Poštnina plačana t gotovini. Leto XIX. št 14.
MURSKA SOBOTA, 3. aprila: 1932.
Cena številki 1 Din
Naročnina na ¼ leta 5 Din.. na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt. ček. pol. štev. 11.806.
IZHAJA VSAKO NEDELO.
Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5— 50%.
Vzroki denešnje krize.
Zdaj si bote mislili, da ste si nikdar ne sposodili penez, ka bi morali obresti plačüvati, pa denok nemate penez. Glavni vzrok kmetove krize je pač to, da za blago, ki ga on lehko oda (živino, zrnje, vino), dosta menje penez dobi kak mora dati za stvari, ki jih potrebüje (obleka, sol itd.) Pa denok kmet tüdi plačüje obresti, če ne neposredno, pa posredno, kda v trgovini kaj küpi. Vzemimo samo eden mali primer, ki nam to razloži : Trgovec ma v magazini blago, ki leži tam včasi celo leto (mišleni so velki trgovci). V tom blagi ležijo penezi, keliko je blago pač vredno. Te peneze bi trgovec lehko meo vložene i bi njemi zavolo obresti nesli nove peneze. Blago pa ne nese obresti. Zato si trgovec že naprej zračuna, keliko obresti bi dobo za peneze, če bi jih meo naložene v banki, mesto v magazini v blagi i teliko dragše trži to blago. Vidite, v toj zvišanoj ceni so skrite obresti, ki jih plača tüdi siromak, kda küpüje kakšo stvar. Takših vzgledov bi lehko še več navedli, pa nam te edini zadosta jasno pokaže, kak plačüjemo obresti, četüdi ne naravnoč.
Dozdaj smo spoznali dva glavniva vzroka denešnje krize, to so delnice i obresti. Oboje je krivično, kak smo dokazali. Delnice so dobiček, ki ga dobi lastnik tovarne sam, čeravno te dobiček še povnožavajo s tem, da prinašajo nove peneze, ki so pa tüdi sad lüdskoga dela, kak smo že vidili. Če delnic i obresti ne bi bilo, te se penezi ne bi zbirali v rokaj samo nešternih, nego bi bili razdeljeni med vsem lüdstvom. Što bi bole delao, več bi si jih lehko spravo. Ne bi si jih pa mogeo spraviti tak, da nikaj ne bi delao, to je z obrestmi.
Tretji velki vzrok denešnje krize je brezposelnost. Kak smo že v začetki toga članka omenili, je brezposelnost v vseh državaj jako velka. Zato najprle poglednimo, kak je prišlo do brezposelnosti, nato pa bomo vidili njene Posledice. Vzrokov brezposelnosti je več, ali nam zadostüje, če samo ednoga navedemo. Krivci brezposelnosti so znova kapitalisti, kak bomo lehko včasi vidili. Omenili smo že, da vsakši kapitalist skrbi za to, da se z delavci Pogodi za kem menšo plačo, da potom njemi več dobička ostane. I zaistino so delavci tak slabo plačani, da še ravno lehko živijo. Če pa morejo poleg sebe še svoje drüžine hraniti, mora drüžina naravnoč stradati, če nema drügih dohodkov. Ar so delavci tak slabo plačani, se razmi, da si ne morejo küpiti vsega, ka bi potrebüvali, nego samo najpotrebnejše. Če pa delavci ne morejo teliko küpiti, te tovarnar tüdi ne more teliko odati, zato ka je glavni küpec blaga delavec (tüdi kmečki). Tak je tovarna s tem, da je delavcom znižala plače, tüdi sama sebi škodo napravila, ar si
je vzela küpce. Če pa blaga nema što küpiti, se magazin hitro napuni i tovarna mora začnoti menje delati. Potom pa tüdi ne potrebüje teliko delavcov i jih odpüšča. Tak se število brezposelnih vnoži od dneva do dneva v vseh državaj. Brezposelni pa sploh nikaj ne zaslüžijo, zato tüdi nikaj küpiti ne morejo i s tem še tovarna menje oda. Toda i milijone brezposelnih tüdi kmet občüti. Brezposelni si najmre morajo tüdi pri hrani pritrgati. Prisiljeni so postiti se. Zato kmet ne more odati ne živine, ne zrnja. Tak
je živine vsikdar več i kem več je kakše stvari k odaji, tem falej se lehko küpi. Kmet bi rad živino odao, ar je nema s čim krmiti i jo da po ceni, štero njemi küpec ponüvle, če samo pride. — Iz povedanoga bomo zdaj razmili, zakaj so magazini puni blaga, škrinje pune zrnja, štale pune živine, milijoni so pa raztrgani i lačni. Kapitalisti so s tem, da so delavcom ne dali zadosta plače, tüdi kmetom bujli küpce. I tak je kmet v nevoli, ar ne more odati ka ma k odaji, drügih dohodkov pa nema. Zato se tüdi bogatejši kmetje pregovarjajo, ar majo vsega zadosta, samo penez ne. Zgodi se celo, da nega niti teliko penez pri hiži, da bi bilo na sol, petrolej itd. Tüdi dače večina kmetov več ne more plačüvati. V nešternih krajih so cele vesi pod žakucijo vzete, pa na srečo nega küpca, ki bi kaj küpo. — Iz toga zdaj lehko vidimo, kak je brezposelnost velki vzrok naše krize.
Nazadnje si poglednimo še eden vzrok denešnje krize. Te je to, da je vse blago, ki
ga mi moramo küpiti, skoro izda tak drapo, kak jo bilo pred nekaj leti, kda smo še lehko odali svoje stvari i to še za preci dobro ceno. Zdaj je pa v kratkom časi cena naših kmečkih pridelkov strašno spadnola, blaga pa, ki ga moremo küpiti, skoro nikaj i tak je nujno, da smo v kratkom časi spraznili svoje mošnje, bankaše. Če bi tüdi küplenomi blagi cena tak spadnola kak živini i zrnji, te bi že še šlo, tak se pogovarjamo ; da je pa ne spadnola. Zakaj ne? Poglednimo. Krivci so znova kapitalisti, njihova borba za dobičkom. Da bi najmre „svoje“ blago lehko odali kem dragše, so se tovarnari, ki zdelüjejo edno stvar, zdrüžili v drüžbe, takzvane kartele, i so se sküpno dogovorili, po kakšoj ceni bodo odavali blago. Falej, kak se dogovorijo, ne sme nieden odavati. Lüdje pa potrebüjejo različne stvari, ki jih doma ne morejo spovati i brez šterih ne morejo živeti, zato so jih prisiljeni küpiti po ceni, po šteroj se pač dobijo, čeravno se pri tem zadužavlejo. Tak n. pr. ne moremo biti brez špic, soli, obleke, obüteli itd. To kapitalisti dobro znajo. Če se n. pr. vse tovarne za platno delati v ednoj državi zdrüžijo i se dogovorijo, da bodo platno po takšoj i takšoj ceni odavale, niedna ne sme falej odavati, ka si te ščemo ? Moramo ga pač küpiti po tistoj ceni, če neščemo nagi hoditi. Trgovci bi lehko naročili tisto blago v kakšoj
drügoj državi, kde je dosta falejše. Toda tü pa carine pridejo, ki blago drüge države tak podragšajo, da je še bole drago kak domače. Da bomo to bole razmili, vzemimo eden vzgled. V našoj državi košta zdelava edne kile cukra 4 Din. Teliko potroši tovarna, da lehko napravi 1 kg. cukra. Keliko pa mi moramo dati v trgovini za kilo cukra ? Celih dvanajst dinarov, to je trikrat več ! Če ne bi bilo carine, bi naši trgovci lehko naročali cuker falej v drügih državaj i bi mi vsi raj tistoga küpüvali. Tak bi naše tovarne bile prisiljene znižati ceno cukra, ali bi pa morale henjati z delom, ar njihovoga cukra nišče ne bi küpüvao. Leta 1929. je n. pr. koštao na našo mejo postavleni češki cuker samo 3 80 Din. (tri dinare osemdeset par). K tomi je prišlo 3·30 Din. carine i 5 Din. trošarine. Sküpno je tak koštao češki cuker v našoj trgovini na debelo 12 10 Din. Menši trgovci bi pa na drobno morali še dragše odavati, če bi šteli sami poleg kaj zaslüžiti. Tak naše tovarne lehko Odavlejo cuker po ceni, štero same določijo, ar se jim ne trbe bojati, da bi mi küpüvali cuker drügi držav. Tak delajo vse države i to ne samo s cukrom, nego z najrazličnejšim blagom. (Države si s tem spravlajo dohodke. Vr.)
S tem smo spoznali nekaj glavnih vzrokov denešnje krize, med šterimi sta pač najvekšiva dividende i obresti. Ne so pa to edini vzroki krize. Vzrokov je še dosta več, ki so pa ne tak Važni. Od teh stvari se da napisati cele knige. Toda nam en toga članka ne bio, da bi na dugo i široko opisovali vse mogoče vzroke denešnje krize. Njegov namen je bio samo te, da bi nam v teh težkih časih, kda stojimo kak Popotnik ob polnoči na sredini loga i ne ve naprej,
samo malo posveto v kmično noč, da bi spoznali bar glaven tir, po šterom smo zablodili v te
Stisko. Težko nam je najmre pri srci, če nas teži kakša nevola, pa nevemo. odked prihaja. Dosta ležej jo prenašamo, če znamo, što je njeni krivec.
Toda vsi vzroki denešnje krize, štere smo omenili i štere ne, so pravzaprav že posledili ednoga samoga vzroka. Zgübili smo Kristušovoga düha. To je glavni vzrok te strašne krize. Ločili
smo navuk Kristušov od svojega živlenja. Drügo nam je navuk, šteroga cerkev glasi že blüzi dve jezero let i drügo nam je živlenje. Zveze med obema nega. Pozabili smo na glavno zapoved, na fundament Kristušovoga navuka: lübi Gospoda, svojega Boga bole kak vse drügo na sveti,
svojega bližnjega pa tak kak samoga sebi. Te zapovedi svet ne šteo razmiti. Ne jo je šteo presaditi iz cerkve v svoje živlenje. I zdaj se nam to tak strašno plačüje. Pravijo, da je vsa Evropa krsčanska, to je da pozna Kristuša i njegov navuk. Ali je resan tak? Ja, je krščanska, toda samo v krstnih knigaj. V živlenji je poganska. Pa še slabša kak poganska, ar pogan ne pozna, zato je njena krivda tem vekša.	(Dale).
2
NOVINE
3. aprila 1932.
Kakša organizacija nam je dnesden najbole potrebna?
Kristušov namestnik, rimski papa i ž njim vsi globoko misleči dühovje spoznajo, da v dnešnjih teških časaj nevol, pomen kanja, glada, mržnje, nemira, krivic, nevere i nepoštenosti niedna drüga organizacija ne more pomagati, kak katoličanska maticerkev s Kristušovim dühom, s pravim katoličanskim živlenjom pravim, ne z rečjov. Z rečjov je dosta katoličancov ; katoličance z djanjom iščemo, takše katoličance, ki delajo z Kristušovima rokama : z ednov delijo pravico vsakomi, z drügov so smileni do vsakoga trpečega. Povsod kazati Kristušovo ga düha v djanji, njegovo pravico i njegovo lübezen; v cerkvi i v šoli, na vulici i v hiši, v uradi i krčmi, na senji i gostüvanji, v dobrom i slabom, Ta organizacija je jedino potrebna i zadostüje za vse čase do konca sveta. I vsaka organizacija, štera ne sloni na toj, na Kristüšovom dühi, štera ne dela za poglobitev vere i ne zvršavle lübezni do bližnjega, čeprav nosi najlepše doneči naslov i čeprav jo širijo najslavnejši možje, nezaslüži, da bi jo poglednoli.
V Konnersreuthi v Nemčiji žive prosta kmečka deklica, Neumannova Trezika. Celi svet jo pozna i hodi gledat. Čista devica je, štero si je Jezuš zvolo, da vsaki petek gleda i pretrpi njegovo pravo križno pot. Ta pobožna düša nosi tüdi Jezušove rane na svojem teli. Nešteto düš se je že povrnolo v katoličansko Matercerkev po tom, ka so bili navzoči pri milosti, gda Trezika gleda Jezušovo trplenje na križnoj poti. Najbogatejše židovske familije Rodschildove sin i hči sta se oba dala že krstiti. Sin se pripravla zdaj, da bode kat. dühovnik. Povrno se je pri toj prikazni tüdi eden socialist, popolen bogotajec. Te bivši sovražnik boži je ete reči zapisao od sebe: „Sprevidim, če bi vsi njene navuke držali. Vse drügo : socialna demokracija, komunizem, pozno stranke toga ne zmorejo. Nieden dühovnik bi me ne mogo spreobrnoti, če bi še tak navdüšeno predgao. Niedna kniga bi mi nej pomagala, če bi bila šče tak lepo pisana. Za mene je bila vera mrtva. Samo Konnersreuth me je po čüdnom naklüčji i nagibi spravo na drügo pot. Odtistimao, ka opazüjem dogodke v Konnersreuthi — i to se godi že pet let — odtistimao, ka te čüdne reči doživlam, mi nemore več niš-
če praviti „Boga nega“, ali „tam je vse na-
ravno, ka se godi.“ V Konnersreuthi je samo bože delo i bože preveliko smilenja za nas uboge grešnike“.
Katoličansko delo, to je živlenje v Kristusovom dühi povsod i vsikdar, ta organizacija je jedino potrebna, drüga niedna. I ta je katoličanska Cerkev. Ki se njenih načel drži trdno, ne zablodi.
Dr. Stanko Vurnik.
V Ljubljani je mro 23. marca t. 1. dr. Stanko Vurnik, star komaj 34 let. Slovenski narod je zgübo z njim vučenjaka, ki je neizmerno dosta obetao. Že v kratkom svojem žitki je dr. Vurnik napisao dosta razprav od slovenskih slikarov, njegove spise od muzike cenijo pa hvalijo tüdi zvün naše domovine. Kak čuvar Narodopisnoga muzeja je Zbirao pa pisao od slovenskih starinskih návad, od šatring (vraž), popisao je vse forme kmečke hiže po vsoj Sloveniji, popisao slovensko nošo itd. Bio je posebno bistre pameti pa dobroga srca. Nega dnes med nami vučenjaka, ki bi telkih polaj znanosti delao, pa to tak goreče, kak pokojni Vurnik.
Prišeo je tüdi v Slovensko krajino. Slikao je naše lesene hiže; skrbo je, da so prišle v muzej v Ljubljani vnoge naše Starine. Pobüdjavao nas je, naj zbiramo naše narodno blago. Zato njemi pa očuvajmo lepi spomin, naše dijaštvo pa naj ide po njegovoj poti ! Dragi Stanko, počivaj v Bogi !	Vilko Novak.
M. Sobota
— Vüzemske Novine so v Soboti vsi z najvekšov radostjov sprijali. Žela vsej je bila ta, naj bi Novine kem večkrat tak lepe i velke prišle med naročnike. Z ednim smo pridobili tüdi par novih naročnikov.
— Dijaška knjižnica v Martinišči. Martinišče je s pomočjov dobrih src ustanovilo za naše dijaštvo prepotrebno knjižnico. Želimo, naj bi jo dijaki pridno uporabljali i si vnožin düševno bogastvo.
— Meso za člane Agrarne zadruge se dobi vsakši den v gostilni Turk. Je to dobra, mlada govedina po 6 Din. kda. Vsem se je že namreč preveč čüdno vidlo, zakaj mesari v tej časaj, gda živino skoro kšenki dobivajo, meso tak strašno drago tržijo, člani agrarne zadruge so si pa začnoli sami pomagati. Živino dragše küpijo kak me-
sari, meso pa li dosta falej tržijo svojim članom. Tak si znajo lüdje v težki časaj sami sebi pomagati.
—Vüzemski svetki so ešče v preci lepom meri i redi minoli. Želeli bi samo, da bi v tej teški časaj bilo kem menje muzike i pijančüvanja. V ništerni krajaj so to še napravili i želeli bi samo, da bi to tüdi pri nas bilo.
Joško Maučec :
Zgodovina Slovenske krajine.
II.
V sredini glavne ceste, štera je vodila skozi Panonijo Ino zavolo svoje lepe pa ugodne lege, je bila takša poštna postaja — statio — Sabaria, zdajšnji Szombathely. Na takši postajaj so zamenjali konje zdrügimi, šteri so ešče ne bili trüdni. Tak je pošta šla hitro iz ednoga kraja v drügi kraj. Zavolo velkoga prometa so se začnola zidati velka poslopja, skladišča pa zasebna poslopja za uporabo velkomi prometi. Na takši način se je začnola sabarijska postaja silno naglo razvijati. Tü so mele legije ob navadni transportaj svoja počivališča. Rimski trgovci, šteri so spoznali dobro lego toga kraja, so ustanavlali trgovine. Polodelstvo je pridobilo z naseljenimi Rimlani nove delavne moči, tak ka se je celoküpna slika cele pokrajine spremenila. V Sabariji je v kratkom časi prevladao latin-
ski jezik, dočim so prebivalci na deželi ešče duže očuvali svoj jezik, običaje pa nošo, štera večkrat dobiva izraz na rimski spomenikaj.
Sabarija, v začetki mala postaja, je Počasi razširila svoje meje. Njeno Prebivalstvo se je pomnožilo, liki pravo lice mesta si je pridobila komaj pod vlado casara Tiberija Klaudia (41 — 54). Klaudij je povzdigno Sabarijo v kolonijo ino sé preselo rodbino tribus Klaudia, štera je igrala v vsej pomembni zadevaj Važni pomen. Tak je postala Sabarija (na napisaj raje Savaria) dukeč je trajalo rimsko casarstvo glavno pa prestolno mesto Gornje Panonije.
Kak kolonia (colonia) z rimskim pravom, štere meščani so vživali vse pravice pravih rimskih državlanov. Njena Ureditev, njena vladna oblast, verski predstavniki, vsi tej so bilá slični rimskim. Sabarija je mela svoje posvetovalnice (curiae), svetišča, gledališča, bazilike. Predstavnika sta bila
duumvlra, štera sta slačila na konzula. Oblast senatorov so meli decemviri, cenzori, aediles pa levertosi so meli pravosodno oblast. Sácerdotales, flamines, augustales, pontifices pa augures so gojili kult (bogočastje) rimski bogov.
O razširitvi Sabarije sigurno ne moremo gučati, liki po najdeni spomenikaj moremo trditi, da je obsegala mnogo vekše zemle kak Zdajšnji Szombathely. Okolica SzombatheIyá, bližnje vesi, predvsem Isák, Nárai, Ondòd, Olad ino drüge so bogata nahajališča rimski spomenikov. Telko znamo tüdi dnes, da je stara Sabaria ne razširjevala južne meje zdajšnega mesta Szombathelya, gde se je nahajalo staro rimsko pokopališče. Tak so se stara rimska glavna poslopja nahajala v notranjosti zdajšnega mesta.
Razcvit kolonije, njeno visiko kulturno stanje pa vedno naraščajo število prebivalstva, so meli velki vpliv na bližnjo pa dalno okolico, gde je tüdi zavzela romanizacija velki obseg.	(Dale.)
Slovenska krajina.
— Obdaritev siromakov. K vüzmi je obdarila cerkev iz šparavca sv. Antona vse siromake Črensovske fare. Razdeljeno je 8572 kg. mesa i 186 kg. pšeničnoga krüha. Dare je delio po nalogi Cerkve „Odbor za Zidanje Doma sv. Frančiška.“
— Kratke počitnice. Naše dijaštvo je samo do torka melo počitnice. To pa za toga zroka volo, ka dobi lekaj k pravoslavnomi vüzmi pali počitnice.
— Ne kvarite nam dobroga imena. Agr. zadruga je dala sekati drva v svojih šumaj v G. Mihalovi v Medjimurji. Naj si naši lüdje nekaj zaslüžijo, je tüdi tem dala slüž. Ali žalostno, prežalostno je to, ka že tretjikrat se je zgodilo, ka so se naši lüdje tam znapojili i bili v spako Medjimurcom, nas pa s pijanostjov osramotili. Zadnjič so Velki tjeden to napravili i znoži se celo naganjali. To je tak grdo delo, da se ne da zadosta grajati.
— Uradni dnevi okr. sodišča v Dol. Lendavi se vršijo v Beltincih : 20. apr;., 15. juna, 7. septembra, 19. oktobra, 21. decembra 1. 1932. i 18. jan. 1. 1933. Začetek vseli ob 9. do 4. popoldnevi.
—	Navuk za tretjired i kotrige drü-
štva Olt. svestva je dnes 3. aprila v Črensovcih ob 2.	
— Završitev kmečkonadaijevalne šole. Kmečkonad. šola v Črensovcih i Sr. Bistrici, kak i gospodinjski tečaj v Žižkih se dovrši zütra 4. aprila v Črensovcih v „Našem Domi“ z lepov prireditjov. Prireditev je po večernici. Ar je te den Marijin svetek, bo prilika za veliko udeležbo. Pridite stariši i domači vučencov i vučenk v obilnom števili.
—	Smrt pri litri. Kulčar Franc so suprot svojim sedemdesetim letam radi hodili na breg v svojo pivnico. Včasi so po več dni vživali sladki sad rozge. Tüdi v začetki velkoga tjedna so odišli gor v pivnico. Sin je hodo po nji, pa so ne šteli z njim
3. aprila 1932.
NOVINE
3
dol priti. Na velki četrtek pa ji je sin v pivnici mrtvi najšeo. Ali se smrt pri litri vina more misliti za srečno ? !
— Nevarna narašča. „Bogeca bomo šli gledat“, se je veselio mali dečarec. Mati so küpili hlače, takše ka se odzaja zakapčüjejo, oča pa krščak. To je bilo veselje ! Siromak, ešče spati je nej mogeo v noči, da ne bi zaspao, pa bi mati sami odišli Bogeca gledat. Pa Bogeci je tüdi šteo napraviti veselje. Ženka, ka belice pobirajo so njemi dali penez, tistoga shrano v mamin omar, da bo neseo Bogeci. To nedužno veselje je dečareci pokvaro eden biciklist. V strašnoj naglošči ga je povozo i njemi potro nogo. Na mesto Bogeca gledat je mali morao v bolnico.
— Grdo skrunjenje zadnji dnevov velkoga tjedna so napravile nešterne ženske. Na velki četrtek so moški dve pijanivi ženski na ramaj nosili po Lendavi.
— Dol. Bistrica. Dnes 3. aprila po večernici priredi naša mladina lepo igro „Na den sodbe“, v „Našem Domi“ v Črensovcih. Igrala bo mlada bistriška muzika. Vstopnina prostovolna. Pridite vsi!
— Gornja Lendava. 19. marca se je zaročo poznani graditeo orgol i klavirov gospod Fuis Joško iz Prosečkevesi z gospodičnov Juliškov Tomorijevov, hčerkov šolskoga upravitela v Gor. Lendavi. Iskreno čestitamo.
— Ednodnevni tečaj za oskrbovanje sadnoga drevja v D. Lendavi se bo vršo v sredo 6. aprila na posestvi Magdič Štefana. Od 8 do 10 vüre predavanje od sajenja, gojenja i čiščenja drevja potem pa vaje do poldne. Popoldne od 2 do 4 predavanje od pomlajenoga, ceplenja in škroplenja drevja nato pa vaje v sadovnjaki do 6 vüre. Tečaj je namenjen samo vučencom kmet. nadaljevalnih šol. Vsaki naj prinese sebom škarje, nož i žagico. Tečaj je brezplačen. Pridite vsi !
— Občni zbor vinarskoga društva, vinarski i vinski sejem v Ptuji. V dnevaj od 7. do 10. maja se vrši v Ptuji občni zbor vinarskoga drüštva v zvezi z vinarska kongresom i vinsko razstavo ter sejmom. Prvi den se vrši občni zbor, drügi den kongres i z ednim tüdi razstava. Interesenti dobijo potrebna pojasnila pri pristojnih sreskih kmet referentih.
—	Kmetska nadaljevalna šola v DoL Lendavi. Dne 19 marca je zaklüčila kmetsko nadaljevalna šola v Dolnji Lendavi prvič svoj drügi letnik. 22 dečkov je z lepim uspehom dovršilo to prekoristno šolo. Tekom dveh let so se seznanjali z vsemi panogami kmetijstva. Šolo je vodil šolski upraviteo S. Gorišek. Poučevali pa so še g. živinozdravnik Sok, sreski kmetijski referent Lipovec, učitelj Kokolj i Horvat Izidor i kaplan Vrbajšek. Najvažnejše pri kmetskonadaljevalnoj šoli je vzgojila stran. Tü je tüdi najvekša Prednost te šole pred raznimi strokovnimi tečaji. Posebno v denešnjih časaj je trbe, da kmet zavüpa v lastno moč. Zato mora meti močno volo do dela i pa neomejeno lübezen do zemle, štera ga bode edina preživela. Kmetskonadaljevalna šola vzgaja nov rod gospodarov, ki se bode z lehkotov prilagodo tüdi novim razmeram.
— Vinska razstava v Dolnjoj Lendavi se bo vršila dne 24. aprila 1932. v D. Lendavi. Za razstavo vlada veliko zanimanje, ar se še podobna prireditev tü ne vršila, niti še nesmo pokazali dobre kaplice,
I. Vinska razstava i vinski sejem v D. Lendavi.
Na zadnjoj odborevoj seji Vinarske podrüžnice v Dolnjoj Lendavi je bilo sklenjeno, da priredi drüžtvo v Dolnjoj Lendavi vinsko razstavo zdrüženo z vinskim senjom. Razstava se bo vršila v nedelo dne 24. aprila t. l. v dvorani hotela „Krone“ po sledečem sporedi :
1.) Dne 24. aprila t. 1. ob 9 vüri zborovanje vinogradnikov,
2.) referat o zbolšanji vinarstva v dolnjelendavskih goricaj,
3.) Otvoritev razstave,
4) vinske poizkušnje, ki bodo trpele do 6 vüre zvečer.
5) Dne 25 aprila t. 1. ob 8 vüri vgojdno izlet v dolnjelendavske gorice. Za izlet se trbe pri sreskom kmet. referenti v Dolnjoj Lendavi do 20. aprila t. l. javiti.
Pogoji za razstavlence na vinskoj razstavi i senje so sledeči :
1) na razstavo so pripüščeni vsi proizvodi vinske trte (namizno vino, vino v steklenicaj, peneče, desertno i medicinalno vino, (konjak) tropinovka, slivovka itd.) ter stroji in orodje vinarstva i kletarske tehnike, kak tüdi sredstva za Pokončavanje trtnih škodlivcov, umetna gnojila in sodarski izdelki.
2) Vina za razstavo je prijaviti zanesljivo do 10. aprila t. 1. po izpunjenoj oficijelnoj prijavi sreskomi kmetijskomi referent v Dolnjoj Lendavi.
3. ) Za razstavo prijavljena vina odpošle ali osebno odda vsak razstavljalec franko do 17. aprila 1932 na naslov : sreski kmetijski referent v Dol. Lendava.
4. ) Od vsake sorte vina je odposlati za tri steklenice a 7/10 1. vina. Destilate je poslati po edno steklenico.
5) Što nema takše steklenice naj pošle vino od vsake sorte v dveh slatinščakih a 5/4 1. Što tüdi teh steklenic nema, naj pride po steklenice v veleposestniško klet v Dol. Lendavi, kde bo dobo po 3 buteljke.
6) Vino namenjeno na razstavo i senje mora biti čisto brez napak.
7.) Vsebina vsake steklenice mora biti zaznamovana na etiketi.
8) Udeležba na razstavi i senji je brezplačna za razstavo vin. Prazne steklenice se razstavljalcem vrnejo.
9.) Za razstavljalce strojov, orodja, raznih tehn. pripomočkov, umetnih gnojil i za razstavljence vina v paviljonih valajo posebne določbe. Vinarska podružnica D. Lendava
„Murahalmosi hitelszӧvetkezet“
bo likvidirano dne
10. aprila 1932. ob 15 uri. Vsaki, ki ima kakšo terjatev, zahtevek ali delež, se naj zglasi z dokumenti ob napove-
danom časi, sicer se poznejši zahtevki več ne morejo upoštevati.
NEDELA (Bela).
Vu onom vremeni, gda je večer bio tisti den, edno soboto i dveri so bile zaprete, gde so bili vučenicke vküp spravleni za volo straha od židovov ; prišao je Jezuš i stano je na sredi i veli njim : mir vam bodi. I gda je to pravo, pokazao je njim roke i rebro. Radüvali so se zato vučenicke, ka so vidili Gospodna. Pravo je zato njim pali: mir vam bodi. Kak je mene poslao Oča ; i jas pošilam vas. Eta gda je povedao dehno je na nje i pravo njim : vzemte Düha svetoga, šterim odpüstite grehe, odpüščajo se njim i šterim zadržite, zadržani so. Tomaš pa eden z ti dvanajset, ki se zove Dvojnik, ne je bio z njimi,
gda je prišao Jezuš. Pravili so zato njemi drügi vučenicke : vidili smo Gospodna. On je pa pravo njim : či ne bom vido vu njegovi rokaj cvekov i ne püstim prsta mojega vu mesto cvekov i ne püstim roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po osmom dnevi so pa bili vučenicke njegovi notri i Tomaš žnjimi. Prišao je Jezuš zaprtimi dverami i stano je na sredi i pravo je : mir ram bojdi. Potomtoga veli Tomaši : notri püsti prst tvoj esi i gledaj roke moje ; i nesi se roko tvoje i, püsti jo vu rebro mojo i ne boj neveren, nega veren. Odgovoro je Tomáš i pravo je njemi Gospod moj i Bog moj. Velo je njemi Jezuš : da si vido mene Tomaš, vervao si: blaženi, ki so ne vidili i vervati so. Vnoga je ešče i drüga znamenja včino Jezuš nazoči svojih vučenikov ; štera so ne popisana eti. Eta so pa pisana, naj verjete ; ka je Jezuš Kristuš Sin Boži ; i naj vervajoči žitek mate vu njegovom imeni.
Pokora (Paolo Segneri).
Nači se glasi tisti navuk, šteroga je negda pameten Jakob dao. Poslüšajte ga, boži je. On se je vračao nazaj v domovino Kanaan, odkod- je prostovolno samoga-sebe pregnao pred 20 leti da se ogne velikim i nepomirlivim srdam starejšega brata Ezauja. Gda je že blüzi doma bio, je ovaro svojega brata z 400 oboroženimi možmi proti priti. Zato se je siromaček bojao, ka pa če je brat ne pozabo stare razžalitve, pa se ga čeravno pozno a tembole občütno osveti za njo, štera osveta pa ne bi samo njega zadela, nego i njegove drage žene i deco. Ka je včino, zato Jakob v nevarnosti ? Razdelo je svojo drüžino na tri čupore kak kakšo malo vojsko. Na prvo mesto je postavo dve robinji Balo i Zelpho z četverov decov, štere so njemi rodile: za temi je prišla Lia s sedmerov decov ; lepo Rachelo je pa postavo na zadnje mesto, z malim, lepim Jožefom, njenim edincom.
AGRARNE ZADEVE
Pravilnik za izvršavanje agr. zakona. Členi 5. 6. 7. 8. V tej členaj je določeno sledeče : Veleposestvo, štero ma od 100 kat oralov menši obseg ne spada pod agrar ; — sreska načelstva morajo vse spise, šteri se tičejo veleposestev ki spadajo pod agrar, lepo v red postaviti, hitro rešiti, predvsem pa pitanje madjarskih optantov to je tistih veleposestnikov, šteri so madjarski, ne pa naši državljani, banske uprave morajo dopuniti revizijo objektov, to je zemle, gde se je ta že določila, gde se pa ešče ne določila, tam pa morajo izvršiti določitev po predpisih 52 §. agrarnoga zakona. Sreska načelstva bi našim agrarnim interesentom jako povoli včinila, če bi naznanila, šteri veleposestniki so vogrski podaniki.
Kotrigam agrarne zadruge v Soboti i okolici. Ar je zadruga v Soboti pri g. gostilničari Turk Jožefi odprla mesnico za svoje kotrige, se prosijo, naj prijavijo poslovnici zadruge, Križova u. 4, kakše marše majo za odati za mesnico.
Vodstvo Zadruge.
Svet reži samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine !
Gospodarstvo.
Kak sam precepo šmarnico i drügie samorodnice.
Nesrečna vojna nam je dosta nesreč prinesla, kak i med drügin se je med vojnojnov največ samorodni trsov nasadilo. Da smo po vojski prišli domo, smo našli vse puno samorodnih trsov kak šmarnico, otelo, delavar, madajra i še drüge sorte po najbolši goricaj. Delavne moči so bile odvzete k vojski i plemeniti trs je premino.
štere pridelüjemo v dolnje-lendavskih goricaj. Razstavljena bodo tüdi drüga vina. Vsa pojasnila se dobijo pri sreskem kmetijskem referenti v Dolnjoj Lendavi.
4
NOVINE
3. aprila 1932.
Vse je kričalo nej trbej škropiti pa dönok rodi!
Pa ka ? Zdivjala je lüdi ta nesrečna šmarnica ! Kak pa pomagati ?
Nej sam strokovnjak ali merodajna oseba na tom mesti ; sam se hodim včit k naprednim možem ; dodam i napišem samo mojo lastno skušnjo, štera se je meni najbogše obnesla.
Več let že preceplavam na zeleno samorodne trse, med drügim tüdi šmarnico, meo sam pa malo uspeha : šmarnica je za ceplenje prenagle rasti — za grobanje pa preprhka. Več vrst na zeleno ceplenje, med šterim sam probo okolacijo (najslabše) najbogše (na jeziček) je nej prineslo zaželenoga uspeha.
Skleno sam, da bom ešče na drügi način probo srečo, če de tüdi dosta trüda i škode, kajti Škoda je bila velka, ar je tisto leto trs nej rodio, ali mislo sam si, če se posreči bo pa drügo leto !
In nej sam se vkano ! Ino te način ceplenja, šteroga mislim opisati mi je pa naredo veselje ! Pripravo sam si žago, škarje, en močen nož i en mali nož za cepiče rezati, malo zaglozdo, motvoze ilovico namočeno, da je mehka za mazati rane. Vzemem motiko i odkoplem globoko trs okol in okol, da dobim prostora za delo, odžagam tri prste pod zemljov trs, vzemem močen nož, razkalam poprek trs ; tisto malo zaglozdo denem notri na sredino, in vzemem zdrave narezane rozge ki jih narežen nekaj vremena prle, vrežem cepiče duge na dve oki in telko püstim dugšega, da na obe strani porežem, da spodnje oko ostane zdravo. Nato denem cepiče notri, ga pritrdim, vzemem zaglozdo vö, vzemem motvoz i močno zavežem i z ilovicov zamažem. Potem pripravim gnoj, trs pognojim, ga zakopani in ga okoli okopati in celo leto pri miri püstim ; samo po leti travo oplevem okoli ceplenoga trsa.
Ta cepitev se začne v marciuši, ali tisti čas, gda se drevje cepi po navadi. Če je trs močen, denem cepiče na obe strani kalanja, da bogše zaraste rana, drügo leto se pa odžaga ali obreže vkraj eden vrh če je potrebno. Okoli trsa je potrebno telko zemle nasipati da od cepa samo eno oko vö gleda.
Te način ceplenja jako močno raste, ali kesno poganja, ništerni komaj, julija, augusta, pa le zraste do 2 metra višine ali še več. Zato povem, da je najbogše prvo leto pri miri püstiti trs i ga ne okopati.
V svojo sramoto povem, da sam si sam dosta škode napravo, gda sam iz radovednosti pregledo misleč, da je sühi pa je bio zeleni, škropiti pa ga rano ne dobro, jas ga nejsam prle kak pri navadnom tretjem škroplenji. Tistim, ki so ga pa rano škropili se je te način ceplenje posüšo. Jas sam samo ednok i to proti augusti.
Povem še, da sam na šmarnico cepo taljanski (laški) rizling, beli burgundec, ta dva sta najbole rastla. Tüdi muškat, imperial i rani biser i čabe ne sta tak rastla. Mislim, da se bodo tüdi druge vrste obnesle, kak sipon, silvanec i renski rizling.
Pred cepitvov bi bilo najbogše iti h Kapeli i g. upravitelj bi šo na roko vsem, ki bi se zato cepitev zanimali, i bi vsem rad pomogo, i tanače dao za to delo. Če pa je šteromi predaleč, tisti pa si naj pogledne v kakše bogše gorice po cepje za časa obrzavanja.
Jas sam je meo duže kak en mesec narezane v hladnoj kleti, pa sam je cepo
celi mesec pa razlika se nej poznala od prvih i slednjih. V jeseni je bilo vse lepo i močno. Vsaki človek ki je pogledno gorice i med aktivnim trsom je spozno kak dobro se je to ceplenje obneslo. Tak močno je zrastlo da je bio celi grm. Duga je zrastla nad 3 metre ; gotovo je pomago tüdi gnoj, šteri se je z ednim pridjao. Da se pomaga k-rasti povem še edno : v jeseni, gda listje spadne, bi dobro bilo vse ceplene trse visiko osipati ; če je močna zima, te rozge rade pozebnejo ; ravno tak kak na zeleno cepleno, če se pa osiplejo pa ostanejo rezniki zdravi, to sam opazo pri letošnjoj zimi, da premočna rast pa kesno poganjanje ne dozori lesa. Gotovo pa pozebe dol do zadnjega oka.
Nekaj več od toga te, gda mo letos odkapali i obrezavali trs. Jas sam vse ceplene trse püsto neobrezane — da je bom sam okapo i rezo z ednim i to med splošnov kopjov. Močno korenje na ceplenom mesti, je gotovo zrastlo, i to se more na raji obrezati, da se ne stere cepič.
To je približno moj način ceplenja, na šmarnici, šteri je najbole uspeo menje pa na oteli in drügi samorodnicaj.
Ustmeno od toga se tüdi lejko na uredništvi i upravi Novin zve, či štoj od toga kaj več zvedeti Želej dobi naslov kama se obrne, ka se njemi ešče bole na tenci povej.
Priporočam vsem, šterim je preceplenje šmarnice na srci, naj se odločijo, da do delali po tom opisanom načini, šteroga sam sprobo i ga vsakomi priporočim.
Želem vsakšemi to, ka sam najšo sam v tom deli, to je popolen uspeh.
Mlatilni stroj
se po fal ceni oda zavolo drüžinskih razmer. 5 H. P. Parni koteo 48. Mlatilnica M. A. V. Več se zve pri lastniki M. GREGOREC v Bogojini št. 126.	1
Delavcom na znanje !
Šteri delavci želejo iti na polsko delo v Belje, Zeleno polje naj se zglasijo pri ANTONI VOGRINČIČI Cankova.       1
MALA MLATILNICA Z MOTORJEM VRED
nova motor mlatilnica, generalno popravljena, vse kak novo. Motor se lejko küri z bencinon), petrolejom, surovim oljom ali plinom z lesenim vogeljom, se jako fal oda pri
ČEH FRANC
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi prideliki stavbeni materijalom i. t. d. MURSKA SOBOTA.           2
III. REDNI OBČNI ZBOR
PREKMURSKE GOSPODARSKE POSOJILNICE
R. Z. Z N. Z. V
DOBROVNIKI
se vrši dne 3. aprila 1932. leta ob 12. vüri v uadnom prostori Posojilnice s sledečim dnevnim redom :
1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora
2	) Poročilo načelstva i nadzorstva.
3	) Odobritev računskoga zaklüčka za 1.1931.
4) Čtenje revizijskoga poročila. 
5) Dopolnilna volitev ednoga člana nadzorstva.
6 ) Slučajnosti.
V slučaji, če bi ob napovedanom časi občni zbor ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih članov.
MLATILNA
GARNITURA
lokomobila „NICOLSON“, mlatec fabrikat FLÖTER vse v dobrom stanji skoraj kak novo se jako fal oda pri
Čeh Franc
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnimi pridelki in stavbenim materijalom
MURSKA SOBOTA.       2
mlatilni mašin.
Ar sem küpo velki mlatilni mašin, odam maloga 4 HP., šteri ma vso pripravo za detelčno mlatitev. Mašin je jako dober i lehki za brege. Mam tüdi k odaji eden velki cilinder za zrnje čistiti pa edno dobro cirkolarko. Vse to se dobi na rate pri GJŐREK JANOŠI, Mlajtinci p. M. Sobota.	1
Ustanovljeno 1869.           Ustanovljeno 1869.
M. Berdajs,    Maribor
Trg svobode
priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega
semena
najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini Vašo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni ceni. 3	Telefon 2351.
NALAGAJTE PENEZE v
HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH,
registrovano zadrugo z neomejenov zavezov,
štera je v lastnoj hiši „NAŠ DOM“. Uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre predpoldnevom. Za hranilna vloge plača Intaraša 8-8 ½% Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe neobdrži nikše Provizije. Prí davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke tabula-
cijo na 10%	NAČELSTVO.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.