz steklarne Rogaška Slatina smo jim odgovorili, da omenjenih valjčkov ne moremo izdelati, ker ne izdelujemo »Jena« stekla. Pepričani smo, da mora za take svetilke biti »Jena« steklo. Ugotovitvi tovariša V. J., da »res dobra stekla delajo v tujini«, moram oporekati. Res dobra stekla izdelujemo tudi v Jugoslaviji. Stekla namreč ne moremo razlikovati kot steklo, nego tudi v kakšne namene se uporablja. Naša tovarna je tovarna luksuznega, brušenega stekla in izdeluje res dobro luksuzno brušeno steklo. Kot primer, ki govori za to, da je blago dobre kakovosti, je to, da precej našega stekla izvažamo, predvsem v Ameriko. Če bi še petkrat toliko proizvajali kot sedaj, pa bi lahko vse izvozili. Nadalje objavlja »Delavska enotnost« z dne 3. okt. 1952., da je sindikht izvršil gospodarski pregled podjetja z nalogo, da ugotovi, kakšne težave ima podjetje. Res je, da je sindikalna podružnica imenovala komisijo, ki ji je bilo naloženo, da pregleda podjetje, da ugotovi pomanjkljivosti in napake. Pregled je bil izvršen in tudi uspehi so bili tu. Treba pa je pri tem pripomniti, da je bil pregled izvršen ne samo zato, da bi »Sindikat pošiljali po kostanj v žerjavico«, ampak zato, da sindikat pomaga delavskemu svetu in upravnemu odboru, kakor upravi podjetja reševati stvari. Pri tej priliki moram povedati, da se podjetje že od začetka letošnjega leta dalje bori z ogromnimi težavami (Pisec navaja gospodarske težave podjetja, ki so zahtevale, da se vzbudi zanimanje celotnega delovnega kolektiva za stvar.) Naj povem Še to, da se delavski svet in ostali organi niso znašli ob pregledu izven situacije odnosno izven obravnave, kot navaja tovariš v dopisu. Direktor in upravni odbor sta obvestila komisijo o vseh pomanjkljivostih v podjetju Komisiji, kakor sindikalni podružnici je bilo tudi rečeno, naj gre ta komisija po tovarni zato, da bodo delavci videli, da se vsi v podjetju zanimamo za odpravo težav in pomanjkljivosti. V istem dopisu je rečeno tudi, da nekateri nameščenci v podjetju niso za svoje nazive dovolj sposobni Tu bi pripomnil to, da je res, da prodaja ni šla, kot bi morala, ampak zakaj 1 — Zaradi neurejenega stanja, zaradi izvoza je prišlo podjetje v finančne težave. Podjetje je registrirano kot samostojno izvozno podjetje in je, kot tako samostojno izvažalo, pa takrat še niso bili urejeni splošni predpisi. Podjetje ni prejelo pravočasno denarja in zašlo v finančne težave ter se je moralo začasno preusmeriti izključno na domači trg. Na ta način tri mesece sploh nismo izvažali in zaradi tega je nastal trenuten problem v podjetju. Končno bi pripomnil Še k dopisu z dne 24. X. 1952 »Po kostanj v žerjavico pošiljajo sindikat«, ki ga je podpisal F. P. Pisec je mogoče slabo informiran Res je, da je sindikat razpravljal o odpustih, poudariti pa moram, da je sindikalna podružnica prejela od uprave podjetja spisek, katere ljudi misli uprava odpustiti. Pred izd a njem odločb o odpustih, mora sindikat povedati, če se z vsemi odpusti strinja odnosno, s katerimi odpusti se nč strinja in zakaj. Mišljenja sem, da to ni »pošiljati sindikat po kostanj v žerjavico«, ampak, da je Id pravilno. Alojz Kostanjevec KAJ PA V UREDNIŠTVU MISLIMO? Premalo prepričljivi so tl ugovori! Sindikat je samostojna razredna organizacija in ne privesek gospodarskega vodstva podjetja Opomba uredništva! Tovariš A. K. nam verjetno ne bo zameril, ker smo iz njegovega dopisa izpustili obširno naštevanje težav, s katerimi se podjetje bori! O stvari bomo drugič kaj več napisali. To smo napravili zato, ker je namera dopisnika predvsem opozoriti na stvari, ki po njegovem mnenju v dosedanjih dopisih niso bile povsem prav ugotovljene. Njegove pripombe so predvsem tele: Kadar je govora o kakovosti stekla, je treba poznati predvsem njegovo namembnost. Mi se s pripombo tovariša A. K. strinjamo. Drug njegov pomislek je glede dopisa tovariša »bos-a«, ki je razpravljal o tem, ali je umestno, da izvrši izvršni odbor podružnice pregled gospodarskega poslovanja podj jetja ali ne? V omenjenem dopisu tovariš »bos« ni napravil končne sodbe, izrazil je le svoje pomisleke v pravilnost takega po- stopka. Tovariš A. K. smatra, da sindikat s stalnim pregledom pomaga vodstvu reševati stvari. On celo trdi, da je »bilo sindikatu naročeno,« da pregleda podjetje, da bodo delavci videli, da se vsi zanimajo za stvari. Ta njegov ugovor za nas ni prepričljiv. Strinjamo se, da je pametno, da izvršni odbor podružnice pozna gospodarske težave podjetja. Toda ne zdi se nam pametno, da jih izvršni odbor podružnice na tak način ugotavlja, kot da jih vodstvo podjetja ne pozna, Še bolj nesmiselno pa se nam zdi, da bi te napake ustavljali samo za to, da bi delavci videli, da se vsi zanimajo za stvari. To ni opravilo sindikata. Sindikat je predvsem poklican zastopati določena stališča pri urejevanju gospodarskih težav in pridobivati delavce, da se za pametne in napredne ukrepe zavzamejo. Kot nam je znano, pa O »DNEVNIKOVI« KRITIKI BIROKRATIZMA TERENSKEGA ODBORA OF »SLOVAN« V LJUBLJANI In vendar te treba o stvari še spregovorili... pn vem°. da bo težko rešiti na tem zase- impenaliste. Tudi Perzija jim diši, zato pod- inn?Il,?®3I}_Ih • I?-d'V k danju OZN vsa ta vprašanja. Morda bodo Pirajo stranko Tudeh, ki slabi državo in „odjL z Ivpmčiin°mda^Vhv,' ,Mlr0.vne p0" nekatera le načeli, drugim se izognili, neka-razpihuje spor med perzijsko vlado in Veli- p°.db J Šf " S° T”?' tera uporabili za svoja politična gesla, neko Britanijo zaradi nacionalizacije perzijske gospoda r 1 e ra Jvt tim n?™ 1?la katera pa tudi rešili. Sovjetvski delegati petrolejske industrije. Jugoslavija Jim ni de- ne pomaga tako kot h|d ImJ.3 ™ * Hše dTec 2°Pet hočejo izkoristiti Organizacijo Združe- lala po volji, zato so ustanovili Informbiro, čelakolekti vnešarnL« J?1*« potrebl1?- Na- nih narodov za svojo propagandno tribuno s katerim so nameravali podrediti Jugosla- rasna diskriminaciji n o v=poTanj k l,;l.1,va • in za razpihovanje sporov v zahodnem svetu V1JO svojemu vplivu. Ker se Jim to ni po- deželah še vedno ohstoia h aIrlsklh S svojim odnosom do mnogih svetovnih srečiio, so v svoji onemogli Jezi začeli gro- alml narodl in Jnedt TI10," vprašanj pa hočejo onemogočiti vsako po- ziti z orožjem, organizirali gospodarsko blo- Eot teži za TJfaT' pa todl nis5U?rkšnl' steno sodelovanje med narodi. Najvažnejših kado, pošiljali vohune v našo domovino itd. nJlmi Ustanovna listina OZN. .............. - Jugoslavija ni klonila in ker je na hitro niso mogli zavojevati, so morali vsaj za nekaj časa opustiti svoje načrte. Pa Nemčija, v kateri si stojita danes nasproti dve nemški armadi, ena »demokratična« in druga »socialistična«, obe pa orožje v rokah imperialistov — in Kitajska, ki se jim je sama priklonila. Človeštvo danes tako sovraži vojno, da se morajo celo imperialisti pokoravati temu čustvu. Zato pa skušajo tu ln tam na hitro kaj Pridobiti, obenem pa z raznimi propagandnimi gesli pripravljajo svoje ljudi na novo svetovno morijo. Imperialisti na zahodu se bolj omejujejo ha boj za ohranitev tistega, kar imajo. Seveda se ne bi odrekli, če bi še kaj lahko dobili. Osamosvojile so se Indija, Burma, Sirija, Libanon, Pakistan, te nekoč kolonialne dežele. Nekateri bi radi zadržali ta val osvobajanja. Angleži so za to trdi in nočejo Popustiti v sporu z Egipčani, ne morejo pozabiti perzijskega petroleja. Francoski narodnjaki se bojujejo proti osvobodilnim gibanjem v Tunisu. Maroku, angleški spet v Severni Rodeziji, Južni Afriki. V zadnjih dneh pa so porabili kar celo vojsko, da bi zatrli osvobodilno gibanje Kenijcev. . Vidimo, da ni lahko izpolnjevati naloge, ki jih je zadalo človeštvo Organizaciji Združenih narodov ob njeni ustanovitvi. Vse te mednarodne napetosti in imperialistične težnje se poznajo v njenem delu. Poznajo Pa se tudi napredne težnje, ki zaradi moči socialističnih sil v svetu tudi vse večkrat zmagujejo. Kaj vse je dosedaj uspelo Združenim narodom? Uspelo jim je, da so z mednarodno pomočjo pomagali celiti glavne v vojni dobljene rane, da so združili okrog Ustanovni listine Organizacije Združenih narodov 65 Domovi smrti, strahot trpi jetija ... Se so 'Judje, ki po /zgledu Hitlerja mučijo sva držav, ki se več ali manj vendar pokora- ijodoljubnu )i -h valstvo Stalinov/, »carstvo Vajo načelom te listine, uspelo jim je one- je posejano j aj mi pa tudi v Afriki jilt ne stanje človeštva" mogočiti vojne spore v Palestini, vojno med manjka zahodnih diplomatov pa do danes sploh ni bilo na zasedanje, ker so čakali izida ameriških predsedniških volitev. Niso vedeli, kdo bo zmagal, zato tudi niso vedeli, kako naj se obrnejo v tej organizaciji. Seveda tak odnos do OZN slabi njeno udarno moč in onemogoča ijitro in pošteno reševanje mednarodnih vprašanj. Ko bodo razpravljali o sprejemu novih držav v članstvo OZN, bodo prav gotovo Rusi zagovarjali svoje satelite (Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Korejo, itd.), zahodne velesile pa svoje (Italijo, Finsko itd.). Ko bodo razpravljali o sprejemu Kitajske v članstvo OZN, bodo sovjetski diplomati govorili tako, kot da so oni naj-več.ii prijatelji kit riškega ljudstva, ameriški diplomati pa bodo odgovarjali, da Kitajska sodeluje v korejskem spopadu in da zaradi tega ne more biti članica Združenih narodov. In ko bodo razpravljali o osvobodilnih bojih v kolonijah, bodo kolonialne sile kot navadno zahtevale, da se v ta vprašanja ne sme nihče vmešavati in da bodo že same obračunale z upornim prebivalstvom. Gotovo bodo vse te težnje prišle na" dan. Gotovo pa je tudi da se bodo letos bolj kot kdaj koli prej slišale socialistične težnje, da bodo mali narodi resneje zahtevali socialistične odnose v svetu, da 'bo močnejši glas kolonialnih narodov. Socializem po vsem svetu napreduje. V •zadnjem letu so se precej okrepile socialistične sile v Aziji in Afriki, v vrsti evropskih držav je delavski razred že zmagal, ali pa je na svoji zmagoviti poti, resnejše so zahteve ameriškeh delavcev — in vse to bo vplivalo tudi na letošnje zasedanje Organizacije Združenih narodov. Ni več tako daleč čas, ko se bodo na enem izmed bodočih zasedanj zbrali predstavniki socialističnih delavskih gibanj v svetu in sklepali, kako bodo še povečali blagostanje delovnih ljudi. Med njimi pa bo naša domovina zavzemala častno mesto prvoborca za srečo in blago- enoto. Z njimi skupaj so določili dneve zborov volivcev in se pogovorili o nalogah Osvobodilne fronte pred volitvami. Seveda, treba bo še več. Ne gre namreč samo za to, kako in kdaj bodo volitve in kakšne so naloge Fronte pred volitvami. Važno je tudi to, da bo vsak del.vec vedel, kaj je občinski ljudski odbor delal doslej in kakšne so njegove naloge. Če bodo delavci to vedeli, potem se bodo drugače zanimali za volitve in za delo občinskega ljudskega odbora. Se to je treba napraviti. Toda, kakšno je njih opravilo? Oni so nosilci revolucionarne misli, oni so oblikovalci naših delavskih teženj in vzorniki v revolucionarnih dejanjih. Komunisti ničesar ne delajo zato, da bi našli sebi mirno zatišje in da bi uživali sadove svoje slave. To so napravili ruski tnrokratje, zato niso dostojni nositi ime komunistov. O tem, kakšni so pa naši komunisti, pa govore naši gozdovi, ki so spoznali srčne partizane — komuniste. O tem govore tudi naše družbene spremembe, ki pričajo, da se komunisti niso borili za to, da bi postali oblastniki in birokrati, ampak da bi s svojo revolucionarno silo odprli pot prave delavske detnokracije. In to so tudi uspeli. Ogromna množica delavcev je stopila tvorno v družbeno delovanje. Oblikovati te ljudi v zavestne, zrele, odločne pobornike za napredne stvari — to je poslanstvo komunistov. Iti z njimi skozi vse boje proti poceni in laži-socialističnim gledanjem, skozi boje z zaostalostjo, sebičnostjo, koristolovstvom, to je njihovo delo. Ime Partija je za tako delo pretesno. Poleg tega pa je samo ime Partija nekaj, kar so ljudje še vedno vajeni istovetiti s strankami, kakršne obstajajo po svetu in ki se bojujejo za strankine koristi. Pa saj tako svojo partijo pojmujejo tudi sovjetski birokrati. Naši komunisti so daleč od vsega tega, ali bolje rečeno, vsa ta pojmovanja so daleč od vloge in mesta, ki ga imajo komunisti v pogojih nastajajočega delavskega upravljanja. Njihovo mesto je v organih delavskega upravljanja in povsod tam, kjer se odloča usoda delavcev. Toda tja jih ne pošilja partijska pripadnost, ampak zvestoba revolucionarnemu boju, kateremu so se posvetili s takim ognjem in vnemo, da jim delavci zaupamo najodličnejša opravila. To je vodilo komuniste, da se bodo v bodoče imenovali Zveza komunistov. Vse to pa seveda v ničemer ne spreminja delavskih načel organizacije te zveze in notranjih odnosov. Celo več, v bodoče v taki zvezi ne bodo mogoči niti rahli sledovi tistega, kar je s Partijo napravila v Rusiji sovjetska birokracija in kar so nam hoteli tako zvito vsiliti. To spoznanje nam je globoko vtisnil v spomin prav šesti kongres. Druga velika in pomembna stvar, o kateri je kongres govoril, pa je razgovor o naši Ljudski fronti, ali kakor jo je svetoval imenovati tovariš Tito Socialistični zvezi delovnega ljudstva. To je naša vseljudska politična organizacija socialistično mislečih ljudi. V njej preko osem milijonov članov, to je ena najmočnejših političnih organizacij v svetu sploh, oblikuje svoja politična hotenja in preko nje navezuje prijateljske zveze s socialistično mislečimi ljudmi po svetu.1 Kaj so govorili komunisti o tej organizaciji in še o drugih stvareh, pa bomo poročali v prvi naslednji številki. KRANJSKI POŠTARJI SE VADIJO KAKO BI CIM HITREJE POPRAVILI TELEFONSKE IN BRZOJAVNE NAPRAVE V Dražgoše bodo napeljali telefon V času pred VI. kongresom naše Partije so kranjski poštarji marljivo proučevali zgodovino naše Partije. O tem so imeli več predavanj, ki jih je vodila tovarišica Rometova. Ob nedeljah so imeli več vaj v odstranjevanju zimskih poškodb na telefonskih in brzojavnih napeljavah. Vadili so na progi Kranjska Gora—Martuljek, druga skupina pa na progi Škofja Loka— Železniki. Kolektiv se je dogovoril, da bo z udarniškim delom napeljal telefon v znano partizansko vas Dražgoše. Delovni kolektiv okrajne pošte v Kranju je že poznan širom Jugoslavije, saj je bil v lanskem tekmovanju drugi v Jugoslaviji. Alojzij Zibert LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE JE ZAČELO IZDELOVATI i me enosfanoioniske lesene hišice Nova hišica stane okrog pol milijona dinarjev. — Če bo povpraševanje, bo podjetje napravilo vsak dan eno tako hišo —lč Tujci, ki pridejo v Kranj in tudi domačini radovedno ogleduj j jo prvo montažno hišico, ki jo je izdelalo lesno industrijsko podjetje v Kranju. To je enostanovanjska hišica, tip »Gorenjka«, ki stoji tik ob cesti, ki pelje na kolodvor. Izdelana je v gorenjskem stilu in je res kar prikupna. Sestavni deli hiše so iz smrekovega in borovega lesa Hiša ima verando, predsobo, shrambo, kuhinjo, družinsko spalnico in otroško sobo. Seveda je pripravljen tudi prostor za sanitarne naprave. Če ima lastnik večjo družino, pa si lahko še na podstrešju uredi dve majhni sobici. V hiši je prostora za štiri do šestčlansko družino. Notranje stene lahko lastnik omeče z ometom, jih obloži z lesonitnimi ali heraklitnimi ploščami, lahko pa naroči hišo s skoblanim opažem in g enostavno prebarva z oljnato barvo. Poslopje ima 60 kvadratnih metrov prostornine, cena pa je odvism. od naročila in se giblje od 7000 do 9000 dinarjev za kvadratni meter prostora. Hišica torej stane od 450.000 do 565 000 dinarjev. Življenjska doba hišice je od 40 do 50 let, odvisno je seveda od tega, kako jo lastnik neguje. Razen hiš tipa »Gorenjka« nameravajo v podjetju izdelovati "e hiše tipa v Planica«, ki ima poleg ostalih prosto- rov še kopalnico in dnevno sobo, ter enonadstropne stanovanjske vile. Za montažne hišice, ki nimajo prav nič skupnega s stanovanjskimi barakami, se zanimajo kupci z Gorenjske, Primorske in tudi iz Hrvatske se že oglašajo. Pri Lesnoindustrijskem podjetju v Kranju pravijo, da bodo proizvodnjo montažnih hišic, č_ ' nastala potreba, tako razširili, da bodo sčasoma lahko izdelali tudi po eno dnevno. Dvojna korist bo od tega. Podjetje bo razširilo svojo proizvodnjo, obenem na bo pomagalo omiliti stanovanjsko stisko. rH FF Takšna je »Gorenjka« — izdelek kolektiva Lesnoindustrijskega podjetja Kranj DELAVSKA ENOTNOST 7. XI. 1952 * STRAN 3 SI ZIDAŠ SVOJ DOM? GOSPODARSKE NOVICE PRED RAZPRAVO O PREDI,OGU DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1953 Preti nami le nov greti m družbenega plana Posledice suše so se odrazile v predlogu družbenega plana. - Povečanje plač je odvisno od nas samih. - Največ narodnega dohodka bomo porabili za plače in družbene sklade. -Od investicijskih kreditov bo treba plačevati obresti. - Okrajni in mestni ljudski odbori bodo sami določali stopnje akumulacije in skladov na svojem področju. - To bo važno področje dela zborov proizvajalcev Sezidal hišo tako, da bo tabla In da n ne bo po neprevidnosti pogorela Pameten nasvet in opozorilo našega dopisnika Pred nami je zopet razgrnjen predlog družbenega plana za prihodnje leto. Razgrnili smo ga z namenom, da se ob njem pomenimo, kako bomo gospodarili. Ne bomo se ustavljali ob neštetih številkah, saj jih bomo še srečali, marveč se pomenimo le o glavnih značilnostih predloga družbenega plana za leto 1953. Gospodarjenje po družbenem planu v letošnjem letu je dalo nedvomno bogate izkušnje. In te izkušnje so člani Gospodarskega sveta koristno uporabili pri sestavi predloga za nov družbeni plan. Poleg teh izkušenj pa so morali upoštevati še nekatere druge trenutke. Na primer letošnja suša je težko prizadejala naše gospodarstvo. Zato je bilo treba posledice suše pri sestavljanju predloga upoštevati in upoštevati tudi položaj plačilne bilance, od katere zavisijo naše možnosti za uvoz surovin in opreme. Posledice suše so velike in težave v plačilni bilanci so tudi precejšnje. Zato predlog družbenega plana ne predvideva povečanje plač v celoti, ker moramo obdržati ravnotežje med kupnimi in blagovnimi fondi, da obdržimo potrebno uravnovešen j e cen, kar je naša prva in osnovna naloga. S tem pa ni rečeno, da posamezna podjetja ne bodo mogla doseči višjih plač. To je odvisno od njih samih, odvisno je od njihovega dejanskega povečanja proizvodnje, od povečanja proizvodnje v posamezni gospodarski panogi Prav tako, kakor lani, tudi letos predlog sestoji iz dveh delov. Prvi del obravnava družbeni brutto proizvod, narodni dohodek in njegovo osnovno razdelitev, drugi del predloga pa vsebuje osnovne proporce in sicer izkoriščanje zmogljivosti po gospodarskih panogah akumulacije in družbenih skladov po gospodarskih panogah in skupinah podjetij, osnovno investicijsko graditev, razdelitev akumulacije skladov gospodarskih podjetij ter kredite in dotacije ljudskim republikam. Mimogrede se zaustavimo samo ob dveh številkah, ki nam bodo pokazale razdelitev narodnega dohodka. Celotni narodni dohodek v višini 878 milijard se deli tako, da odpade na sklad za plače 408.6 milijard dinarjev ali 44% ceiotne razdelitve, na družbene sklade pa 354.1 milijard dinarjev ali 38.1% celotne razdelitve. Od tega odpade samo za socialno zavarovanje in otroški dodatek 71 milijard dinarjev. Pretežni del razdelitve narodnega dohodka je torej namenjen za življenjski standard delovnih ljudi. V naslednjem letu je predlagano, da povečamo proizvodnjo samo v bazični industriji, to je elektroenergije, pridobivanju premoga, črni in barvasti metalurgiji, proizvodnji nafte in nemetalov. Določeno poveča- Delovni kolektiv rudnika barita v Plešah se je odzval povabilu kolektiva rudnika v Kočevju, da bi tekmovali v počastitev VI. kongresa. Takrat so se dogovorili, da bo vsak član kolektiva IZ TOVARNE HRANIL V LJUBLJANI Ne 200.000, temveč pol milijona bodo dali mestni občini Delavski svet tovarne hranil v Ljubljani je avgusta meseca sklenil, da bo dal mestni občini 200.000 dinarjev za komunalne namene. Ker pa so svoj plan v tretjem tromesečju močno presegli, plačali pa tudi več družbenih dajatev, kot je določeno, so se dogovorili, da bodo dali občini še 300.000 dinarjev. Beravs V VUHREDU NA DRAVI GRADIJO NOVO HIDROCENTRALO Prejšnji teden je delovni kolektiv Gradisa Vuhred odprl novo gradbišče na Dravi pri Vuhredu, kjer bodo zgradili novo hidrocentralo. Ta hidrocentrala bo skoraj prav toliko velika kakor vuzeniška, le da bo dajala za tretjino več električne ener- > gije kot vuzeniška. Predvidevajo, da bo prvi agregat stekel že spomladi 1955. A. Z. nje proizvodnje bo še v strojegradnji in elektroindustriji, torej v panogi, ki bosta delali za potrebe kapitalne graditve. Za gradnjo ključnih objektov bomo porabili nad 110 milijard dinarjev, nad 55 milijard dinarjev pa bomo porabili za kmetijstvo, stanovanjske gradnje in promet. Proizvodnja ostalih panog industrije naj bi ostala v glavnem na višini letošnjega leta, oziroma ker nam primanjkuje domačih surovin in ker ne moremo več uvoziti bi bila ponekod celo izpod te višine. Predlog družbenega plana našteva, koliko in za katere gradnje bomo porabili denar prihodnje leto v Sloveniji in tudi drugih republikah. V kmetijstvu pa bomo vložili investicije v glavnem tja, kjer nam bodo kmalu prinesle večje uspehe v proizvodnji, to je v dograditev pristav kmečkih delovnih zadrug in posestev, za dvig živinoreje, ureditve plantažnih sadovnjakov in vinogradov, za izgradnjo in opremo raznih delavnic, kjer bomo predelovali kmetijske pridelke itd. Med mnogimi stvarmi je treba v predlogu družbenega plana za prihodnje leto omeniti tudi to, da bodo ljudske republike enako plačevale prispevke za centralne sklade. Pomembna novost je tudi v tem, da bomo v letu 1953 prešli na kreditiranje investicijske graditve s plačevanjem obresti. Ta način finansiranja investicijske graditve bo omogočil prilično hitrejšo, donosnejšo in solidnejšo graditev. Podjetja, okraji, oblasti in ljudske republike bodo nedvomno čisto materialno zainteresirane na tem, da izpolnijo čimprej in čim bolj v redu obveznosti, ki jih bodo prevzele nase s tem, da bodo dobile kredit in da bodo morale od dobljenega kredita plačevati tudi obresti. Nedvomno bo marsikje odpadlo razmetavanje z gradbenim materialom ali preveliko trošenje gradbenega materiala za manj važne stvari. Posebna skrb pa je posvečena v predlogu družbenega plana postavljanju stopenj akumulacije in skladov. Tu je najbolj pomembno prav gotovo to, da prepušča predlog plana okrajnim ljudskim odborom, da oni sami dokončno določijo višino akumulacije skladov, seveda v skladu in v okviru osnovnih proporcev družbenega plana. S tem .1e uveden nov način določanja stopenj akumulacije skladov. Za posamezne gospodarske panoge in skupine podjetij so določene v zveznem družbenem planu le stopnje v razponu od naj nižje do najvišje stopnje, ki naj bi se uporabljala v dotični panogi ali skupini podjetja. Okvir določen v planu bo namreč napravil do kongresa 24 prostovoljnih ur. Ko danes ocenjujejo svoje delo, z veseljem ugotavljajo, da so svojo obljubo naši Partiji že izpolnili. Napravili so 1176 udarniških ur. Med najboljšimi je mladi rudar Franc Blažič, ki je napravil polovico več, kot pa je obljubil. Posebno je treba omeniti še številko tovariša Fabjana, ki je dvignil svojo storitev na 167 odstotkov. Herman Zupan V velenjskem rudniku so zgradili letos precej novega. Staro jamo so že povezali z novim jaškom, na osmi etaži pa so že obzidali progo. Te dni bodo dogradili mehanične in elektrodelav-nice na šesti etaži, ki je 215 m pod zemljo. Delavnica je dolga 59 m visoka 3 in pol metre in široka 4 metre. Tudi vodne proge pod novim jaškom so že v glavnem končane. Zelo verjetno pa ne bodo zabetonirali strmega vpadnika, ki pelje v močvirnik, ker manjka oprema za novi jašek. V močvirniku, ki je 375 metrov pod zemljo, jim nagaja voda in velik pritisk zato gredo dela počasi od rok. Upajo, da bodo vse to prebredli, orientacija, po katerem bodo okraji in mesta sestavljali svoje družbene plane. Stopnje akumulacije in skladov, ki jih bodo uporabljala podjetja, bodo tako dokončno določena šele v okrajnih oziroma mestnih družbenih planih. O višini stopnje bodo torej v okviru zveznega družbenega plana odločali samoupravni organi okrajev in mest za podjetja na svojem področju. S tem bodo dobili zbori proizvajalcev izredno važno področje dela, saj bodo morali ugotavljati v okviru družbenega plana seveda, katere stopnje akumulacije in skladov bodo primerne za ta ali ona podjetja. Prav zaradi uvajanja novega načina določanja stopenj akumulacije in skladov, bo letošnja razprava o predlogu družbenega plana nedvomno še bolj živahna, saj je dana možnost, da bodo okraji mnogo bolj samostojni v planiranju, kar pa je zopet nov prispevek k večjemu poglabljanju naše delavske demokracije. Tovarna usnja »Runo« v Tržiču in karlovška tovarna usnja sta si v dokaj neenakem gospodarskem položaju in se tudi s precej neenakimi cenami srečujeta na tržišču. Zaradi različnih cen se skoraj da ne moreta kosati v prodaji. Del vzrokov za različne cene proizvodom in različnim stroškom proizvodnje lahko pripisujemo različni stopnji akumulacije in oddaljenosti ali bližini krajev, od koder dobiva ena ali druga tovarna, surovine. — Tovarna usnja »Runo« ima določeno povprečno stopnjo akumulacije 1161%, medtem ko ima tovarna usnja v Karlovcu povprečno stopnjo akumulacije 750%. Obe tovarni izdelujeta razen drugega ševret, podlago barvi, ovčino itd. in jo prodajata tudi po različnih cenah. Cena prvovrstnega ševreta, ki ga izdelajo v »Runu«, je od 2100 do 2200 dinarjev za kvadratni meter. V Karlovcu pa prodajajo prav takšen ševret po 1700 do 1900 dinarjev za kvadratni meter. Ko je v juliju in avgustu to-tarna »Runo« ponudila tržiški tovarni čevljev »Triglav« svoje usnje, prvovrstno drap ovčino po 2300 dinarjev za kvadratni meter in navadni ševret po 2100 dinarjev kvadratni meter, je ta zahtevala nižjo ceno, češ da je tovrstno usnje v Karlovcu cenejše. Mimogrede povedano, v tovarni »Triglav« pravijo, da je poleg nekoliko ugodnejše cene v usnjarnah v drugih republikah usnje tudi boljše kakovosti. »Runo« je v težnji, da blago proda in si obdrži odjemalca, res znižal ceno, seveda v iz- saj so pri teh delih zaposleni najboljši delavci. Pri jamskih delih v močvirniku je najboljša osma številka, v kateri so kopači Petelinšek Ivan, Ivan Koželj in Jože Viher. Prezreti pa ne smemo tudi pete številke, v kateri delata Anton in Jakob Javornik ter Miha Zaponšek. Izkazal pa se je tudi tovariš Krk Ivan, ki je zelo marljiv in zvest tovariš. Vsa jamska investicijska dela pod novim jaškom bodo do konca leta končali, razen močvirnika. Manjka še oprema za novi jašek, te pa nismo mogli še dobiti, ker sb nam jo po zloglasni resoluciji Informbiroja odpovedali. Franc Lihteneger Sedaj si marsikateri delavec gradi svojo hišico. Pri tem pa največkrat štedi tam, kjer ne bi smel. Na podstrešju ne napravi toplotne izolacije, še hujše pa je, če ne napravi nobene izolacije proti požaru. Pravijo, da je cement predrag, da nimajo denarja in da bodo lahko stanovali v hiši tudi brez tega. V podstrešju napravijo strop tako, da na stropnike in škarnike (špirovce) nabijejo deske, nanje nabijejo štukaturo in omečejo. Kdor uporablja podstrešje za shrambo stare ropotije, si nabije na stropnike še zgornje deske, ne da bi pri tem vsaj zadelal špranje med deskami in tako zavaroval stanovanje pred vročino in mrazom. Tudi na špirovcih v podstrešju nabijejo samo po en opaž. Pozabijo pa, da delajo škodo sebi in svoji družini, potem pa še mečejo denar skozi okno, ker porabijo pozimi veliko preveč goriva kot bi bilo treba I gubo. Drap ovčino so prodali za 300 di-I narjev ceneje, ševret pa za 200 dinarjev kvadratni meter ceneje. V »Runu« vedo tudi povedati, da so v pretečenih mesecih delale nekatere ljubljanske prodajalne usnja »Runu« nelojalno konkurenco. Z izgovorom, da imajo neidoče blago, so iskale regres in res nastavile nižje cene tudi usnju, ki so ga kupile pri »Runu«, tako da so bile cene dosti nižje od prodajnih cen v tovarni. Tovarna je pred tedni odprla svojo prodajalno v Tržiču. Zanimivo je, da v tej prodajalni prodajajo tudi ševret in podlogo iz karlovške tovarne usnja. Tako rekoč mimogrede, ko so imeli krožno vožnjo s kamionom, so uslužbenci trgovine kupili v karlovški tovarni okoli 200 kilogramov usnja. Kupili so ga za poizkušnjo. Ševret so plačali po 19 dinarjev kvadratni decimeter, barvano podlogo pa po 17 dinarjev kvadratni decimeter. Kljub prevozu pa je to usnje še vedno cenejše, kakor pa ga lahko prodaja tržiška usnjarna. K višji stopnji akumulacije, ki jo ima »Runo«, se pridružujejo večji izdatki za prevoz surovin. »Runo« mora uvažati kože drobnic iz Črne gore, Makedonije in drugih oddaljenih krajev. Z večjimi stroški prevoza naraščajo tudi proizvodni stroški. Tako stane samo prevoz kož iz Črne gore okoli 80 tisoč dinarjev. Karlovška tovarna usnja pa ima zaledje surovin v Liki, Kordunu v Bosni in njeni prevozni stroški so brez dvoma manjši. Pričujoč primer kaže, da bi ob bodočem odrejanju akumulacije vendarle kazalo razmisliti o tem, ali ne bi res kazalo uvesti enake stopnje akumulacije za iste vrste panoge oziroma podjetja. Ne protivijo se v »Runu« proti sedanji stopnji, menijo pa, da bi morali tudi drugod imeti tako. Takrat, ko se bodo kolektivi srečevali na trgu s približno istimi pogoji in enakimi cenami, se bo razvil zdrav boj za večjo produktivnost dela. rd Se pogubnejše pa je, da ne napravijo ognjevarne izolacije na podstrešju. 5 tem izpostavljajo svojo z žulji m znojem napravljeno hišico ognju, ki jim lahko lepega dne v nekaj urah uniči ves njihov trud. V podstrešnih sobah mora biti opaž, na stropnikih in na škarnikih. To lahko napravimo z majhnimi stroški iz krajnikov ali pa koncev desk. Na zgornji strani stropnikov nabijemo krajnike in stike pokrijemo z letvami, še ceneje pa s pletenim in dobro posušenim prot-jem. Na strani škarnikov nabijemo letve, nanje pa krajnike tako, da je med obema opažama najmanj 5 cm zraka. Stike med deskami pa dobro zadelamo. Na nasipini opaž ravnega podstrešnega stropa nasujemo vsaj 6 cm debelo plast glinaste mešanice, ki je najcenejša in ognjevarna izolacija. Glinasto mešanico napravimo takole: na jesen nakopljemo mastno ilovico, jo očistimo kamenja in rastlinskih snovi ter zemlje. Vse to znosimo na kup toda ne na travnik. Ta kup ilovice pustimo čez zimo, da premrzne. Spomladi, ko sneg skopni, ilovico zgnetemo, ji dodamo goveje krvi in dlake ali pa slamnate rezanice. Takšna je torej ta mešanica. Posebno skrbno zamažemo tla okrog dimnikov, kjer največkrat rado gori. Ta način izolacije je mnogo cenejši od betonskega tlaka in si ga lahko vsak napravi. Pa še nekaj. Ko ste že na podstrešju, odstranite od dimnikov vsak kos lesa, ki je vanj vzidan, ali pa se ga tišči. Popravite tudi vsa vratca pri dimnikih, da se bodo dobro zapirala. Seveda so poklicani organi občinskih odborov, da pazijo na te stvari in bi morali biti posebno pri ognjevarni izolaciji nepopustljivi. Drago Vrhovec PRVA TURBINA V VUZENIŠKI ELEKTRARNI BO STEKLA PRIHODNJO POMLAD Turbine je izdelal delovni kolektiv Litostroja Glavna gradbena dela na vuzeniški električni centrali bodo kmalu končana. Sredi prihodnjega leta pa bo stekel že prvi agregat. Monterji iz mariborske Hidromon-taže so že na delu. Oba agregata je izdelal delovni kolektiv Litostroja, razen tega pa je napravil tudi nepregledno vrsto različne hidromehanične opreme. A. Z. IZ PREDILNICE V LITIJI BOMBAŽ IZ DOLARSKE POMOČI NAJ BI KUPOVALA SAMA PODJETJA Ko je upravni odbor predilnice v Litiji razpravljal v načinu razdeljevanja dolarske pomoči, je prišel do zaključka. da bi bilo najbolje, če bi bombaž nabavljala podjetja sama. Doslej ie pomoč dobival »Centrotekstil« in sam postavljal cene. Pravijo, naj bi odslej dolarsko pomoč, ki je name-njer. a nakup borni .'a, razdelili po podjetjih in naj bi podjetja sama poiskala najugodnejše pi ’ ilce. Tako menijo tudi po drugih tekstil na podjetjih i so se menda tako dogovorili že tudi la posvetovanj tekstilcev. —st Zavedamo se, da je izroditev podjetij v delavsko upravljanje naš najveiji revolucionarni uspeh, ki smo ga dosegli pod vodstvom herojske Komunistične partije Jugoslavije. Pozdravljamo VI. kongres KPJ! Sh dičBina podtuž ica v tovarn gumijastih zdelkov „SAVA“ - KRANJ IZ RUDNIKA BARITA PLEŠE Svojo obljubo narinskemu kongresa so Izpolnili IZ VELENJSKEGA RUDNIKA Kar |e bilo v njihovi moti, so napravili ENOTNO TRŽIŠČE ZAHTEVA ENAKE POGOJE kesorazmerja, ki dajo misliti Gospodarske težave Tovarne usnja »Runo« iz Tržiča in njihov odraz na tržišču V obrambo pravične delitve dobička Delitev dobička je socialističen ukrep No, ustavimo se kar pri delitvi dobička, ki je v zadnjem času nekako v sredini pozornosti delavskega upravljanja, Da se razumemo! Delitev dobička je ukrep, kr omogoča bolj pridnim in podjetnim delovnim kolektivom, da si povečajo svoj delež od celotne količine družbenih dobrin. To je torej po svojem bistvu socialističen ukrep, ki odgovarja načelu: za boljše delo, boljše plačilo in ki, istočasno podžiga delovne kolektive k boljšemu in proizvodno uspešnejšemu gospodarjenju. Tako je tudi treba potem ocenjevati delitev dobička. »Dobiček« za vsako ceno V zadnjem, času pa je mogoče zaslediti pri nas dve naziranji, ki sta obe v svojem bistvu nesocialistični in škodljivi. Praktično pa se med seboj dopolnjujeta in drugo daje drugemu potuho Prvo tako naziranje je, ki ga podpirajo razni preostali birokrati v podjetjih (mislim ne po opravilu, ampak po družbenih pogledih) iz vrst nameščencev in dela manjzavednih delavcev je, da je treba priti na vsak način do dobička. To naziranje je botrovalo cesto brezvestnemu in nesmotrnemu odpuščanju odvisnih delovnih moči, raznim nezakonitostim v tarifni politiki d,o celo kriminalnih dejanj, kot so bile knjigovodske manipulacije, namerno zadrževanje izplačil upnikom in izrabljanje posameznih lukenj, ki so ostale v našem gospodarstvu ob prehodu iz starega načina na delavsko upravljanje. Seveda te stvari pridejo slej ko prej na dan in posledica take delitve nosi predvsem kolektiv sam, ki je stvari nasedel, ali pa posamezni delavci iz kolektiva. Delitev dobička je »pregreha« Drugo tako naziranje pa je, da je sploh vsaka delitev dobička »pregrešna« in nasprotna našemu gospodarstvu. Ta naziranja izhajajo najčešče iz vrst »neproizvodnih« ljudi, ali pa iz gospodarsko slabo stoječih kolektivov. Cesto pa dajejo takim pogledom potuho tudi nekateri občinski odborniki, ki smatrajo, da je najbolj pametno, da kolektivi ves dobiček iz>oče občini, ki bo stvar upo rabila v »obče dobro«, tako da ne bo nihče prikrajšan. Kvarne posledice takih naziranj S takim nesocialističnim, stališčem njegovi zagovorniki ne dajejo samo potuhe onim, ki zaostajajo, ampak povzročajo tudi med kolektivi, ki. dosegajo dobičke, neko bojazen, da jim bo sedaj nekdo vse vzel in da je denar treba čimprej razdeliti, porabiti. Na tak način pa potem zaradi naglice, s katero razdele dobiček, kolektiv ne more dovolj resoditi kako uporabiti dobiček, niti ni ovotj kritičen v presoji, kako je prišlo do dobička. Kratko malo nasedejo lahko najmanj zavednim elementom v podjetju, Kako deliti dobiček — za to gre Torej ne gre za to, da bi kdor koli, ki pametno in preudarno ravna, nasprotoval delitvi dobička. Še zdaleč ne! Kdor nasprotuje, nasprotuje sploh socialističnemu načinu nagrajevanja, ki je tudi v delitvi dobička uveljavljen. Gre pa za nekaj drugega! Kako razdele v kolektivu dobiček? Ali je delitev smotrna in socialistična? Predvsem je vsak delovni kolektiv družbeno moralno odgovoren, da pred delitvijo trezno presodi, ali je doseženi dobiček res plod njihovega posebnega truda, s katerim je bilo izboljšano splošno gospodarsko stanje podjetja. Samo v takem slučaju je kolektiv in njegovi organi moralno opravičen, da prične razpravljati o delitvi dobička. Vsako drugačno prisvajanje dobička je nemoralno, pa četudi ni v nasprotju z obstoječimi zakonskimi predpisi, tem bolj pa seveda, če je celo s temi navzkriž. Delavci in sindikalni odborniki torej niso poklicani, da vstanemo proti delitvi dobička, ampak da vstanemo v obrambo pravične delitve slednjega. Poklicani smo ubraniti de lavsko dostojanstvo pred pretkanim vplivom sebičnežev, samogoltnih ljudi in brezdušnih birokratov ob delitvi dobička. To je naša razredna dolžnost! Za delavsko gospodarsko moralo gre. Ta pa se mora izražati v dveh 4 STEAN * 7 * »2 DELAVSKA ENOTNOST stvareh: v pravilni oceni opravičenosti do dobička in v smotrni razdelitvi dobička Za delavske vrline in moralo gre Ko že govorimo o delitvi dobička pa opo zorimo še na nekatere pojave, ki jih ne moremo biti veseli. Bili so primeri, da so v nekaterih podjetjih v eni in isti sapi na dolgo in široko razpravljali o »ključu«, po katerem naj razdele večmilijonsko vsoto denarja med seboj in o številu delavcev, ki so jih odpustili in poslali posredovalnici za delo ti oskrbo. V razpravah o delitvi so sodelovali organi upravljanja in vodstva sin dihalnih podružnic in marsikje so to in ono svetovali tudi občinski odbori. Vsi so se zaverovali samo v ključ razdelitve. V podjetju so se večinoma potegovali za to, da bi čim bolj pravično vse razdelili, ob činski odborniki pa so se ogrevali za to, da bi čim več dobili »za občino in njene potrebe«. Vsi skupaj pa so pozabili na to, da podjetje v istem času odpušča delavce. Ugotovili so, da jih je toliko in toliko za sedanja delovna mesta odveč. Vse prav m v redu! Toda, podjetje ima vendar denar in treba je videti možnosti, kaj bi se dalo ukreniti, da bi s tem denarjem povečali število delovnih mest v podjetju — in na nova delovna mesta bi lahko zaposlili odvisne delavce. Ali ne? Saj vendar to odgovarja načelom delavske solidarnosti in medsebojne pomoči. Tako vložen denar pa za kolektiv ni izgubljen. Z novimi delovnimi mesti se bo razširila proizvodnja in odprte bodo še vse večje možnosti za dobičkom. Če pa taka rešitev ni možna, potem se z denarjem lahko začne graditi stanovanjske hiše, prosvetne ali zdravstvene ustanove in se pri teh delih zaposli odvečne delovne moči. Tudi to za delovni kolektiv ne pomeni nobene izgube, ampak pametno pridobitev. To pa se seveda ne pravi, da ni treba ničesar razdeliti med posameznike. Treba je in prav je! Toda po pameti! Ne pa tako, kot so ponekje napravili, da so vse razdelili, delavci so navalili na trg, cene so poskočile in dobiček, ki so ga delavci trdo zaslužiti, je smuknil v žep vaškim oderuhom. To so stvari, o katerih morajo delava razmišljati, ko razpravljajo o delitvi do bička, oziroma kakršnih koli sredstev, s ha terimi sami razpolagajo. Tu morajo priti do izraza proletarske vrline in morala. Tri teh stvareh morajo kolektivi znati v svojih lastnih vrstah zadušiti pojave proletarski morali nedostojne samogoltnosti, sebičnosti, gospodarstva »iz rok v usta« in podobno. Tu morajo kolektivi pokazati, da prav razumejo ljudsko modrost, »da se politika začne pri skledi«. Ne more biti kolektiv z milijonskimi dobički brezbrižen do ljudi, za katere ni delovnih mest v podjetju, ne more biti brezdušen, kako delavci stanujejo, kje in kako se zdravijo in prosveti ju jejo, ker de lavci nikdar niso bili brezbrižni do usode svojih sodrugov Spomnimo se malo Časov ko so naši starejši tovariši od svojih bornih plač dajali prispevke za »socialne in pod pome fonde«., ko so se celo odrekli včasih celih plač v korist delavskih organizacij in združenj Kaj naj sedaj ravnajo drugače, ko so gospodarji podjetij? Nel Če bi ravnali drugače, bi ravnali v nasprotju z delavsko moralo. Vsak pameten gospodar misli tudi na jutri Toda še za nekaj grel Gospodarska pod jetja sami upravljamo. To pa se ne pravi, da smo postali samo uživalci dobičkov, ampak tudi tisti, ki bodo gospodarsko zmog Ijivost naših podjetij razvili. Če ne bi rav nali tako, ampak bi vse dobičke razfrčkali, bi bili podobni malomeščanskim frajlam, ne pa delavskim gospodarjem. Kajti, če ne bomo skrbeli za napredek podjetij, nas bodo druga podjetja prekosila in kmalu bo konec z do bički in celo naši izdelki bodo predragi Ze danes pa se moramo zavedati, da je naša proizvodnost tako nizka, da prodajamo svoje proizvode na svetovnem trgu izgubo«. Seveda, kolikor je take izgube, toliko moramo več napraviti, pa mi od stvari nič nimamo. Zato ne sme biti škoda tudi nekaterih opravičeno zasluženih dobičkov, če jih uporabimo za investicije v podjetju Končno pa še tol Ne morejo delovni kolektivi brezbrižno razfrčkati milijone, da bi se to imenovalo pametno in preudarno, in se ne zmeniti za to, kako ljudje še stanujejo in podobno. Saj bi investicije za take stvari občutno izboljšale stanovanjske prilike delavcem samim Nobenega dvoma ni. da bodo delavci vse te zadeve uspešnejše reševali v zbornicah proizvajalcev. O tem ni dvoma. Toda. pri vsakem razpolaganju z družbenimi sredstvi je treba sploh uveljaviti omenjena delavska načela. In v tem smislu je gospodarsko podjetje matica, v kateri se delavci uče proletarskega načina gospodarjenja. Osnova tega načina pa je stremi jen je za teni. da se čim bolj razvije gospodarska zmogljivost. da gospoda/ska podjetja, ki jih upravljajo delavci čim lepše uspevajo 'in dajejo Čim več poceni dobrin Togo j za tak napredek pa je — za boljše delo boljše plačilo. In sindikalni odborniki — ali so na mestu? Marsikje sindikalni odborniki niso kaj posebnega napravili, da bi delavce opozorili na te stvari in jih pridobili za pravo pro- letarsko odločitev. Kje so vzroki za to? AH naj borno čisto odkritosrčni? Seveda, saj je samo tako pošteno in prav Vzrok za to je v tem, da so prcnekateri odborniki vse preveč birokratski Ta si pojasnimo ta trdi in težki očitek! Mnogi odborniki, namreč menijo, da jih sedaj ne brigajo več gospodarske skrbi podjetja, ker ima pač podjetje delavski svet Lepo so se razmejili — delavski svet upravlja podjetje in skrbi za gospodarski napredek, sindikat pa sedaj slabi za vzgojo članov in za zaščito njihovih zakonitih pravic. Sindikami odborniki pol ene predavajo o gospodarstvu, najbolj pogosto »čisto teorijo«, in branijo zakonite pravice delavcev s tem. da sodelujejo pri izdelavi »ključev« za delitev dobička, da potrjujejo pravilnike, da nadzorujejo odpuste in dajejo svoje pristanke na razne ukrepe vseh mogočih organov in ustanov. Za drugo delo pa jim »zmanjka časa« In prav to jih dela birokratske Sindikat je in mora ostati bojna razredna organizacija delavstva. Kaj se to pravi1 V sindikatu morajo delavci imeti tisto silo, ki je sposobna do vseh zadev iz življenja delavstva, torej tudi o gospodarstvu, zavzeti jasna in odločna stališča in ki delavce pridobiva in navdušuje za to, da sami uveljavijo taka stališča. Zlasti je to prepotrebno v pogojih delavskega upravljanja, ko delavski organi odločajo o celi vrsti zadev iz delavskega življenja sami. Vemo za pot — smeleje bo treba samo kreniti po njej Praktično bi se potem reklo, da morajo sindikalni odborniki predvsem pridobiti članstvo, da pametno in trezno preudari o delitvi dobička tako, da se mu bo poznalo. da sklepa koristno, da skuša najti koristno zaposlitev za svoje sodruge, s tem da odpre nova delovna mesta, ne pa da jih pošlje posredoval niči za delo, kot da je s tem stvar urejena. Pri pridobivanju članov za iaka stališča pa morajo uporabili sindikalni odborniki vse svoje družbeno gospodarsko znanje, tako da člane res pridobe za pameten sklep, ne pa, da jim ukažejo. Seveda je to težje, toda hvaležnejše delo. Z ukazovanjem | članstvu in A n 1 ™ .. n . . .. .. 1 za izvedbo druge pa je imenoval predsednik Zveznega Sveta za zdravstvo in socialno politiko komisije za vse republike. Obe uredbi se izvajata v vsej državi. Ukrepi, ki jih predvidevata uredbi, so povsem nujni. Z revizijo in kontrolo je treba zaščititi vse pravice zakonitih upravičencev do otroških dodatkov in do pokojnin, oziroma invalidnin To je nujno zato, ker izdatki socialnega zavarovanja v zadnjem času stal no in zelo hitro rastejo, kar ogroža materialne zmogljivosti, ki jih predvidevamo za te potrebe. Ta porast pa ne gre samo na račun dejanskih opravičencev, ampak je ugotovljeno, da del sredstev dobivajo tudi posamezniki, ki na to niso opravičeni. V Sloveniji sedaj izplačujemo mesečno 184.200 otrokom dodatek v znesku . ......... 520,600.000 din 72.300 upokojencem in invalidom v znesku . . 353,500.000 din za razne druge dajatve so cialnega zavarovanja Mesečno skupaj 299,100.000 din 1173,200.000 din To so torej zelo visoki izdatki. Za to je tem bolj opravičeno, da vse nezakonite ko ristnike odkrijemo, preden bi bilo zaradi previsokih izdatkov potrebno pristopiti k splošnemu znižanju dajatev upravičencem. Tovariš urednik, menim, da je to tako obširno delo, da ga ne bodo mogle opraviti TLoliho novih naročnihov si že pridobil za naš list? same komisije. Prepričan sem tudi, da so nedvomno skoro vsi akti, na podlagi katerih so izdane odločbe o pokojninah, otroških dodatkih itd., na videz dokaj v redu. Zato predlagam, da bi delavci pomagali komisijam, kajti prav delavci najbolje poznamo, kdo so tisti, ki neopravičeno prejemajo sredstva iz naslova socialnega zavarovanja. Prav mi pa smo tudi življenjsko in delavsko zainteresirani, da takih koristnikov ne bi bilo, ker nam neposredno škodujejo, saj slabe naše socialne sklade. Sredstva socialnega zavarovanja so namenjena le pravim upravičencem, ki izpolnjujejo tudi vse zakonite pogoje. Že doslej smo večkrat čuli med delavci: zakaj pa ta in ta dobiva pokojnino ali otroške dodatke, ko vemo da ni opravičen itd.? Res je, da nekateri prejemajo še otroške dodatke, čeprav so otroci že starejši kot predvideva predpis ali pa starši nimajo dovolj delovne dobe, ki je potrebna za to, da si pridobe to pravico (eno leto neprekinjeno ali dvajset mesecev v zadnjih dveh letih). Nekateri prejemajo dodatek celo za tuje otroke. Največ pa je onih, ki so predložili nepravilna potrdila o davčnih osnovah, kot dohodka od kmetijstva ali zasebnega poklica. Tu so krivi tudi uradniki posameznih odborov, ker so izdajali celo lažna ali prikrojena potrdila o davčni osnovi zavezanca in jim tako pomagali, da so si nekateri nezakonito in neupravičeno pridobili otroške doklade. Se težji pa so primere pri prejemanju pokojnin, tako osebnih, invalidskih in dru žinskih upokojencev. Prav o tem je med delavci največ graje in pripomb. Ljudje, ki so stari 50 oziroma 55 let, prejemajo pokojnino, a mnogi delavci vedo, da ali sploh niso bili ves ta čas zaposleni ali so bili daljšo dobo zasebni trgovci, gostilničarji ali so opravljali kak drug svoboden poklic. Prav gotovo so v aktih vsa dokazila v redu. Dosedaj so mnogi namreč potrdila o zaposlitvi zbrali s pomočjo prič, pa niso vedno verodostojne. Bili so primeri lažnega pričevanja. Takih stvari sama administracija -ni mogla odkriti, preden so bile izdane odločbe. Delavci pa za take stvari zelo dobro vedo in so jih dolžni povedati. Neki tovariš mi je svetoval, naj v tem pismu predlagam, da bi delavci pošiljali svoje pripombe in podatke o ljudeh, ki ne upravičeno sprejemajo dajatve od socialnega zavarovanja, lahko tudi nepodpisano. Osebno menim, da to ni potrebno, saj smo delavci toliko zreli, da se nam ni treba skrivati za psevdonimi, ker bomo vendar povedali samo resnico in to tako, ki je v korist vsem delovnim ljudem. Za to menim, da bomo taka poročila tudi podpisali. Predlagam, da bi taka sporočila posamezniki ali organizacija pošiljali uredništvu »Delavske enotnosti« ali Republiškemu svetu sindikatov" Slovenije. Morda bolje kar organizaciji. To gradivo pa bi potem sindikat odstopil pooblaščenim organom, ki bo prijave o neupravičencih podrobno pregledal, če res niso vsi dokumenti v redu in zakoniti. Seveda pa je treba pri tem zelo paziti, da se komu ne bi zgodila krivica, da ne bi nekdo oklevetal koga iz osebne m rž n je i. pd. Takih zlobnih ljudi pa tudi še je nekaj. Tovariš urednik, prepričan sem. da bi na ta način, če bomo vsi delavci sodelovali pri pregledu, res lahko odkrili največ onih, ki kakor koli neupravičeno črpajo sredstva socialnega zavarovanja. S tem pa bomo pomembno pomagali službi socialnega zavarovanja, ki so prav sedaj prevzeli neposredno zavarovanci sami in jim mora biti skrb za dobro in zakonito poslovanje in gospodarje-7 nje še posebno pri srcu. ma Zaposlitve delavcev ne rešnfmo z uredbami lemvec srn, desevci sami presodijo hoda hudo zaposlili O zaposlitvi delovne sile smo že precej pisali. O tem so razpravljali tudi na zadnjem zborovanju sindikalnih odbornikov Slovenije. Ker se večkrat dogodi, da dobi delo tak, ki se lahko preživlja doma nk kmetiji, isti čas pa ostane brez dela in na stroške social nega zavarovanja tisti, ki si ne more z ničemer pomagati, bi radi v posredovalnicah za delo posegli po administrativnih ukrepih. Pritiskajo na občinske ljudske odbore, da bi izdali uredbo, po kateri bi morala podjetja iskati in zaposlevati delovno silo le preko posredovalnic za delovno silo. Med takimi, ki tako mislijo je tudi nekaj sindikalnih odbornikov. Nekaterim sindikalnim odbornikom bi bilo kar prav, če bi skrb za pravilno zaposlevanje prevalili na oblastne organe, češ, bodo že ti skrbeli, da ne bodo podjetja zaposlila takih, ki se lahko sami preživljajo. Če pa stvar dobro premislimo, se nam pokaže v drugačni luči. Podjetja so v svojem poslovanju samo- stojna. V to pa spada nedvomno tudi pravica, da kolektivi sami odločajo koga bodo zaposlili in koga ne. Vsako vmešavanje ob lastnih organov v pravice kolektiva bi stvari delavskega upravljanja samo škodilo. Po zakonu imajo občinski ljudski odbori res pravico, da .tako uredbo sprejmejo. Vendar je prav iz omenjenih razlogov bolj pametno, da se te pravice ne poslužijo razen v skrajnem primeru, kjer so napake pri zaposlovanju v občini splošne in tako očitne, da se da stvar urediti le z administrativnim posegom. Še takrat pa bi bilo boljše ubrati drugo pot. Seveda prevzemajo s tem odgovornost za poslovanje delavcev kolektivi na svoja ramena. Sindikat pa naj bi vplival na delavce, da bodo zaposlili res takega, ki dobiva pri posredovalnici za delo oskrbnino za začasno nezaposlene, saj je ta denar naš in moramo z njim pametno gospodariti. Tako bi bilo bolj prav in pametno, ne pa da rešujemo stvari na hitro roko in birokratsko. J. L. SOCIALNA POLITIKA K PREDLOGOM MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA ZA SPREMEMBO STATUTA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Kakšne pomisleke imam... IZ DELA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA METALURGOV Priročnih higilenshotehnične zaščite sestavlfalo Oddelek za higienskotehnično zaščito v podjetjih naj bo podrejen neposredno upravnemu odboru in delavskemu svetu, ne pa tehničnemu vodstvu. — Republiški odbor opozarja, naj se v podjetjih drže tarifnega pravilnika. — V vseh metalurških podjetjih Slovenije naj ustanove ženske komisije Predsedstvo Republiškega odbora sindikata metalurgov Slovenije je na zadnji seji na široko razpravljalo o hi-gienskotehnični zaščiti v podjetjih. Na Jesenicah je prav dobro razvita evidenca o vseh nezgodah. Točno vedo, kdaj se je nesreča zgodila in kako se je pripetila, toda teh podatkov se pre-malu poslužujejo, ker je oddelek za higienskotehnično zaščito podrejen tehničnemu vodstvu. Republiški odbor smatra, da bi moral biti ta oddelek podrejen neposredno upravnemu odboru odnosno delavskemu svetu podjetja, ne pa da vedno moleduje pri tehničnem vodstvu, če hoče kaj napraviti. Tovariš Kuhar iz Guštanja se je ponudil, da uredi in zbere vse gradivo o varnostnih predpisih in zaščitnih merah po obratih, kaj vse mora vedeti delavec na svojem delovnem mestu in kako naj se varuje. Predsedstvo je njegovo ponudbo sprejelo in mu dalo za to tudi gmotna sredstva. To gradivo naj bi služilo kot osnova za sestavo pravilnikov higienskotehnične zaščite po podjetjih. Dogovorili so se, da naj pravilnik za rudarstvo skupno sestavita rudnik Idrija in Mežica. Razpravljali so tudi o tarifnih vprašanjih ih ugotovili, da se marsikje ne drže tarifnih pravilnikov. Republiški odbor bo opozoril sindikalne organizacije, naj skrbe, da bodo podjetja izplačevala in nagrajevala delavce izključno po tarifnem pravilniku. Da bi bile žene v podjetjih zapo- slene na zanje primernih delovnih mestih in da bi bile čimbolj zaščitene, naj se v vseh metalurških podjetjih Slovenije ustanove posebne ženske komisije. Te bodo pomagale sindikalnim organizacijam v urejevanju delovnega razmerja zaposlenih žena. —do Prejšnji teden je zasedal plenum mestnega sindikalnega sveta v Ljubljani. Med drugim je razpravljal tudi o predlogu statuta Zavoda za socialno zavarovanje za Ljubljano in okolico. K temu predlogu so predlagali več sprememb in o teh bi rad spre govoril nekaj besed Peti člen predloga statuta pravi: Odločilni dan določa izvršilni odbor tako, da je največ 60 dni in najmanj 30 dni pred dnevom volitev članov skupščine. Plenum pa predlaga, da naj bi se ta odločilni dan volitev ne določil, češ, »da ima vsak zavarovanec polno pravico do vseh oblik sodelovanja v socialnem zavarovanju z dnem, ko je to postal. Torej tudi za volitve ni mogoče postaviti nekega odločilnega dne in bi to ne bilo v skladu z demokratičnimi zasnovami naše zakonodaje.« Kako si tovariši iz mestnega sindikalnega sveta zamišljajo, da bodo določili dan volitev, si ne morem predstavljati. Zavarovanci sami! Težko si zamišljam, kako bi mogli zavarovanci sami ta dan določiti. Po vseh naših družbenih organizacijah določi dan skupščine izvršilni odbor. Zakaj tega ne bi smel izvršilni odbor Zavoda za socialno I zavarovanje? V tem ne vidim nobene kr-I šitve demokratičnih načel. Osmi člen pravi: »Manjše kolektive ali I skupine, kjer število zavarovancev ne do-i seza količnika, združuje izvršilni odbor po zaposlitveni sorodnosti, oziroma po sorodnosti razmerja do zavarovanja v združene volilne enote, v katerih je število zavarovancev po možnosti enako ali pa višje od količnika, in ki volijo skupno najmanj po enega predstavnika.« Mestni svet predlaga, naj bi se ta člen popravil tako. da bi volilne enote združeval izvršilni odbor v sporazumu z mestnim sindikalnim svetom, odnosno pristojnim krajevnim odborom sindikata. Kaj hočejo s to spremembo? Sindikati naj bi se spet ukvarjali z tehnično pripravo volitev. Menda so prav izkušnje zadnjih volitev v skupščine zavodov za socialno zavarovanje pokazale, da so sindikalni odborniki zaradi preobremenjenosti s tehničnim poslom okrog volitev zapostavljali tolmače- nje pomena upravljanja socialnega zavarovanja po samih zavarovancih. Seveda ni nihče proti temu da se izvršilni odbor posvetuje s sindikalnimi odborniki, kako naj sestavijo volilne enote, saj imajo sindikati v tem precej izkušenj in poznajo delovne kolektive. Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi sindikati soodločali pri določitvi volilnih enot in se bojim, da ne gre tu morda za »kompetence«. Precej ista stvar je tudi s predlagano spremembo 10. člena. Mestni sindikalni svet namreč predlaga, naj bi se izvršilni odbor in volilna komisija ne opirala na sindikalne organizacije, temveč naj bi sodelovala s sindikalnimi organizacijami in z Društvom upokojencev. Zdi se mi, da so prav s to spremembo pokazali, da gre za soodločanje pri pripravah na volitve v skupščine zavodov za socialno zavarovanje. To me še bolj potrjuje v misli, da se sindikalni odborniki v Ljubljani ne morejo rešiti starega načina dela, ko so »sodelovali« v različnih komisijah in »soodločali« pri različnih ukrepih. Nerazumljiv se mi zdi spreminjevalni predlog enajstega člena statuta. Ta člen namreč pravi, da je dan volitev na nedeljo. Mestni sindikalni svet pa predlaga, naj bi se ta člen glasil tako, »da je termin volitev lahko razpisan od dneva razpisa volitev do zadnjega dne, ki je trideseti dan po razpisu volitev«. Po tem predlogu bi bile lahko volitve že takoj naslednji dan po razpisu volitev. To pa, ni sprejemljivo niti iz praktičnih vidikov, še manj pa odgovarja načelom demokratičnosti. V tem primeru zavarovanci ne bi imeli časa, da se na volitve dobro pripravijo, da si izberejo take kandidate, ki bi bili njim po volji, skratka, da bi iz vedli uspešno volilno agitacijo. Tudi o predlogu sindikalnega sveta, naj bi upravičenci ne glasovali z volilnimi ku poni, bi se dalo razpravljati. Glavni razlog, ki govori proti volilnim kuponom, so veliki stroški s tiskanjem glasovnic. Priznati pa je treba, da bi bil volilni postopek precej hitrejši, pa tudi enostavnejši s kuponi. To je le nekaj pripomb k predlogom plenuma sindikalnega sveta za spremembo sta tu ta Zavoda za socialno zavarovanje. Morda se bo še kdo oglasil? V. J. OPAZILI SO, DA NEKATERA DELOVNA MESTA NISO PRAVILNO OCENJENA V »Triglavu« že dela komisiji za sestavo tarifnega pravilnika V tovarni čevljev »Triglav« v x vžiču že mislijo na nov tarifni pravilnik. Izvršni odbor podružnice je predlagal delavskemu svetu, da sestavi komisijo, ki bo sprejemala predloge in pritožbe delavcev in uslužbencev glede dosedanje ocenitve delovnih mest. Delavski svet je komisijo sestavil iz članov delavskega sveta, upravnega odbora in izvršnega odbora sindikalne podružnice. Nekateri delavci so opozorili komisijo na napake ir\ predlagali ponovno ocenitev. Komisija razpravlja o predlogih, v novembru pa bo začela sestavljati nov tarifni pravilnik. Dore V Angliji Imate posebno nsfanoio za nsposabllan e invalidov Železniška direkcija se drži določil potniške tarife DELAVCI NAJ UŽIVAJO UGODNOSTI SKUPINSKE VOŽNJE TUDI TAKRAT, KADAR ORIŠČEJO SVOJE DRUŽINE Direkcija Jugoslovanskih železnic v Ljubljani se pritožuje, češ da nekatere sindikalne podružnice neupravičeno izdajajo sindikalne objave za popust pri skupinskih vožnjah na železnici. Takole pišejo: »Pošiljamo vam objavo za kolektivno potovanje, ki nam jo je 11. oktobra predložila skupina delavcev, ki je nameravala potovati iz Šoštanja v Stranje. Objava je bila sestavljena sicer po vseh predpisih, toda cilj potovanja je bil drugačen kot je dovoljeno po potniški tarifi. Takih primerov smo imeli iz sindikalne podružnice Gradisa v Šoštanju več, vendar nobene od teh objav nismo priznali. Vodje skupinskih potovanj so se pri potniški blagajni različno izgovarjali, češ da gredo na nogometno tekmo, na izlet itd. Ko pa so jih natančneje izprašali, so vsi po vrsti povedali, da gredo domov. O zlorabi popustov na železnici je šoštanj-ska postaja večkrat opozorila sindikal- no podružnico Gradisa v Šoštanju in Okrajni sindikalni svet v Šoštanju, ki je objave potrjeval. Toda take objave še vedno prihajajo. Tako nam je na primer postaja Maribor poslala terjatev za 10.416 dinarjev za skupino 24 oseb, ki so potovali iz Male Subotice v Šoštanj s sindikalno objavo podružnice Gradisa. Tega denarja sindikalna podružnica še ni plačala.« Ne bomo trdili, da železniška direkcija nima prav, če se drži določil potniške tarife. Vendar se nam zdi, da bi kazalo o teh določilih reči kakšno besedo. Ce imajo namreč skupine sindikalnih članov popust, kadar gredo na izlet, se nam zdi, da bi morali imeti popust na železnici tudi takrat, kadar se delavci dogovore, da bodo potovali čez nedeljo domov. Zanje je to še več kot izlet: obiščejo svoje družine. Ali ne bi bilo bolj prav, če bi železniška direkcija tako tolmačila določila potniške tarife? —rc V Angliji imajo kot v ostalih deželah, kjer je usposabljanje invalidov razvito, poleg raznih specialnih zdravnikov, fizioterapevtov, medicinskih gimnastikov, še socialnega delavca. Socialni delavec je važen člen tega kolektiva, saj je potrebno pacienta zdraviti ne le telesno, ampak tudi duševno, to je, treba ga je popolnoma usposobiti za delo, v kolikor je pač za delo sposoben. Prve medicinske socialne delavce so imeli v Angliji v zdravstveni službi že leta 1892 v ambulantah, bolnicah in na klinikah. Njegova naloga je, da prouči življenjske pogoje bolnika, njegov materialni položaj in da vpliva nanj, če je to potrebno, da gre v bolnico na zdravljenje Poskrbi za materialna sredstva za zdravljenje tistih, ki sami ne bi mogli plačati zdravljenja. Postopoma so ti posli odpadali in od leta 1948, ko je skrb za zdravstveno službo prevzela država, je naloga socialnega delavca predvsem v reševanju socialnih problemov bolnikov. Za socialno službo pri usposabljanju invalidov zahtevajo v Angliji diplomo inštituta medicinskih socialnih delavcev. Na ta inštitut pa lahko pride le tak, ki je dokončal študij socialnih ved na eni izmed univerz, imeti pa mora tudi najmanj 4 mesece praktičnega de- la. Socialne vede imajo te-le predmete: filozofija, psihologija, družbena in gospodarska zgodovina, osnova ekonomike, socialna struktura družbene ureditve in administracija. Na institutu dobijo študentje osnove iz anatomije in fiziologije, higiene ter prehrane. Študentje so 8 mesecev na praktičnem delu v bolnicah, klinikah in na drugih zdravstvenih ustanovah pod nadzorstvom kvalificiranih socialnih delavcev. Poten, morajo delati še najmanj tri mesece v londonskih bolnicah, nato dobe šele diplomo in postanejo člani inštituta medicinskih socialnih delavcev. ZANIMIVOSTI IZ TEHNIKE HIŠO SO POSTAVILI V DOBRIH SEDMIH URAH Ob osmih zjutraj so začeli zidati, sredi popoldneva pa so v novi hiši že pili čaj Pred nekaj dnevi je 10 delavcev v Lincolnu postavilo montažno hišo v dobrih sedmih urah. To je bila pritlična montažna hiša, namenjena za izvoz. Delavci so začeli z delom ob osmih zjutraj. Čez dve uri so že stali zidovi. Nato so postavili streho in notranje zidove ter sobe lepo opremili. Ob štirih popoldne so že v popolnoma dograjeni hiši sedli okrog mize in pili >čaj. V tej preobleki so prihajali na svoje nočne sestanke m v tej noši so izvrševali svoje zločine Zamorci in beli so trepetali pred temi obredniki, ki so nekaznovano izvršili nešeto terorističnih dejanj in umorov. Ku-Klux-Klan, ki je po prvi svetovni vojni spet oživel in se razvil v močno organizacijo, je j danes skoraj po vseh državah ZDA prepovedan. Ku-Klux-Klan se je zlasti prizadeval, da bi Zamorce oropal volilne pravice, Z zvijačo in lažjo, grožnjami in nasiljem je Zamorce oviral pri izvajanju njihove volilne pravice. Ko so si beli spet osvojili premoč v deželnih zborih, so Zamorce s spremembami volilnih redov izključili iz volilne pravice. Določili so: »Voliti sme samo tisti, kdor poseduje določeno premoženje, kdor plačuje davek od glave, kdor zna brati in pisati, in — tisti, čigar ded je imel volilno pravico.« Ded Tom seveda ni imel nobene volilne Pravice, zato pa tudi otroci njegovih vnukov niso mogli voliti. Kako bodi ime taki »enakopravnosti«? Južne države so uvedle tudi tako imenovane »segregacije« (izločevalne) zakone. To se pravi: Zamorce so izločili od belih Zamorci ne smejo zahajati v iste gostilne, hotele, knjižnice, kinematografe, kopališča in ne hoditi k tistim brivcem kot belci. Ne smejo se voziti v istih železniških vozovih, a na električnih cestnih železnicah smejo uporabljati le vrste zadaj. Zamorske otroke poučujejo v posebnih šolah. Zamorci ne morejo biti porotniki. Poroke med črnci in belci so v Južnih državah in tudi v mnogih Severnih državah prepovedane. Ti zakoni obstajajo večinoma še danes in jih Zamorci občutijo kot globoko poniževanje. V Severnih državah, kjer je dokaj manj Zamorcev, ravnajo z nji- , črncev in mulatov (mešancev belih in črnih). Na raso ponosni lastniki sužnjev se niso nikoli bali imeti nezakonskih otrok z lepimi sužnjami. Po žilah ameriških črncev se zato pretaka precej »mešane« krvi. Okrog 10 milijonov Zamorcev živi danes v Južnih državah. Ostalih 5 milijonov prebiva ' večinoma po mestih na Severu in Za-padu. New York, Chicago, Philadelphii a, Detroit, Pittsburg in Los Angeles imajo na sto tisoče zamorskih prebivalcev. Zamorka iz plemena Igdal tke na zastarelih statvah, ki jih tamkaj danes še večinoma uporabljajo DELAVSKA ENOTNOST ’■ '» * strah j Trpek in sramoten madež na tako opevani ameriški »demokraciji” Podobe iz življenja »črnih A.tneričanov«, ki jih je zapisal v svojih člankih E. VVinkler. (Nad vanje.) Ne bojujejo se samo črnci v Ameriki za svoje osnovne človečanske pravice Tudi njihovi bratje in sestre v stare domovine zahtevajo enake pra‘ e, kot jih imajo belci Na sliki: Z aru ka z otrokom iz plemena Igdal Nasilno ste nas presadili na to celino, sedaj nas pustite živeti tukaj Mnogo ljudi je menilo, da se bodo Zamorci po odpravi suženjstva vrnili domov v Afriko. Ta domneva se je izkazala kot napačna. Zamorci so ostali v Ameriki, saj so bili mnogi med njimi že rojeni v novem svetu. Do Afrike niso imeli nobenih odnosov več. Kakor je suženjstvo tudi bilo strahotno, je Zamorce le iztrgalo divjini in jih dovedlo v stik s civilizacijo. »Zamorski ljudje,« pravi znameniti zamorski vzgojitelj Booker T. VVashington, »so se v suženjstvu tudi nečesa naučili: navadili so se nositi obleke, prebivati v hišah in redno delati. In naši ljudje, ki so govorili na tucate afriških narečij, so se navadili govoriti angleški jezik.« Ne vrnitev v Afriko, ampak življenje kot svobodnih, enakopravnih Američanov, to je bilo tisto, kar so hoteli Zamorci po osvoboditvi. »Saj ste nas vendar nasilno presadili na to celino,« so Zamorci čisto pravilno odgovarjali belcem, »zdaj nas pa pustite živeti tukaj.« K 3ko je življenje za uboge črnce tudi po odpravi suženjstva postalo te- mi bolje. Vendar tudi na Severu stanujejo Zamorci le v določenih mestnih predelih in zelo poredkoma se primeri, da bi belec vzdrževal družbene stike s črncem. Ni pa tu zakonite separacije. Otroci belcev in črncev večinoma obiskujejo iste šole. Črnci in belci uporabljajo ista prometna sredstva ter zahajajo v iste kinematografe in gostinske lokale. Vsekakor pa se dobi tudi na severu, posebno »dobre« restavracije in hotele, ki odklanjajo Zamorce. In tudi na severu Zamorcem ni zmeraj lahko dobiti zdravnika, ki bi jih sprejel v zdravljenje. žavno, smo že opisali. Preostane še vprašanje: Kakšen je položaj Zamorcev danes? ZDA imajo danes 150 milijonov prebivalcev. Od tega je 15 milijonov TRGOVSKO PODlETJE NA VELIKO Delovni kolektiv podjetja f f v Ljubljani, Poljanska cesta 11 pozdravlja VI. kongres KPJ, ter mu želi ubilo uspehov o n/eguvem plodnem delu TEKSTIL-OBUTEV LJUBLiANA, NAZORJEVA ULICA 4 1 RtjE FRANČIŠKAN KA 1 se pridružuje iskrenim željam za poptni uspeh VI vsedržavnega kongresa KPJ. — Izpolnjevanje programa KPJ pod vouslvom maršala Tita tudi v bodoče častna dolžnost vseh delovnih kolektivov Ravenski železarii toplo pozdravljamo VI. kongres naše Partije Vemo, da nrm bodo ugotovitve in sklepi kongresa najbo še napotilo za naše i a* daljne delo in se bomo po njih ravnali I Sindikat železarne Kavne na Koroškem Boj za socializem /e postal naš žioljenski program, zato navdušeno pozdravljamo VI. kongres KPJ ter mu želimo obilo uspeha! Delovni kolektiv grosističnega podjetja s špecerijskim blagom E K O N O M Ljubljana, Titova c. 12 l Ob VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije ('e titamo vsem kolektivom Slo ser ije — Radost<■ o je ioeti in delati o < eže i, ki pod vo sto m naše Parti e in t va iša Tita y/ adi sc cia ize n „SKIP“ Strojno kovinsko industrijsko podjetje LJUBLJANA . VIŽMARJE 170 9laš borbeni pozdrav šestemu kongresu Komunistične partije Jugoslavije. S Titom na čel ustoar jo naši narod> temelje socializma — lepše bodočnosti i i s temi koraki tudi aeiovni kolektiv »SLOVENIJA-VIKC« LJUBU NI KULTURNI RAZGLEDI Razstava »Ljubljana v osvobodilni borbi11 Med obiskovalci pogrešamo delavce obdani Ljubljani prava država v državi. Ljubljančani so poslušali odredbe OF in ukaze okupatorja. O neuklonljivi borbi ljubljanskega prebivalstva pričajo muzejski predmeti in razstavljeni dokumenti: zemljevid Ljubljane, ves posut z ilegalnimi ciklostilnimi in dokumentnimi tehnikami s tiskarnami in cin-**veni 'kader, 'ki je bil sposoben organizirati kografijami, v vetrinah pa tiskovni izdelki. \n voditi osvobodilni boj slovenskega naroda Ponarejeni pečati, živilske nakaznice in * -» — i osebne legitimacije. Rekonstruirani radio od- dajnik »kričač« in mina, kakršna je uničila progo za Tobačno tovarno 24. julija 1941. Železniška torba, v kateri so vrli železničarji prenašali skoraj vso dobo okupacije kurirsko pošto za Glavni štab NOV in PO Slovenije. Prvo orožje narodnih zaščitnikov in samokresi članov varnostne obveščevalne službe. Kolo, ki so se ga posluževali vosovci pri justifikacijah sovražnikov, umetniške slike o množičnih akcijah. Trofeje, radio-oddajnik za zvezo Ljubljane z Glavnim štabom NOV in PO S, žalostni ostanki iz taborišč smrti in številni drugi razstavljeni dokumenti. Razstavljene pa so tudi slike 20 narodnih herojev Ljubljane. Pri proučevanju obiska je ugotovljeno, da je med dosedanjimi obiskovalci premalo de- ti o je bil 13 oktobra t l. v Ljubljani slovesno odkrit spomenik »Ilegalcu«, je bila ludi v vhodni avli Cekinovega gradu odprta začasna razstava Muzeja narodne osvoboditve. Razstava prikazuje osvobodilno borbo ljubljanskega prebivalstva Razstava priče-nja z borbeno dejavnostjo Ljubljane že v Predaprilski Jugoslaviji Tedaj je enotna in okrepljena Partija jeklenila in vzgojila vod- in Ljubljane proti okupatorjem in izdajalskim vrhovom raznih buržoaznih strank. Na njeno pobudo je bila ustanovljena 27. aprila P>i1 v Ljubljani Osvobodilna fronta in nato 22. junija istega leta Glavno poveljstvo slo venskih, partizanskih čet. Iz Ljubljančanov *o bile leta 1941 osnovane prve partizanske čete Prvi komandirji teh čet so bili ljubljanski fantje V letih 1942 in 1943 je O F v Ljubljani zajela tak obseg, da lahko govorimo, da je Osvobodilna fronta postala v okupirani, žeto hudo zastraženi iv Ljubljani z Ho.000 pirbivalci je bilo okrog 15.000 italijanskih vojakov in okrog 5000 policistov, iz česai je razvidno, da je imel okupator Po enega vojaka na vsake 4 Ljubljančane, kamor so všteti dojenčki, otroci, žene in starci!) in z žico, bunkerji in pregradami Kaj res v našem delavskem življenju ni nič tako zanimivega, da bi lahko opisali za našo deco? Otroka in njegovo doživljanje je treba razumeti, pravijo jeseniški lutkarji Sobica, kjer domujejo člani lutkarske sekcije jeseniške »Svobode«, ni skoraj nikoli prazna. Dolgo noč gori luč, Lojze, Albin, Pepca, Slavo in drugi navdušeni igralci lutkovnega gledališča pa kujejo načrte za bodoče predstave, delijo si vloge, nato potarnajo ali pa si kako drugače krajšajo čas. Res, kar prijetna družba. Pred dnevi sem jih obiskal. Veliko križev in težav so mi našteli. Prav res jih skrbi, kje bodo vendarle enkrat dobili igro, ki bo primerna za delavski kraj. Za delavske otroke, pravijo, da *T pri- -.a vsaka igra. Del-vL.i otroci Presodite sami ali niso člani jeseniškega lutkovnega gledališča »Svobode« vesela družba naj bi videli v lutki upodobljen klen delavski značaj, kovača, martinarja, in druge, ob igri naj bi se razvedrili in tudi kaj naučili. »Težave Petršiljč-kove mame«, »Jurčkove prigode«, »Čarobni klobuk« in druge lutkarske igrice se jim .zdijo kar prev. pravljične in premalo življenjske resnice je v njih. Zato si želijo novih iger, da bo vsaj tnalo spremembe. Trenutno so si pomagali z Žižkovo igrico »Dondek Jakec Potuje v stare čase«. Pred dnevi pa so dobili »Martina Krpana« Za spremembo bo že. Ugajala pa bi jim tudi ko’, šna spevoigra. Otroka moraš razu jti, pravijo Mr ’ smo mi tako veseL družba, ker poizkušamo razumeti otroka, otroško srce. Čeprav jih izza odra ne vidimo, kar čutimo njih vzdihe in skoraj da vidimo, kako jim solze lijejo iz oči ob tem ali onem ganljivem prizoru. Prav bi bilo, da bi naši književniki, saj jih ni tako malo, tudi tako čutili z otroci in napisali še več lepih iger, Pa najsi bo za nas lutkarje ali za druga mladinska gledališča. Tej upravičeni želji jeseniških lutkarjev sem moral pritrditi. Lutkarsko sekcijo so na zadnji razširjeni seji odbora »Svobode« pohvalili. Pravijo, da so najdelavnejši. In res, imajo se s čim postaviti. Malokateri kraj ima tako lepo urejeno gledališko dvorano, kakor jeseniški lutkarji. In v skladišču, da vidite. Lutka pri lutki, gradovi in še druge stvari. Vse delo njihovih lastnih rok. Lutke izrezuje Dolinarjev Marjan, barva jih Čebularjev Bojan, igrajo pa prav vsi. Veliko gostovanj so že imeli. Prepotovali so Dolenjsko in Gorenjsko, k letu osorej, če ne že spomladi, pa se mislijo podati v najbolj zakotne vasi na Primorskem. Lutke bodo naložili v koše, tudi oder bodo nekako prenesli in igrali starim in mladim v razvedrilo. Večina članov lutkarskega gledališča je svoj letni dopust izkoristila z gostovanji. Takrat na prelomu, ki je bivši SKUD razpadel in so »Svobodo« na Jesenicah šele snovali, so kar v »ilegali«« potovali po Dolenjskem pod naslovom »Jeseniško lutkovno gledališče Gorenjske, gostu i e širom Dolenjske«. Obiskali so 16 krajev imeli po dve, včasih celo po tri predstave na dan. Skromno željo so mi izrazili. Pravijo, da bi bili tekstilnim tovarnam zelo hvaležni, če bi jim odstopili za primerno odškodnino seveda, mogoče pa celo zastonj, ostanke, ki jih ne potrebujejo, da bi svoje »igračke« primerno oblekli. Peter lovcev. Kazalo bi. do podružnice organizi rajo skupinske obiske. Obiskovalci ugodno ocenjujejo to začasno razstavo »Ljubljana o osvobodilni borbi*. Večina njih trdi, da je razstava lepa in smotrno razporejena. Opozarjajo pa na to, da je prostor v avli premajhen za; tako razstavo, v katerem ni mogoče pokazati vse pestrosti in veličine osvobodilnega boja ljubljanskega prebivalstva. Muzejski delavci in razstavijalci muzeja NO se strinjajo s temi kritičnimi pripombami. Oni nameravajo sedanjo razstavo izpopolniti in razširiti ter jo namestiti v večjih in primernejših prostorih, kot del svoje stalne razstave. Ena izmed pomanjkljivosti sedanje razstave je tudi ta, da na njej ni prikazana dovolj vloga delavstva v osvobodilnem boju Ljubljane, čeprav vemo iz statističnih podatkov zgodovinske sekcije ZB, da je v organiziranem osvobodilnem boju ljubljanskega prebivalstva sodelovalo največ delavcev. Te hibe so se do neke mere zavedali že razstavi jalci sami, ki pa niso imeli primernih zgodovinskih predmetov in dokumentov, s katerimi bi ponazorili borbeno in vodilno vlogo delavstva v osvobodilnem boju Ljubljane. Pri odpravi te občutne pomanjkljivosti lahko bitno pomagajo delavski kolektivi v ljubljanskih podjetjih in tovarnah, ki so stali v prvih vrstah tega boja. Oni lahko zberejo zgodovinske dokumente o njihovi borbeni dejavnosti med NOB in jih izročijo muzeju NO in da tako pomagajo zgodovinarjem in muzejcem s svojimi predmeti, morebitnimi fotografijami, arhivskim ali drugim gradivom, izpopolniti razstavo in postaviti borbeno vlogo ljubljanskega delavstva na pravo mesto. Kar se tiče zgodovinskih predmetov, je tudi ta razstava pokazalada je še ogromno takih spominkov pri posameznih lastnikih, ki se morajo slej ko prej prepričati, da je za te zgodovinske dokumente zainteresirana vsa naša družba in da ti sodijo v Muzej NO, ki jih bo postavil na razstavno mesto, kamor spadajo. Do 10. t. m. bo razstava odprta dnevno od 9. do 12. ure, za tem pa do konca meseca dvakrat na teden: ob četrtkih in nedeljah. Muzeju najavljeni skupinski obiski so možni tudi izven tega časa Milan Brezovar DELAVSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI je odprla študijski oddelek V petek 31. oktobra popoldne je bila v ljubljanski Delavski knjižnici skromna slovesnost. Delavska knjižnica Zgodovina študijskega oddelka sega daleč nazaj, ko so v okviru Delavske zbornice strokovne organizacije in je odprla težko pričakovani študijski (združenje »Svobod« prispevali čtivo v oddelek in čitalnico. Tej slovesnosti so poleg tovariši ministra dr. Jožeta Potrča, zastopnika Republiškega sveta sindikatov, mestnega sindikalnega sveta, zastopnikov ljubljanskih knjižnic in ustanov prisostvovali številni zastopniki naših tovarn in podjetij. Uvodoma je predsednik Mestnega sindikalnega sveta tov. Albin Kovač opozoril na važnost takšnega študijskega oddelka — čitalnice za naše delovne ljudi, predvsem pa za naše sindikalne odbornike in komuniste. Oni se bodo nedvomno radi zbirali v lepo opremljeni in vsebinsko bogati čitalnici, študirali drugače težko dosegljivo literaturo in v medsebojnih razgovorih gradili svoje znanje. Vse to pa nam bo služilo za lažje razumevanje zgodovine delavskega in socialnega gibanja, kakor tudi tekočega dela v našem življenju. to knjižnico. Ob osvoboditvi je štel ta oddelek okoli 2800 zvezkov, danes pa je narasel na 6000 zvezkov. To je bogato gradivo iz zgciovim delavskega in socialističnega gibanja doma in v svetu. Tu so mnogi stari delavski časopisi in revije, razne razprave in dela klasikov marksizma in drugih socialistov, brošure in knjige iz življenja sindikalnih in socialističnih organizacij v Avstro-Ogrski in stari Jugoslaviji, in to s področja mezd, cen, zaščite dela, socialne politike itd. Po drugi svetovni vojni pa je študijski oddelek nabavil skoraj vse, kar je izšlo pri pas s področja naše socialistične graditve. Poleg tega dobiva študijski oddelek skoro vse važnejše časnike in revije. Mnogo jih prejema tudi iz inozemstva. Studijski oddelek in čitalnica sta odprta in na razpolago vsem našim ljudem, ki jih bodo zanimale socialnoekonomske razprave. G. V. IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA IZ BOJEV ZA ANGLEŠKI PARLAMENT mm ie b/isi a not ANGLEŠKEGA PARLAMENTA Izročilo o ljudski skupščini ni bilo v XVII. i Sestavljali so jo voljeni predstavniki pokra stoletju nikjer v Evropi tako živo kot v Angliji. V Francij: je živelo izročilo treh stanov. Španija je imela svoje »Cortes«, angleška skupščina pa je bila posebne vrste. PROSLAVA V SLAVONSKEM BRODU Prvi tielatstii Hom na ILrva$kem Minilo je štirideset let, odkar so na Hrvaškem odprli prvi delavski dom Dvajsetega oktobra so se zbrali delavci iz Slavonskega Broda v svojem domu tako kot pred štiridesetimi leti. Le letos je donela »Internacionala« in vila se je rdeča zastava. Vse to je bilo pred štiridesetimi leti prepovedano. Prvi začetki organizacije delavskega gibanja sežejo nazaj v XIX. stoletje. Od takrat, ko so se brodskl delavci solidarizirali z zagrebškimi ob proslavah prvega maja 1894 in 1896, od prvih organiziranih stavk 1904 in 1907, ko so se bili za deseturni delavnik in splošno volilno pravico, je delavsko gibanje močno naraslo Ze takrat je bilo 600 do 700 delavcev v tovarni Slavonija Slaveks in pivovarni. Med njimi je bilo nekaj poznanih sindikalnih voditeljev, n. pr. današnji predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Djuro Salaj. Na njihovo pobudo so v Sla- vonskem Brodu začeli graditi delavski dom. Marsikaj je bilo treba pretrpeti, predno je bil dom zgrajen. Večkrat so že prenehali z delom, toda vedno so zbrali še denar, da so z gradnjo lahko nadaljevali. Za dom so prispevali ne samo delavci iz Broda, temveč tudi iz drugih krajev Avstroogrske monarhije. Celo v ZUrichu in v Budimpešti so zbirali za delavski dom v Slavonskem Brodu. Gradbinci iz Broda pa so po tri ure na dan delali na stavbi. 20. oktobra 1912 ob pol 12. dopoldne so dom odprli. Od takrat do danes je preteklo štirideset let. Delavski dom pa je postal žarišče delavskega gibanja. Iz tega doma se je širila ideja proletarske revolucije. Velikokrat so hoteli kapitalisti dom zapreti, toda delavcem iz Broda je uspelo, da so ga ohranili vse do danes. VESTI IZ DRUŠTEV »SVOBODE« IZ DELA »SVOBODE« V STRAŽIŠČU PRI KRANJU V . SVOBODI ni mesto za zaslužkarstvo V središču Kranja in na Primsko-vem so v polnem teku priprave za ustanovitev delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Eno »Svobodo« pa že imajo kranjski delavci, in sicer v Stražišču. Pravijo, da so kar dobro začeli. Okrog 180 delavcev je tam včlanjenih. Skoraj polovico članov je iz »Tiskanine«, ostali pa so iz »Iskre« in drugih manjših kolektivov. Več zvrsti dejavnosti so začeli gojiti; izvolili so že tudi odbor, ki bo skrbel za večerne j razgovore. Pravijo, da si od teh večerov veliko obetajo. Delavci bodo prišli skupaj, da se prosto x _-vore o vsa! /rstnih zadevah, ki jih Gledališka skupina je menda najbolj pridna. Na Dan republike se bo javnosti predstavila s Cankarjevo dramo »Pohujšanje v dolini Šentfloijan-ski«. Prav imajo, da so si izbrali za svoj p. -i nastop izvirno in globoko sli vensko dramo. V letošnji gledališki sezoni pa mislijo igralci pokazati še šest del domačih in tujih avtorjev med njimi tudi po eno delo Goldonia in Dickensa. V »Svobodo« so se prijavili tudi nekateri »igralci«, katere pa so odklonili Zakaj, ali so storili napak? Menda ne. Torej zakaj jih niso sprejeli? Gre za nekaj ljudi, za katere delavci menijo, da so nazadnjaških pogledov ‘in da so precej razdiralno delovali že v nekdanji dramski sekciji SKUD-a »France Prešeren«. Tam so se ti ljudje neprestano ogrevali za to, da se igra za honorar. Pa še druge nazadnjaške poglede s j razširjali med članstvom. Zato jih niso sprejeli. V Kranju so precej razpravljali o tem, kje naj posamezni delavci delujejo. Seveda je pametna odločitev samo ena: da si delavci sami izbero društvo, v katerem bi radi delali. Društva naj pa se trudijo, da bodo privlačna V Kranju se ne ogrevajo recimo za to da bi delavci bili tam v društvih, kjer s.anujejo. Zato so pritegnili v stražiško* »Svobodo« tudi delavce iz drugih krajev. če je to res volja članov, je prav. Toda slei ko prej bo treba tudi po drugih krajih osnovati društva in razumljivo je, da bodo potem delavci raj delovali v domačem kraju. IZ KAMNIKA V KAMNIKU BODO USTANOVILI DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SOLIDARNOST« Kakor povsod na Slovenskem so tudi v Kamniku precej razpravljali o ustanovitvi pravega delavskega društva. Posebno živo so razpravljali po kongresu »Svobode« v Trbovljah. V Kamniku so se odločili, da bodo ustanovili novo društvo »Solidarnost« po najstarejšem delavskem društvu v Sloveniji, ki je imelo lepe tradicije. Sestavili so pripravljalni odbor in v krat- kem bo že tudi usti društva. ovni občni zbor C. S. Železničarji v novi gorici VSI SE BODO VPISALI V »SVOBODO« Goriški železničarji že dalj časa razpravljajo o delavskem prosvetnem društvu »Svoboda«. Zelo se zanimajo za delo društva in pravijo, da se bodo vsi člani kolektiva vpisali v »Svobodo« Novi odbor »Svobode« v Novi Gorici se je že sestal in pričakujemo, da bo začel delati in da se bo kulturno življenje v Novi Gorici razgibalo K temu bodo dali tudi železničarji postaje v Novi Gorici svoj delež. Zdenko Kuštrin .lin in mest in .te bila zasnovana na pisani listini (Magni Cnarti) Baroni so leta 1215 prisilili Riharda Levjesrčnega, da je to listino podpisal Po njej kralj ni smel posegati v zasebno lastnino in svobodo katerega koli državljana, razen, če so njegovi stanovski tovariši to dovolili. Moč parlamenta ni bila vedno enaka. Včasih je prišla spodnja zbornica bolj do veljave, včasih pa je kralji tudi po več desetletij niso sklicevali. Z razvojem kapitalizma v Angliji pa je rasla tudi moč parlamenta. Ne bomo zasledovali, kako je valovila oblast angleškega parlamenta v dobi Tudorov (od Henrika vil. do Marije in Elizabete). Toda že teh nekaj besedi pove, da so imeli angleški trgovci In podjetniki v rokah tradicionalna sredstva za odpor proti vladarjevemu samodrštvu, česar niso imeli nikjer v Evropi. Spor med kraljem in parlamentom, ki se je zaostril že za časa Jakoba I. (1625), je za njegovega naslednika Karla 1. zažarel v odkrit oborožen spopad med kral lem in parlamentom. No, parlament Je dosegel, da so izdali zakon, po katerem se je moral parlament sestajati vsaj enkrat v treh letih, najsi ga ie kralj sklical ali ne V oboroženem spopadu med kraljevimi in parlamentarnimi četami so slednje zmagale. Karla I. pa so obglavili ter Anglijo oklicali za republiko. Čromwell, poveljnik parlamentarne vojske, pa je postal dosmrtni lord-protektor angleške republike. Po njegovi smrti je ostala oblast v rokah častniških vrhov. Buržoazija in novo plemstvo sta potrebovala čvrsto oblast in — poklicali so Karlovega sina Karla II. na prestol. Seveda je parlament kraljevo oblast zelo omejil. Državne finance in davke je določal samo parlament Karlu niso vrnili kraljevskih posestev, temveč so mu dajali plačo. Gospodar dežele potem takem ni bil kralj, temveč parlament, v katerem so sedeli zemljiški gospodje in kapitalisti. Parlament je dokončno utrdil svojo oblast ob prevratu 1688. leta, ko so Karla II. zapodili, na prestol pa poklicali Viljema Oranskega. Ta je moral Izdati Deklaracijo pravic, po kateri je imel parlament izključno pravico, da določa davke, proglaša svobodno besedo za člane parlamenta in pravico svobodnega predlaganja peticij (prošenj) parlamentu. To pravico so mnogo pozneje izkoristili angleški delavci. Ko se je namreč angleško delavsko gibanj« v začetku XIX. stoletja razvilo v politično gibanje, so poslali delavci parlamentu 1836. leta peticijo (Charter), v kateri so zahtevali, da bi bile volitve v parlament vsako leto, enako volilno pravico, ukinitev premoženjskega cenzusa (doslej je volili lahko le tisti, ki je Imel dovolj premoženja), tajno glasovanje In redno sklicevanje parlamenta. Po tej prošnji se je gibanje tudi imenovalo čarttzem. Parlament Je to in vse poznejše prošnje čartistov seveda odklonil Delavci pa so prišli v parlamentu do besede šele 1873. leta, ko so imeli v parlamentu dva poslanca. Treba pa Je reči, da si le angleška buržoazija pridobila močan vpliv v parlamentu prav ob podpori množičnega delavskega gibanja, saj so n. pr. zakon o žitu, ki Je tiščal kapitaliste, ukinili prav zato, ker Je buržoazija izkoristila delavsko gibanje in z njim strašila veleposestnike. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii KULTURNI ZAPISKI iMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiMiiiMiiiiiMiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiMmimiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiim OB PROSLAVI 250-LETNICE SLOVENSKE FILHARMONIJE Ena izmed naj starejših filharmonij na svetu Te dni bo minuto 250 let. odkar ie bila “Ustanovljena v Ljubljani Slovenska filhar Uionija, ki je po svojem nastanku ena izmed najstarejših filharmonij na svetu V začetku IS stoletja je bila Ljubljana mestece z okrog 2'> ono prebivalcev Med temi. le bilo največ trgovcev, uradnikov in obrt ni kov In men njimi so bili ljudje, ki so 1702 leta ustanovili Slovensko filharmonijo Kmalu po ustanovitvi le priredila filharmo ni ja, ki se je tedaj imenovala »Akademija* svoje prve javne prireditve Znane so bile njene zabavne prireditve na Ljubljanici, ki Pa so jih kasneje Ljubljančani opustili. Vse od svoje ustanovitve pa do danes Slovenska filharmonija nikoli ni pozabila na svoje kulturno poslanstvo Čeprav je včasih cela desetletja slabo delovala, vendar se je Vedno ponovno dvignila in napredovala Naš narod, bogat po glasbenih talentih, je vedno Polnil njene vrste z novimi člani, ki so jo dvignili med ugledna in svetovno znana glasbena združenja Med častnimi člani Slovenske filliarmo nije so bili skoro vsi svetovno znani glasbeni Umetniki. Med njimi so bili tudi Ludvig vati oeethoiven in Josef Hagdn Ohranjeno je še pismo, ki ga je Beethoiven pisal Slovenski filharmoniji maica meseca 1812 leto.. V začetku XIX stoletja se je naša filharmonija kosala s podobnimi glasbenimi ustanovami velikih in kulturnih evropskih narodov Tedaj so njene glasbene prireditve obiskali tudi visoki avstrijski, nemški in ruski državniki Celo lord Nelson in Lady Hamilton sta v tistih letih poslušala slaven ske glasbenike Čeprav je naš narod majhen in čeprav je bil tisoč tet zatiran, vendar se po svojih kulturnih ustanovah uvršča v vrsto velikih in naprednih evropskih narodov, ki so imeli to »srečo*, do so pod mnogo boljšimi pogoji razvijali svoje kulturno življenje 25f>-letnica Slovenske filharmonije je dokaz vsemu svetu, kako velika je ustvarjalna moč našega naroda. Slovenska filharmonija bo proslavila svojo 250 letnico 8 tremi simfonijskimi, zbornim in komornim koncertom Na teh koncertih bo skušala prikazati razvoj naše glasbe in njen odnos do evropske glasbene dejavnosti Največje delo v okviru proslave bo Beethovnova deveta simfonija, ki jo bodo izvajali naši najboljši glasbeniki. Johann Christopb Friedrich von Schiller Ob obletnici njegovega rojstva Znameniti pesnik in pisatelj Johan Chri stoph Friedrich von Schiller je med najzna-Pienitejšimi pesniki in pisatelji XVIII sto let ja Rodil se je 10 novembra 1759 v Mar-bachu na Nemškem kot sin vajaškegK ranocelnika Latinske šole je obiskoval v Lud uiigsburgu. 1755 pa se je vpisal na visoko Šolo v Stuttgaftu. Najprej je študiral pravo, potem pa se je posvetil medicini in postal vojaški zdravnik. Pod vplivom Goetheja. Shakespeareja, Plutarha in Rousseau in so zrasli njegovi Prvi pesniški poskusi Svoje prvence je ob iuvil v »Schivabische Magazin« 1776. leta. Ze naslednje leto pa je pričel pisati dramo »Razbojniki« in jo 1778 tudi dokončal. Ze s tem delom je dokazal, da je mojster besede Z genialno uporabo igralskih sredstev, zaradi ostrine politične satire in zaradi svobodomiselnih idej, ki jih je zagovarjal v tem delu, je prišel pri svojih predpostavljenih kmalu v nemilost. Začeli so ga preganjati in zasmehovati, zato je zapustil Stuttgart in se preselil v Mannheim, pozneje v' Weimar, kjer je sodeloval pri gledališču Tu je tudi umrl l. 1805 še v Mannheimu je napisal žaloigro »Fiesco«. Pisati pa je začel tudi dramo Friedrich Schiller »Luise Millerin«, ki jo poznamo pod imenom »Kovarstvo in ljubezen«. Med najznameni tejšimi njegovimi deli so: Don Carlos, Wal lenstein, Maria Stuart, Devica Orleanska in IVilhelm Tell. V Weimarju je prevedel Gozzisovo »Turandot«, Racinovo delo »Fedra«, Shakespearejevo »Macbeth« itd Izdal je tudi vrsto pesmi: Ideal in življenje. Sreča, Sprehod, Balade, napisal splošno zbirko memoa rov od XII. stoletja do svojih dob, opisal zgodovino tridesetletne vojne. Schiller spada v vrsto tistih svetovnih klasikov, ki so na prelomu XVIII. stoletja širili v Evropi duh svobode V tem je tudi i njegov velik pomen Prav zaradi tega pa so I njegova dela še danes svež?,. Z NAŠEGA FILMSKEGA TRAKU Film o družinski nesreči, ki se srečno konča Ze več filmov sem gledal in več knjig prebral, ki so na vse mogoče načine obmv navale spore med zakonci. Tak je tudi a,v strijski film *Potepuhi« pri katerem človek vse do konca ne ve, za kaj so ga tako imenovali Film je narejen po dramskem delu V ne kem avstrijskem mestecu živi zakonski tuli. zdravnik in zdravnica, srečno življenje za konskih tovarišev, ki sta se v devetih letih zakona popolnoma zlila drug v drugega m jima ,ni niti na misel prišlo, da bi drug drugega varala Med njiju pa poseže žen ska, slavna pevka in baletka, ki omreži moža, ga zapelje tako, da zapusti ženo I ža loščena soproga ponosno in vzvišeno prendša svoje trpljenje, ki je toliko večje, ker vri čakuje otroka, za katerega mož še ne ve Bodoča mati niti noče, da bi mož zvedel za otroka, ker ve. da družinsko življenje, ki bi ga združeval samo "otrok, ne bi bilo srečno. Dve leti sta minuli in življenje je samo kaznovalo moža za vse trpljenje, ki ga je povzročil svoji ženi Operna pevka, s kal ero skupaj živi, si hoče utreti pot med filmske igralce, pot na slavne gledališke mire. In če hoče to doseči, nuna ljubimkati s slavnimi igralci in režiserji slavo in prizna nje si mora pribo je voh s svojim telesom V tem pokvarjenem okolju zdravnik polagoma spoznava svoje gtehe, dokončno pa občuti napake, ko ga bodoča filmska deva za pusti. In potem? Na nek način sta mož in žena morata priti skupaj zakaj po mnogih te žavah. tragičnih scenah in d ii ser nem trp Ijenju glavnih oseb v filmu se ghdaicu l:ar prileže siečen konec Srn-narisi pa ie znal pripraviti la konec tako da je »koza cela in volk sif« kako/ pianinu. če kakšen