tiafera v zcfovM, Posamezna števUka I Kljub temu, (ja je bil tekmovalni m m..1 Ul in v mmmmm §#1111 . IZDAIA F5ZKULTURKA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Kolesarska dirka sPo Hrvatski in Sloveniji« Leto VI. — Štev. 23. LJUBLJANA, 18. junija 1950 Državno prvenstvo posameznikov in ekip v telovadbi na orodju Velik napredek vseh tekmovalcev ¥ zveznem razreda Gerbcema m longgka na prvem mesSUm Pet $l&vernkih tekmovalk med prti© ®$m&rš€&. Izenačenost v vseh razredih Beograd, 18. jun. V soboto se je začelo v Beogradu letošnje državno prvenstvo v telovadbi na orodju za vse razrede. Prvi dan so tekmovali mladinski oddelki, v nedeljo pa članski, medtem ko so tekmovalci zveznega razreda tekmovali oba dneva v poljubnih vajah in deloma tudi v obveznih sestavah. Tekmovanje zveznega razreda je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance za bližnje svetovno prvenstvo v Baslu. Članice so do trenutka, ko to poročamo, tekmovanje že v celoti zaključile. V sestavo ženske ekipe se je plasiralo kar pet tovarišic iz naše republike, med njimi kot letošnja drž. prvakinja tudi Vida Gerbčeva. Člani zveznega razreda so danes do večera končali tekmovanje v poljubnih sestavah in je doslej dosegel najvišje število točk Miro Longyka, medtem ko je zasedel lanskoletni prvak Ku-jundžič šele drugo mesto. V celotnem tekmovanju so bile zastopane vse republike, razen črne gore, s tekmovalnimi vrstami, ki so na republiških tekmovanjih dosegle najboljše uspehe. Tako je bila konkurenca izredno ostra, borba za posamezne točke včasih celo dramatična, kar gre predvsem na račun velike izenačenosti najboljših ekip. TEKMOVALCI IZ SLOVENIJE SO DOSEGLI ODLIČNE REZULTATE Tekmovanje je bilo v veliki telovadnici in na igrišču DIF. V soboto ob 7 zjutraj je načelnik GSJ dr. Ivo Pu-stišek otvoril tekmovanje s kratkim nagovorom zbranim mladincem, na kar se je začelo razvijati tekmovanje. Pri mladinskem tekmovanju so se posebno odlikovali tekmovalci prvega mladinskega razreda, od katerih je še posebej omeniti vrsto mladink z Jesenic in Ljubljane. Jeseničanke so zasluženo dosegle prvo mesto, drugo mesto pa so osvojile lanske republiške prvakinje - mladinke TD Ljubljane I. Tudi mladinci I. razreda iz naše republike bi bili letos imeli lepo priložnost priboriti si prvo mesto, vendar zaradi polaganja zaključnih srednješolskih izpitov niso utegnili priti na tekmovanje. Kakor se je prvi dan tekmovanja pokazalo, da imamo med mladino izvrsten kader, ki se je že temeljito seznanil z osnovami telovadbe in ki že krepko zajema težino vrhunske teloj vadbe, tako so tudi uspehi članov, ki so tekmovali drugi dan, močno razveseljivi. Povečini srna videli med tekmovalci samo mlade telovadce obeh spolov. Tudi tu so se posebno izkazale vrste članov I. razreda, v ostalem pa je zbudilo posebno pozornost zastop- program zelo obsežen, ie celotna prireditev potekala naglo, kar je zasluga zadovoljive organizacije. Sodniški zbor je solidno ‘izvršil svojo nalogo, prav tako pa tudi številne komisije. Poleg ostalega moramo še posebej poudariti sodelovanje izbranih ekip JA. ki so v vseh članskih razredih pre-pričljvo zmagale. Na podlagi tega vidimo, da se je ta koristna panoga močno razvila tudi že v armadi, kar je še posebno jamstvo za bodoči na- Mlr° U®8USB5SSSS SSSt- MZUSV&S1 Začela seje slovenska plavalna liga Trbovlje, 18. jun. Danes je bil tukaj plavalni dvoboj, na katerem so sodelovali ljubljanska Enotnost s svojo drugo ekipo, Železničar iz Ljubljane m domači Rudar. Prevladovala je Enotnost, ki je š svojo izenačeno ekipo zasedla prvo mesto pred ljubljanskim Železničarjem in Rudarjem, ki je imel najslabšo točko v ženskih disciplinah, kjer po večini tekmovalke sploh niso nastopale. V tekmovanju so se v ekipi Enotnosti najbolj izkazali Lunder v era lu, Sovre v prsnem plavanju, medtem ko sta med ženskami dosegli najboljše rezultate Jesenovčeva v prsnem slogu ter pionirka Klinčeva, kj je zasedla drugo mesto z zelo dobrim rezultatom 1:39.2. V moštvu Železničarja je presenetil Jezovšek na 100 m prosto, ki je proti pričakovanju zasedel prvo mesto pred odličnim Pleskovičem iz Trbovelj. V moštvu železničarja se je prav tako odlikovala Kovačičeva, ki je zasedla prvo mesto v hrbtnem plavanju. Med plavalci Rudarja je najbolj presenetil Pleskovič z zmago na 400 metrov prosto, kjer je premagal rutinirana plavalca Enotnosti Lundra in Špana. Končni rezultat troboja je naslednji: L Enotnost 181 točk, 2. Železničar 122 točk, 3. Rudar 66 tok. Omeniti moramo, da ni ravno pohvalno za moštvo Enotnosti in Železničarja, da nista pripeljala na tekmovanje niti enega skakača, čeprav je v tekmovanje slovenske lige vključen tudi program skokov izven konkurence. TEHNIČNI REZULTATI SO NASLEDNJI: 400 ffl prosto moški: 1. Pleskovič (R) 5:15.4, 2. Lunder (E) 5:45.9, 3. Špan (E) 5:56,8. 200 m prsno moški: 1. Sovre (E) 3:02.2, 2. Hočevar (E) 3:12.8, 3. Bat-telino B. <]2) 3:18.0. 100 m prsno ženske: 1. lesenovec (E) 1:36.3, 2. Kunc (E) 1:39.2, 3. Potočnik (ž) 1:49.8. loo m hrbtno moški: 1. Lunder (E) 1:25.7, 2. Rupnik (E) 1:30.4. 3. Polin-ger (Ž) 1:33.1. 100 m prosto ženske: 1. Kolenc (E) 1:32.9, 2. Liberšar (Ž) 1:35.2, 3. Babnik (E) 1:39.4. loo m prosto moški 1. jezovšek (Ž) 1:12.7, 2. Šifrer (E) 1:13.2, 3. Pleskovič. (R) 1:13.3, loo m hrbtno žen*.*: 1. Kovačič (Ž) 1:49.5, 2. Zupančič (E) 1:52.7, 3. Gi lintal (E) V 36.0. 4x100 m prsno moški: 1. Enotnost 5:29.8, 2, železničar 5:48.9, 3. Rudar 6:26.0. 4x50 m craw! ženske: 1. Enotnost 3:21.5. 4 x loo m prosto moški: 1. Enotnost 4:57.1, 2. Železničar 5:05.0, 3. Rudar 5:14.6. 3 x loo in mešano ženske: 1. Enotnost 5:o7.3, 2. Železničar 5:25.2. Prešern Mitja MARJAN STIPETIC POSTAVIL NOV REKORD Zagreb, 18 jun. Na plavalnem stadionu »Naprijeda« se je pričelo v soboto mednarodno plavalno tekmovanje med zagrebško Mladostjo in dunajskim klubom Riana. Po prvem dnevu tekem vodi Mladost s 35:27 točkam. Večkratni rekorder Jugoslavije, Marijan Stipetič, je postavil ob tej priliki nov jugoslovanski rekord na 100 m v metuljčku. Dosegel je čas 1:11.2 (stari rekord je znašal 1:11.5). Plavalci’ Mladosti so bili boljši od Dunajčanov, plavalke Diane pa boljše od Zagrebčank. TEHNIČNI REZULTATI SO BILI NASLEDNJI: Moški: 400 m prosto: 1. Vidovič (M) 5:o3,o. 2. Kvinc (M) 5:18.4, 3. Engel (D) 5:42.o, 4. Prinkl (D) 5:53.8. - loo m prsno - metuljček: 1. Marijan Stipetič (M) 1:11.2 (nov državni rekord), 2. Korpes (M) 1:14.5, 3. Premrl (D) 1:23.8, 4. Trinkl (D) 1:24.3. - 3 x loo m mešano: 1. Mladost 3:31.6, 2. Diana 3:46.0. Ženske: loo m prosto: 1. Dokupu (D) 1:18.4, 2. Draganja (M) l:2o.5, 3. Sobotinčič (M) 1:21.8. 4. Nebi (D) 1:24.6. 209 m prsno: 1. Koiler (D) 3:11.2, 2. Paškvan (M) 3:13.9, 3. Korpes (M) 3:17.2, 4. Babič (jM) 3:28.4. - loo m hrbtno: 1. Dokupil (D) 1:32.0, 2. Paškvan (M) 1:33.2. - Waterpo1o tekma Mladost : Diana se je končala z zmago Mladosti 6:1 (1:1). Gole z.a Mladost so dali: Stipetič 3, Somogi-Srnac in Mlikotin po enega. Danes oi se moralo tekmovanje nadaljevati, zaradi deževnega vremena pa je bilo preloženo na jutri. TEHNIČNI REZULTATI: Mladinci, III. razred — ekipe: 1. 433.20, 2. Sarajevo II. 39850, 3. Škofja Loka 389.30, 4. Skoplje I. 343.0. — Posamezniki: 1. Vaterdiiig Viška (JA) 84.80, 2. Rudi Zupančič (JA) 840, Peter Simonovski (JA) 83.70. II. razred - ekipe: 1. JA 421.40, 2. Sarajevo II. 409.20, 3. Hvar 407.O, 4. Kikinda 402.30, 5. Skoplje I. 349,60, 6. Hrastnik 265,70. — Posamezniki: 1. Muhamed Stender (Sarajevo) 84.60, 2. Rudi Akulov (Kikinda) 53.80, 3. Mi-ljenko Ivanovič (Karlovac) 83.40. I. razred - ekipe: 1. JA 379.SO, 2. Ljubljana 321.89. — Posamezniki: 1. Roman Tomažič (Ljubljani I.) 75.90, 2. Tibor Kejper (Subotica) 78.30, 3. Josip Ivanovič (!DIF) 75.90. Clance, III. razred - ekipe: 1. Tuzla 296.25, 2. Maribor I. 243.60, 3. Zagreb II. 241.47. — Posameznice: 1. Pavla Karče, Ljubljana I. 67.80, 2. Zora Stanj čič (Maribor I.) 67.20, 3. Nada Mioš (Tuzla) 62.90. II. razred - ekipe: 1. DIF 392.33, 2. Sarajevo II. 350.10, 3. Celje 336.3o. 4. Kreka 330.70, 5. Osijek 294.6o. -- Po-nieznice: I. Darinka Milojko'ič (DIF) 73 4o 2. Ivanka Kos (Celje) 7l.5o, 3. Žalika Urbančič (DIF) 70.0. I, razred - ekipe: 1. Železničar (Subotica) 287.10. — Posameznice: 1. Mimi Bajda (Ljubljana, Tabor), 73.20, 2. Greta Klinar (Beograd - Železničar) 67.50, 3. Karolina Sarčevič (Železničar - Subotica) 67.20. Uladinci. III. razred - ekipe: !, Sombor 392.7o, 2. Sarajevo 3S6.2o, 3. Mladi tehničar (Zagreb) 3S4.0, 4. Skoplje I. 377.80, 5. Ljubljana. Tabor 361.20, — Posamezniki: 1. Lazar Dolič (Sombor) S2.8o, 2. Roman Antolin (Ljubljana, Tabor) S1.6o, 3. Suliboj Stanetič (Sarajevo) 80.50. II. razred - ekipe: 1. Novi Sad I. 39.20, 2. Železničar, Niš 378.4o, 3. Osijek 372.7o. — Posamezniki: 1. Andjel-ko Vranič (Bjelovar) 83.o, 2. Josip Kadar (Novi Sad) 81.lo, 3. Mihajlo Milež (Osijek) So.lo. I. razred - ekipe: 1. Železničar, Niš 423.9o, 2. Železničar. Beograd 418.7o. — Posamezniki: 1. Ivan Čaklet (Bjelovar) SO.lo, 2. Krešimir Bublič (Karlovac) 87.2o, 3. Milko Josič (Vršac) 87.1o. Mladinke, III. razred - ekipe: 1. Sombor 372,2o, 2. Sarajevo III. 361.lo, 3. Pavle Goranin - Sarajevo 347.3o, 4. Ljubljana - Vič 346.9o. — Posameznice: 1. Katica Zahoraj. Sombor 73.70, 2. Envera Katidžič (Sarajevo) 72.6o, 3. Olga Kovač (Sombor) 72.5o. II. razred - ekipe: 1. Kikinda 348.1o, 2. Sombor 345.9o, 3. Vukovar 338.43, 4. Sarajevo 338.27, 5. Novi Sad 319.5o, 6. Maribor L 318.7o. — Posameznice: 1. Smiljana Atanackovič ((Rankovičevo) 74.50, 2. Magla 'Harmak (Sombor) 70.50, 3. Jelena Kaper (Sarajevo) 70.20. I. razred - ekipe: 1. Jesenice 346.9o, 2. Ljubljana I. 345.67, 3. Sarajeoo II. 33o.7o, 4. Sombor 32o.4o. — Posameznice: L Cvetana Milič (Niš) 79.3o, 2. Milka Kos (Železničar, Maribor) 75.4o. 3. Fanika Cerar (Ljubljana, Moste) 73.0. Zvezni razred - članice: 1. Vida Gerbec 9o.3o, 2. Neža Černe 89.4o, 3. j ereza Kočiš 89.35, 4. Milica Rožman 58.20, 5. Tatjana Hribar 87.7o, 6. Dragica Djordjevič S7.4o, 7. Anka Dimic 87.35, 8. Ruža Vojsk 86.85. Člani - poljudni sestav: 1. Miro Lon-gvka 55.7o, 2. Josip Kujundžič 55.o5, 3. Ivo Jelič 54.75, 4. Anton Katančič 53.9q, 5. Karel Janež 53.35, 6. Sreten Stefanovič 51.35. 7. Stjepan Boltižar 50.60, 8. Anton Koprivšek 49i9o. Marjan Jeločnik ZVEZNA ODBOJ KAŠKA LIGA LEP USPEH ENOTNOSTI ENOTNOST : SPARTAK 3 :2 Ljubljana, 18. jun. škoda, da je deževno vreme preprečilo ljubiteljem odbojke lep užitek. Na igrišču Železničarja v šiški so odbojkasi ljubljanske Enotnosti premagali resnega tekmeca Spartaka iz Subotice s 3:2. S to zmago si je Enotnost že zagotovila tretje mesto na lestvici pomladanskega dela prvenstva. Igra je bila zelo živahna in zanimiva v vseh petih nizih. Odbojkaši Enotnosti so danes zaigrali zelo dobro, požrtvovalno, uspešno blokirali nasorotnikve tolkače ter tudi sami zelo dobro tolkli. Kljub vodstvu v nizih z 2:0, so domači igralci zaradi slabe taktične igre odločili zmago, ki je vsekakor zaslužena, šele po hudi borbi v petem nizu. Da je bila igra resnično vseskozi izredno napeta, nam pričajo rezultati posameznih nizov (15:9, 15:13, 13:15, 13:15 in 15:12). Zmaga Enotnosti nad Spartakom je vsekakor največji uspeh domačinov v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Enotnost ie danes igrala vseskozi z istimi igralci, ki so pokazali, da se med seboj dobro razumejo v vsakem pogledu. Verjetno bi bila zmaga še prej odločena, če bi namesto šnuderla igral V tretjem ali četrtem nizu izvrsten Cir-man, ki pa je bil to pot skupno z mlajšim Požarjem določen za reze o. KAKO SO IGRALI? Kosec je igral vso igro mirno in sigurno. Zagrešil je nekaj napak, ki pa niso bistveno vplivale na končni rezultat. Skrbinek je bil danes najboljši tol-kač na iprišču, v drugi vrsti pa se nikakor ni mogel znajti. Nedvomno bo moral prav temu mestu posvetiti največ pozornosti, kajti v sodobnih od-bojkaških moštvih igra druga vrsta najvidnejšo vlogo. Tudi ostali štirje igralci — Skud-nik, Šumak 1I„ Mikluš in Šnuderl imajo nedvomno zasluge za zmago, vendar so bili nekoliko slabši od prvih dveh. šnuderl je bil v začetku odličen igralec, nato pa je popustil ter zagrešil nekaj začetnih napak. Skudnik ie dobro tolkel, igral pa je slabše v drugi vrsti. Šumak se je v drugi vrsti bolje znašel kakor pred mrežo. Mikluš je igral v posameznih nizih v stalno menjajoč; se formi. Spartak, ki je bil v tej tekmi poražen, je imel najboljše moči V Budi-šinu in Markoviču. Sodnik dr. Pec iz Zagreba je sodil objektivno, vendar je zaradi hitrega tempa igre v zadnjih dveh nizih nekoliko popustil. Enotnost: Kosec, Mikluš, Skrbinšek, Šnuderl, Šumak II, Skudnik; rezervi Požar in Cirman. Spartak: Markovič, Budišin, Milošev, Koledin, Margetič, Radvanj; rezerva Vujkovič. ŽELEZNIČAR : CRV. ZVEZDA 3:1 V soboto popoldne je uspelo odboj-kašem ljubljanskega Železničarja premagati v Beogradu domače moštvo Crvene zvezde s 3:1. Po vsej verjetnosti bo ljubljanski Železničar zasedel v tem delu prvenstva sedmo mesto. Šerbec Mladost : Beograd 3:0 Partizan : Sarajevo 3:1 Ženske - Beograd : Mladost 3:0 PRVENSTVENA Partizan Mladost Spartak Enotnost Beograd Polet Železničar Sarajevo Crvena zvezda Prolcter IJESTVICA 7 7 0 21:2 14 7 7 0 21:6 14 7 5 2 19:8 10 7 5 2 17:11 10 734 12:12 6 6 3 3 9:11 6 7 2 5 7:16 4 7 1 6 9:19 2 7 1 6 5:20 2 5 6 5 2:15 0 V soboto ln nedeljo je bilo v Beogradu državno prvenstvo v telovadbi na orodju, ki Je bilo istočasno pregledno tekmovanje za sestavo reprezentance za svetovno prvenstvo v Baslu Zaslužena zmaga LJUBLJANSKIH MLADINCEV LJUBLJANA : TRST 4:1 (1:1) Mladinska nogometna tekma med reprezentancama Ljubljane, ki so jo sestavljali igralci Odreda, Železničarja in Krima ter Trsta, je bila neprimerno lepša in zanimivejša, kakor glavna tekma med reprezentanco miličnikov Srbije in ligaškim moštvom Odreda. Ljubljana: Elsner, Dečman, Trtnik, Hočevar. Dimic, Papež, Vertl, Ribar, Gvardjančč, Podobnik, Podboršek. Trst: Angeli, Perci, Bernafi, Sossi, Sussel, Urbani, Danieli, Sterle, Basa, Cernjaki, Matjasi. Mladinci Ljubljane so igrali zelo lepo in zasluženo zmagali. Njihove prodorne akcije proti nasprotnikovemu golu so bile prav lepo izpejane, le da so bili v prvem polčasu pred golom Trsta premalo odločni. Vratar Elsner je bil svojih posegih v igro zelo po; len in je rešil nekaj sigurnih s v valen žrtvo-nekaj sigurnih golov. Od branilcev je bil boljši Dečman, igralci krilske vrste pa so pridno pomagali obrambi kakor napadalcem. Nekateri izmed njih so včasih preveč iČipka- (Vertl), ki je bil poleg Podobnika najprodornejši igralec. Vodja napada Gvardjančič se v začetku igre ni mogel uveljaviti, proti koncu polčasa pa je izvedel nekaj prav lepih potez. Mladinci Trsta so se odlikovali predvsem po izrednem startu, s čimer so prekašali domačine, medtem ko v napadu ni bilo prave povezave in odločnosti pred golom. Gole so dali Podobnik 3. Rihar 1 za Ljubljano ter Cernjaki (11 m) za Trst. "Sodil je Kos iz Ljubljane. NOGOMETNO PRVENSTVO LJUDSKE MILICE FLRJ Pretekli petek se je začelo v Ljubljani prvenstvo Ljudske milice v nogometu, na katerem sodelujejo izbrana moštva miličnikov iz vseh ljudskih republik. Miličniki iz vse države merijo svoje sposobnosti v nogometu že drugič, hkrati pa je to že peta disciplina v splošnem tekmovanju za pokal ministra Sankoviča. V lanskem tekmovanju je pivo mesto zasedlo moštvo Ljudske milice Makedonije pred Hrvatsko, Srbijo, Slovenijo in ostalimi. Slovesen začetek tekmovanja je bil pretekli petek na stadionu ob Tyrševi cesti. Po defileju vseh udeležencev je tekmovalce pozdravil major Ljudske milice Slovenije Miran Košmelj, ki je poudaril na kratko pomen prireditve, nato pa želel tekmovalcem lepe športne uspehe. Bosna in Hercegovina : Hrvatska 1:0 (0:0): V uvodni tekmi so se pomerili miličniki Bosne in Hercegovine ter Hr-vatske. Že začetek igre je pokazal, da so miličniki Hrvatske tehnično boljše moštvo, ki si je priborilo znatno terensko premoč, vendar pa so se posamezni kombinacijski predori zaustavljali v kazenskem prostoru nasprotnika, kajti med napadalci ni bilo nikogar, ki bi znal ugodne priložnosti realizirati. Moštvo Bosne in Hercegovine, ki je igralo v prvem polčasu podrejeno vlogo, se je po odmoru močno popravilo in požrtvovalno igro po Vrečarju doseglo edin: in zmagonosni gol. Sodil je Kos iz Ljubljane. Slovenija : Srbija 1:1 (1:0) Živahnejša je bila tekma med miličniki Slovenije in Srbije. — Začetnega ostrega pritiska gostov so se domačini kmalu otresli in že prvi prodor Čučnika je povedel miličnike Slovenije v vodstvo. Po odmoru so Ljubljančani zaradi poškodbe svojega igralca, ki je moral zapustiti igrišče, igrali samo z dese- timi igralci, zaradi česar njihove napadalne akcije niso bile več tako nevarne, Nogometašem Srbije ie po večkratnih neuspešnih prodorih uspelo, da so rezultat izenačili. Vratar Slovenije streljane žoge na gol ni obdržal, nakar je nasprotni igralec plasiral žogo mimo njega v mrežo. V moštvu Slovenije je bil najboljši igralec srednji krilec Berginc, vratar Žefran in napadalec Čučnik. Črna gora : Makedonija 4:1 (2:1) Nasprotnika sta prikazala zelo živahno igro. Makedonci so bili v začetku enakovredni, le da v kazenskem prostoru nasprotnika niso bili odločni. Nogometaši Crr.e gore so bili v drugem delu precej boljši in dvakrat pretresli mrežo Makedoncev. Hrvatska : Slovenija 2:0 (1:0) Že prvi prodor v začetku igre so gostje zaključili z golom. Tekma se je nato razvijala v glavnem po sredini igrišča, le da so bili miličniki Hrvatske tehnično boljši in izdatneje zaposlili domačo obrambo, kakor napadalci Slovenije, med katerimi ni bilo strelca. Tudi v drugem polčasu so prevladovali gostje in le zasluga prav dobre obrambe domačinov (Zeiran-Berginc) je, da rezultat ni bil še večji, BOSNA IN HERCEGOVINA : ČRNA GORA 2:0 (1:0) Telovadni nastop v Kopru Koper, 17. jun. Danes je bil na Titovem trgu v Kopru pred 3000 gledalci fizkul turni nastop koperških in tržaških iizkulturnikov. Vsled slabega vremena se nastop ni mogel vršiti na Stadionu in so zato odpadle zelo dobro pripravljene množične točke. Kljub temu pa je bil spored, ki je obsegal S točk. pester in zanimiv. Istočasno so bili tudi nastopi v Isoli in Baninu. Moštva ob otvoritvi prvenstvi Dobro uspel okrajni 'eiovadns nastop v Kranju tekln nPftolln Iti nmrorlil ..,. .. ... . . . Preteklo, nedeljo je priredil OTO |=E£o“ln!SlrSll^l zlet, vidimo, ob je bii letošnji v boliši organizaciji. Tudi. lelovadea društva id a svoVjesimbolnimdaan,em PripravIJa,a Ko že govorimo o pripravah zleta ^ramooroeBiti, da so se letošnje leto organizacije bolj intercsirale za dober uspeh kot lansko leto •— — ta nann tn/ti na ta način tudi pr&topiie gale prt predpripravah. ter so poma. jzivuitupidvdfl, 6leda? MatoeipoPrrtno Trtice”* videl prve dni živahno vrvenje telo. va?p*ni ko «) imeli giavne poizkusne vaje na glasno. Proti koncu tedna se je pa pripravijalS telovadišče. Za dobro organizacijo imata največ zaslug tov. Ogorek'jal predsednik OTO Kranj, ka‘—1 - tUdilZ.V..,nac:vy^J,elSV.aa!e’ nez, pre budno tega predpriprav - - Ogorelc Ja-Kranj, kateri je tovrskrabeu61^^' v^itobctto0Drool^ie‘dokončno priprav? Obenem se Je treba tudi zahvaliti t^i™ h?*H?iriuk0Jn zje,nega odbora, ka. kps }nr o* «stayijen iz članov OK ruZžniMLO ter.ostalih množičnih °eR^ZM P .‘“njivo delovanje. . Ako bi bile lanskoletne priprave tabo dobro organizirane tot so bile le! uspeha ?otVb»o° *° *to Slabega V soboto, na predvečer, smo lahko videli najboljše točke iz posameznih društev. Naslednji dan, v nedeljo, so se ze na vse zgodaj začeli zbirati fiz-mki iz raznih krajev na šport- ispSSS zastopniki množičnih organizacij in y"i&&rS?,.Sli",ai “**>-»W5 f lil ,”8&4fc himno m predajo prehodnega prapora najboljšemu telovadnemu društvu Tržič. drugo najboljše društvo je Škofja Loka in tretje Žir,i. ni?« °‘vorifveni točki so nastopali pio. a ni1- p?oStev.ilH,1?6- Pionirke fl6, mla. Ji"0' ,68' mladinke I. drž. gimnazija M. vaje s puškami JA SS, mladinke z ^roči 55, vaje na orodju JA 11), člani rH^l3aniSe 5-• Vate 11:3 orodju člani in SJapjfC 14. Pionirke igre 123. balkanska nilieta^16'T?ln3^ohcna skladba Tito in nisto&fhA742.VSeKa SkUPai jC bi'° .N*}, te nastopalo članstvo iz telovadnih društev, kar je vkljub math-nemu številu veiik napredek OTO, ker , možnost primerjave dela posameznih društev v celoti, društvom pa zovanje posameznikov uri Špur treningu. Katko pridemo najlažje do pravilnih in zanesljivih statističnih podatkov? Vsi se dobro spominjajo, kako rieia na primer. učitel j v šoli. Ima seznam učencev, ki morajo obiskovati določen predmet, pa seveda tudi svoj tedenski urnik. Ko vstopi v razred ie prvo vprašanje, kdo manjka. Ker je solski pouk obvezen, je tudi udeležba vedno skoro polnoštevilna Ce potem učitelj v svojem dnevniku vpiše še predmet doliene ure. ie zajel s tem že vse statistično važne momente, razen redovanja pri spraševanju. Prav isto delo mora opraviti tudi vsak vesten vaditelj pri svojem športnem delu. Seveda pa je to delo možno edino samo takrat, če se opravlja sproii. možno namreč v tem smislu, da so javljeni podatki točni in pravilni, kajti vsi drugi zapiski, opravljeni naknadno za mesec dni aii pa kar za celo sezono nazaj, so seveda cesto nezanesljivi in samo približni velikokrat, pa celo docela napačni. Iz letošnjih poročil o drsalni sezoni se dobro spomnim številk nekega društva, ki javlja da so imeli 30 drsalnih dni. 20 članov in 80 vadbenih ur. I-ia dlani je nepravilnost teh jxxiatkov. saj ie povsem izključeno, da bi 20 drsalcev v 30 drsalnih dneh drsalo vsak samo po 4 ure povprečno ali samo po 8 minut povprečno na dan, ali pa da ie vsak drsalec prihajal na drsališče vsakih 15 dni enkrat in drsal 2 uri. Ti podatki nam kažejo, da se ie v tej sezoni ude.istoval tudi samo enkrat in še takrat ga .ie temeljito pp-lomil Ce bi imel stik s članstvom in delal zapiske sproii. je povsem iz. ključeno, da bi postal tako pomanjkljive in smešne podatke. Delo vestnega slatističarja je v tem, da nadzira in redno kontrolira vad- sejo ali za te in v vadbenem dnevniku samem označi, za kateri čas je vze] podatke in jih potem sešteva od poročila do poročila. Skladno s sklepom v začetku omenjene seje. so načelniki sekcij dolžni, prinašati na vsako, sejo pismena po roči la vprav zaradi , statističnih po so skozi stoletja prav po tej reki pre- mjsteke ^češ^da «vxrn™^i* * pomeni to preveliko obremenitev za načelnike sekcii. mi. slim pa da temu ni in ne sme biti tako. Ce hočemo dobiti resničen statističen material, moramo delati na to. da se ti podatki zbirajo redno in sproti. Seveda ne smemo pričakovati, da nam 1» statističar dal retino poročilo kancem sezone, čc se ni spreti brigal za potrebne zapiske podatkov. Oni ki ne more zbrati tega materiala od seje do seje. aa zanesljivo ne spravi skupaj za cel mesec, tromesečje ali pa za sezono. Zakaj pa nam služi statistika? Ko s#> danes toliko govori o birokraciji in o večnih poročilih, .ie treba ugotoviti, da tu ne gre za nikako birokra. ciio' in nepotrebno papirnato vojsko. Brez neobhodno potrebnega statističnega materiala ni mogoče pravilno oceniti dela posameznih sekcii in ne posameznikov. Ko smo na zadnji seti centralne drsalne zveze samo Slovenci prišli s statističnim poročilom o izvršenem športnem delu naših društev smo imeli v rokah zelo prepričljive dokaze, kam naj se postavi prvo umetno drsališče S statističnim mate. rialom smo Slovenci dokazali, da imamo organiziran drsalni šport in zato upravičeno zahtevamo gradnjo baš v Ljubljani. Proti dobrim statističnim podatkom se ni mogoče tx>rit.i z ničemer razen z bol-išim. Pa še en moment ie važen. Dobra statistika omogoča tudi pravilno nagrajevanje tistih društev in posameznikov, ki so največ delali in ta pravilnost ie v bistvu naj. večja zahteva poštenosti in pravičnosti. Dr. Lajovic L. iiimiiimnimimiiBimtfliniRimHiraitinritratiimttmtmnmtitHimiHinfflflffliiiifflRritiiMiiijiBii USPEH ŠPORTNE PRIREDITVE INDUSTRIJSKIH SOL MARIBORSKE OBLASTI V GUSTANJU Ob zaključku šolskega leta je meta-lurško-industriiska šola Guštanj organizirala oblastno fizkulturnn tefemova. nje industnjskih šol v različnih pano. gah. Povabljene so bile vse industrijske sole mariborske oblasti, a žal so se povabilu odzvale le 4. Kljub temu ie nastopilo skupno 143 tekmox7alcev. Najboljši uspeh so dosegli mladinci ZIS Maribor, ki so kot zmagovalci tek. movanja prejeli lep pokal v trajno last Na drugo mesto so se plasirali mladir. ci MTS Guštanj. tretje mesto pa je osvojila IKS — Slovenska Bistrica. Ali si že poravnal 6®^ naročnino « Mii© L uhijams skHis za Trim’ ni »aniR Niti v osnovni šoli. niti v srednji nisem slisal besede o plavanju. Zgodilo se je, da je sošolec v Savinjj utoni!. Sli smo na pogreb, sočustvovali z žalujočimi ostalimi in s tem je bilo opravljeno. Ce bi nam pred četrt stoletja rekel učitelj, naj prinesemo kopaine hlačke v šolo, ker bomo imeli uro pla. vaaja, bi mislili, da se godi čudež. Toda nekoč bo tako. nekoč bodo učitelji osnovnih šol poučevali otroke tudi v plavanju. Otroci bodo uživali v vodi in jim ne bo prišlo na misel, da se godi čudež, S fotoreporterjem se peljeva proti Sort. Tam je velik plavalni tečaj, ki ga obiskuje 360 gojencev ljubljanskega učiteljišča in vzgojiteljske šole. Popolnoma razumljivo, da se morajo temeljito seznaniti s plavanjem saj jih čaka čez nekaj let hvaležna naloga: ob vročih dneh bodo šli s šolskimi otroci k vodi. kjer jih bodo navajali najprej k igranju v nizki vodi, potem pa jih bodo tudi poučevali v prsnem plavanju in crawlu. — Popolnoma razumljivo: otroci imajo vendar pravico do kopanja in do varnosti v vodi! Naša ljudska oblast to popolnoma razume, ljubljanski MLO pa tudi. Zato je organiziral velik plavalni tečaj, obvezen za vse tičiteljiščnike II. letnika, Lipe dišijo, ječmen žanjejo, ceste žarijo — pravi čas za kopalno sezono! V Sori je vse živo. Dekleta in fantje v pisanih kopalnih oblekah se urij0 v plavanju. Nekateri že znajo in se izpopolnjujejo s cravviom in s skakanjem v vodo, večinoma pa so še neplavalci, doma iz krajev, kjer je daleč do primernega plavališča, Ustavimo se pri skupini deklet, ki jo vodi znana ptujska fizkultumica Gizela Zavadlova, Na suhem že znajo plavati z rokami in z nogami, nekaterim se' posreči celo koordinirano delo vseh ' štirih okončin. Pri vadbi polglasno ponavljajo plavalne komande. Vidi se jim, da delajo z voljo. Kako tudi ne? Vse. ki bodo izvrstne v plavanju in v reševariiu iz vode, bodo hodile nekoč z otroci v pionirske kolonije, kjer bodo osrečevale naše najmlajše s čudovitimi gibi. ki te držijo na površini vode. Sredi Sore zagledamo človeka, ki $e odločno poganja v smeri toka »Tovarišica, kakšno plavanje pa je to?« Gizela se zasmeje: »V Ptuju smo rekli temu plaval, nemu slogu »vajtgrajfen«. Nato so nas poučili, da je ta slog predhodnik crawla. mornarski ali Trudgenov stil.« Mož ki io je rezal po Sori. je profesor prirodopisa, ki je prišel pogledat, kako napreduje plavalna šola. »Kako spreten je!«, občuduje svojega profesorja mlada Prekmurka, ki še nikolj v življenju ni plavala. Tečajniki So razdeljeni na dvanajst oddelkov Vsak oddelek Ima svojega Inštruktorja. Prodišče so sl razdelili na parcele in jim dali imena: Galeb Zabiča. Tarzanov gaj itd. Vadišča so skrbno očiščena in oddaljena drugo od drugega, da se lahko nemoteno učiln Suho plavanje nekaterim ne diši kaj prida, so. pa za to tem raje v vodi. Kaj vse počenjajo v vodi? Navadno stoje v krogu in se urijo v potapljanju slave 1n vsega telesa, potem v gledanju pod vodo v ležanju in v plavalni!} gibih Nekateri neplavalci so že tako vešči, da lahko iščem aluminijaste krožnike pa dnu vode in splavalo človeku ried nogami. Tud; Bera je parcelirana. Vodja tečaja, tov. Borko France, je podvzel vse potrebno, da ne bi prišlo do morebitnih nesreč, kar je pri tako velikem številu neplavalcev posebno važno. Saj je med učenci trepeče. Oddelki so še vedno pri delu. Živahno je pri zdravniku, ki poučuje reševanje potapljajočih. Kuharica učiteljske šole 109 neplavalcev, med učenkami vzgoji- poroča vodji tečaja, da je kosilo kuhano. Potem poteka mirno razdeljevanje enolončnice. Se popoldansko malico dobijo ■ pri kosilu, da ne do izgube časa s ponovnim razdeljevanjem. Sledi poldanski odmor. Tečajniki z ožganimi pleči iščejo senco. Nebo nad Osojnikom je jasno, sonce greje in vabi mlade ljudj k delu. Tudi harmoniko imajo seboj, toda zdaj je nezanimiva, zdaj počiva v senci šotora. Pesem poletja, igra mladega mišičja v vodi, je mikavnejša Inštruktorji, večinoma profesorji fizkuiture. igrajo odbojko Prav blizu igrišča sedi Angelca in se škodoželjno smeje sleherni nerodnosti Spominjam se je s smučarskega tečaja v Komni bila je med veselimi dekleti, ki so vse rini prepevale. Zdaj sp uči plavanja, na TX>1 že zna. Zanjo bo plavanje že letos važno, saj bo šla s folklorno skupino naprej v Koper, na to pa v Bohinj. In nekoč bo plavanje važno za vse. Treba bo v osnovni šoli navezati besedo o plavanju pri obravnavanju poletja prf pouku o higieni in končno celo prj Arhimedov zakon je prav za nrav zakon plavanja. Treba bn otroke učiti plavalnih gibov že pri šolski telovadbi, zlasti pa bo treba misliti na to da bi vsaka šola priredila plavalni tečaj. Bodoči soblienl ker se bodo prav plavanja Doslej smo često brali o poletnih nesrečah v vodi. Svetovna statistika ’ Izkazuje, da utone letno na milijon orebivalrev po 133 nesrečnikov. Pr| nas bomo v teku desetletij to število odločno zmanjšali kajti ljudska oblast ustvarfn pogoje z-, u, da home nekoč neznante plavanja odpravili nrav toka kakor ndnravllamo nepismenost. Na tem vodročin čakalo naše fizkukurnike še lepe in pomembne naloge K-misiia zn fizkolturo pri MLO je nnkazla. da se zaveda svojih dolžnosti do bodočih vzga. teljske šole pa 45. Prostor za neplavalce je označen z zastavicami, razpetimi čez strugo. Za izurjene so oskrbeli sredi mirne vode velik pravokotnik iz tramovja, kar velja kot plavalni bazen. Tu se učijo striženja z nogami za crawl, pa tudi odrivanja od stene bazena. Seveda ne gre brez teorije, prijetnost pa je v tem. da je s teorijo tesno povezana praksa. Zdaj čujete besedo o plavalnih stilih, zdaj že vidite mojstra v vodi, ki vam kaže prsno plavanje, metuljčka crawl in hrbtno. »Rusi plavajo tudi bočno,« pripoveduje predavatelj, izurjen učenec pa je med tem že v vodi in ponazoruje izvajanja. Slišali smo, da je plavalna zmogljivost človeka odvisna tudi od njegove specifične teže, ki znaša od 101 do 1,06 Ce globoko vdihneš, lahko skoraj brez plavalnih gibrn- vztrajaš na površini vode; če pa izdihneš. se potopiš. Tudi povedano smo gledali z obale. Plavalec je mirno ležal v vodi Ko je imel polna pljuča zraka je vztrajal na površini: ko pa je začel počasi izdihavati, se je začel tudi potapljati. Kdaj pa kdaj se oglasj »šolski zvonec« v obliki vod-dnlkove piščalke. Znamenje odmora, južlne ali skupnega sestanka, ko bodo dobili nove naloge Razumljivo, da ne morejo hiti ves čas v vodi. Čeprav je Sora topla., jih začne pn 15 minutah zebsti Srečam koščeno deklico, ki se vsa trese. »Šklepetam, pa me res zebe,« pravi. Malce jo že zebe toda deklica je žilava. Spominjam se je. kako je bila vztrajna, ko ie obiskovala smučarski tečaj na Komni Pozornost vzbuja ntideletk k! dela vaje v vorll posebno precizno Razumljivo: sredi oddelka je Ida Rižnar jeva nekdanja mariborska tekmovalka v plavanju Nekoč je imela veselje s tekmovanjem, zdaj pa ima veselje s poučevanjem učitelji bodo za to uspo-V,1 seznanili z metodiko Poldne je že minilo. Zrak, razgret nad belim prodom, jiteljev. Hi lednarodni IM Mroatsfti in Sloveniji' s©c2alsi$® 58 IfiSfl^s^ODBSSSlstli Ike^esa MB# Wf:8$ * ,8 ^ ;* N < Rozman Oskar: rojen v Mariboru, star 30 let. Tudi on spada v generacijo predvojnih tekmovalcev. Lani je osvojil državno gorsko prvenstvo. Zaradi svoje izredne volje in vztrajnosti ga je Kolesarska zveza Jugoslavije določila za člana druge jugoslovanske ekipe, ' \ x • Anton Straln: eden najboljših po- vojnih kolesarskih tekmovalcev. Nastopil je na vseh večjih prireditvah in si vedno priboril eno najvidnejših mest. Na prvi etapni kolesarski dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« si je osvojil prvo mesto. Tehnično vodstvo Kolesarske zveze ga redno uvršča v državno reprezentanco, saj je poleg Poredskega eden naših najuspešnejših tekmovalcev. Osrečki Emil: star je 21 let. Po poklicu je železostrugar v tvomi.ci tekstilnih strojev v Zagrebu. Za časa vojne je bil v koncentracijskem ta-oorišču v Jasenovcu. Leta 1946 si je osvojil mladinsko prvenstvo Zagreba in Hrvatske. Leta 1949 si je osvojil šesto mesto v etapni dirki »1. maj«. Tudi na dirki »po Hrvatski in Sloveniji« je bil eden najboljših jugoslovanskih dirkačev, letos pa si je osvojil prvo mesto na cestnih dirkah in s tem postal državni prvak. Prihodnjo soboto ob 11. url bo v Ljubljani start za veliko mednarodno kolesarsko dirko »Po Hrvatski in Sloveniji«. Številne prijave inozemcev in močno zastopstvo jugoslovanskih reprezentantov nam pričajo, da bo dirka v vseh sedmih etapah izredno zanimiva in presenetljiva. Nastopila bodo 3 moštva Jugoslavije in po ena ekipa iz Avstrije, STO, Francije, Luksemburga, Belgijle in verjetno zastopniki še nekaterih držav, ki si bodo skušali priboriti čim častnejše mesto v letošnji največji jugoslovanski športni prireditvi. Poleg moštev bodo nastopili tudni individualen pri katerih moremo prav tako pričakovati presenečenja. Na tej dirki ne bodo sodelovali pro-lesionali, temveč izključno amaterji. Za Jugoslavijo bodo nastopila, kot rečeno 3 moštva in 29 individualcev. Kolesarska zveza Jugoslavije je pred nekaj dnevi končno določila Imena dirkačev posameznih moštev in imena individualcev. Jugoslavija .bo namreč poslala v borbo tri moštva, ki jih sestavljajo najboljši jugoslovanski kolesarji. Prvo moštvo sestavljajo Pore tiski, Osrečki, Sirarn, Grajzer, Polak, Sirom in Petrovič. Verjetno bo takšna določitev Kolesarske zveze Jugoslavije marsikoga presenetila, kajti v tem moštvu ni nekaterih dirkačev, ki so dosegli po osvoboditvi tudi na mednarodnih tekmovanjih izredne uspehe. Predvsem pogrešamo Zoriča, ki ga je vodstvo Kolesarske zveze Jugoslavije kaznovalo zaradi pregrešk na zadnjem tekmovanju. Kolesarska zveza Jugoslavije je določila dirkače prvega moštva po uspehih, ki so jih omenjeni tekmovalci dosegali v zadnjem času. Prav gotovo je postavitev Grajzarja in Polaka v prvo moštvo priznanje slovenskemu kolesarskemu športu, ki že danes zavzema odločilno mesto v državnem merilu. Drugo moštvo sestavljajo: Varga, Podmilščak, Rozman, Cmobrnja, Bat Branko, Sol man, Ješič Dragiča. Kakor vidimo, sta tudi v tej eldpi dva slovenska kolesarja in nekateri dirkači, ki so bili rta lanskoletnih dirkah v prvem moštvu. Prav gotovo je tudi to moštvo homogeno sestavljeno jn če ne bo imelo izrazite smole, lahko doseže eno najvidnejših mest. Tretje moštvo sestavljajo: Zdravko Bat, Perne, Bat Milivoj, Gobo, Račič, Borsi in Kostič. To moštvo sestavljajo predvsem mlajši dirkači, ki prvič nastopajo kot reprezentanca. Vsekakor bo to za njih prva večja preizkušnja in nudila se jim bo lepa priložnost, da pokažejo svoje znanje in ponovijo svoje uspehe. Prav ti dirkači so namreč v zadnjih tekmovanjih prekašali starejše in preizkušenejae jugoslovanske tekmovalce. Tehnični odbor Kolesarske zveze Jugoslavije je pri izbiri tekmovalcev upošteval vse vrline posameznikov. Upošteval ni samo tehničnega znanja, temveč tudi lepo športno vedenje, tovarištvo itd. IND1VIDUALCI: 1. Pavii ja, 2. Blažič, 3. Drljačič, 4. Tomin Stjepan, 5. Salič, 6. Futica Srdjao, 7. Srša Ivam, 8. Dvoršak, 9. Šemo Adem, 10. Veljkovič Rade, 11. Miči-č, 12. Davidovič Dušan, 13. Godnič Adolf, 14. Zrinjski Milan, 15. Todorovič Kosta, 16. Žano Lear Zvone, 17, Usar Zdeno, 18. Mozetič Andrej, 19. Sosič Ernest, 20. Pavlik, 21. Gia-varotti Walter, 22. Počkar Jože, 23. Blaksič, 23. Georgi jevski, 25. Savuk, 26. Drezga, 27. Skomina. IMENA TEKMOVALCEV POSAMEZNIH DRŽAV: Franclja: Cavanna, Jonet, Gasta-ldo, Bezamat, Decrotx, Macelini, Hubert. Avstrija: Medved Ernest (prvak Koroške za 1. 1950), Denne Richard, Reinze Feliks, Htibel Hans, Schiroky Otto, Stefan Karel, Embacher Walter. Individualen: Erhardt Karel, Schnel-tzer Franc. STO: Zollia Boris, Fontano! Renato, Sclausero Nemorino, Javornik Giorgio, Coretti Carlo, Rinaldi Walter, Cok Milan. II. ekipa pa: Sellier Pio, Grio Alve-ro. Braico Inocente, Rebula Mario, Danieli Giuseppe, Della Santa Silver, Gardor Ahilij. Luksemburg: Bints, Polfer, Hein, Godert, Scheer, Bosler, Metzler. Ali bo Maiabrocca uspel Luigi Maiabrocca. Maiabrocca je doma iz Torina. Spominjamo se lanskoletne dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«, ko je ves čas tekmovanja nosil rumeno majico — znak najuspešnejšega tekmovalca celotne dirke. Maiabrocca je sin delavskih staršev in eden boljših amaterskih kolesarjev Italije. V lanskoletni dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« je bil Maiabrocca najuspešnejši tekmovalec, ki je pokazal odlično taktično vožnjo. Nedvomno je bil ta ta uspeh za Malabrocco izredno velik, saj se je moral boriti z najboljšimi dirkači Jugoslavije, Avstrije, Trsta, Francije itd. V letošnjem letu ga bomo ponovno videli na tej dirki. Prav gotovo bo hotel ponoviti svoj lanskoletni uspeh, toda številni naši in inozemski kolesarji mu bodo nevarni nasprotniki. Kdo bo zmagovalec? Številna imena kolesarjev nam pričajo, da bo letošnja dirka izredno težavna. Danes ugibati in razpravljati, kdo bo zmagovalec, je prav gotovo težko. Vseskozi bo na sedemdnevni etapni dirki izredna borba med pošali merniki kakor med ekipami posamez-| 1 n ih držav, ki bodo skušali pokazati > vse svoje sposobnosti in si priboriti v ' tej veliki mednarodni prireditvi čim lepših uspehov. Z nestrpnostjo priča-jemo začetka dirke, še z večjim zanimanjem pa pričakujemo 1. julij, ko nam bodo na vprašanje — »kdo bo Ul zmagovalec?« odgovorili dirkači sami. Od desne proti levi: Grajzer Miro, Podzmiščak Franc in Poldk Srečko ponoviti svoj lanski uspeh ? Pore tiski Milan: najboljši jugoslo-1 Sireni Ivan: rojen v Pulju, star 26 ----------- ------. vanski sprintenr. Osvojil st je prven- let. Po poklicu je elektromehanik in | izrazite nadarjenosti stvo države , v letu 1943 in 1943. V etapni dirki »1. maj 1949« si je osvojil drugo mesto. Zadnji njegov največji uspeh je bil na veliki mednarodni dirki Dunaj—Zagreb, kjer si je osvojil v hudi mednarodni konkurenci prvo mesto. O Poredskem lahko trdimo, da je nedvomno najboljši jugoslovanski kolesar, ki ga odlikujejo vse vrline dovršenega dirkača, predvsem pa moramo poudariti njegovo elegantno vožnjo. Miro Grajzer: rojen v Pirničah, star 27 let. Aktivno se je začel beviti s kolesarjenjem pred tremi leti, ko ga je navdušil za kolesarski šport drugi naš najboljši dirkač Polak Srečko. Njegovo najmočnejše orožje so vztrajnost, upornost in izredna telesna vzdržljivost. Leta 1948 si je osvojil državno gorsko prvenstvo. V lanskoletni dirki po Hrvatski in Sloveniji je bil v skupni oceni šesti (drugi Jugoslovan). Polak Srečko: rojen v Pirničah, star 26 let. Kolesariti je začel takoj po na prvega moštva jugoslovanske reprezentance. Varga Franjo, član drugega moštva jugoslovanske reprezentance. Je eden najboljših gorskih kolesarjev. Rojen je v Starem Bečeju in je star 22 let. Največji uspeh je dosegel na etapni dirki po Makedoniji, kjer si je v ostri konkurenci najboljših jugoslovanskih dirkačev osvojil prvo mesto. Zaradi kolesarskem osvoboditvi. V letošnjih dirkah po Istri je bil med prvijAi. Prav tako je bil lani v gropi najboljših kolesarjev ha težavni prvomajski etapni dirki. Podmilščak igrane: roj. v Trojanah, star 32 let. Udejstvovati se je začel ze pred vojnb in je bil dober prijatelj pok. slovenskega kolesarja Peternela. Odlikuje ga predvsem vztrajnost. Za velike uspehe, ki jih je dosege! lansko leto, je; spremljal Titovo štafeto od Jesenic/ do Beograda . vodja delavnice v ladjedelnici »Ulja-nik«. Leta 1948 je bil drugi na gorskem prvenstvu Hrvatske in tretji na gorskem prvenstvu Jugoslavije. Prav tako si je istega leta osvojil deseto mesto na dirki »Po Hrvatski in Sloveniji«. Leta 1949 je bil v dirki po Dalmaciji kljub številnim okvaram na kolesu deveti v skupni oceni. Zaradi svojih izrednih kolesarskih sposobnosti ga je vodstvo Kolesarske zveze Jugoslavije prav tako določilo za čia- športu ga je Kolesarski savez Jugo vije določil za člana drugega moštva jugoslovanske reprezentance za dirko »Po Hrvatski in Sloveniji«. Petrovič. V zadnjih kolesarskih dirkah se na cilju stalno uveljavlja nov kolesarski talent — Petrovič. Res je, da do danes še ni dosegel vidnejših rezultatov, vendar je njegova vožnja prav v zadnjem času dovolj velik porok, da bo v letošnji dirki lepe uspehe. Trije novi državni atletski rekordi V K ! nule m tednu je Ml v Beogradu atletski dvoboj med moškima in ženskima reprezentancama Dunaja in Beograda. Na prireditvi so dosegli naši atleti nekatera izvršiš® rezultate. V teku na 1500 m je zmagal Cera.) v času novega državnega rekorda 3:33.4. Prav tako je Mihalič v teku na 10.006 metrov dosegel nov jugoslovanski rekord 36:59,4, kav jo v .letošnji sezoni najboljši rezultat na tej progi. Med ženskami pa je dosegla nov državni rekord v metu kopja Radossvljeviče-va z izvrstnim rezultatom 40.57 m. V skupnem so zmagali domači atleti z 33:66, dočim so Avstrijke zmagale z 56:59. TEHNIČNI REZULTATI moški — 1339 m: Ceraj (B) 3:52,2 (nov državni rekord); lO.COOm: Mihalič (B) 30:50.4 (nov državni rekord); 110 m čez ovire: Rebula (B) 16.1; kraste: Sarčevld (B) 14.53; 10S m: Pecelj (B) 10.9; skok v daljino: Wtirih (D) 6.93; kopje: dr. Pečk tor (D) 63.77; 490 m: Račič (B) 49-3; 468 m čez ovire: Radulovič (B) 56.3 sek.; kladivo: Gu-bijan (B) 54.57 m; 21» m: Pecelj (B) 22.4 m; 800 m: Ottenheimer (B) 1:57,2; 300 m čez ovire: Štritof (B) 9:27,8; skok s palico: Milakov (B) 3,89; disk: 2erjai (B) 47.24; troskok: Petranovič (B) 14:36; 5000 m: Segedin (B) 14:52.4; 4X409m: Beograd 3:22,1. ženske — kopje: Bauma (D) 40.92. Radosavljevič (B) 40.47 (nov državni rekord); 830 ra: Stefanovič (B) 2:19.1; 886 m čez ovire: Steurer (D) 12.1; skok v daljino: Koledin izvajale in seveda zato žele polno priznanje. Spored so zaključili športni telovadci, člani, članice, mladinci in mladinke, ki so pokazali svoje sposobnosti s preskoki preko mize, vajami na bradlji, gre- Peme Vinko: rojen v Ljubljani, star 20 let. Sele pred dvemi leti se je začel baviti s kolesarskim športom. Ze prvi njegovi nastopi so pričali, da bo prav kmalu eden najboljših jugoslovanskih dirkačev. Lansko leto je na dirki po Hrvatski in Sloveniji po vseh etapah vozil v glavni skupini dirkačev, vendar vidnejšega mesta ni mogel zavzeti, ker še ni poznal taktike vožnje. Odlikuje ga predvsem izredna volja. PLAVALCI SO PRIČELI S TEKMOVANJI do 23. julija, prav tako v Ma- siram =LS ti&KSp«8Si kolikff^SkfSrtir-odmnB) MM«. ■SESA.««*' k*- boljiahie. Plavalna zveza Sloj in. i venije si ie letos v svoj delovni lige program postavila štiri glavne V cilje, k’ dosegla. LIGA JE NAJBOLJŠA OBLIKA TEKMOVANJA ZA MOŠTVENO EVROPSKO PRVENSTVO NA DUNAJU IN ŠVEDI V LJUBLJANI Največja letošnja plavalna priredi- Poleta nuS;mpoSati brPra^tovo ne *pr|Io“do raL’ ropsko prvenstvo na Dunaju, ki bo od či,je, . ki dih bo preko sezone g^mcem Poleta^^lar^ niti kriz v htoštvih in podobno. .................. p n/ens tvf^slo venil e. ffigS RAD° V^tT SFET^lVELf B°TA ^avtit^Vropfdajo ffiSSla L X- ,.j — i- i--* *«—.« —finala Po- bi A orr.1 ZAZivzu valci resno pripravljajo na to pnredi- PRVENSTVO V petih letih po ..osvoboditvi, je da ki se je lani tesno približala Po- ort.i zazivuu valci resno pripravljajo na to prired letu ima sicer močno žensko ekipo- poleg že omenjenih 6 slovenskih h- tev. Med najresnejše kandidate za p preživlja pa trenutno krizo na craw,u gašev imamo v Sloveniji še nekaj vo mesto sodijo Francija, Švedska, Ji preživlja na trenutno med moškim, _ Ljubljanski __— - gašev imamo v Sloveniji se ------------------- Železničar manjših sekcij, kol Gregorčič z Jese- iiii icuui/,, -.i =e stalno sj 'b, od 'lani' lepo utrdil svojo ekipo, nic. 'Fužinar v Guštaalu. »KONUS« v razvijajo in_ krepijo. JN jihovo _dek> Je vendar ima ie, vedno težave zaradi Konjicah,^Ljubelj ^Tržtta.^ »Razlag« Sloveniji poleg Ljubljane zraslo že nekaj plavalnih centrov, ki se st razvija io in krepijo. Njlhovodelo venuar ima se veunu mavc - j . i.uuji.an, —• -— sicer še sezonsko, brez trdnejšega ci- maloštevilnega ženskega kadra. Želez- v Brežicah m Hrastnik, ki so lam ko- lja vendar opažamo kljub temu iz mčar iz Kranja se bo — kot kažejo ?ale že prve uspehe v plavalnem leta v leto napredek. Da bi postalo nrva tekmovanja letos bolje plasiral športu, delo v teh najmočnejših društvih čim kot na lanskem prvenstvu Slovenije, bolj sistematično, je PES letos razpi- Najmanj pa vemo o Rudarju, ki ima sala moštveno prvenstvo v obliki lige, sir-pr nekaj dobrih ooedtneev. bo na kar stvarno daje najbolj realno sliko jrrir! po vsej verjetnosti težave za.se- nekega plavalnega kolektiva. Društva staVo izenačenega moštva. Letosnio doslej niso vzgajala svojih ekip ena- slovensko ligo lahko smaramo za no- vo mesto sodijo Francija, Švedska, Jugoslavija in Nizozemska, medtem ko so države vzhodne Evrope — med njimi Madžarska, CSR in Sovjetska zveza — odpovedale sodelovanje. Naša državna reprezentanca je že , . . ____ pozimi pričela s pripravami za evrop- »Prešeren«ai7DR^ovliiceZin sobma^iz sko Prvenstvo in nadaljevala trening Ivfui=ke Sobotehki imata sicer idealne v Stubičkih Toplicah. Prva propagan- noame za olavalni šport verfdar zad! dna tekmovanja so že v začetku sezone pogoje za piavaini spori, venaar ,zad- pokazala odli6no formo nasih rekorderjev, med katerimi je Marjan Stipetič nja leta nista pokazali nobene aktivnosti v plavanju. Ta, takozvana drugo- komern leto to teK- medsebujni konkurenci, izločila najres. ko smo v hrbtnem -precej pod evrop- tošnje propozlciie slovenske lige pren movanie ponovno Izboljšali rejše^a predstavnika za slovensko ligo skem nivojem. Poleg crawla bo igrali ^,:^afelorvečVOvfo°geadva «”e DELO 'Z NA,MLAJŠIMI JE GLAVNA * orihodnjgm letu. MmMBk številen, kar zlasti velja za nase jdletnih1 plavalcev hi lahko marsikaj Izvzamemo Ljubljano — le premaknil plattfelke erawla. Marsikatero društvo *• -Al rlPL e n,0nM1 ie davna na- z mrtve točke. Prvič smo imeli na slo-»si beli glavo«, kako bo sestavilo sta- ” « društev kadi v 'eni delu nainreie venskem prvenstvu kar 7 moštev, on teto. kjer bodo morale štiri plavalke vidimo umeh" (>benem m ie. tb ga- katerih so bila sicer nekatera še po- evropskem, prvenstvu. Prav tako ___■■■UL. _______P____■■___igrala vidno vlogo na evropskem prvenstvu tudi naša wat.erpolo reprezentanca, ki je pred kratkim slavila visoke zmago nad zadnjim olimpijskim zmagovalcem — Italijo. Za razvoj našega ženskega kadra bo nedvomno velikega pomena, da bo naša ženska ekipa prvič nastopila na evropskem prvenstvu. Prav tako bo tudi za naše mlade skakalce ta prire. preplavati M)m v cmvm. 'ma- rnV,';;M.; ^"'zdravo r-„t celotnega ko. poinoma'iačetniška vendar so že no. s>vVs15ten2s 130 ^ £Tf: jpkHva i bn noskih? r-os^b- Kazala prvo iniciativo in vsaj voljo ..... ...... ctiii da bodo rinietvn rpsneip hristo- Tu>- ■ rprtuhli5>pmv ri ion irske- do te igre. plavalnega športa v Ljubljani in Slo- mi) . mladinskemu prvenstvu, ki mn- Na podlagi lanskih prvih začetkov bo v^niji pa bo naivečji dogodek medna-v- • eia ymi •p\indp‘rt^ kadra. bodo pod vodstvom ^^znin3enem plavalnem bazenu na Koleziji. nji a k vzgoji svojega tekmovalnega kodra ter hfilagafa težišče-nrav na plahe strani v svod ekipi v snbWNsKi Daiati prognoze ra tekmovanja je Enotnost. Tri ie že lani ta orobiern l^gglnjevah jvtti^ztmn^in^e^nri-vedno najbolj nehvaležen in večkrat uspešno reševala, je letos zaključila pravljali na slovensko prvenstvo. Ki do Prešeren Mitja Soiman, član II. ekipe VSEM NAROČNIKOM »POLETA« Zadnji številki »Poleta«, t. J. 4. Junija smo priložili položnice. Ponovno prosimo vse naročnike, naj takoj poravnajo zaostalo naročnino in še za 3 mesece naprej. Opozarjamo vse naše naročnike, da, kdor ne bo imel naročnine plačane vsaj za 3 mesece vnaprej, se mu s I. julijem ustavi pošiljanje našega tednika. Izterjevanje in opomini povzročajo upravi veliko nepotrebnega dela in stroškov, zato naj se vsak naročnik zaveda svoje dolžnosti In v redu plačuje naročnino. Celoletna naročnina . 140 din; polletna naročnina . 72 din; četrtletna naročnina . 36 din. Uprava »POLETA« Štren 3 NAŠI NOGOMETAŠI V ZNšISEMSTFU Kakor že poročali, gostujejo po , evropskih drzavan štiri naša nogomet- 1 na moštva. Splitski atiju uk in kombi- .Nogometaši Sloge so igrali v Umeu, HAJDUK : KOLN 2:9 nastopata v Zahodni Nemčiij, novo. na Švedskem m beosrajski Metalac pa V prvi tekmi je igral Hajduk v Kol. nu proti istoimenskemu klubu, kate. rega je učinkovito premagal. V drugi tekmi so bili splitski nogometaši ne. uspeant Pomerili so se v Hamburgu proti istoimenskemu klubu. . Kombinirano moštvo Dinama ie igraio proti FC Nurnbergu in beležilo lepo zmago. Metal ec je po začetnih zmagah bele. žil prvi neuspeh. V Borpsu' je igral neodločeno, v Kramforsu pa je izgubil s tesnim rezultatom. HAMBURG : HAJDUK 2:0 DINAMO ; NOHNBERG 2:0 MDTALAC ; BOBPS 2:2 KRAMFORS ; METALAC 4:3 SLOGA : UMEO 3:2. Fileta las i Oestepsasfdl Stockholm, 18. junija. Na gostovanju v Švedski je danes beograjski Meta. lac dosegel nadaljno zmago in sicer proti Oestersundu z rezultatom 7:4. »DOBRODOŠLI JUGOSLOVANI« POZDRAVLJA BRAZILSKI TISK NAŠE NOGOMETAŠE Brazilski tisk posveča mnogo prosto, ra jugoslovanskim nogometašem, ki so preteklo sredo zvečer dospeli z letalom v Rio de Janeiro. Jugoslovanom so priredili slovesen sprejem, kateremu so prisostvovali člani jugoslovanske ambasade v Braziliji s poslanikom Djermanovičem na čelu, dalje elani jugoslovanskega trgovinskega poslaništva, predstavniki brazilske nogometne zveze. FIF in novinarji* Jugoslovanski poslanik Djermano-vič je govoril po radiu takole: »Prihod jugosiova.nskeea moštva je zelo pomemben dogodek za zbllžanje narodov Jugoslavije in Brazilije in velik korak DWE SIJAJ til ZI4ASI jugoslovanskih iahisfcov Po velikem uspehu, ki so ga beležili jugoslovanski šahisti v prvem nastopu proti reprezentanci Švedske, katero so premagali v dvokrožnem dvoboju z rezultatom 13 in pol : 6 in pol. so jugoslovanski reprezentanti nekaj dni pozneje slavili še lepšo zmago ih sicer proti izbranemu moštvu tinske reprezentanca, katero so premagali z rezultatom 16:4. V prvem krogu ni nastopil naš velemojster Vasja Pirc, ker je v isti dvorani igral simultanko proti 30 finskim šahistom. V drugem krogu pa ni igral dr. Trifunovič, ki je tudi igral simultanko s tamkajšnjimi igralci. Oba mojstra sta dosegla lep uspeh. v lsoka zmaga nad finsko reprezentanco je plod velike požrtvovalnosti jugoslovanskih šahistov. Fincem ni uspelo dobiti nobene partije, čeprav so imeli igralci v nekaterih partijah možnost, da bi zmagali. Predsednik Osrednje šahovske zveze Finske je dejal, da so finski šahisti pričakovali zmago Jugoslovanov in da so kljub porazu zadovoljni, da se jim ie nudila priložnost srečati se z jugoslovanskimi mojstri, od katerih se lahko mnogo naučijo. Podobne izjave so dali tudi ostali člani Finske šahovske zveze, ki so poudarili med drugim, da je bil ta dvoboj velikega pomena ne le za nadaljnji razvoj šaha v obeh državah ampak tudi za splošno zbližanje in pri. jateljsko sodelovanje med narodi Finske in Jugoslavije. ni. ZVEZNA LIGA ^Včeraj so bile odigrane v III. zvez-m ligi naslednje nogometne tekme: Dinamo (Pančevo) : Železničar (Lj) 4:0 (2:0) Borac : Velež 2:0 (1:0) Proieter (Zrenianin) : Zagreb 1:1 (1:1) Rabofnieki : Radar 5:0 (1:0) Radnički : Sutjeska 4:0 (1:0) Šibenik : Milicionar 0:2 (0:1) LESTVICA NACIONALNE Radnički Borac Velež Dinamo Militioner Zagreb Raboto ič ki Proieter Šibenik Sutjeska Rudar Železničar 7 7 77 7 7 7 7 7 7 7 7 7 LIGE 11 P |:f| šli? SLOVENSKA LIGA Korotan : Kladivar 2:1 (1:1) Kranj, 18. 6. Za današnjo prvenstveno tekmo slovenske nogometne lige je vladalo v Kranju izredno zanimanje tako, da se je zbralo na igrišču Korotana rekordno število 1500 gledalcev. Tekma je odločala, kdo od obeh moštev bo zasedel 2. mesto v pomladanskem delu slovenske lige. Na težkem terenu sta bili obe moštvi enakovredni. Gole za Korotan sta dala Brezar 1 in Mihelčič, za Kladivar pa Firm. MLADINSKA LIGA Korotan : Sobota 1:0 (1:0) • Jedinstvo (Čakovec) : Sobota 3:3 (1:0) Murska Sobota, 18. junija. Danes je gostovalo nogometno moštvo Jedin-stva iz Čakovca v Murski Soboti, kjer je nastopilo proti moštvu Sobote. Igra jč bila raztrgana, vendar pa so imeli igralci Sobote več lepih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Po enakovredni igri se ie tekma končala z neodločenim rezultatom. Garnizija JA Ptuj : Nafta II. 4:0 (2:0) Ptuj, 18. junija. Danes je v prijateljski nogometni tekmi ptujska garnizija zasluženo premagala drugo moštvo Nafte z rezultatom 4:0, ki pa bi bil lahko po prikazani igri še višji. SŠX> Aluminij (Strnišše) : Garnizija JA (Lj) 5:3 (3:1) na poti k splošnemu razumevanju med narodi. Tako se najbolje dela za svetovni mir. Po radiu so govorili tudi predsednik NZJ Vlajko Zekovič. zvezni kapetan inž. Mikica Arsenijevič, igralci Bobek, Čajkovski in Mitič in trener Brocic. Poudarili so med dru-gun. da zelo cenijo brazilski nogomet ir da. bodo skušali kar najbolje zastopati svojo državo. . Vsi brazilski časopisi so dan pozneje objavili velike reportaže, članke in fotografije. Posebno laskavi so veliki naslovi kakor: »Prišli so naši veliki nasprotniki, odlični jugoslovanski nogometaši so med nami itd.«. REPREZENTANCA LM SRBIJE : ODRED 1:0 (0:0) Prijateljska tekma med reprezentanco miličnikov Srbije in ligaškim moštvom Odreda, ki je nastopil v nekoliko oslabljeni postavi," se je končala z nepričakovano zmago gostov z 1:0 (0:0). V prvem polčasu ie bila igra v glavnem zenačena, vendar je imelo moštvo Odreda rahlo terensko premoč, toda prepočasnost napadalcev pred golom nasprotnika in slabo streljanje na gol. so bili vzroki, da Odred ni dosege! nobenega gola. Vodja napada je bil Hacler, ki nikakor ne ustreza na tem mestu. Desno krilo Smole je sicer izvedel nekaj uspešnih predorov, po lepih predložkih Pavletu i iti ostalih igralcev, toda v odločilnih trenutkih ie bil prepočasen. Obrambna vrsta ni bila zanesljiva. Slab je bil Dekleva, ki je bil premalo pozoren, zaradi česar je levo krilo Srbije večkrat nevarno prodrlo pred vrata Odreda. Moštvo miličnikov je pokazalo bor- PoRast? V drUgei- 15:12." 17:15. 15:12)). Obe tekmi'je"ovL polčasu so si priborili znatno premoč ral dež. Tablica po VII. kolu: n a i rrri cmi 1 n -» 1 » _i 1 tv ^ ^ / a /r v.— v /? c -t 1 a.a 11 Velemojster Vasja Pirc je v simultanki s 30 finskimi šahisti dosegel lep uspeh. Dobil je 22 iger, 4remiziral in 4 izgubil SLOVENSKA ODBOJKAŠKA LIGA V VII. kolu slovenske odbo.ikaške lige sta bili odigrani le dve tekmi. Kamnik je doma premagal Prešerna iz Radovljice s 3:0 (15:3. 15:8, 15:10), Slovenjgradec pa v Ljubljani Železničarja II. z rezultatom 3:1 (8:15, na igrišču in z lahkoto obvladali raz-j Kovinar (Maribor) trgane napadalne akcije domačinov. 1 Železničar .(Maribor) ■ HUS s S! Železničar (3Irb) : Železničar (N. Gorica) 30:13 (16:2) Maribor, 18. jun. Danes je bila odigrana prvenstvena košarkaška tekma v okviru slovenske lige med Železničarjem iz Nove Gorice in Železničarjem z Maribora, ki se je končala z visokim rezultatom 30:13 v korist Mariborčanov. S to tekmo je postal mariborski Železničar prvak Slovenije in se je plasiral v kvalifikacijsko tek, movanje za vstop v zvezno ligo. 6 5 1 17:4 6 5 0 15:3 5 4 .1 12:7 633 11:9 6 3 3 10:11 4 3 1 10:4 6 1 5 6:15 4 0 4 2:12 606 1:18 Mednarodni turnir na Dunaju Dunaj, 18. junija. V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Dunaja je Mitič premagal Weissa 3:6, 6:0, 7:5, Palada pa Huberja 6:3, 6:1. Boksarji Miličnika v Sarajevu Sarajevo, 18. jun. Tukaj je bil dvoboj med boksarji Miličnika iz Ljubljane in Milicionerja iz Sarajeva. Dvoboj se je končal z rmago Sarajevčanov 12:4. Ljubljančani so zmagali samo v mušji in vvelter kategoriji, v kateri sta Kos in Kržišnik premagala svoje nasprotnike Začelo se je državno prvenstvo Beograd, 18. jun. Včeraj se je začelo v Beogradu tekmovanje za drž. prvenstvo v rokoborbi. Na prvenstvu sodelujejo prvaki Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter prvaki s kvalifikacijskih turnirjev v Mariboru in Zagrebu. AVSTRIJA Predzadnje 23. kolo nogometnega prvenstva: Admira : Repic 5:2, Sturm : Oberlaa 3:1, Wacker : FAC 2:1, Au-stria : Vienna 4:1. Tekmi FC Wien : Slovan in Sportklub : Gloggnitz sta preloženi na sredo. Po nepričakovanem porazu v igri z Admiro je Rapid izgubil vse izgiede za naslov letošnjega prvaka, ki bo verjetno pripadel Au-striji, ker pred zadnjim kolom vodi na lestvici z 38 točkami pred Rapidom 36. AMGLIJA Na pokraijnskem atletskem prvenstvu so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: 220 y Mc Bailey 21.4; 880 y: Wint 1:55.8; troskok: Gross 14.71 m; krogla: Gilles 15.08; kopje: Dalrymple 61.68 m. Teniški turnir v VVlbledonu bo letos od 26. t.. m. do 8. j ul ja; žrebanje pa bo pojutrišnjem. V tekmovanju za Wightmanov pokal v Wimbledonu je ženska teniska reprezentanca ZDA premagala Anglijto s 7:0. Med 22 dosedanjimi srečanji je to 14 .zmaga Amerike. VES H OS SAP V ASKA Nov češkoslovaški rekord 14.6 na 106 m ovire je postavil v Pragi Tošnar, Zatopek pa je tokel 5000 m v 14:17.2. DAMSKA Nov danski rekord 47,44 m v metu diska je postavil v Kodanju Munck-Plum. Norvežan Kaas je skočil ob palici 4.00 ,m Danec Soderkvist pa je vrgel kladivo 51.44 m. TRAMVAJA Na stadionu Colombes v Parizu je ekipa Stade Francais na atletskem tekmovanju ob dnevu »Leo Lagrange« poskušala izboljšati svetovni rekord v štafeti 4x800 m, ki ga imajo Švedi s uspel za 0.4 sekunde. Beilegard je tekel 1:53.4, El Mabrouk 1:51.9, zadnji Kansenne pa 1:50.9. Doseženi rezultat pa je nov francoski rekord (preje CAF 7:42.6). Mieheline Ostermayer je postavila nov francoski rekord v metu diska s 43.88 m, V Saabrtickenu je rokometna reprezentanca Švice premagala reprezentanco Saara 18:9 (11:4). ISLAM D Na atletskem tekmovanju v Reyk.ta-viku je zmagal na 100 m ThorwaIdson z 10.7 pred Haraldssonom 10.8. Na 400 metrov je dosegel Bjarnasson 50.4, na 800 m Einarsson 1:57.4, na 1500 m pa 14letni (!) Markusson 4:26.8. Sigurds-son je vrgel kopje 62.77 m. Friedfins-son ga je skočil v višino 1.83 m. V Eevkjavlku sta nogometni reprezentanci Finske in Islanda igrali 3:3. ITALIJA Na polfinalnem atletskem ženskem prvenstvu v Bologni in Neaplju so bili doseženi naslednji važnejši rezultati: 100 m: Sivi in Tagliaferri 12.5; 200 m: Sivi 26.3. Bora 26.5; 800m: Simonetti 2:24.3, Bombardieri 2:25.7; 80 m ovire: Musso 12.4, Herzig 12.6: višina: Pal-mesino in Jannoni 1.55 m: dalijna: Pie-rucci 5.17 m; krogla: Piccisntni 11.97 metra: disk: Gentile Cordiale 43.02 m; kopje: Turci 35.54 m. JUŽNA AFRIKA V Johannesburgu je britanski,in ju-žnoafrifški boksarski prvak Vic To-well premagal dosedanjega svetovnega prvaka lahke kategorije Manuela Ortiza v 15 kolih po točkah m tako osvojil naslov prvaka. MADŽARSKA V predzadnjem 29. kolu nogometne, ga prvenstva se j,e derby srečanje vodilnih moštev Honveda (Kispest) m Edosza terenevarosa) končalo 0:0, kar je odločilo o naslovu prvaka ker vodi' Honveti z 48 točkami pred Edos-zom 44. Rezultati atletskega tekmovanja v Budimpešti: 100: Csanyi 10./; loOOm: Bereš 3:59.7; 5000 m Penzer lo:07^6: višina: Lehotzki 1.90 m: palica: Kpvacs 3.90m; kopje: Varszegi 62.90m; kladivo: Kosa 51.72 m. MEHIKA Nova mehiška plavalna rekorda na 480 in 1569 m je postavil Guttierez s 5:00.8 in 19:53.8. nizozemska V Eindhovenu je Hoptsager vrgel kladivo 50.51 m. v Gronmgenu pa je bil Scholten na 100 m prvi z 10.7 pred Holstom 10.8. Dillema je pretekla 100 metrov v 11.9, 200 m pa v 24.7 PORTUGALSKA Na atletskem tekmovanju v Lisbcni, na katerem so sodelgvali tudi nekateri Francozi, je zmagal na 100 m v alrnv z 10.8, v skoku v daljino Dias s /.19m pred Valmvjem 7.11 m. v troskoku pa Alcide s 14.64 m. SOVJETSKA ZVEZA v teku na 3009 m z ovirami so bili v Moskvi doseženi naslednij dobri rezultati: Kalinjin 9:17.8, Potapov 9:18.2, Pahromov 9:25.0. v troskoku je dosegel Zlotnikov 14.30 m. Sepkans pa je vrgel kopje 51.80 m. Na atletskem tekmovanju v Tartu je Sanadze pretekel 100m_v 10.8. Dum-badze je vrgla disk 48.53 m. Lipp pa kroglo 16.09 m. V Kijevu je Kanaki vrgel kladivo 57.44 m. ostali zadnji rezultati v ZSSR pa so nasl: 800 m: Čevgun 1:54.6. Modo! 1:54.7: 5000: Van j in 30:48,8: 400 m: ovire: Lituev 55.0: palica: Knjazev 4.10 m. Nov sovjetski plavalni rekord na 490 m prosto je postavil v Moskvi Vi-talii Ušakov s 4:42.8 in tako izboljšal svoj dosedanij rekord za 0.1 fekunde. svedska Nova švedska plav ----" - •" ckholn Strnišče, 18. junija. Danes je nogometno moštvo Aluminija iz Strnisča zasluženo premagalo oslabljeno moštvo ljubljanske garnizije JA tatom 5:3. naju. dobo izorani Jugoslovan. oaouiovic uosejser rezunat okou *j se tar Segedin — uvrstil na tretje mesto med evropsko desetorico^vendar1^ |klnafbLSimi atle- Evrone"0 JU »mtroiicoV'Tvropf^nmafTuiPna ^rezultatom 9:06.2 niti 2 polni sekun- Žerjal mnogo° slabši tekmovalec kakor Z najboljšimi atlet, Evrope. prvo trojico v Evropi, ampak tum na dl za najboljšim Švedom Sederber- Gubian in vsled startne treme mani Vilki »Poleta« z dne 4. t. 4x400 m ktor Z. bil Saholnvto°ne fom- V slučaju Scgedmove dobre zanesljiv, Prvn mesto bo letos ne- objavili nekaj zanimivosti nngrešiiiv elan državn«*remrezenton f?rm1 plabko ,,,™,?*amu' da se b° naj dvorano odnesel Italijan Consolii-.i, U utKam^Uji te velike mednarodne ?e2 letošnji lestvi vi ie n^čehi siavm Pero uveljavil ne samo med drugo pa njegov rojak Tossi Za ostale prireditve, danes pa bomo nekoliko Francoz Camus z 48.1. 'sledita Nemec trojico^ nafboHšfh^^^opsklh111 tekačev N^etotoii rat- še pogledal, do vseh evropskih, državah uizheimer z 48.7 in znani Italijan 3 0 naiDomin evropskih tekačev, reči Na__letošnji lestvici ie tret 11 rildfv^fe=<1l^uttdti47« FRANCOZI ANGLEŽI IN ŠVEDI De ^BrutoJ ‘(ffi.8.5Vend*ar ‘ bodo aj^rde-f' rMtaV,M izSlede bodo Francozi letos močm nehamo na IMAJO NAJVEC^ZGLEDOV NA ^ fri rniziie JA z rezul- Marko Knafeljc V nedeljo, dne 11. t. m., je bila odigrana v Borovnici prijateljska nogometna tekma med Borovnico in Brdom (pri Ljubljani). Zmagalo je moštvo Borovnice z rezultatom 8:0 (4:0). Gole za Borovnico so dali; Hribar II. 5. Akički 1, Grbec II. 2. Vidovič Franc NOGOMETNO PRVENSTVO PRIMORSKE OBLASTI V drugem kolu so igrali na igrišču SSD Ajdovščina z domačimi ekipami mladinci in prvo moštvo iz Tolmina. V mladinski tekmi so zmagali domači 3:0, moštvo Tolmina pa je bilo poraženo 3:2. V tekmi mladincev sta se izkazala oba nasprotnika hitra in odločna, a samo domači so zabijali gole in še to le v zadnjih 15 minutah drugega polčasa. Dvakrat je potresel nasprotnikovo mrežo tov. Lemut, enkrat pa tov. Rušiovski, Tekma med dvema okrajnima moštvoma je potekala zelo napeto, ker je izid odločal, kdo bo zasedel drugo mesto v lestvici. Prvo srečo so imeli gostje, ko so z enajstmetrovko v 21. minuti prešli v vodstvo. Nekaj minut pozneje domači izenačijo, a že kmalu vodijo z 2:1. 13 minut pred koncem prvega polčasa Tolminci izenačijo, dve zadnji in odločilni gol. V drugem polčasu napnejo gostje vse sile ter hočejo oditi z igrišča vsai z izenačenim rezultatom, toda odlična domača obramba GodinarMa-tošič jim je prekrižala vse načrte. Proti koncu je potekala v netovari-škem duhu. Pod pekočim soncem je gledalo tekmo okoli 400 gledalcev, med katerimi pa je bilo nekaj zelo nediscipliniranih. Za domače je dosegel 2 gola tov, Kra-penc, enega pa tov. Pilon skl. Za Tolmin so zabili gole: Kavčič 1, Kenda 1. Feliks Hladnik era m gBgiep oMstoga prvenstva Največ izgledov imajo Gubijan, Šarčevič, Segedin, Žerjal, Zagorc in Radosavljevičeva Od 23. do 27. avgusta čaka našo državno naše atlete najtežja preizkušnja Saboloviča, ki si v letošnjem letu in sicer ev- na nogi in je vpr reprezentanco z izgubo .30:5,4 še močno zaostajal za elito fin- čan odpor, a računamo na Gubianovo ____________ ____ ______ si je poškodoval kite skih in švedskih tekačev, ki se bodo veliko mednarodno rutino in borbe v letošnjem letu in sicer ev- na nogi in je vprašanje, koliko bo v med seboj borili za najboljša mesta v nost tako da ni pretirano, če rečemo ropsko prvenstvo v atletiki, letošnji sezoni sposoben za nastope in tej panogi da nam Gubian lahko prinese letos Med tem,, ko se bodo v istem težke mednarodne tekme. Vsekakor Največie izgiede pa imajo naši te- domov evropsko prvenstvo, času borili naši plavalci na smo s tem dejstvom hudo prizadeti ka6i na '3000 m z zaprekami, kjer se V metu diska ie sicer Žerjal lani evropskem prevenstvu na Du- ne samo na progi 400 m kjer bi letos ie iani specialist za to proso - Fe- zasedel tretie mesto ‘ naju. bodo izcram Jugoslovan. Sabolovic dosegel rezultat okoli 48 se tar Segedin - uvrstil na tretie mesto med evropsko postavili prognoze, kakšne _________ ____ imaio naši atleti na ietošniem evrop- 400*m, ampak tudi v štafeti 4 x 400 m, skem prvenstvu. vndimo tudi iz tega. da imaio že na Na letošnjem prvenstvu Evrope bo začetku ------------- —1^------------- = _ —'-----r. Holandec De Bruyn (46.85). Vendar bodo imeli poleg Tossi i a in Consuliniia gotovo glavnn besedo Švedi (Nilsson. E rikš-son) m Fmci (Partanen. Niavist) ki Na letošnjem, prvenstvu Evrope, bo začetku "sezone "poleg"" Camusa ‘še“Š ,Na krajši progi 110m je letos šest 80 VSI lani dosegli mete preko 49m. od vodilnih držav nedvomno manjka- tekmovalce, ki tečejo na 400 m pod atletov doseglo rezultat 15 sekund V kopju trenotno vodi Finec Hyvti- prisUtiaett5udi S satllitekeVdrlave r- (Bally 49-L Schewetta 49.2 4a®SSi> to ^stortoo "o^ar^tif'1 z rMultatom 72.60m na drugem — Češkoslovaško (ista ie že prepove- RTudf9na' 800m .ie letos precej fran- ]e Angleži (Grimes* ”Barkwal'. ‘Parker Swi)U.^engtson^lelA^^^Tudi^v 1 tei dala vsem svojim športnikom _ nas to- coskih tekačev na vrhu lestvice Prvi m. riilaieth) m dva Francoza -7 znani panogi se bodo med seboj pomeril i Pati 7 v zapadnoevropskih državah), je Clare z 1:51.4. drugi je Anglež Nan- desetorpbojec Hemrich . ter izvrstni samo Švedi in Finci, saj imamo med Poljsko. Romunijo m Madžarsko (ki keville z 1:53.6, nakar slede trijp Fran- francoski zaprekas Mane, ki je bil lansko desetorico kar štiri finske, pet se tudi ne sme udeležita evropskega cozj (Simone 1:54.6, Datcheuks 1:54.7 laj1 rezultatom 14.4 na evropski de: švedskih in samo enega ruskega me-sampionata v plavanju) da ne bodo in znani Hansenne 1:55.0). Seveda s setonci tretji. V tej panogi so naši talca sodelovale na prvenstvu Evrope v tem še ni rečeno da bodo Francozi atleti najslabsi in zaenkrat nimamo |ia4eoStVvlogo "" ^toprogaši Sašfh ^zapSev’ vsaj toptinil S V SKOKU V VISINO SO FRANCOZI prav gotovo švedska ekipa, poleg nje Aberg Bengtson. Lingrad Wolfbrand. oisano normo — 15 sekund 0rtHčtofi00Prii^ifli7nCpMfieterNi-0^mi Strand lP drusi ?aenkrat' še molčijo, Na dolgi progi 400 m ie na čelu Ze na začetku letošnje sezone ima-»Lin? Prav gotovo pa ie da bodo. Franco. Francoz Tureau s 54.6 (lani ie bil to Francozi kar pet tekmovalcev ki 5,0 ,m2?n E°¥ nudlh, mocan odpor, če lih se ne šesti s 53.1), sledita znana Italijana skačejo zreko 1.90 m. Najboljši ie pa_ si poglejmo kakšne izgiede imajo bodo popolnoma nadknlih. Filiput in Missoni s 55.2 odnosno 55.4. Thiam Papa G; Galo, ki se je z rezulta- daljah 100 in 200 m jugoslovanski at. l^il nai letošnji lest\ici leti naibrže ne bodo odločilno pose- j” C™ r,™« gali v borbo za vidnejša mesta. Nor- ,,M?™a-,f"aff: VJ+t, -ar Ce3 mgle^amn^ti^nom! 2v?di^,2da n? poTnamo razen tega pa jf sezoni jih tudi lani ni dosegel noben jugo- prezgodna., da^ bi Jah^podah^ka- mesto . Bruselj teJ Drogi odločilno besedo. NASI ATLETI SO NAJBOLJŠI V METIH slovanski atlet ‘Vna’wfm sto lani kršnekoU zaključke Tudi o Hancu ie Najmočnejše smo letos . .— ... - - ize z rezultatnrr množico izvrstnih Šved- 15.35 uvrstil na trinajsto mesto Žerjal 14.37, tretji je Francoz Epale (14.22) ------ ------- v metu diska na tretje mesto (51.61), četrti Anglež Gros (14 15) peti spe Gubian pa v metu kladiva na četrto Jugoslovan Fetranovič " (1412) ~ ' spet ----....- Dasi- ravno lanska vodilna tekmovalca — S: EisiEISf S5S ESHVF- ni Donald Mc Bailev z izvrstnim ča- Linctouist. Bergauist. Aberg Bengston totov Nedvomno je. da bo Šarce vic V som 213 Drug' najboljši rezultat ima m drusi svedski mojstri, ki so lani t>voj letošnji _ rezuH Francoz Bally in sicer 21.6. ravno_to- vsi dosegli rezultate pod 3:49.0 letos izboljšal m se„nevarno liko znaša norma za. to progo.. Dya šef.nimajjj oficielnih rejuliato^ ^ Jvropi^ M ^ levici .Islandec JMinger- Svedov in mesta na letošnjem evropskem prven- lita med orvo v avropi. da bo Šarčevič V skoku s palico je pred kratkim 5 lahko še Dostavil nov evropski rekord Šved pri- Lundberg z rezultatom 4.38. Drugi je si na letošnji lestvici Islandec Briinger-za dosego najboljšega son s 4.21. tretje in četrto mesto de-’ Danec Stiernild in Finec Olenfus Liri.z,nčf>či nurma za lu pruxu. uva » v* , » ___ - tekmovalca sta dosegla rezultate 21.7 dvorano ie. da se bo tudi na teh pro. ustvaril pogoje ______ ___________________ .. in sicer Belgijec Lins=en ter Francoz gah uveljavljala premoč Švedov m mesta na letosr.---------------- ----------- -........— ------- ------- --- -------- -----, minuti nozneie na zabile Ajdovščina Camus Sledi" Anglež Lewis z 21 8 ki Francozov ter odličnega Reiffa in stvu z. rezultatom 4.10m. Višino 4m so lc- mmuti pozneje pa zabije Ajdovščina umus. ..A,tojez 1»^ letošnji Slikhuisa. tako. da naši tekmovalci tu- Se večje izgiede kakor pri krogli tos ze preskočili trije Finci (Kataja lestvici rnd Y> sekund di tu nimajo posebnih izgledov. imamo -letos v kladivu. Izvrstni Mad- Pitkanon m Pironen) dva Francoza lestvici non s...«®rn*r"*b _5«“r biti. Dcc’7-oroenu • TTlrjch (DJ / :9 4:4 6:0. 6:4: Nielsen im : Bnrn--fl 4 3 4-6. 6:1 6:2- TRrirh.N'»lse« : TrcmM. Rerpv 7*5 6*4 13*10* VI/*’”” * D®?,ra^ ,-nean 6:7 3:6. 6:4. 6:3: Bernard : ITIrich 6:3 R*4 6:0. . eo v pr'! f iv151'H rrnp ^rpr^H Savi ter Izlila in v Kodanhi. Mitič osvojil merfnorod- no prvenstvo Dunaja Dunaj, 18. junija. Na mednarodnem teniškem, turnirju za prvenstvo Dunato ie včerai palada. v igri posameznikov premagal Avstrnca Weissa 3:6. 6:0. 7:5. Mitič ^vstrnskega Dsvis cup reprezentanca Huberie 6:3. f?:l. D=nes ie Mitič v finalu premagal Psi^do in t3ko _ osvojil _ mednarodno prvenstvo Duna-ja v tenisu ined posamezniki. Prvenstvo LR Hrvatske Magreb, 18. jun. Včeraj se je začelo atletsko prvenstvo LR Hrvatske. Nastopili so najboljši tekmovalci in tekmovalke iz Zagreba, Osijeka. Varaždina, Karlovca in drugih krajev. Doseženi so bili nekateri odlični rezultati in postavljeno je bilo več rekordov Djurica Borovec je dosegla v metu diska s 41.56 m najboljši letošnji rezultat v državi in nov rekord LR Hrvatske. Milica Šumak je v skoku v daljavo prav tako postavila s 4.38 m najboljši rezultat se je odlikoval Belec v metu kopja z rezultatom 63.80 m, kar predstavlja tudi letošnji najboljši rezultat v državi. Strar* Tisk Tiskarne »Slovenskega aoroCevaica« e LjuDlJam — ong/iv,,rrn nennik igoi t*reSern — uredništvo m uprav* Ljuoljana • .ikozarjeva ulica ieieion 33-tia, Ob nedeljah popoldne 55-22 do 26, Čekovni račun uprave iL 6-90603-6 a Celoletna naročnina 144 din, polletna 72 din. četrtletna Sb din.