LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politične ekonomije — II. del ZAKON POVPREČNEGA PROFITA Zanuslimo sd sedaj, da znaša ipri fcapi-lalu 200 k (lastna oe>na) 120. Povprečnd profit znaša 60. Tedaj j-e iprodzvodma cena 120 + 60 = 180. Pni ikapitaki 300 ie laluko to razinerje: k (lastaa ceaa) l"0. Povpreč-ai profit zaaša 90. Froizvodna cetna pa i70 + 90 = 260. Ce boeta ti dve blagovni ronožiind d.eja.nsk© prodaad po teb. cenah, realizisrajia laiko I ikaJsor II fcaipitad, ne glede na rozJično lastno ceno, enak, po-vprečni sprofit. Vsaik si je na 100 vlože-nega (ite pa potnošeoeKia) tka>pitala pri-svojil 30 profata. sCene, kd inast&nejo s -teio, da se izra-eiina poviprečje razdiianih profitnah. mer različaiih. proiz-vodnili področij im to po-viprečje prišteje lastmim oenam razmih pioiizTodmali .podrodii. eo prodzvodne cene. Predpo&tava zajnje je obstoi splošne pro-Etne miere, zarajo pa je zopet prediposta-Ta. da so profiitne mere v vsakem po-sebneni proizvodnem področju že reduri-taae na ipovpreone meire vsaJta na svojem podroeju ... Prodzvodaa cena biaiga je torei onaka ajegovi las+ni ceni pdius profit, kd fi ga odstotno prište.jeiao v skladu s splošno pnofitno mero in je enaka flieni lastni ceni .plus povprečni dobdčeik.c (Kapitail III. str. 118—119.) Netkai najpre} pa Marx za-kljueuje: »Rarlični kapitalisti so tu v ta-k«n raizmerju. koliukor gre za profM. ka-kor da eo samo deloJ&tTJd kaikšne delna-ške družbe. kjer se deleii p-ri profitu delijo euakomerno -v raizmerjm do 100 im ee zato ra^likujejo za reuzliene kapitaliste samo po velLkoisti kapitala, Jci za ie vsak Tložiil v celotno podj«tj€. po n.jeffovem sorazmeriiem deležu y co- T"r"oni .profit ne izvira iz razvner i.n po- v neke proizvodne veje. Izvdra iz r in pnjoiev. pod k^terimi proi?- ves družbenii ka.pdtal. Te raziner« pa ¦;o ravnovesje fkj Ka ie trefca razn-pogojjio. diinajničiio) v razdelilvi ka- pitala, tojej dr.užibeiiesa dda, na' razne proizvodne veje, neko sorazmorje t or-Saaizaciji in razvoju družben.e proizvod-nije. Samo določeno s.orazmerje v razpo-redu 6kiUiPiue.gla kapditala na raizne proLz,-Todiiiie veje za^otavlia tako razmierje ined ptMi.udbo iin oovpraševaniem po blagru, da nje^ove tiine ceme aihajo okoli .proizvod-ne ceae, da torei realizirajo Jsa:pitaldstu nje#©vo ena.kopravxi.ost v razdeldtTi .pro-fita —• povpreond iprofit; poviprečmd profit, to je splošno povpreč-no mepo, s iposiredovaujem katere ta n&-stane, izraža eploš-no družbeno stopnjo delovne storilnosti. Kaie, na kakšini ravai je vsa proizTodinja fflede teliničtte razvd-tosti ald iH>traiiije or?anske stnnktuire pro-izTajalniih sredstev in živega dela. Tako se v proizvodiad ceai, konono pa v povprečnem profilu. ki ie njena bi-stvena, odreiajooa prvina.. zdruiiuie vefi zakondtostd. Proizvodna cena omogoča emakopravnoeti kapitalista v razdelitvd profita ob poffoju razvoja vse družbene prodzvodnie, neko sorazmerje v nje.n«m gibanjiu kljub anarhiji, kd vlada zunaj. Ta zaikondtost pa del.uje kot ekonomsko siljeaj« k dvi'RaiUiiu delovne storilnos-ti i;n zniževan.i'U la.stne cene, ker se uvel.iavlja s s.peeifičndm mehan.izmom konkuranoe in boja vsake.^a ka.pLtalista za najvišio pro-fitao me-ro. Ko pa Je tržna cena daoia. je ta profitna mera, pokateri povečuje vred-no<;t vsak individfualn.i kaoita]. dolocena z njejfovo lastno ceoo. Kolikor ie nižja, toldko je tudi profdtna mera, ki io rea-li-zdra.l, vdšja. Vrednost in proizvodna cena Naj s-e razinerja med vreduostjo in proizvodno oeno samo dotakneino. Proizvodna cema je, ka.kor emo vddeli, vrednost, vendar v preobraženi obliki... kot proizvod kapitalističnih zaionov pri-dobivanja. Ta preobrazba nastane v okvi-ru proizvodnih vej zaradi uči.nikovanja splošne profitne mere, to je zakona o po-vprečnem profitu. Porprečni profit )e tu prvina. ki vnaša te zakonite Tnodifikacije. vpliva na nujno odmiikanje tržinih cen od vrednosti in na njihovo ffibanje okro? taikesa srospodar-skesa dejstva. ki v povprečju nudi po-vprečni profit v vseh Droizvcnlnih veiali. Vsa ta razvrstitev vretlnosti oziroma pre-sežne vrednosti pa se dogaia med proiz-vodnlmi ve.ianii. med kanitali Taxnih pro-izvodnih vej. Ne odoravlja vrednosti kot nbjektivne velako^ti blagovne proizvodnie. Ni ie moa-oče prekoraciti. Te spremombe «e torej d-ogaiaio v samih proissvedenili blaffovnih vrednostih. Imeli smo tak prkner: Veja A =Veja B Veja C Kapital 80 + 20 70 + 30 60 + 40 Prese5na vrednos* 20 30 40 Vrednost 120 130 140 Konkurenca med vejami je izravnala ta razmerja. z izemačeniem tndividualnih Drofitnih mer v 6plošno profitno raero i'h fe prevedla v proizvodno ceno. Tu bo splošna profitna mera 30%. Tedai imaruo: Vjeduost PreSzvodna ... blaga cena Oduuki Veja A 120 130 .+ i0 Veja B 130 150 — Veja C 140 130 —10 Skupaj: 390 590 Kaikor vidimo, siktipna množina vredino-sti (390) ni prekoračena. S proizvodno ce-do, to je s povprečnim profitom, je dru-gače razporejeaa med razmiai Tejami... dmgače je realizirana. Proizvod veje A je vreden 120, proda pa se za 150, za 10 več. Ta veja pa iina najviijo org-aasko sestavo kapitaia. ki je nad povprečjeia sestave voega kapitala. Vidiino, da reali-zira večjo množino vrednosti. kakor pa znaša vrednost njenega proizvoda. Nasprotao se dog-aja z vejo B. 'Vrednost njenega proizvoda znaša 140. Realizira pa samo 130. za 10 inanj. Ce natančueje po-gledaino, bo'ino ugotovili, da ima ta pro-izvodna veja fližjo orjfansko sestavo ka- • pitala kakor pa je družbena sestava. Rea-lizira manjšo vrednoet t razmerju do de-ja.nske vrednostd njeuega proizvoda. Tuikaj je dejansiko govora o meh-auizmu preporazdelitve pre^sežne vredmosti. Ta primer ikustrira to zakonitost. Pro.izvodne veje. katerili povprečje orffanske sestav« kapitala je višje od družb*ne sestave, realizirajo večjo množino presežne vred-nosti, kakor pa jo dejansko proizvajajo. Veje, katerih povprečie orffaoske sesta-ve kapitala ie nižje. kakor je drnžbena sestava, realizirajo manjšo množino pie-sežne vrednosti, kakor je tista, ki jo pro-izvajajo. To prelivanje vrednosti — presežne vrednos'ti — znotraj celotneffa kapitala pa ae poiae-ai njea;ove neenakopravnoeti v razniih vejah. Ni privilegij kapitala t vejah višje sestave nasproti vejam nižje sestave kapitala. Nasprotno šele astvarja enakopravnost kapitala kot kaipitala — da kapital n*odvi«no od p^slovne aktJT-nosti dobi enak del y ra^.delitvi poffače, ki jo mesi iz.koriščanie delavcev... ena-k" delež v presežni vrednooti po svoii veli-kosti. In tako dalje. e) Konkurenca Konikurenca med kapitali je bislveni instrument, s kalerim se uveljavi ta za-konitost povprečne profitne mere in ves mehanizem kapitalističneKa sospodareike-ga življenja. Njeno učiokoTan je ima v kapitalizmiu dvojni poinen: prvi se tiče razmerja m«l kapitali znotrai V6ake proizvodne veje, drusrt pa se tiče raztneria med kapitali razn.ih proizvodnih vej. Konkurenca med kanitali znotraj posameznih ve; V neki proizvodni vejj posluje raanj a.li več kapitalov. Vsak izmed n jih je različno velik. različno tehn.ično oprem-Ijen in ima dru^račne poeoje bivanja. Vsak posamezmo proizvaia fcla^o. ki T6t"-buje različne količine opredmetenesa de-1a. torej: ra^ne indivkiualne vrednoHi. Tržna cena za vse blago te vrste... je enaka. Kdo je n}en resulator? (Nadaljevanje na 20. strani) NASA SKUPNOST stran 1Q 18. VIII. 1957 J-i7 LJUBISAV MARKOVIC: Tečaj politične ekonomije — II. del (Nadaljevanje z 19. strani) Vztmiiuuo. da je prišlo do fonniranja 6plošne profitne inore. Kapital te veje realizira torej povprečna profit. To po-mtji.i, da ie vreduost prodzvodov te veje preobražeiia v prutizvoduo ceno, ta pa od-reja tor i to tržno ceno za blago te vrste. Nadalje vzenikuo, da je tržsia cena eoaka proizvodni ceni, ker sta v taikein raz-inerju tudi ponudiba in povpraševanje po blagu. Del tržne cene — povprečni prof.it — naiii je torej znan. Kot od zuuaj vsiljena Teliiko6t jfe dan z razmerjem nied celot-niim kapitalom in eelotnim profdtom. Kaj pa je s tistim deloin, ki poroeni lastno ceno. Kdo uravnava njeno veli-kost? Ta deJ cene, lastno ceno odreja po-Tptečna raveu delovne storiLnosli, ki jo gdrofitni meri, ki velja za to vejo kot celoto. Te raz-liJce pa ne ustvarja neposredno povprečni profit. Nje^a upošteTanio kot daao veilikost, na primer 30. To raaldio ustv&rja lastna cena. Vzemimo, da je v tej veji pet kapdta-Iot — od I do V. Vsak velja kot 100. Povprečmi profit je 50. Tržna ceoa, po ka-teri se to blago prodaja... 80. Razldčne pa so lastne cene. Na primer: Kapital I n m Lastaa cena 40 45 50 Profit 40 35 30 Tržna cena 80 80 80 IV V 55 60 25 20 80 80 Poglejmo ta razmerja. Saano profit ka-pitala III se krije s povprečndm profiiom. Njegova lastna ceaa je 50. Vse dru^e so dru^ačne in zato so druffaone tudi mno-ždae profita. V osnovj nam kaipi'tal III s svojim predujmora, organsko eesiavo, naglico obračanja itd.... pomeni družbeno po-trebni kapital za to vrsto proizvod'nje. Fooseblja družbeno potrebne delwne po-goje oziroma potre'b«o družbeno delo. KapHal I iin kaptital IT poosebljata UKod'nejše pogoje, kakor so družbeino po-tr^bni za io vrsto dela. Njihova delovna etorilnost je Tečja. za.to povečujeta vred- uost po višjd nien, kakor je povprečna proiitua inera. Razea povprečuega proLd-ta dofoiia tuda pres«žni proiit: ka.pi.ta/1 I celili 10, a kapital II 5 (presežai profH). Naiprulao se je zg pn kapitalu IV in kaputalu V. Delujeta v posujili. ki 6O pod pavprcčno ravnijo v deiovni storil-nosti. Ta dva kapitaJa ne pousebljata »družbeiio potrebuesa dela«, tejnveč tro-šita več dola ('miniulesa in živega), kaikor zuaša ta potrebna povprečna veliikost. Dejans.ko njun:i lastai cend ne moreta bifci pn-ziiiand kot diružbeno potretbni, niti ne dobita takega potrdi.la. V njunem ra-ounu se to pokaže kot ujuna slabost — iiesposobnost, da bi ustvarila povpreeni profit. Dodatek k njihovd ceni (profit) je manjši kakor povprečnd profit: pri Itapi-, talu IV 7.a 5, a pri kapitahi V za 10. Na tem terenoi &e razvija konkurenca med kapitali neke veje. Nj€n predmet je lastna cena, Prav ta jim je le v njibovi neposredni dosegljivosta, ker s€ iim splo-šna profitma mera vsdljuje kot zunanje primoranje. Zato je trud vseh usmerjen k temu. dh večjo mmožiflo profita (40 m '&). Možno&ti za njnno rast im tehnično aiz.popo]iijevanj.e so največje. Torei tudd za povečaaije proizvodnie bla-ga. Zato pa morata širiti tudii prostor za svoje blago. Kako? Ceno lahko znižujeta: delno zato, ker tudi po ceni. ki je ndžja od SO, veoidarle priisvajata dobvček po stopnji, ki je iznad povpreonc. delmo pa zato, ker imata zaradi tebnične?a ebo-nomsikesa napredka, boljše kombinacije druibenega dela in večjega obsega pro-izvodinje še n.ižjo lastno cemo in tudi po zmižani iržni ceni dot»Ma presežni profit. Ce bi se trana cena znižala na 70 dn bi kapitala I im IT znižala svoji lastni ceni denaino: I na 30, a II ua 55, bi še naprej prisvajala e^naike množitie profita, kakor tedaj. ko so biile tržne cene W. Kai pa se tedaj zgoda s kapitaloma IV in V. Ta dva prisvajata še manj profita. Ntuna vi-soki lastnj ceni... se TK>časa pribld^aTata tržni ceni. Možnosfci za aknnniiaciio so čed«lje maojše in ... na vidiku je zanju bnnkrot, Naj skilenemo. Konikiurenca ˇ sama veji se vodi okrog razdelitve doiniCka. ki pri-pada tej vcji po zakonii sološne profitne mere. Zaio je njen predmet lastijg ceoa. Spodbuja napor za dvi'? del