25. Številka.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Ihinaj 30. Listi poročajo: Po naročilu nemškega cesarja se je danes predpoludne, na dan smrti prestolonaslednika Rudolfa, položil na njegovo krsto vence cvetlio. Na svilenem traku je napis: »Zvestemu prijatelju cesar Viljelm II.«
DihihJ 30. »Bud a pester Correspon-denz« poroča]: Danes so zaupniki opozicije, ki so vodili pogajanja, dobili od ministerskega predsednika Banffy-a v navzočosti ministrov Fejčrvary, Lnkrfcs'in Szell odgovor na pogoje opozicijskih strank ad referendum. Odgovor se v prvi vrsti nanaša na takozvana jamstva sklenjenega miru.
Berollu 30. (Državni zbor). Po daljši razpravi, ki ja nastala na opazko, da se častniki mornarice umešavajo v volilno agitacijo, kar je veljalo osobito barona Stumra-u in Singerju, se je dovolil proračun za mornarico. Na dnevnem redu jutršnje seje je predlog Baohermann-a radi premembe carinskega tarifa.
Rllll 30. (Komora.) Na vprašanje poslancu Soecija in Barzilaija radi razkazovanja dogodkov v bitki pri Visu od strani avstro-ogerskih pomorskih Častnikov v Pulju, je izjavil minister za zunanje stvari, Canevaro, da gre za popolnoma neznatna dejstva, ki nimajo nikake politične vrednosti. Fotografije, ki so bile izložene zgolj v obrtne namene, so predstavljale dogodke, kf se smatrajo častnimi za Avstro-Ogersko. Te projekcije so se ]>otem v dobrodelne namene ponovile v večih avstrijskih mestih in tudi v Pulju, ne da bi se s tem na kakovkoli način žalil italijanski patrijotizem.
Nadalje je odgovoril Canevaro na neko vprašanje, da bi bilo primerneje, ako bi se dokumenti glede eritrejske kolonije ne objavili.
V odgovoru na neko interpelacijo je mini-
Trst, v torek 31. januvarija 1899.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
sterski predsednik zatrdil, da predloži komori še tekom tega tedna zakonski načrt o uravnavi zbo-rovalnegn zakona.
Klm 30. (Senat). Finančni minister je predložil zakonski načrt glede trgovinske pogodbe med Italijo in Francijo in je zahteval, naj se predloga reši nujno, Čemur je pritrdil senat. Na to se je predloga izročila odseku.
Ko so naši Italijani tolkli ob zid se svojo glavo radi ustrojitve hrvatskega gimnazija v Pazinu in ko vladni krogi v Trstu — kar je znamenito vsakuko — niso vedeli, a« ■ niso hoteli, ali morda niso smeli reči neodrešeni gospddi: to je belo, to je Črno — glej, stopila je v areno dunajska vlada in je v svojem listu (Wiener Abend-post) poučila Italijane, in menda tudi one druge, kako stoje stvari v resnici in v čem da sestoji to toli razkričono itulijanstvo Pazina in Istre. Vladni list se je skliceval na stotistisko, navajal, je številke, katere pa niso nam nikakor po godu, in došel je do zaključka, do katerega mora priti vsakdo, ki ima zdrav razum in pošteno srce. Zdravega razuma in poštenega srca pa seveda ni v naših italijanskih kričačih. Za nje je prvo in nad vse le itulijanstvo, in to strastveno, a resnica naj le spava: saj bode vedno takih, ki jim hodijo na liinanice l Zato so se italijanski listi razsrdili na dunajski vladni list in nekako jim je bilo žal, da se je tud> na Dunaju našlo pomoči proti njihovim lažem! Hoteli bi, da bi jim dopuščala tudi dunajska vlada, da bi slepili nevedne ljudi. A kako da so laški listi širili laži in metali prah v oči lahkovernemu svetu, vidi se najbolje po tem, da so nekateri prvaki, furlanski in trentinski, pisali so/.alnice »i ta lij a n-
Tečaj XXIV.
OffUaft
se računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo s primarnim popustom. Poslana, osmrtnice iu javne zalivale, 'lomači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništva. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jeina iipnmiKtvo. Naročnino in oglase j je plaičevati loco Trst.
(Jrednlitvo in tiskarna se nahajala v ulici Carintin Stv. 12. Cpravnlštvo, «d-pravnlštvo In sprejeniunje Inserutov
v ulici Moliu piccolo fttv. H, II. nadatr.
"H	' """	i
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
s k e m u (? t) ž u p a n u italijanskega Pazina« radi osnutja hrvatskega gimnazija in radi nesreče, ki žuga vgsoljnemu italijaustvu Istre. Kdo naj bi zameril '^Tirlanom in Trentincem, ako mislijo, da imajo v Pazinu italijanskega načelnika, ko italijanske novine vedoma širijo take laži ? !
No, židovsko blebetalo »II Piccolo«, a za njima stara grešnica proti Slovanom, dunajska »Neue Freie Presse«, ter slednjič škrbasta poreška baba »L' Istria« zakričali so vladnemu listu, da statistika ne velja nič: tla večina pod istrskim nebom je italijanska, da se popis prebivalstva vodi na škodo italijanskega življa.... in Bog zna kaj vse so naveli v svoji neumni brezobraznosti ti zastopniki židovsko-liberalncga vampirstva! V podkrepljenje svojih trditev so se sklicevali na razliko v številu prebivalstva glede narodnosti v občini Plomin, na iztočni obali Istre, v letih 18i)0. in 1891. Kajti v letu 1880. je bilo naštetih skoro tisoč Italijanov, dočiin so jih 1890. našteli le še kakih 2-3 sto. V prvem in drugem letu je izvelo štetje občinsko glavarstvo v Plomiuu, a to občinsko glavarstvo je bilo tedaj in je — žal! — še sedaj pod »komon-do« italijauaša Tonettija. Sploh pa v vsem Plo-minu, kakor tudi v Kršunu, Oepiču, Brdu, Jase-noniku itd. — kateri kroji spadajo pod občino plomiu8ko — ni niti 20 Italijanov, a še ti so sami narodni odpadniki ali krnjelski pritepenei. Torej tudi sklicevanjem na tako občino, v kateri ni bilo Italijanu nikdar glasu, dokler ni »fiorin« razširil gospodarstva svojega, hoteli bi italijanski listi po-tajevati resnico! Pri Bogu, to se jim ne more posrečiti, kajti, ako se je postopalo po lopovski o štetju ljudstva, ni se godilo to v občinah, v kateri gospodujejo Hrvatje in Slovenci, pač pa v vseh onih občinah širom vse Istre, katere še ječe v suženjstvu italijanskih nasiluikov in pijavk. Kdo je zapisal po krivem za Italijane toliko junaškega
razne škatljice, lončke in čopiče ; nasmehnilo se je ironično ter vzkliknilo dvoumno:
—	Kako si lepa Berta!
—	In zakaj ne bi bila! — zavrnila jo je izzivajoče ter si samosvestno popravljala zlate zapestnice na roki.
—	Da, lepo in bogata — je nadaljevala Elza, — toda to še ni dovolj, piše »Slovenka«.
—	A propos! Kaj sem te že hotelo vprašati o »Slovenki« ... A do, si-li Čitalo »Prijateljsko pismo« v »Slovenki« ? Nnravnost drastično slika dotična pisateljica naše razmere. Kako misliš ti o tem ?
—	Kako mislim ? ! . . . Moj Bog, kako hočem misliti! Ćaso imam po ravno čitati take stvari! . . Zu dumm! . . . Kedo bi čital take stvari in ono »Slovenko« . . . Škandal! ... So ein Bliittehen! . . Pri meni gre unoufgesehnitten, saj veš kam . . .
—	Oprosti Berta, oli ti kakor Slovenka!.. Uplivna soproga znanega rodoljuba! . . . Veš, reči moram, da to ni ravno ugledno !
—	Hm, ugledno ? 1. . . Saj človek vendar stori, kar moro! Naroča se pač že kedo — moj Bog, narod treba podpirati ! . . . oli tega vendar ne bode zahteval nihče, da se jaz naučim no pomet vse članke in dopise, kar jih priobčuje kakov noš listič! . . , Einfach toll! . . . Toda, kaj bo pre-piravi! Pojdiva v salon !
(Pride še.)
PODLISTEK.	i
Gospa Berta
ali
trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame.
Spisal Poluks.
Stala je pred ogledalom v svoji spalnici. Svitlo-siva svilena družabna oprava je ovijala njeno vitko, lepo rast, a v laseh se je zibala gibljiva vlasna igla z blestečo zvezdico.
—	Hm, ali nismo lepi ? — zasmejala se je svoji podobi v ogledalu ter si brisala malo preiz-dajljive sledi prahu z malega noska.
—	Na, zdaj smo prebledi — je vzdihnila in oprezno pritisnila rudečilo na mehki oval svojih lic.
—	O, nocoj bo izborna zabava — je govorila sama z seboj. — Nekaj častnikov, dva mlada profesorja, pur doktorjev, jeden pisatelj — naravnost interesantno.
—	Koketirali bodemo — je nadaljevala zapeljivo ter obročolo oči in poskušala smejati se, da bi se videli njeni beli zdravi zobjo, a da bi ob jednem ne raztegnila preveč rdečih ustnic.
—	Oh te obrvi — razjezila se je naenkrat. — Tako neznatne, prav nič chic! . . . Čakaj, treba malo popraviti! — In prijela je za malo, okroglo držalee ter potegnila parkrat z špico preko obrvij, zamižala najprvo z jednim, potem še z drugim
očesom ter potegnila oprezno in počasi tudi čez obrvi.
—	Tako, zdaj je dobro.
Pogledala je na uro.
—	Še pol ure času — je dejala poluglasno, porinilo mol foteljček pred ogledalo, vzela pahljačo v desnico, uravnala si obleko, tako, do so se poznale konture njenega stasa in jela se smejati, govoriti in klanjati se.
Ah, vi gospod profesor! Neizrečeno mi je drago, grozno ste ljube/njivi . . . Ah, vi laskač, kdo bi vam verjel. . . Gospod nodporočnik, vi me razvajate z svojimi pokloni.
Nekdo je potrkal.
—	Kdo neki je ? — se je oglasila nejevoljno.
—	Jaz, cara mia — odzval se je simpatičen glas in koj na to je vstopila mlada, okusno opravljena duma.
—	Soproga sem pustila v salonu, jaz pa sem pri bežala semkaj ... Saj dovolil! — Brezbrižno je sedla na fotelj in smejč opazovala svoj vis-a-vis.
—	No, jaz sem menilu, da ima« najmanj pet kavalirjev krog sebe, zdelo so mi je, da sem čula smeh.
—	Spomnilo sem se nečesa, pa som se smejala — opravičevolo se je domačinko nekoliko v zadregi.
—	Baš sedaj si gotova s toaleto ? — vpraševala jo je prišla ter indiskretno pogledala na
_t
„Edinost" izhaja dvakrat na dan. račun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri cjutraj.
X*r«tnlna »nafta: Obe izdan j i na leto . . . gld. 81'— Za samo večerno izdanje . ., 12'— 7,a pol leta. četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročb« brez pnlotene naročnine »e uprava ne ozira.	_____
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 9 nvč. večerne številke po A nvč.; ponedeljske /.jutranje Številke po S nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Rtv. *7<>.
4 nvč.
V edinosti Je mo$!
ljndstv* našega na Labinjščini ? ! Ali ga imajo kakega Italijana, izven zidin mesteca Labinj, na vsem ^poluotoku med Rašo in Kvaruerjem ? Kdo je kedaj znal za Italijane v Ceroviei, Krmeniei, Vlahovu, Dubrovi, Kunju, Šumberu, Sv. Nedelji in Ripentli. Ali ni ravno Labinjščina — seveda samo na papirju — kar bkratu postala zemlja Italijanov I! Še huje je bilo na nasprotni strani Istre, v politiškem okraju po reškem. Tu se narodna tatvina ni omejevala na stotine, ampak je sezala na tisoče. Po<l vrsarsko občino, izven mesteca V;"sar, je vse hrvatsko, a statistika — sestavljena seveda od Italijanov — beleži tam skjro same Italijane: v Fontani, Limu, Gradini, a lepo število istih celd v Sv. Lovreču. Isto se mora reči o poreški občini. Izven mesta ni Italijanov, a po statistiki jih je na stotino od Vrvarov do Baderue, od Foškulina, Dračevea, Maja, in Mongibla do Novevasi in Tara. Pod Vižinado. hujše nego hujše: polje vižinadsko, Kaštelir in Labinci v naravi so čisti od italijanske navlake, a po statistiki so tam skoro sami Italijani I Ni pod Višnjauom ni pod Motovunum ni bolje, in najhuje je pod Oprtljem, kjer gotovo ni niti tristo Italijanov, a zapisano jih je štiri tisoč!! A kaj naj rečemo še le o statistiki v sodnem okraju bujskein ?! Kje je popis slovanskega ljudstva v občinah Umag, Brtonigla, Buje in Grožnjan ?! Prepotuj te kraje in videl bodeš na tisoče našega naroda med Mirno in Dragonjo ter morjem adrijauskiin, a vse to ljudstvo je statistika jednostavno zbrisala z lica zemlje: za statistiko ui našega ljudstva ni v Nori vasi, ni v Brtonigli, ni v Materadi, ni v Lovreščici, ui v Krasici, ui v Merišču, ni v Šterni, ni v Zavrsju, ni v sto drugih večih ali manjih vaseh. In vendar živi tam naš uarod iu govori svoj milozvočui jezik, se vzbuja in prihaja k samozavesti ter se nadeja zore boljih dni!
Zvršetek pride
Politični pregled.
TRST, 31. januvarija 1899.
V italijanski komori so včeraj zopet enkrat govorili o tera, kar delamo mi v Avstriji ! Do sitega znani tržaški begun Barzilai in tovariš mu Socci sta iuterpelirala italijanskega ministra za vnanje stvari radi nekih podob, ki so jih priredili avstrijski častniki v Pulju o epizodah iz bitke pri Visu, katere podobe da so žaljive za čast Italije. Minister Canevaro je odgovoril, da so one slike absolutno brez vsacega pomena, da so se napravile le v dobrodelen namen, da so pač častne za avstrijsko državo, a da nimajo na sebi ničesar žaljivega za italijanski patrijotizem.
Socci je replici ral, da so one podobe demonstrativnega značaja proti Italiji. Med odobravanjem zbornice je govornik pozival vlado, naj bolje skrbi za spoštovanje italijanskega imena v inozemBtvu, najprej pa v onih državah, s katerimi je Italija v zvezi. Zbornica je ploskala — kakor ročeno — tem besedam, a stari Crispi, o katerega »poštenju« pričajo bilance raznih bank in neštevilni spisi iz kazenskih pravd, bc jo dvignil in je šel tja, da stisne roko spoštovanemu Soociju.
Ta epizoda iz včerajšnje seje italijanske komore je sicer malenkostna sama na sebi in tudi ministrov odgovor je bil korekten kolikor toliko, vendar pa je značilna po tendenciji, kateri so sledili interpelauti in s katero se je strinjala tudi zbornica. Po takem bi Avstrijci na svojih lastnih tleh ne smeli niti tega, da bi upodabljali spomine na častne čine svoje lastne vojske, dočim širijo po Italiji neštevilo tendenoijoznih slik in fotografij o raznih epizodah iz borb med Italijani in Avstrijo, katere slike bijejo resnici v obraz in ha katerih se Italijani predstavljajo kakor sumi junaki, Avstrijci pa kakor strahopetci, ki se bledih in prestrašenih obrazov tresejo pred sovražnikom. Takih slik je vse polno, a nikomur ne prihaja niti na misel, da bi radi tega interpeloval v avstrijskem parlamentu. Seveda, oni naj bi smeli pometati z nami, kakor hočejo, oni naj bi smeli poljubno žaliti našo in naše vojske čast, oni naj bi smeli sramotiti našo zgodovino, mi pa naj bi ne smeli niti spominjati se, kako smo včasih mazali tiste junake od Adue in Aha Garime.
Hrvatje in Srbi. Srbske občine županije Likanske so doposlale hrvatskemu saboru peticijo,
v kateri zahtevajo v glavnem : jednakopravnost cirilice, konfesijonelni zakon in verske šole ter pravico srbski zastavi, da sme vihrati po vsej Hrvatski in Slavoniji. »Agraraer Tagblatt« opaža, da proti prvim trem zahtevam ne more biti načelnega odpora tudi z hrvatskega stališča. Kar se dostaje cirilice, da je jednakopravnost iste v šolah in javni upravi itak že zagotovljena. Kar se dostaje načelne jednakopravnoeti, pa že celd ne more biti dvoma. In slednjič velja isto, kar se d<mtaje verskih šol in interkonfesijonalncga zakona, v kolikor žele Srbi, da bi se otroci vzgajali na verski podlagi. Hrvatje nimajo nič proti temu, da se k dosegi tega cilja deli pomoč tudi iz stredstev dežele. Samo v to da ne bi mogli privoliti, da bi se to zgodilo z namenov, da bi se pravoslavje in katoličanstvo kazala kakor dvo posebni ločeni kulturni sferi. Srbi ne smejo hoteti, da bi se takorekoč zaprli nasproti ostalemu svetu, kar bi bilo usodno tudi za njih kulturni napredek in bi moglo še bolj razširiti prepad med prebivalstvom.
Težje da bi bilo sporazumljenje glede zahtevane »narodne zastave«, ako ista naj bi ne bila lo narodna v narodopisnem zmislu, ampak tudi v državnopravnem. V tem poslednjem zmislu je zastava neločljivn od dotične zemlje. Nagodba z Ogersko govori lo o j e d n e m politiškem narodu in je dnem ozemlju. Proti posebni srbski zastavi, kakor zgolj narodnemu znaku, je pa tudi pomislekov. V Slavoniji je tudi madjarskih občin, ki bi potem morda tudi hotele, da so njih madjarska zastava vsprejme v zakon. Zato apeluje »Tagblatt« do razsodnejih življev mej Srbi samimi, naj s takimi zahtevami ne otežujejo sporazumljenja o onih drugih vprašanjih, glede katerih lahko pride do sprave.
O gori omenjeni peticiji pravoslavnih občin se gotovo vname živahen razgovor med srbskimi in hrvatskimi novinami. To bi ne bilo slabo, ako bi le v takih razgovorih enkrat govorila slovanska zavest in rodoljubje in ne tista — strast, s katero se odlikuje naše pleme, kadar-koli in kjer-koli ima domačih in medsebojnih diferenc.
Makedonsko vprašanje dela zopet skrbi evropskim diplomatom. Zadnjič že smo omenili posvarila, ki je je objavilo glasilo ruske vlade, »Pra-viteljstveni vestni k«, na adreso izvrševalnega odbora za gibanje v Makedoniji, v katerim opominja ruska vlada, da tako eventuvalno revolucionarno gibanje prihodnje spomladi ne bi bilo po volji niti ruski vladi. »Novoje Vremja« pa piše, da bi iz makedonskega vprašanja mogle nastati evropske komplikacije. Dunajski poročevalec tega lista trdi, da vojaški krogi uvstro-ogerski smatrajo dogodke v Makedoniji jako resnimi in da se p H dno pripravljajo za vse slučaje. Za slučaj, da nastane v Makedoniji ustaja, da je med Avstrijo in Rusijo doseženo sporazumljenje v tem zmislu, da dobi Av-Btro-Ogerska nalog napraviti mir tam doli. Uredništvo imenovanega lista pa povdarja, da te trditve niso točne. Med Avstrijo in Rusijo ni nikakega dogovora, pač pa se oba kabineta strinjati v tem, da treba lokalizovati taka gibanja, da ne nastanejo huje komplikacije, nevarne evropskemu miru.
Domače vesti.
V Gorici je umrl dne 21). t. m. po daljši bolezni gospod Josip NVenzel, profesor na tamošnjem državnom višem gimnaziju. Pokojni se je rodil v Brnu in je celih 18 let deloval v Gorici. Umrl je v dobi 46 let.
Esokolom kezit, Piccolo ur, nem vagyok czigan! Pod tem naslovom nam pišejo: Čakal sem, da se oglasi kakov filolog ex ottb ter da »odobri« po zaslugi slavnega »Pieeola« fenomenalni članek, s katerim kliče na pomoč vso rimske bogove proti »grabežljivim volkom« v duhovniški obleki, ki so baje toli predrzni, da si upajo v krstne knjigo pisati slovenska lastna imena sfe slovenskim, od državne vlasti že blizu pol Btoletja priznanim pravopisom. Eden izmed nagibov, ki jih navaja »Piccolo« proti takemu pisanju, so tiste nesrečne »pipe«, ki se mu zde seveda barbarieno-ne-estetične. In potem iz praktičnih ozirov! Lo pomislite ! Če bi se n. pr. kakšen Cosoiuta izselil v Eritrejo in tam obogatel nenadoma, potem umrl in zapustil neznanskih zakladov slonovih kosti in pavo-vega perja, kako naj dokažejo tukajšnji Košute, da
so v sorodu z bogatim pokojnikiMn ter da imajo pravico do dedsčine! In dalje: pačiti pristno italijanske priimke, kakor so Martelanec (od martelo-kladivo), Cosoiuta (od cognoscere, torej »rnanka«) itd., ali ni to novodoben barbarizem?! Do sem bi se lahko popolnoma »strinjal« z glavnim »Pioeolom«, ki je, kakor vselej, poslal tudi to pot svojo najbistrejšo glavo na »megdan« ! Gledć enega imena pa si usojam biti druzega menenja, nego »Piccolov« učenjak. To je »Čok«. Dokazano je že a priori, da Čok ne more biti slovenska beseda ! Je-li italijanska ? Ne morem najti korenike. Morda jo etruška, keltska, longobardska, ka-li ? Dvomim. Heureka !Jo že imam.
O pravem času sem se spomnil epizode iz davnih dni, ko som prisostvoval štetju ogerskih ciganov na Sedmograškem. Presneto so se branili te parije, da bi jih zapisali v rubriko ciganov. Eden možakov pa je rekel uradniku nepozabne mi besede : C so kolom kezit, nagvstfgos ur, nem va-gyok czigan!« Po naše: »Poljubljam Vam nogo, visoki gospod, jaz nisem cigan!«
»Piccolo«, ki je baje tudi privandral iz tiste nežne dežele nomadov, bi me razumel tudi brez prevoda, a moral sem ga dodati radi cenjenih čitate-ljev, katerim niso jasne skrivnosti blagoglasne madžarščine, ter ne vedo, daje csok— poljub!
Toliko pa mislim, da sem dokazal, da Čok ni niti laška beseda, ampak bržčas (?) madžarska!
Seveda pa moram v imenu vseli spoštovanih Čokov svečano zatrditi mutatis mutandis: »('sokolom kezit, nadsitgos Piecolo ur, nisem ne Lah, ne Madžar, ampak še vedno pristen Slovenec!«
Filolog iz športa.
Ubogi Dailtc! Te dni nam je prišla v roke razglednica mesta Pazina. Nad mestom Be dviga podoba Danteja. Ogledujoči si to razglednico smo si mislili: ta revež mora biti povsodi, tudi tam, kjer nima ničesar iskati!
Odgovor ministra predsednika Thuna na italijansko beračenje ga je gotovo pregnal nazaj na Laško, kjer je bila njegova domovina in kjer bode imel še mnogo posla, predno nauči 72°/o Itali-lijanov — zapisati svoje ime!
Povrnimo se k dopisniei! Ta predstavlja na desnem konou mesta podrto poslopje hrvatskega gimnazija a zraven stoji razpokan rimski steber (znamenje pazinskega latinstva!!). Na levi pa laški gimnazij pod varstvom — Danteja! Ako bi mogel ta velik genij Italijanov čuti notri v grob, kaka divjaštva uganjajo v slavnem imenu njegovem, ustal bi iz groba, zagrabil po prvi lopati, ki bi mu prišla v roke in loputnil bi jih po razpaljenih glavah!
»Altro ehe sehtavi« (Drugo nego sužnji.) Na neki slovenski zabavi smo čuli ta-le razgovor. Gospod (Italijan): »Tem ljudem pravijo ščavi, a vidim, da so oivilizovani ljudje — vedejo se lepše, nego njih zasramovaloi«. Gospa: »Prosim, ne govorite o ščavih, ker ščavi so le oni, ki pitajo te ljudi s tem zaničljivim imenom! Ti so »Slavi« na čemer pa niso oni krivi, kakor nismo krivi mi, da smo Italijani! Sicer je pa le mala klika (da bi le res bilo!) ki sramoti njih in Avstrijo, toda kakor bo čuje, je odzvonilo tudi njim!«
Pred takim Italijanom klobuk z glave in mir mej nami! Skoda le, da so redki!
Ne pridejo! Rečanov ne bode na ples »Lege«. Tako nam poročajo z Reke. Nabrali so premalo izletnikov in premalo grošev. Pridejo le posamič-uiki z navadnim vlakom. Skoda zares! Nič posebnega vlaka, nič godbe in malo jih bo! Res škoda: komedija bode veliko manja!
Maskarada „Tržaškega Sokola". Zanimanje za to tradicijonelno veselico tržaških Slovencev je letos posebne veliko, menda zlasti še zato, ker je vse pričakovalo napeto radovednostjo, da-li dobimo gledališče ali no, ali z drugo besedo: da-li se bode letos sploh mogla vršiti ali ne ?! Čim smo po dolgi negotovosti mogli naznaniti, da je gledališče zagotovljeno, so se že jeli oglašati za vabila in lože ter nam prihajajo poročila, kako se tu in tam pripravljajo za maskarado. Po vseh teh pojavih smemo pričakovati, da bode Sokolova maskarada značila vrhunec predpustne sezone tržaških Slovencev. Istega dne bode tudi ples »dei fiori«, na kateri zahaja rad tu pa tam tudi kakov Slovenec. No, ako pomislimo, da ta ples ni več niti sonca tega, kar je bil nekdaj, in ako je naša sodba prava, da zahteva že rodoljubje, da vsakdo prihaja raje na
domačo, nego pa na tujo veselico, *mo uverjeri, da se zbere, kar je slovenskega, le na nafti VMeliei.
Ak. društvo „Slovenija" priredi v soboto dn« 4. svečana t. 1. svoj V. red. občni zl>or z nastopnim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. ev. čitanje zapisnikaobč. zbora br. dr. »Triglava« ; 3. poročilo odborovo «v. poročilo klubov; 4. slučajnosti.
Lokal: Restavracija »Zurn Magistrat«, I. Liehtenfelsgnsse Začetek točno ob 4/B8. uri.
Slovanski gostje dobro došli!
Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah
vabi na pustno veselico s plesom, katera se bode vršila v nedeljo dne 5. februvarja v sijajno razsvetljeni in okrašeni novi dvorani »Narodnega doma«. Začetek točno ob 5uri popoludne. — Uetopnina na veselico 60 stotink, k plesu za go-■pode 1 krono, za gospice 40 stotink. Na veselici in k plesu bode sviral orkestralni kvintet.—Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stroškov za krasno zastavo, katero si je društvo nabavilo in katero blagoslovi prihodnjega meseca maja, se radodarni darovi hvaležno vsprejemajo. — Na obilno udeležbo uljudno vabi	odbor.
»Brlvdev veder«, ki se je vršil minole nedelje, je privabil mnogo občinstva. Tudi mask je bilo precejšnje število. Gg. Vogrič in Prunk sta pela razne kuplete. Vršila se je tudi šaljiva pošta.
Iz Senožeč smo prejeli izkaz darov, nabranih za pogorelce vasi Gabrče v letu 1898. Darovali so: Skupni znesek, nabran po g. Križaju v Trstu, katera posamezna imena darovalcev so se že prijavila v »Edinosti«, 63 gld. Pozneje so darovali še sledeči iz Trsta : Fran Kalister 25 gl., gdč. baro-nesa Sartorio 20 gkl., Melita Kraus, Marija Če-hovin po 1 gl., Marija Jež, Agata Perhavc, Sestre Mrak, Franja Frfila, Terezija Melatovič po 50 nč., več Slovenk 1 gl. 60 nč., J. Mankoč, Fran Lavrič P° 2 gld-i g.a Marija Kovačič iz Barkovelj 3 gl., Zelen Andrej iz Trsta, Habe Štefan iz Goč po 10 gl., o. kr. okrajni glavar v Postojni, Af. vitez Laschan 5 gl., družba v Sežani 18 gl., po c. kr. okr. glavarstvu postojinskem iz Lipice in Pre-stranka poslani znesek 47 gl. 50 nč., nabrani de-»ar o priliki prodaje Chianttovega posestva 14 gl. 20 nč. V Senožečah so darovali sledeči: Franjo pl. Garzaroli, Fran Zadnik, pivovarna Senožeče po 20 gl., Mihael Novak, Mihael Korbcr, Anton Suša, župnik K. J. Okom, Persche po 10 gld., Josip Meden, Franjo Suša, Anton Zadnik, Anton Mušič, Sila Jakob, Ivan Deles, N. Desenibus, Luiza Dobe, Ignac Perbave, N. N., Fonda, Emil Kohn, David VVindspaoh, Fran Heinrich, dr. Sa-punzachi po 5 gld., V. Oblak 4 gl. 50 nč., Co-kelj 4 gld., Petrič Ivan, Mendl, Žgur, Sbricaj, Ivan Zelen po 3 gld., Veroli, Kuralt Anton, Ku-ralt Fani, G. Stud. Desenibus, Černač, J. Krakar po 2 gld., Kunterič, Angeli, Janez Švigelj, Neimenovana, Karol Wilfan, Neimenovana, Gisela Sohefzuk, Olga Perhavo, Anton Zelen ml., Anton Moravč, Žetko Fjanjo, Mahorčič, Jožef Moravč, Abram po 1 gld., Bella dona 1 gl. 50 nč., Neznan, Andrej Sohmidt, Pavlovčič JoBip, Mahorčič, K. Japelj, Fran Vidmar, Erber, Sknpin Jože, Smerdel, Neznano ime, Piano, Andrej Gerželj po 50 nvč., Janez Stangel, Fuk Miha, Fabiani Lovro po 40 nč., Marija Delak, Fran Gostiša po 30 nč., Ant. Pupis, Zidar Ćrrael, Fran Skapin, Ant. Skam-perle, Jernej Fabčič po 20 nč., Mezgon, F. Žetko, Ant. Frfila, Peter Perhavc, Janez Antončič, Pegan Andrej, Buno Jože, Skamperle Janez, Fran Suša po 10 nč. Skupaj 475 gl. 50 nč.
»Bog dal, da bi prišlo tako!« Pišejo nam: Pod gornjim naslovom smo čitali v cenjeni »Edinosti« notico, povzeto iz hrvatskega uglednega lista »Jedinstvo«, iz katere posnemamo, da so se tukajšnji Srbi začeli probujati za našo slovansko stvar. To je po našem mononju zelo važen pojav. Tu živi sicer le 500 Srbov, ali ti so v takem položenju, da bi nam lahko veliko koristili. In zakaj naj ne bi?! Ako se brati kakov duhovnik Zanetti s tukaj šji mi fanatičnimi Židi, kje naj bi bila potom ovira, da bi se ne bratili dve kristijanski slovanski plemeni na narodnem delu ?!
Da je dopisnik »Jedinstva« dobro poučen, priča dejstvo, da so se tule. Srbi v zadnji čas jeli udeleževati naših veselic, česar doslej — vsaj za dobo 15 let — ni bilo.
Na zadnjem veliku plesu »Delal, pmlpornega društva« smo opazili celo, kako so *e Srbi in Hrvatje prijazno razgovarjali med seboj, kar nas je vzradostilo do srca.
Tu imamo skupnega sovražnika, treba, da ga i skupno odbijamo, korale z združenimi močmi seda kaj doseči.
Rog daj torej da se uresniči notica, ki smo jo radostno čitali v »Jedinstvu« in v »Edinosti« !
Slova n.
Starinske najdbe. Iz Orni kala nam pišejo: Blizo nad vasjo Črnikal stoji visoka skala, na kateri je videti razvaline starega gradu. Ob vznožju te skale so prišli na sled nekemu podzemeljskemu zidovju. V novembru mesecu minolega leta se je zbrala dobrovoljno šestorica njih, ki so bili radovedni, kaj da pomenja to zidovje. Podali so se na izkopavanje, in res so našli raznovrstnih čepiuj, posod, raznega železja, umetne steklenine, človeških in živalskih kosti in tudi nepoznane tvarine.
Dne 9. januvarija t. 1. so se pak podali, po nasvetu vaškega predstojnika, ravno ista šestorica na izkopavanje na neko drugo mesto pod vatjo Ornikal. In zopet so našli staro grobišče iz rimskih časov, v katerem so našli še dvoje človeških čre-pinj in druga okostja, nekaj kosov denarjev, 6 vrst zmesi, podobne teramu, raznovrstne steklovine, razne opeke, eno zapestnico in tudi živalskih čudno velikih zobov. Takih grobišč se je našlo okoli vasi Ornikal že na petih mestih. Dobro bi bilo, da bi se kateri narodni zavod pobrigal za to, da bi se pregledale te starine.
Koroški novlftar. Voditelj na o. kr. učiteljišču v Celovcu, znani Knapitsoh, se je pokazal kakor agent nemškega Schulvereina. On in njegova »boljša polovica« sta dne 22. t. m. na božičniei Schulvereina prav nesramno hujskala zoper Slovence ! — Na Velikem Strmcu je dne 29. dec. tat oropal župno cerkev. — Blizo Lipe nad Vrbo se je minole dni obesil mlad človek. Zapil je vos denar, ki ga je potegnil od svojega gospodarja, šel v gozd in se tam obesil za pas na neko drevo. — V Železni Kaplji je neki gospod po nesreči UBtrelil nekega delavoa. Za to so ga aaprli tri tedne. Ravno tam je noki kmet ustrelil — srno in dobil istotako tri tedne zapora. — Proračun celovškega mesta za 1. 1899 kaže potrebščine 280.156 gld. — Dno 7. in 8. februvarja bodo pregledovali črto namerjane železnice iz Celovca v Rožno dolino.
ŠkrlatieR se je pojavila v nekaterih vaseh občin Karidrše in Kolovrat na Kranjskem. Dosedaj je zbolelo žo več oseb in osem jih je že umrlo.
Posledlee protestnega shoda v Pollteaina Rosscttl. Kakor zuano, so se dne 18. decembra, ko so italijanaški protestlerji v gledališču Politeama Rossetti propadli tako Bijajno, demonstracije nadaljevale na uliei prod gledališčem. O tem je policija prijela tri demonstrante, ki so se bili uprli policijskemu oficijalu Kreinerju. Ti trije so morali včeraj odgovarjati pred sodiščem, ki jih je obsodilo in sicer: 18-letnega trgovskega agenta Duilija Sil-lama v zapor na deset dni, 19-letnega sodarja Ivana Gregoricha na tri tedne zapora in 17-letnega dijaka Stena Tedeschija na .'JO gld. globe. Vsi trije so iz Trsta.
Najden utopljenec. Minolo nedeljo so našli ribiči iz Izole blizo »Punta sottilo« mrtvo truplo, ki je bilo skoraj že popolnoma segnito. Manjkalo mu je rok, nog in eclnega dela trupla. Po ostankih srajc in nekoliko sivih las na tilniku se je doznalo, da je truplo starejšega onih treh mož, ki so bili na čolnu »San Giovanui«, kije ponesrečil dne 20. decembra minolega leta. Truplo so v spremstvu duhovnika prevedli na pokopališče v Izoli, kjer so je pokopali.
Samomor. Dne 29. t. m. se je 43-letni trgovski agent Mihael Marco usmrtil s tem, da je izpil nekaj karbolovo kisline. Nesrečueža je prisilila velika beda, v kateri ho je nahajal, da je storil konec svojemu življenju. Pokojni je stanoval v Via di Cologna št. 15. Samomorilec je že predpoludne odstranil svojo soprogo iz stanovanja ■/. nekim' izmišljenim izgovorom.
Pes ugriznil je dne 27. t. m. popoludne enajstletnega Rudolfa Pernačiča, stanujočega v Via Solitario št. 11. Včeraj jo dovedla dečka njegova mati na zdravniško postajo. Zdravnik mu je prei-skal rano in napravil ovadbo na magistrat. Deček je sedaj pod nadzorstvom.
Pazite se pred psi!!
Iz-pred dež. sodišča. Včeraj m je vršila razprava proti 45-letuemu kmetu Antonu Kosiču iz Vodic radi težkega telesnega poškodovanja. Vrgel je svojega strica, 75-letnega Mateja Cendaka, brutalno iz postelje, ker ga je nas«*l v postelji, mesto na pafci. Sodišče je prisodilo Košiču tri mesece joče.
Novoletni darovi za družbo sv. Cirila in Metoda. Cč. gg. župnik Ant. Vraz in kapelan Ivan Jodl pri Sv. Antonu v Slov. Goricah 2 gld.
—	Slavna Prva dolenjska posojilnica v Metliki
10	gld. — Moška podružnica v Celju 50 gld. — Moška podružnica v Ajdovščini po g. blagajniku Antonu TerČelju 40 gld. — Moška in ženska podružnica v Škofji Loki 4 gld. 50 kr. — Podružnica za Kropo, Kamno Gorieo in Dobravo po g. nadučitelju Jos. Korošcu 50 gld. kot prvo polovico četrte ustanovnino in 33 gld. daril in udnine.
—	Iz Ribnice po č. g. kapelanu Jož. Volcu 3 gld. 50 kr„ darovala sta gg. stroj, mojster Marko Burgar 50 kr. in Ivan Sutej, lesni trgovec v Je-lendolu, 3 gld. — Pri dekanijski konferenci v Šmariji zbrani duhovniki so zložili jubilejnega daru
11	gld. 50 kr. — Ženska podružnica v 1'rvačini 5 gld. z opazko, da je 100 gld. darovala za »Šolski Dom« v Gorici. — Ženska podružnica v Ribnici je položila 100 gld. v dar domu tia altar. — Živeli vsi junaki in junakinje, ki toliko žrtvujete za zmago našo!
Blagajn i št v o družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Različne vesti.
Vaso Pelagić ni umrl. O tem srbskem političnem mučencu se je pred kratkim iz Belegagrada raznesla vest, da je umrl v ječi. Vaso Pelagid je bivši srbski arhimandrit, katerega pa srbska vlada kruto preganja radi njegovega svobodoumja. Pred dalj časa ga je zopet vrgla v ječo za nekaj let. Vaso Pelagid jo že visoko v letih in bi ne bilo nič čudnega, ako bi postal ta plemeniti rodoljub žrtev Milanovega nasilja. Sedaj pa poročajo beli-grajski listi, da Pelagid sicer še ni umrl, pač pa da je nevarno bolan.
Pristni Madjari. Pišejo nam: Kakor poitali-jančujejo naši sosedje šjori Lahi slovenske otroke in jih pripravljajo za blažeuo mater Italijo, baš tako so delali in delajo tudi Madjari. Kakor je v laških vrstah muogo Slovanov, ki se bore proti nam, tako so imeli tudi Madjari Slovaka Košuta, ki se je vojskoval za samostojnost Madjarov. Dne 21. okt. p. 1. pa sta bila položena v grobjo oger-skih kraljev z veliko slavuostjo kralj Bela III. in njegova soproga Ana iz Antijohije. Kralj Bela III. je bil po narodnosti Madjar, da-si sin — kakor smo že sporočili — ruske matere Evfrozine. O njegovi hčeri Konstanci pa pravi zgodovinar, da je bila »eine Wendin« (torej Slovauka!). Ako je bila mati in hči Slovanka, pač tudi Bela III., da-si ogerski kralj, ui bil Madjar. Kako so dičijo Madjari s slovansko krvjo! I
Amerikanska reklama. Nenavadne reklame posluževal se je ravuatelj nekega gledališča v Ameriki. Nekega dne so dobili vsi prebivalci dotičnoga mesta pisma, katerim so bili priloženi čeki (nakaznice) na 16 sentov. Pisma pa so se glasila: Vem sicer, tla je Vaše premoženje znamenito; vendar se držim načela »Čas je denar« ter si usojam priložiti Vam ček na 16 sentov, kateri znesek odgovarja po mojem računu, času dveh minut. Ravno toliko časa pa rabite, da pročitate to-le
»Zaloga in tovarna«
v pohištva vsake vrite x
x Ataniro Levi Minzi v Trstu. $
Plazza Kosario žtev. 2.	A
jj\ ltogat izbor v tapetarijah, zrcalih in )K W slikah. lliiHtriraii cenik gratis in franko W w	vsakemu na zahtevo.	W
w Cene brez konkurence. w w Predmeti postavijo se na brod ali v W železnico, brez da bi sc za to kaj W
j>i»nio in ogla« mojeg« gledališta, ki je privit pismu.«
Vapeh te reklame je l>il krasen. Ljudje so ▼ racali ravnatelju gornji znesek z visokimi obrestmi. Gledališče je bilo razprodano dan za dnevom.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 31. (Zbornica poslancev.) Seja se je pričela ob 12. uri. Predsednik Fuclis je globoko obžaloval dogodke v zadnji seji. Povod je dal temu jeden zastopnikov novinstva z mejkliei in odobravanjem. Predsednik je dal uvesti poizvedovanja, vsled katerih je dal dotičnemu novinarju ukor in mu naložil disciplinarno kazen. Zajedno pa je izrazil predsednik globoko obžalovanje na tem, da so nekateri poslanci posegli v pravice predsednika in rediteljev in si prisvajali pravice, katerih nimajo po pravilniku zbornice. Predsednik je izrekel nado, da so taki dogodki ne ponove več. Potem se je pričelo čitanje interpelacij in prediogov. Seja traje dalje.
Dlinaj 31. (Zbornica poslancev). Ko je omenjal predsednik Fuclis dogodkov v zadnji sej, poslušala ga je zbornica povsem mirno in po tej izjavi so se kazali zadovoljene tako na desni, kakor na levi. Potem se je oglasil za besedo poslanec Gross, ki je podpiral predlog poslanca Daljinskega, da se odpravi i? 14. ustave. Gross je v svojem dolgem govoru srdito napadal vlado.
Za njim se je oglasil poslanec Kramaf. Oim •e je zgodilo to, je velika množina opozicije demonstrativno ostavila dvorano, ostali pa so govorniku neprestano segali v besedo z raznimi vBkliki. Ne menč se za ta motenja, je poslanec Kramaf nadaljeval svoj govor, v katerem je dokazaoval, da so le Nemei krivi na sedanjih odnošajih. — Seja nadaljuje.
Dunaj 31. Proračunski odsek je po daljši razpravi z 21 proti 18 glasovom vsprejel zakon o uravnavi plač državnih uslužbencev, kakor gaje vsprejel a gosposka zbornica.
Pariz 31. Manifest francozke lige na obrambo človeških in državljanskih pravio izreka svoje prepričanje o nekrivdi Drevfusa in protestuje proti posiljevanju pravičnosti in pravice, kakor je namenijo zakon, predložen včeraj v zbornici.
Peking 31. (Poročilo Rente' jeve pisarne). Cesarica-vdova je določila prestolonaslednika. Bati da se je revolucije v palači. Cesar da je še vedno izključen iz vsacega občevanja z zunanjim svetom. Cesarica-vdova da prezira državni svet.
Srcdec 31. Kneginja Marija Lujiza Bolgarska je umrla na porodu.
London 31. Lord Balfour je govoril v Man-chestru. Rekel je, da so angležka oboroževanja najbolje jamstvo za svetovni mir. Naj bodo ka-koržnakoli nesporazumljenja nasproti Evropi, je Balfour vendar prepričan, da je sporazumljenje z Z jed i njenimi državami najbolja varnost za svetovni mir.
Najnoveja trgovinska yest.
Xew-York30. januvarja (Tzv. brzojav.) Pšenica za januvarja 857ji za maj 80,*/». za mare 84s/4 Koruza za maj 43 Mast 600.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 31. Pšenica za marc gold. t»-67—9"»38. Pšenica za april9.51 gl. 9*52 do—«—. Pšenica za oktober gold. 8*70 do 8-71. Rž za oktober gl. —do —•—. Rž za mare gld. 8*02 do 8*03. Koruza za maj 189S>. gld. 4-85 do 4-87. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za mare gl. 5*85 do 5*8(>. Oves za oktober gl. — do —•—. Koruza gl. —•— do —•—.
Pšenica: ponudbe in kupčije slabe. Prodaja 1.000 met. stotov. Vreme: oblačno.
Hamburg 31. Trg za kavo. Santos good ave-ragu za maru 31 75, za maj 32 25, za september 32*25, za december 33*75.
Havre 31. Ivavu Santos good average za ju-nuvar 50 k. frankov 38.—, za april 50 k. frankov 39.—.
Praga 31. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Stalno. Promptno gl. 12*55 do 12*57V,. Marc gl. 12.02»/,. Oktober-dee. gld. 12.25, Denar.
Dunajska borza dne 31. januvarja.
Državni dolg v papirju .	danm 101 JU)	rčrraj 101.45
„ v srebru	101..'tO	101.25
Avstrijska renta v zlatu .	120.06	120.10
n « v kronah	. 102.20	102.20
Kreditne akeije ....	. 369.75	360.90
London 10 Lsr. .	120.45	120.45
20 inark......	11.7«	n:
Napoleoni ......		9.55 V,
100 italijanskih lir . . .	44.45	44.45
Gostilna na prodaj!
Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna donaša do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jože Voilopivec v kavarni >0ommercio», bodisi ust meno ali pismeno.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Hafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. I - TRST
Z«log« p«h Istra m Jedilniee, »putnice In spre-Jemniee. žimnir in perennle, oirletlal In železnih hlutrnjii, po entuh, ti u se ni bat i konkurence.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudce pod naslovom ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutachegasse 8.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trsi h dvakrat na dan razun nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri cjutraj, večerno pa ob
—i —----J-,!kih in po praznikih j-*--1----
samo večerno izdanje
>
7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 1». uri predpoludne. — Naročnina znaSa: Obe izdanji gl. 21*—; samo večerno izdanje gld. 12*—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih:	^
Piazza (toerma St. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via 8. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo	M
St. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere fit. 21.	■
— Via Ohega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto	V
St.
Acquedotto.
18. — Piazza Barriera. — Via 8. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolioi s« prodaja:
Ani ulici.
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. vdovi GaSperSič. — Izven Trsta prodaje Be „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski
Slovenci ! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvi tek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je mož!"	SjS&s
„THE GRESHAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 150.097,579*—
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897..... » 38.828,375'—
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 348.860,067'—
V letu 1897. izdanih 74G8 polic za glavnico od....... » <17.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu.	j
_	Via del Teatro Štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
W Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci.
Pserhofer-jeva
lekarna „Pri zlatem državnem jabolku"
___na Diiiiq]u I., Sinuvrstrassp Štev. 15.
J. Fserhoferj e ve čistilne krogljice
so davnoskušeno. lahkočiatilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domače sredstvo.
aliiee« tpr J,? • J!C? ,3te'- rzmT pri °b,čin8t.vu * več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve kričistilne kro-gijice ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku ', Dunaj I, Singerstrasse st. 15.
,n^Z±k\°?jie.Btane: ie1"a. 4katlJ'«» 8 15 kroflljicami 21 nč., jeden zavitek z 6 škatijicami 1 gld. 5 nč. Ako se
Z 7 S . 'i^6 I P?Stn,n° vrct : \ Zftvltek kr°K1iic 1 gld. 25 nč.,2 zavitka 2 gl. 30 nč., 3 zavitki 3 gl. 35 lic., 4 zavitki 4 gl. 40 nč., 5 zavitkov 5 gl. 20 no., 10 zavitkov 9 gl. 20 nč. (Manje od jednega zavitka se ne poSilja.)
Prosimo, da so izreČno zalito v a »J. Pserhoforjeve čistilne krogljiec«.
-'"	Jo' da '"la IWlkr"v VHI>kl »*»UHrf iHti »""'»t" J. P«erhofer v rudežlh pUmonlh. katorega Je videti na navodil.. ,a porabo.
J. Pserhoferjev balzam za ozebline, i«
lii., pronto poAtnine l)!i nO.
J. Pserhoferjev trpotčev sok, J. Pserhoferjev balzam za goltanec,
pultu1no pronto 66 n«.
St0ll-0Vi knla-nrpnarati '''""i" trupu«« nmintvo »>
V i. „U , , PrBParall> iolodoc in živce, l liter kola-JL 1,11 pln5!,irJ'i 3 »Id., pol litra 1 ({I. .10 nč., Oetrt litra Sfi ntf.
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(prej imenovana tivljomka esenca). Rahlo raMtopljaJoćo arod-
»rvo, ki upliva krepilno na tclodcc pri zaltasanjii. 1 hoOlca *8 n6 , 1 ducet t gl<l.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, LtovS" J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
poupcinjo rani las, Jedna Ukatljiea 2 gld.
Ranocelni obliž Universalna čistilna sol
od pok. prof. Stenđel-n, i lonček M ni. pronto poštnine pa 75 nč.
A. W. Builrioh* domačo
. . , , ,	---sreiistvo proti posledicam
Hlalie prelMive, Joden omot i gl.
, --t, Kazven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi v«e v avstrijskih listih nauovediine tu- in ino7emskP farmacevtične specijalitete. Na zahtevanje poskrbi,je se tonuT vsako v skladilčn ne nahajaj^e t blago po nTzki ceni
Razpošiljanja po pošti se vrše toćno, a treba je denardoposlati naprej; veća naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.