OZDRAVLJENI BOLNIE. Bogati Ijudje imajo kjub svojemu bogastvu včasih tudi vse mogoče težave in bolezni, c katerih, livala Bogu, revež nič ne ve. Kajti mnogo je takih bolezni, ki ne prihajajo od zraka, ampak izvirajo iz polnih kozarcev ia skled, iz mehkih naslonjačev in postelj. To je izkusil tudi bogataš, o katerem hočem tu pripovedovati. Celo dopoldne je sedel v na« slonjaču in je pušil tobak, če ni bil prelen; ali pa je gledal skozi okno. Opoldne pa je la jedel kakor mlatič in sosedje so Cesto ugiba« li: »Ali je zunaj vetsr, ali pa naš sosod tako piha?« Vse popoldne je jedel in pil, zdaj kaj mrzlega, zdaj kaj toplega, brez gladu in brej teka, zgolj iz dolgega časa, do večera. Nikoii se m moglo prav reči, kje konča obed in kje se začne večerja. Po večerji je zlezel y posteij iti je bil tako utrujen, kakor da bi bil ves dan kamenje nakladal ali drva cepil. Dd takega življenja se je silno odebeiil. Do |edi in do spanja ni imel pravega veselja in dolgo časa mu je bilo tako, da ni bil no prav zdrav in ne prav bolaa. Če ga je kdo yprašal, je imel 385 bolezni, narnreč vsak dan drugo. Vsi zdravniki v mestu so mu.mofali svetovati. Polne čebre zdravil je popil in lebroj praškov zavžil, tako da so ga za šalo jnenovali dvonogo lekarno. Ali vsa zdravila nu niso nič koriatila, ker ni slušal, kar so jau zdravnikl naročevali. Rekel je: »Cemu em bogataS, ako bl moral živeti kakor pes ii zdravnik me za moj denar ne bi hotel >zdraviti?« Nazadnje ]a doznal za zdravnika, fci je stanoval 100 ur daleč proč. Pravili so fe njem, da je tako spreten, da bolniki še Mdravijo, če jih samo prav pogleda in smrt )e mu izogne, kjer ga le yidl. Do tega zdravj&lka je dobil zaupanjo in mu Ja pismeno opilal svoje stanje. Zdravnik je kmalu spoznal, kaj mu manjka, namreč ne zdravil, ampak pmernosti in gibanja. Mislil «1 je: »CakaJ, tefee bom hitro ozdravil!« Zato mu je pisalt »Dragi prijateljl Hudo je z vami; ali pomagati Vam morem, |a hočete slušati. V trebuhu imate hudo zver, liamreč zmaja s Bedmimi gobci. Z zmajem Inoram govoriti osebno in zato morate priti k meni. Ali ne smete se voziti, niti jahati na drugem konjičku, kakor na tistem, ki Vam ga, izdela čevljar. Drugače pretresete zmaja In odgrize Vam čreva, kar sedem hkratu. :— fc>alje tudi na smete večkrat jesti ko dvakrat tia dan po en krožnik sočivja, opoldne še pečeno klobasico ter v jutro meseno juho. Ce ijeste več, tedaj se zmaj odebeli, tako da Vam ¦aduši jetra in krojač Vara ne bo imel vee banogo primerjati, pač pa mizar. To je moj hasvet. Ako mu ne sledite, ne boste več spoInladi slišali peti kukavice. Napravite sedaj, kar Vam je drago!« Ko je bolnik to čital, si je takoj dal mazati Ikornje in še drugo jutro se je podal peš na pot, kakor mu je to zaukazal zdravnik. Prvi dan je šlo bolj počasi; še polž bi ga bil lahko prehitel. Če ga je kdo pozdravil, mu ni odEdravil, in če je kje lazil kak frviček po poti, tega je pohodil. Pa že drugega in tretjega |utra se mu je zdelo, kakor da ptički še niso Bikoli tako lepo prepevali kakor danes; rosa le mu je videla tako sveža, trava tako lepo relena in vsi Ijudje, ki jih je srečal, so bill tako prijazni in on sam tudi. Vsako jutro, ko je zapustil svoje prenočišče, je bilo lepše In on je hodil lažje in veselejše. Ko je dospel 18. dan v mesto, kjer je bival zdravnik, mu je ktlo tako udobno in prijetno pri srcu, da si Je mislil: »Nerodno ito, da sern baš sedaj ozdravel, ko sem prispel do zdravnika. če bi tn! vsaj m?.lee Sumelo po ušesih ali kje trgato po udih!« Ko je stopil pred zdravnika, ga je ta prl|el za roko in rekel: »Zdaj mi pa vse natanIno povejte, kaj Vam ]«!« Tedaj je odgovoril: Gospod doktor, meni, hvala Bogu, ne manjka fcii, in če ste Vi tako zdravi kakor jaz, me bo veselilo!« Zdravnik Jo rekel: »Dober duh Vam je svetoval, da ste se držall mojega naIveta. Zmaj je pogfnil. Imate pa še morda kakoga izmed njegovih mladičev v telesu, tato morate spet pe5 domov ter dajte doma pridno žagati drva, ko tega ulhče ne vldi, ln ne jejte več, nego Vara zapove glad. Tedaj mladiči ne bodo mogll dorasti in laliko po¦tanete star mož.« Pri teh hesedah se je zdraynik n.ismehnil. Bogati tujec pa Je rekel: — »Gospod zdravnik, razumem Vas prav dobro In hvaiežen Vam bom.« Pozneje se ]e natanCno držal nasveta ter živel 87 let, štiri melecein deset dni zdrav kakor riba v vodl. Vsako leto je poslal zdravniku kot pozdrav ItDO vsotn deaarjeu ROŽA. 1. Krasno razvita, roža cveteča, v moji gredici rasteš rdeča 2. Ti si najlepša moja cvetica, krasna, dehteča cvetja kraljica. 3. Kadar te zjutraj solnce obsije, radosti srce vselej mi bije. 4. Ljuba in draga si ml na svetu, zalo razcvitaj v vsakem se letu. 6. Čuval ta bodem vsake nesreče, ¦ da mi le kažeš cvetje rdeče. ODEOD JB LILIJA. D. P. Sveti Jožef, Marija in Jezušček so potovali v Egipet. Pot je bil pust in peščen. Jezuščku pride v čreveljček droben kamen, da se je moial sezuti in stopiti na gola tla. Tam, kjer je stala bela Jezuščkova nožica, io pognala iz peščene zemlje lepa in neznana cvetiica — bela lilija, znamenje njegove angelske nedolžnosti in čistosti. — Po narodni legendi zapisal Ivan Trdina. IJJ POTHM? Sveti Filip je nekoS dospel v mesto, kjer Je bila slovita visoka šola. Posetil ga je mladenič, katerega J3 svetnik poznal že od prej, in mu Jo pripovedoval z velikim veseljera in prav na dolgo, da so mu starši dovolili študiratl. Izbral si je študij prava, prišel v to mesto in sedaj se no bo strašil nobenega truda, da more svoje učenje prav kmalu in dobro končati. Filip je mladeniča potrpežljivo in prijazno poslušal. Ko je ta končal svoje dolgovezno pripovedovanje, je svetnik vprašal: »No, in potem, ko boš imel študije dokončane, kaj se bo tedaj zgodilo?« — »Tedaj bom postal odvetnik,« je rekel mladenič. »In potem?« je zopet vprašal Filip. »In potem,« je nadaljeval mladi rnož, »potem bom vodil razrie zamotane in težavne pravde ter bom s svojo zgovornostjo, s svojo marljivostjo in razsodnostjo opozoril ljudi nase. To me bo naredilo slavnim.« — »In potem?« je vprašal svetnik dalje. »In poteiri,« je rekel mladenič, »in potem mi bodo gotovo povorili kako častno, javno službo. Tudi blaga in denarja mi ne bo manjkalo.« — »In potem?« je hotel vedeti svetnik zopet. »In potem,« je posegel mladenič zopet po besedi, »potem bom v ča&ti In blagostanju imel udobno in čislano življenje". Z mirnostjo bom lahko čakal prijetne in vesele starosti.« — »In potem?« je vprašal svetnik še dalje. »In potem,« je rekel mladenič, »in potem — in potem — potem bom umrl.« Tedaj pa je Filip vprašal s povzdignjenim glasom: »In potem?« Mladenič ni odgovoril. Molče Je odšel. Ta zadnjl »In potem?« ki mu ]e kakor strela segel v dušo, mu ni mogel i« epomina. Kmalu nato je zapustil mesto in Je sklenil, da bo najprej skrbel za blagor svoje neumrjoCe duše. KOPANJE. Kopanje Je lepo in zdravo, all paziti Je treba. Dril se tehle pravil: 1. Ce ne znaS plavati, ne podaj se r globoko vodo. Ne zanesi se prl tem na to, da te bo že kdo izvlekel. Morda te baS nihče ne vldi, ko se utapljaš, ali pa si ne upajo za tabo. 2. Izogibaj Be vrtincev ˇ vodi. Tam tudi" dober plavač komaj uspe. 3. Ce si sit, ne hodi t vodo. Kopanje kar po Jedi Skoduje, lahko U postane slabo In se ti pripeti nesreča, A. Ne skači v vodo, kjer natanCno ne poznaS, da ]e dovolj globine. Marsikdo sl ]e že dobil krvavo glavo ali Se kaj hujšega. 5. Ne plavaj predolgo, daj si vmea dovolj odmora. 6. Ne bodl predolgo v Vodi. če že Jinaš 5asa dovolj, solnči se vmes, potem pa zopet pojdi sa kratko dobo v vodo. 7. Ko nehaš s kopanjem, osuši se dobro. Nikar se moker ne obleči, ker si labko nakoplješ bolezen. SMEŠNICE. Veselo potovanja. Tone, Ivan in Drago so dabili v dar šotor ter so se v počitnicah podali na potovanje. Po noči so spali zunaj na prostem v svojem šotoru. Vse je bilo lepo, samo če bi ne bilo sitnih komarjev. Dečki so od njih zelo trpeli. Neke noči je zbudil Tone tovariše in, kazoč na par kresnic, ki so zašle v šotor, je rekel: »Jutri se vrnem domov. Zdaj letajo komarji že celo s svetiljkami, da nas lažje najdejo. :— Tega ne pretrpim. Ve si pomagati. Tik table z napisom »Ribarenje strogo prepovedano« sedi Janezek, ima na trnku črvička ter pridno lovi ribe. Obi činski stražar ga prime: »Ali ne vldiš napi« sa, da tu ne smeš loviti rib?« Janezek: »Saj ne lovim rib, učim samo čr* vička plavati!« Ni pomoči. Mihec: »Oče, en deček iz mojega razreda je danes rekel, da sem videdl praT tako neumen kakor ti.« Oče: »No, in kaj si rekel ti?« Mihec: »Nič, bil je prevelik —.« Pojasnilo. Prvi deček: »Čemu neki prid* jo piščeta iz jajc?« Drugi deček: »To je vendar jasno = k«t sa boje, da jih ne bi z jajci vred skuhall.« REŠITSV NALOG. ] b b r 8 1 r 8 e r l e t e 0 t S A R D F, N K 0 e n tn a n u a P D a a r a h a G|fo R 0 ft |n" 1 b t r 0 e 0 T b c k a NOVE NALOGE. 1. Dopolnl prazne prostore s črtamf, kl ftfc do od igoraj navzdol čitano ime aloveaak«g* pesnlkal t m d m T m t T 0 a r 1 r T r a — — — 0 0 V k z n e 1 n 0 a a 0 a s t. Položl na odprtino steklenice vžlgallco, ki Jo v sredl nalomiš, da tvori pravi kot. Na to vžigalico daj potem novec, ki Je manj-i ši od odprtine steklenice. Kako napravimo, da pade novec v steklenico, ne da bi se dotaknili ne novca in ne steklenice? 3. Dvema možema je vsakemu drugače ime; kako se zoveta? 4. Pet mož, pa so itiri duše; kako j« ti mogočaT. . .