ezna. Štev.: X Din.
Poštnina pavšetllnanct.
štev. 8.
LjubBjasiaj v soboto 10. feferMapja 1923.
Leto 1.
Izhaja vsak dan oh 3b pop. razsn nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina:
ta Ljubljano .	.	. Din 10'-
po pošti...........»12 -
sa inozemstvo .	.	.	22'-

Oglasi po tarifo.
EiJUDSKI

DNEVNIK
©Basilo	Ljudske Stmagike-
wwBmsm
Rapallska pogodba pred ratifikacijo.
Nefrantiranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. H. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna uika štev. 5. Telefon št. 423.
LJUDSKA POLITIKA.
Mnogo se govori, še več pa kriči o ljudski politiki. Ali jo imamo? Ce si natančno ogledamo naše politično vrvenje od prevrata naprej, moramo žalibog reči, da vsaj doslej nismo imeli nobene politike, ki bi zaslužila ljudsko ime. Pač pa smo imeli mnogo zlorabe ljudskega imena in ljudske zaupljivosti. Zloraba ljudstva za politične namene ožjega kroga politikov, je baš nasprotje resnične ljudske politike.
Kaj je politika, ki res zasluži častno ime ljudske politike ? To je politika, ki je istovetna z doslednim ?n pamentim delom za splošni blagor. Vse drugo, kar ni srnotreno delo za splošni blagor, pa se hvalisa kot ljudsko delo ali ljudska podtika, ni nič drugega kot sleparija in pesek v oči.
K bistvu ljudske politike spada, da ne dela samo za tiste, ki kričijo in glasno zahtevajo, temveč osobito za tisto, ki molče in delajo in stokajo pod težo življenja in ki tvorijo veliko večino ljudstva. Zanje treba delati v prvi vrsti, ker so s svojim delom, s svojim razumom za red in zakonitost in s svojo produktivno žilavostjo narodu najbolj koristni in tvorijo Jedro in delo naroda. A baš zanje se takozvani ljudski politiki prav nič ne zmenijo, razun pri volitvah, ker imajo največ krogljic. Po volitvah pa ostane vse pri starem in zmagovita „ljudska*1 stranka deli nagrade in korita svojim klikarjem m priganjačem, za ljudstvo se pa ne zmeni. Milijon Slovencev lahko to potrdi. Saj ni treba misliti daleč nazaj.
Naš narod nujno potrebuje ljudske politike. Dosego te ima v rokah ljudska večina. Naj se tega zavedajo tisti, ki molče. Njihove krog-jjfce bodo odločile volilno borbo 18. marca. Ako ne nasedejo vnovič političnim šarlatantom, bodo stvar-uikl resnične ljudske politike. Ako jim pa znova nasedejo, bodo svoji lastni grobokopL
Kronski svet.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Včeraj dopoldne se je vršil na dvoru kronski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri, ki se nahajajo v Belgradu. Na seji se je poročalo samo o zuna-njem položaju, vendar pa se ni vodila nobena razprava, ker ni seji prisostvoval zunanji minister dr. Ninčič, ki je bolan in ne zapusti stanovanja. Notranji minister Vujičič je podal obširno poročilo ter je sklenjeno, da se pooštre odredbe za zboljšanje razmer v južni Srbiji. Vojni minister je poročal o stanju vojske in je stavil predloge za izpolnitev vojske.
atentat sem eniškega
HEKTORJA NA METROPOLITA.
Varšava, 9. febr. (lav.) Bivši rektor pravoslavnega seminarja v Cholmu, arhimandrit Smaragd La-piszenko, je izvršil na metropolita pravoslavne cerkve na P oljskem, Jurija Jaroszewskega atentat, ki mu je metropolit podlegel. La-piszenko je storil to iz maščevanja, ker ga je metropolit zaradi neizpolnitve njegovih naredb suspendiral od službe.
ST. MARGHERITSKE KONVENCIJE.
Rim, 9. febr. (Izv.) Danes je bilo rimski zbornici predloženo poročilo zunanjega odbora o st. marghcrit-skih konvencijah z Jugoslavijo ih razdeljeno med poslance. Debata se prične jutri in jutri bodo konvencije najbrže tudi ratificirane. Poročlo pravi, da te konvencije izpopolnjujejo rapallsko pogodbo in priporoča ratifikacijo, da se more čim prej razviti prijateljsko razmerje med obc-
Belgrud, 10. febr. (Izv.) V Bel-grad j« došel glavni tajnik turške delegacije v Lausanni Rifat Safti bej, ki ni hotel dati nobene oficijelne izjave ter je izrazil samo svoje zasebno mnenje, da se položaj ne more smatrati za preresen, ker je Turška še vedno pripravljena za sporazum. Ali bo v tem uspela, se bo videlo še tekom meseca. Izmet paša bo ungorski vladi podrobno poročal o konferenci v Lausanni ter ji bo stavil svoje predloge, ki niso nepomirljivi. Rifat bej je izjavil, da ni
MALA ANTANTA IN RUHRSKO VPRAŠANJE.
Pariz, 9. febr. (Izv.) Pariško uredništvo „Newyork Heralda** je po-, vprašalo 'pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu, kaj je na vesteh o udeležbi male antante pri zasedbeni akciji ruhrskega ozemlja. Zunanji minister dr. beneš je listu poslal iz Prage izjavo, v kateri ponavlja svoje izjave v češkoslovaškem parlamentu, da ni mala antanta nikdar odklanjala uveljavljenja svojega vpliva pri nasprotstvlh, kjer se je pokazala možnost sporazuma. V sedanjem trenutku pa ne smatra tak korak za primeren. Kar se tiče Češkoslovaške, obstoja mnenje, da je v sedanjih razmerah njena naloga, delati za ohranitev miru in reda v njenem neposrednem sosedstvu ter ukreniti skupno z zavezniki potrebne korake, da se vsak poizkus izrabiti zasedbo minskega ozemlja za kršenje miru v srednji Evropi zatre v kali.
poincarE noče nasvetov od
NIKOGAR.
Pariz, 9. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je včeraj popoldne predsedniku zunanjega odbora izjavil, da ne more ustreči želji odbora, naj bi mu poročal o položaju v Porenju in Po uhrju. On ne mara nasvetov od nikogar.
NEZADOVOLJNOST V FRANCIJI RADI NEUSPEHOV ZASEDBE.
London, 9. febr. (Izv.) V nekem brzojavu iz Pariza kažejo listi na nezadovoljnost, ki se pojavlja vedno bolj v francoskem javnem mnenju radi dosedanjega neuspeha v Fonih r ju. Daily Herald poroča, da je Poincarč ukrenil korake, da prepreči pretečo krizo, ki se pojavlja v zbornici z ozirom na priznano ponesrečen je dosedanjih odredb v Poruhrju. Rečeno je. da hoče Poincare svoje sedanje ministrstvo pretvoriti v koalicijsko vlado kakor leta 1914. Mi-
rna državama, kajit sedanje stanje ic škodljivo za Italijo. Dudan, ki je v parlamentarni komisiji obstruiral proti predlogu, se j c Mussoliniju udal.
ITALIJANI ZAPUSTE SUŠAK.
Sušak, 9. febr. (Izv.) Vsi italijanski častniki, ki stanujejo v zasebnih hišah in v hotelu . ladran ", so -’o-bili povelje, naj koncem tega meseca zapuste Sušak in sc vrnejo na Reko. Ta naredba je v zvezi z evakuacijo Sušaka in tretjega pasu.
izključeno, da sklene Turčija sepa-. raten mir s posameznimi državami, v prvi vrsti z državami na Balkanu.
London, 9. febr. (Izv.) Reuterjev urd je izvedel, da sta se angleška in francoska vlada zedinili glede odgovora angorski vladi na njen poziv, naj se vojne ladje zaveznikov odstranijo. Vladi sta sklenili, zavreči turške zahteve in angorski vlad’ sporočili, da so vojne ladje dobile uc vodil o, naj se v slučaju napada branijo.
slijo, da je bil Tardieu pozvan, da pristopi nameravanemu ministrstvu kot zunanji minister, Poincarč pa bi ostal ministrski predsednik.
FRANCOZI V ZAGATI.
London, 9. febr. (Izv.) Posebni poročevalci londonskih listov slikajo položaj zelo neugodno za Francijo. „Manchester Guardian** kaže na različnost mnenj med vrhovnim poveljstvom in inženirsko komisijo in pravi, da so Francozi v hudi zagati: njihove produktivne zastave jim ne producirajo nič, temveč jih uničujejo.
POZIV FRANCOSKEMU ZUNANJEMU ODBORU.
Pariz, 9. febr. (Izv.) Več članov zbornice, med njimi Tardieu, je pisalo predsedniku zborničnega zunanjega odbora in ga pozvalo, naj nemudoma skliče komisijo.
FRANCOZI GROZIJO Z NADALJNJIMI STROŽJIMI ODREDBAMI
Pariz, 9. febr. (Izv.) Listi menijo, da bo vstrajanje Nemčije pri svojem sedanjem zadržanju imelo vkratkem neizogibno za posledico, da se bodo izvršile nadaljne pomembnejše odredbe. Londonski „Evening News“ pišejo, da bodo, ako bo drž. kancler Cuno vstrajal pri svojem sedanjem zadržanju, gotovo Francozi tisti, ki bodo imeli zadnjo besedo. Ako bodo pa tiste, ki jih varajo, najstrožje kaznovali, jih bode pri tem gotovo podpiralo vse javno mnenje aliiranih dežel.
ZASEDBA NEMŠKIH PRISTANIŠČ?
London, 9. febr. (Izv.) Listi, ki imajo zveze s francoskim zunanjim uradom, pravijo, da nameravajo Francozi zasesti nemška pristanišča, da bodo imeli kontrolo o nemškem izvozu in uvozu. V angleških krogih je vplivala ta vest vidno neprijetno.
POOSTRENI ODNOŠAJL
Berlin, 9. febr. (Izv.) Iz Diisscl-dorfa poročajo, da pošiljajo Francozi nove čete v ruhrsko ozemlje. Francozi so zahtevali nastanitve za na-daljniii 1600 mož. V Ofenburgu sc je položaj poostrii, ker so Francozi odklonili odpoklic svojih straž izpred javnih zgradb in ker so določili policijsko uro na 8. zvečer. Na mnogoštevilno obiskanem socialno - demokratičnem shodu v Bochumu je bilo sklenjeno, da se vztraja v odporu proti vojaškemu nasilju in brani enotnost Nemčije proti kapitalističnim namenom, dokler se ne doseže pametna ureditev reparacijskega vprašanja. Kazni in aretacije se nadaljujejo. Tako so bili v Diisseklor-fu radi demonstracij aretirani meščani obsojeni radi hujskanja k uporu na 30, 15 in 8 dni zapora. V Dortmundu so zopet aretirali policijske uradnike, ker niso pozdravljali francoskih častnikov, proti čemer je celokupno policijsko moštvo vložilo protest. Tudi zveza policijskih uradnikov" v Essenu je izročila generalu Fournierju protest, v katerem se izjavlja, da je odlok o pozdravljanju pravno neveljaven in da so policijski uradniki svobodni državljmii.
ŠTRAJK. ŽELEZNIŠKI PROMET.
Pariz, 9. febr. (Izv.) Železniški štrajk v Mainzu je splošen, vendar pa obratuje vsak dan več vlakov.
Diisseldori, 8. febr. (Izv.) Štrajk na železnicah v francoskem in belgijskem pasu kolnskega železniškega okraja je splošen, osebnih in vojaških vlakov pa je dovolj v obratu.
FRANCOZI NAPADLI DVA
VLAKA IN UROPALI VEČ MILIJONOV.
Berlin, 9. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi, so včeraj na kolodvoru Wanne v Poruhrju Francozi napadli D-vlak proge Essen-Hamburg in en osebni vlak. Osobje vlaka in potniki so morali iz vlaka. Ko je neki 64 letni vlakovodja, izvrševaje zvesto svojo službo, hotel še urno zapreti vozna vrata, je bil od zadaj s kopitom udarjen po glavi. Kmalu na to je umrl na poškodbah. Na potnike, med katerimi je bilo dosti žensk in otrok, so častniki pomerili revolverje in vojaki so jih z nasajenimi bajoneti gnali proti kolodvorskim stopnjicam, kjer je nastala gneča in so otroci, ženske in moški popadali drug na drugega. Francozi so brezobzirno zbadali z bajoneti v to kopico. Mnogo oseb, med njimi ženske in otroci, so bili ranjeni. Pred kolodvorom so na bežeče potnike namerili strojnice. Francoska kavalerija je zasledovala bežeče daleč v mesto. Hipoma napadeni potniki in uradniki se niti najmanj niso bili kako uprli. Neki poštm uradnik, ki se je branil izročiti denar iz poštnega voza, je bil težko ranjen. Francozi so uropali tri zaboje z več milijoni mark.
MAŽARSKA SE BRANI DOBAVLJATI PREMOG JUGOSLAVIJE Belgrad, 10. febr. (Izv.) Mažar-ska vlada, ki se je obvezala dobavljati naši državi mesečno 100 vagonov premoga, je poslala reparacijski komisiji prošnjo, v kateri zahteva, naj se ji ta količina zniža na 50 vagonov, ker mora za lastno potrebo sama uvažati premog.
Turčija pripravljena za sporazum.
Dvomljivi francoski uspehi v Poruhrju.
KONZULARNA KONVENCIJA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN JUGOSLA-VLIO.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Te dni se sestanejo v ministrstvu za pravosodje delegati naše in češkoslovaške vlade, da izdelajo konzularno konvencijo o pravni pomoči med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Po sestavi definitivnega besedila bo konvencija predložena v ratifikacijo.
„OBZOR* ZAPLENJEN.
Zagreb, 10. febr. (Izv.) Včeiaj je državno pravdništvo prepovedalo na podlagi čl. 30. in 130. ustave razširjanje „Obzora“ št. 33 od 9. februarja radi članka „Pripreme za izbore11 in objavljenega proglasa Radičeve stranke.
PROTESTNI SHOD DRŽAVNIH URADNIKOV.
Zagreb, 10. febr. (Izv.) Kot nadaljevanje permanentnih skupščin od 27. jan. in 8. febr. t. 1. se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne protestno zborovanje javnih nastavljen-cev z istim dnevnim redom. Ker je sklep finačnega odbora razočaral vse državne nastavljence, bo to zborovanje izraz njihovega ogorčenja ter oster protest proti zapostavljanju njihovega stanu. Obenem ho to zadnji opomin vladi, naj končno že pravično reši uradniško gmotno vprašanje.
USTANOVITEV BORZE V SKOPLJU.
Belgrad, 10. febr. (Tzv.) Zastopniki trgovcev, industrijcev ter denarnih zavodov v Skoplju so včeraj izročili finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo osnovanje produktne in valutne borze v Skoplju. V spomenici se povdarja potreba borze v Skoplju, ki je trgovsko središče južne Srbije in eno naj večjih trgovski mest v Jugoslaviji.
INVALIDI PRI MINISTRU ZA SOCIALNO POLITIKO.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Včei aj je minister za socialno politiko Ninko Perič sprejel delegate invalidskega udruženja, ki so posredovali radi brezplačne vožnje po železnici ter zaprosili ministra, naj zastopnikom invalidov na mednarodnem kongresu nakaže denarno podporo.
IZRABA GOZDOV.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) V ministrstvu za šume in rude se je vršila konferenca zastopnikov ministrstva, trgovske zbornice in gozdarskega udruženja, na kateri je bilo sklenjeno, da se izdela načrt za eksploatacijo državnih in zasebnih gozdov' tekom letošnjega leta.
ZA SIROTE.
Belgrad, 10. febr. (Izv.) Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit 2,780.495 dinarjev za sirotišnico v Jagodini.
Hans Dominik:	4
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
„Če ni morda...“ Mac Morland je govoril počasi, kot da, tiplje... „nekake zveze med tatvino te naše najnovejše zračne križarke in begom onega Logg Sara. Kaj mislite, gospod profesor?11
„Skoro sem mnenja, da bo to zadnje res. Popolnoma izključeno je, da bi mogel kdo z navadnimi sredstvi odpeljati letalo kot je R. F. c. 1 pri belem dnevu.11
„Kaj menite vi, gospod doktor?1'
„Jaz ... jaz nimam dovolj pregleda čez celotni položaj. Kljub temu, gospod ravnatelj, boste storili prav, če takoj stopite v zvezo z vojnim ministrstvom in odredite sporazumno z njim vse potrebno za ol a slučaja. Zbogom gospodje!“
Mac Morland in profesor Curtis sta ostala sama v dvorani policijskega ravnateljstva.
ŽENSKO GIBANJE V BOSNI.
Sarajeo, 10. febr. (Izv.) Te dni se je vršilo v Sarajevu zborovanje žen' vseh družabnih slojev. Sprejeta so bila pravila za žensko udruženje ter je bilo sklenjeno, da se tudi osnuje društvo za dekleta.
NAPAD NA VOJAŠKEGA POVELJNIKA.
Košiče, 9. febr. (Izv.) „Slovenski Vvciiod1" poroča iz Užhoroda, da je v pisarni mestnega vojaškega poveljnika v Košicah, general Castei-la. eksplodirala v peči bomba, ki jo bila med drvmi. Povzročena je bila samo materijalna škoda.
POLOŽAJ NA IRSKEM POSLABŠAN.
London, 9. febr. (Izv.) »Dailv Espres« poroča iz Dublina, da se je predsednik irske republike v važni misiji podal v London. Da ae je položaj na Irskem zopet poslabšal, se ne more prikriti.
IRSKI VSTAŠI SE NE VKLON1JO.
Dublin, 9. febr. (Izv.) Vstaški Irci se še nadalje branijo, da bi se podali.
VELIKA RUDNIŠKA NESREČA V SEV. AMERIKI.
STO MRTVIH.
Deuver (Colorado), 8. febr. (Izv.) V jami Davison je nastala eksplozija in je zasutih 122 rudarjev. Do sedaj so odkopali 100 mrtvih.
PO NEUSPEHU 0RIENTSKE KONFERENCE.
Po končani svetovni vojni je človeštvo pričakovalo, da se evropski narodi vendar pomirijo ter lotijo mirnega dela za obnovitev kulturnega in gospodarskega življenja. Toda te nade se. niso povsem uresničale. Povsod so nastajali no vi konflikti, evropski državniki so hiteli od konference do konference, toda vsa ta dolgotrajna posvetovanja navadno niso dovedla do pozitivnih rezultatov. Tudi zadnja konferenca, ki se je vršila v Lau-sanni v svrho rešitve orientskega vprašanja, se je te dni brez uspeha razšla. Odločilno besedo so imeli na tej konferenci Angleži in Turki, katerim je po zmagi nad Grki zopet zrasel pogum. Povsem naravno je, da so angleški politični krogi posvečali vso pozornost orientske-mu vprašanju, saj so se tu reševala v- prvi vrsti gospodarska vprašanja, ki so za Angleže vitalnega pomena. Glavni cilj angleških diplomatov je bil, doseči premoč v Mali Aziji ter tako oslabiti Turčijo. Anglija se je dobro zavedala, da bi z naraščanjem turške moči bili ogroženi njeni interesi v Mali Aziji in Egiptu, pozabila pa tudi ni na Crno morje, kjer ji je dana glavna prili ka konkurirati z Rusijo. Turška delegacija, dobro vedoč za angleške
„Živahen dan danes!11
Mac Morland je nekako olajšano izrekel te besede. Dogodek z letalom mora gotovo obrniti pozornost vlade na drug predmet.
Nikakor ne morem doumeti, kako se je to moglo zgoditi.11
Profesor Curtis se je z obema rokama prijel za glavo.
„Drugi slučaj je po možnosti še bolj tajinstven od prvega. Samo pomislite!... Najnovejša in najhitrejša zračna križarka naše armade. Na letališču za trojno z visokim električnim tokom spojeno žično ograjo. Najostrejša kontrola vseh vhodov. Petsto mož naše garde kot straža. Nikakor ne morem doumeti, kako se je moglo to zgoditi.
Policijski ravnatelj je bil s svojimi mislimi že zopet pri dogodku, ki je spadal v njegov resor.
„Zakaj je bil ta Logg Sar obsojen na smrt? Mi od policije zopet enkrat ne vemo ničesar. Gotovo zopet obsodba tajnega sveta.11
Profesor je prikimal.
„V predajni listini za Siug-Sing je bilo pisano: „Na smrt obsojen ra-1
načrte, je stala odločno in se branila spretno. Izrabila je trenotna nesoglasja, ki vladajo v veliki antanti in opirala svoje oči na Rusijo, o kateri smatra, da ji utegne v tem pogledu biti zvesta zaveznica. Kljub skrajni napetosti je vendar prišlo do sporazuma v nekaterih točkah in upati je bilo, da pride do težko zaželjenega sporazuma med Vzhodom in Zapadom. Kav naenkrat pa so Turki proti pričakovanju Angležev stavili na dnevni red konference tudi vprašanje Mossula. V Mossulu, ki- leži med Bagdadom in Perzijo ob reki Tigris se namreč nahajajo bogati petrolejski vrelci, ki jih sedaj izrabljajo zapadne evropske države in Amerika. Turška delegacija je stavila predlog, da se Mossul prizna Turčiji, češ da je to povsem turška pokrajina. Tej trditvi Turkov pa so seAngleži odločno postavili v bran in zatrjevali, da tvori turški element tam le neznatno manjšino in da Turki sploh nimajo pravice zahtevati Mossula zase, ker so ga zavezniki osvojili v boju in pristoja torej le njim pravica odločevati o pripadnosti Mossula. — To so bile glavne faze v razvoju lausahnske konference. Iz navedenega je torej razvidno, da se .je glavna diplomatična bitka bila
di veleizdaje, zakrivljene z zločinskim napadom na zatvomice panamskega prekopa! Podpisal je to listino, kot ste pravilno slutili, tajni svet.11
„Ne bom proti tej instituciji ničesar dejal. Obnesla se je v kritičnih dneh, ko je grozila državna ladja razbiti se ob čereh. Toda... ljudje ostanejo ljudje, in včasih se mi zdi... rekel bi... to sc pravi, raje ne rečem ..
Profesor Curtis se je nasmehnil.
„Mi ljudje znanosti smo nedotakljivi. Kar mirno povejte, da tale Logg Sar panamskih zatvornic v svojem življenju sploh nikdar videl ni, in da ga je tajni svet hotel poslati k vragu iz popolnoma drugih razlogov.11
Mac Morland se je zdrznil. Profesorjeve besede so pomenile že skoro veleizdajo. Toda Curtis ni izgubil svojega ravnotežja.
„Pa pustimo delinkventa. On je gotovo že preko dolin in gora v varnem zavetju. Toda strašno rad bi zvedel kaj natančnejšega o dr. Glos-
med angleško in turško delegacijo in da so druge delegacije igrale več ali manj vlogo posredovalcev.
Po dolgotrajnem prerekanju so se zavezniki zedinili, stilizirali mi-, rovno pogodbo ter jo predložili turški delegaciji v podpis. Na zgodovinski seji, ko je vse pričakovala, da Turčija le nekoliko popusti ter podpiše mi rovno pogodbo, pa je turški delegat izjavil, da so pogoji mirovne pogodbe pretrdi in da jih Turčija ne more sprejeti. Kocka je padla; konferenca se je razbila in posamezne delegacije so zapustile Lausanno. Po mnogih neuspehih je sledil še eden in brez dvoma tudi ta ni zadnji, kajti rane, ki jih je povzročila svetovna vojna, kličejo vedno znova po sanaciji.
V političnih krogih sicer še vedno prevladuje naziranje, da neuspeh konference ne pomen ja popolnega razdora med Turčijo in zavezniki in obstoja upanje, da se Turki še premislijo ter naposled vendarle podpišejo mirovno pogodbo. Želeti je le, da bi se zavezniki tudi v tem pogledu ne varali.
Prispevajte v naše sklade!
sinu. Vi veste, da se o njem marsikaj pošepetava...“
Mac Morland je za trenotek pomislil.
„Če bi ne vedel, da se smem trdno zanesti na vašo popolno molčečnost, bi zamolčal še ono malo, kar vem o njem. Da pričnem pri njegovem imenu, moram reči, da upravičeno dvomim, da bi nosil ime svojih roditeljev. Njegovo pravo ime pozna izven njega samega morda le še predsednlk-diktator. Po svojih listinah je Amerikance. Toda ko sem imel prvič opraviti z njim, se mi .je trdno zdelo, da opažam močno zvoke škotskega naglasa v njegovi izgovarjavi.11
„Kje in kdaj je bilo to?“ je vprašal Curtis z napeto nozornostjo.
„Zadeva za dr. Glossina ni bila ravno častna. Pred dvajsetimi leti. Med prvo japonsko vojno. Jaz sem takrat služboval pri politični policiji v St. Frančišku. Vsa Kalifornija je bila preplavljena od japonskih ogle-, duhov in vohunov. Imeli smo opraviti z njimi noč in dan. Očividno je bilo, da vodi vse njihovo delovanje
Politične vesti.
+ Pušenjakova prognoza. Poslanec Pušenjak zatrjuje, da dobi SLS pri volitvah 16 mandatov. Na Štajerskem jih pričakuje 10, na Kranjskem pa 6. Zapišemo to kot kronisti.
+ „Noč v peklu.14 V Mariboru so nameravali Nemci pod tem naslovom prirediti plesno zabavo, proti kateri pa je nastopila Orjuna, češ, do je naslov simboličen za razpoloženje Nemcev v naši državi. Mannerge-sangverein, ki je to prireditev nameraval, jo je zdaj preklical, menda pod vtisom celjskih dogodkov. „Cil-lier Zeitung", iz katere to vest posnemamo, priobčuje na drugem mestu tudi intervencijo dr. Kukovca v Bclgradu glede „Jagaballa11, ki jo ironično zavrača.
+ Sporazum med zemljoradnik!. »Radikal« poroča, da je med obema skupinama zemljoradniške stranke prevladalo razpoloženje za sporazum, ker so spoznali, da bi razkol koristil le radikalcem in demokratom. Glavni očitek Avramovičevih pristašev, da sili Lazičeva skupina za Davidovičem in da so pripravljeni vstopiti v koncentracijsko vlado, sestavljeno po Pašiču, je odpadel ter ničesar ne ovira sporazum. Izvršilni odbor Lazičeve skupine je imel sejo ter bo vse pripravil, kar je za sporazum potrebno. Oba glavna izvršilna odbora se sestaneta te dni, da se doseže sporazum, vsled česar bo treba preosnovati z ozirom na volitve tudi razne pododbore. Razume se, da bo treba v prvi vrsti revidirati kandidatne liste, da 5e odpravi razdvojenost nastopa pri volitvah.
Razkol demokratov v Bosni,
V sarajevskem okrožju so se demo krati razdvojili ter bodo imeli dve kandidatni listi.
+ Volivno gibanje v južni Srbiji. »Slobodna Tribuna« poroča iz Belgrada, da so nastali veliki spon med bolgarskimi elementi v južni Srbiji, tako da se bodo njihovi glasovi cepili pri volitvah na več strank. Prijatelji Stamboiijskega bodo vsled sporazuma s Pašičem glasovali za radikalce. Ostali bolgarski elementi so opustili svoj prvotni sklep, da glasujejo za džemi-jet, ki ga vodijo agi in begi, ter bodo večinoma glasovali za demokrate, manjši del pa za republikance.
+ Aretirani zemljoradniškl kandidat. „Cicvaričev Beogradski Dnevnik11 poroča, da so 7. t. m. aretirali v Sanskem Mostu sreškega kandidata zemljoradniške stranke Čeda. Okanoviča. Njegova aretacija je mei meščanstvom izzvala veliko vznemirjenje, ker velja g. Okanovič za uglednega človeka. Smatra se, da je aretacija politične narave. Volilni boj je se na vsak način jako dostojen!
+ Trumbičeva kandidatura v Dalmaciji. Kakor poroča „ Jutranji list11 se je vršil v Splitu sestanek dr. Trumbičevih pristašev. Glavni govornik na tem sestanku je bil dr. Trumbič, ki je razvijal svoj volilni program in se izrekel proti ustavi, proti razdelitvi na oblasti in proti centralizmu. Dr. Trumbiča so proglasili za nosilca liste v Dalmaciji, kjer bo razvil agitacijo sam osebno.
4- Proglas Radičeve stranke na
voliiee. Hrvatska republikanska seljačka stranka je izdala volivni proglas, y katerem pravi, da je no\ i volivni zakon razdelil mandate tudi na 500.000 pokojnih srbskih Seljakov mučenikov, s čemur se je Hrvatom zgodila nova krivica, ker se manjšini srbskih volivcev zagotavlja na ta način močna poslanska večina. Proglas povdarja, da so Hrvati poseben narod z lastno zgodovino, ki so 28. oktobra 1918 prekinili vsako politično zvezo z bivšo Avstro-Ogrsko in habsburško dinastijo, ter proglasili Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo z Medjimurjem in Reko kot neodvisno in suvereno državo, vsled česar so po svojem državnem pravu popolnoma enaki srbskemu narodu in srbski državi. Proglas se nadalje sklicuje na pravo samoodločbe narodov, ki so se je poslužili hrvatski volilci 28. novembra 1920 nad 230 tisoč glasov za miroljubno nevtralno seljačko republiko in ko je bilo izmed 93 poslancev v banski Hrvatski izvoljenih 49 seljačkih republikancev. Proglas pravi, da bo od 600.000 volileev v banski Hrvatski glasovalo sedaj 400,000 zii seljačko republiko in da t>o od 68 mandatov dobila Radičeva stranka najmanj 50. Svoje delo za volitve razširi stranka na Dalma-djo. Bosno in Hercegovino ter Bačko m Baranjo, kjer je, kakor pravi proglas, vse republikansko, kar ni pravoslavno. Gre za pacifizem proti militarizmu, za človečnost, republiko, za kmetske in delavske pravice proti nasilni vladi in grabežljivemu kapitalizmu. Proglas o kakih posebnih gospodarskih in socialnih dl jih ne govori.
Inozemske vesti.
Atentator na češkoslovaškega rimaa. ministra, Šoupal, zahteva, da se mu v preiskovalnem zaporu dovoli kaditi, čitati časopise itd. Svota zahtevo opira na to, da jc samo političen delikvent in se mu te beneficije morajo dovoliti. Preiskovalni sodnik pa mu je te ugodnosti odbi! z motivacijo, da on nikakor ni političen jetnik in je prepovedal celo obisk.
*	Zdravstveno stanje dr. Raši-
na. Ker se je stanje češkega finančnega ministra dr. Rašina poslabšalo, je bil pozvan k njemu neki francoski specijalist.
*	Na Praškem velesejmu bodo zastopani tudi arabski veletrgovci. Akcijo za udeležbo vodijo palestinski Sionisti.
*	Iz Istre. Italijani so doslej zaprli ali pohalijanili 115 jugoslovanskih šol v Istri.
Aeroplani za Mezopotamijo. Kakor pišejo londonski listi, so konstruirani za angleško vojaštvo v Mezopotaniji aeroplani čisto posebnega tipa. Ti aeroplani bodo baje opremljeni s popolno mehanično delavnico in bo mogoče, če nastane v puščavi kak defekt, stroj takoj po-
neka centrala, morda ena sama ose-ba- Eden mojih uradnikov mi je pri-pei>al dr. Glossina, : katerega je bil prhel v najtežjih okolnostih Toda ničesar mu nismo mogli dokazati. Ce bi bil že takrat posloval tajni svet, bi se stvar najbrže nekoliko drugače iztekla. Tako pa nam ni preostalo ničesar drugega, kot da smo ga zopet izpustili na svobodo. V revoluciji, ki je izbruhnila po našem porazu, je bil baje ... povdar-19*9. baje... eden voditeljev „rde-99 • Dokazati mu tudi v tem slučaju nismo mogli ničesar. Na vsak način pa ,ie bil eden prvih, ki je zamenjal zastavo. Ko je Cyrus Stonard na čelu v zapadnih državah zbrane armade krvavo zadušil revolucijo, se je nahajal dr. Glossin že v njegovi okolici. Naoraviti je moral takrat diktatorju velike in važne uslu-ker njegov vpliv je od takrat ^[o neomejen.1*
Mac Morland je prekinil svoje pripovedovanje in se sklonil nad -sprejemnim brzojavnim aparatom.
..Halo, tukaj so nadaljna poročila 0 H. F. c. 1. Napnite vaše možgane,
Domače igesfl.
praviti. Aeroplani so trokrovci in opremljeni s štirimi stroji.
*	Milijardna delrevdaciju na Dunaju, Pri »Lombardni in diskontni bzmki« na Dunaju so odkrili te dni milijardno defrevdacijo, ki jo je izvršil blagajnik dozdevni profesor Viljem Wetz s premeteno manipulacijo in ponarejenimi čeki. Škoda, ki jo trpi banka in razne privatne osebe, se računa na 3 rniljar-de kron. Sumi se, da je bil Wetz v zvezi z znanim mednarodnim pustolovcem Melhijorjem Horvatom, ki je izvedel več velikih goljufij.
*	Ekshumacija trupla Newia-domskega. Iz Varšave poročajo: 6. februarja ob 4 uri zjutraj so ekshumirali truplo atentatorja predsednika Narutovicza. Ob 9 uri se je vršil pogreb na mestno pokopališče.
V	sprevodu je šla družina usmrčenca in za njo večtisočglava množica. Mir se ni kalil.
*	Rumunski prestolonaslednik se ne ho ločil. Zagrebški rumunski konzul je izjavil uredniku »Zngre-ber Tagblatt«, da so vse vesti o ločitvi rumunskega prestolonasledniku popolnoma izmišljene.
*	Za dobo enega semestra so zaprli zaradi neprestanih antisemitskih izgredov vseučilišče v Bukarešti.
*	Mažari se pripravljajo na voj no! Kakor poročajo češki in div najski listi, se vedno bolj množi število vojaških beguncev iz Mažarske, ki pripovedujejo o velikih vojaških pripravah in mrzličnem zbiranju novih čet.
*	Veleizdajniški proces v Lvovu.
V	Lvovu so zaprli 13 akademikov, članov organizacije, katere sedež je na Dunaju, ki so razvili veliko špijunsko službo v korist Rusije in Nemčije.
*	Sanitetna konvencija med Poljsko in Rusijo je bila 7. L m. podpisana v Varšavi. To je prva poljsko-ruska pogodba na podlagi mirovne konference v Rigi.
*	Katoliške cerkve v Petrograda zaprte. Iz Petrograda poročajo, da je oblast zaprla \Tseh pet katoliških cerkva, ker se katoliška duhovščina ni hotela pokoriti navedbi sovjetskih oblasti, ki so proglasile, da so vse cerkve in cerkvena poslopja last »revolucijonamega naroda« ter se dovoljuje opravljati duhovnikom njih službo božjo samo potom najema. Ob Božiču se je katoliška služba božja morala vršiti v cerkvi, ki pripada Francozom, na-pram katerim postopa sovjetska vlada veliko bolj uljudno kakor na pram Poljakom, ki tvorijo večino katoličanov v Petrogradu in sploh v Rusiji.
*	Redek slučaj. Čikaški tvorni-čar Gustav Hottinger je prodal svojo tvornico porcelana svojim najstarejšim uslužbencem za ceno 4 milijonov dolarjev.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
gospod profesor. Morda se vam posreči rešiti uganko. Vest glasi: Letalo R. F. c. 1 je stalo ob sedmih zjutraj pripravljeno za odlet. Na krovni so se nahajali trije monterji in en podčastnik. Poveljnik z inži-nerji, ki naj bi se udeležili vožnje, je stal tesno poleg. Dve minuti po 7. uri se je letalo naenkrat dvignilo. Njegovi stroji so pričeli teči. Precej nizko je preletelo v bližini letališča se nahajajoči gozdiček. Kakih pet kilometrov daleč. Na letališču se je smatralo, da so stroji pomotoma pričeli teči in da so se monterji za gozdičkom spustili z letalom zopet na tla. Poveljnik in inžlnerji so se takoj odpeljali z avtomobilom tjakaj. O letalu nikakeva sledu. Monterji v težki hipnozi trdijo da ni nikdar eksistiralo kako letalo R. F. c. 1. Sedaj se nahajajo v zdravniški oskrbi !“
Mac Morlan je odtrgal papirni trak in ga položil pred profesorja na mizo.
»To je najnemogočnejše med nemogočim. Kaj pravite k temu?**
(Dalje prihodnjič.)
— Kurz iz zgodovine umetnosti.
V	soboto, 10. februarja ob 6. zv. sc vrši v zbornici bivšega deželnega dvorca sedmo predavanje. Tema: Toskanska umetnost XV. st. Predavatelj: Prof. dr. Izidor Cankar. Vstopnice po 5 Din pri vhodu.
— Predavanje o ruski cerkvi. A' nedeljo 11. febr. ob 15. uri se vrši v dvorani državne realke rusko predavanje N. Jezerskega: »Ruska cerkev v sedanjem in prihodnjem času«. Vstopnina (5, 3 in 1 din.) v prid ruskih revnih dijakov7 in ruske knjižnice.
— Volitve v višji šolski svet.
Višji šolski nadzornik dr. Janko Bezjak je zaradi bolezni razrešen dolžnosti načelnika volivnega odbora za volitev zastopnikov učiteljstva srednjih šol in učiteljišč za višji šolski svet v Ljubljani. Na njegovo mesto je imenovan višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec.
— »Uradni list« pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki pravilnik in navodilo, kako naj pošte v naši kraljevini poslujejo s prehodnim denarjem.
— Kranjska hranilnica toži Filharmonično družbo. Kranjska hranilnica je po prevratu prešla v slovenske roke, vendar se še vedno pozna odločilen upliv nerncev v tem zavodu. Proti Filharmonični družbi jc vložila Kranjska hranilnica tožbo za izplačilo obresti od posojila 5000 gld. v znesku Din 429.55. Pod Avstrijo, ko je bila še Filharmonična družba v nemških rokah je bila Kranjska hranilnica njena mogočna zaščitnica. Po prevratu pa se je ta prijaznost prenehala. Pravni konzule« t hranilnice je bivši višji sodni svetnik Hauffen, njen pravni zastopnik pa di-. Ravnihar, ki pa ga je nadomestoval dr. Sajovic. Dr. Krej-či je zastopal Filharmonično družbo, navzoč je bil tudi njen predsednik, skladatelj dr. A. Lajovic. Filharmonična družba je pripoznala zahtevek Kranjske hranilnice. Kom-penzačno pa je zahtevala od hranilnice znesek 11.244 Din 12 par. Predzgodovina cele zadeve jc sledeča:
V	Ljubljani je leta 1898. umrla Leo-poldina Gregorič in zapustila svojo hišo Pred Škofijo št, 22 Kranjski hranilnici pod pogojem, da bo od čistih dohodkov gojila nemško šolstvo, drugi del dohodkov pa dajala za penzijski sklad Filharmonične družbe. Hranilnica je legat sprejela in do prevrata res redno izplačevala gotov znesek Filharmonični družbi. Izplačila pa so se takoj po prevratu, ko je družba prešla v slovenske roke, prenehala. Kot prejemnik polovice dohodkov pa figurira v knjigah hranilnice še vedno Filharmonična družba. Nemški »Schulve-rein« in »Schulkuratorium« sta bila razpuščena in bi morala torej v smislu oporoke Leopoldine Gregorič prejemati Filharmonična družba ves dohodek iz hiše, od katerega pa po prevratu še ničesar ni prejela. —
V	resnici pa je prejemal ves denar višji sodni svetnik Hauffen, Id ga je izročal, kakor trdi, direktno go-spej Angeli Zohrer in Hansu Ger-stnerju. — Zastopnik hranilnice dr. Sajovic je prosil za preložitev razprave z motivacijo, da so mu vse te stvari popolnoma neznane. Njegovemu predlogu se je ugodilo in je bila razprava preložna na 21. februarja ob 10. uri.
— Vlom v blagajno. Ljubljanski sodavičar gospod Gašper Bolte je pred par dnevi sprejel v službo novega hlapca. Služil je že pred par leti pol leta pri njem, zatorej so mu bile vse razmere v hiši dobro znane. Včeraj je še! g. Bolte za pogrebom gospe Košeninove, Hlapec pa je porabil čas v temne namene. Udrl je v sobo. odnesel malo ročno blagajno v hlev in jo tam nemoteno odprl. Plen je bil obilen. Pobral je papirnatega denarja okrog 70.000 K, potem 2 zlata po 100 K in razne druge dragocenosti. Vlom je prva opazila soproga gospoda Boiteta in priklicala ljudi. Gv Boiteta je šel iskat njegov zet g. Korzika ml., ki ga je našel
nič hudega slutečega v gostilni ..pri Nacetu**, kjer se običajno ustavljajo pogrebci. Za vlomilcem doslej še ni nikakega sledu.
— Mestna zastavljalnica v Ljubljani naznanja, da se vrši tomesecnn dražba junija 1922. 1. zastavljenih predmetov v četrtek dne 15. februarja ob 3. popoldne.
— Dnevnice predsednikov yo-livnih odborov. Predsedniki voliv-nih odborov bodo dobili po 120 dinarjev dnevno. Za pot po kopnem dobe 5 dinarjev za km, voznina na železnici in parnikih pa se jim povrne. Ako žele, dobe lahko predujem pri finančni blagajni v kraju, kjer stanujejo.
— Tatvine. Posetniku Janezu Intiharju v Iški vasi je bilo ukradeno v gotovini 30.000 kron, trgovcu Lacknerju v Črnomlju pa večja množina blaga iz njegove trgovine. — V akademskem domu v Ljubljani je doslej neznan uzmovič odnesel pravnikoma Umeku in Čeku razne obleke v vrednosti 14.000 kron.
— Šolskemu slugi v Razlogovi ulici 16 je včeraj neznan tat ukradel raz vrata medene tablice. Ker se tatvine po hodnikih in podstrešjih ponavljajo, opozarjamo občinstvo, da naj bo vsak previden in zapira dobro svoje stanovanje in druge prostore.
— Razpisane stolice na vseučilišču v Sofiji. Na veterinarski fakulteti univerze v Sofiji so razpisane naslednje stolice: 1. Za anatomijo, histologijo in embriologijo na domačih živalih; 2. za občo terapijo, farmakologijo, farmacijo in toksikologijo in 3. za občo patologijo in patologieno anatomijo. Podatki in pogoji se dobe pri voteri narskem odseku oddelka za kmetijstvo v Ljubljani.
— Tolmač za češki in nemški jezik pri deželnem sodišču. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dvornega svetnika in finančne-ravnatelja v pok. Alojzija Klimenta za tolmača za češki in nemški jezik pri" deželnem sodišču v Ljubljani.
— Maribor. Policija je morala snoči intervenirati v7 kavarni Rotovž napram 2 gostoma, ki nista hotela plačati občinskega davka.
Novinec Korošec Franjo je bii včeraj vesel, ker so ga povabili k vojakom in je od samega veselja no Aleksandrovi cesti vriskal, plesal in se valjal po tleh. Radi Koroščevega početja sc je nabralo polno radovednežev, ki so se mu posmehovali, posebno pa šolarji, ki so šli ravno iz šole. Ker pa je Korošec gledalce le preveč zabaval, ga je moral stražnik odvesti na stražnico, odkoder so poklicali patruljo, ki jc veseljaka vzela, kjer mu bo pošel ves humor.
— Uboj. Posestnika Franca Dolinška so trije fantje, ko se je vračal iz Izlak domov, tako pretepli, da je drugi dan kljub zdravniški pomoči umrl. Fantje so bili drugi dan aretirani.
— Dva neznanca sta si v gostilni Vlahovič mi Aleksandrovi cesti privoščila lepe porcije jedi in dobrega vinca. Ko se je bliža! čas plačila, sta jo drug za drugim neopaženo pobri-
— Rumunski konzulat v Zagrebu. Kr. rumunski konzulat je otvo-ril svoj urad v Zagrebu, Draškovi-čeva ulica 25 (telefon 568) za področje Hrvatske, Slavonije (do Vin-kovcev), Slovenije in Dalmacije.
— Pregledovanje pasošev bodo poslej vršili samo policijski organi. G1ariname pa bodo dajale posebna potrdila o uvozu oz. tranzitu valut.
— Nov list. V Karlovcu je začel izhajati nov tednik »Ponedeljak«, ki bo zavzemal demokratom naklonjeno stališče.
— Mesta profesorjev za sodno medicino in statistiko so razpisana na juridični fakulteti beigrajske univerze.
— Javne manifestacije je zabranila policija v Splitu zaradi vedno ponavljajočih se izgredov, ki so krvavo vznemirjali splitsko meščanstvo.
Gospodarstvo.
— Pravoslavna episkopija v Šibeniku. Sv. sinod je sklenil, da se sedež zaderske episkopije začasno premesti skupno z bogoslovnico v Šibenik.
— Gledališče v Skopi ju. »Samouprava,« poroča: »Ministrski svet je poleg 1 mil dinarjev, ki je predviden v proračunu za leto 1923 odobril še iz dolarskega posojila 2 mil. dinarjev za gledališče v Skop-tju. Licitacija se je že vršila in se delo začne prve dni spomladi. To je prva zgradba, ki jo zida naša država v Južni Srbiji. Na ta način je sedanja vlada dokumentirala čvrsto voljo, da kulturno pomore južnim krajem. Dokler se ne dovrši nova zgradba, se popravi stara, za kar je g. minister za javna dela dovolil kredit 49.000 dinarjev.« In na ši zavodi? N. pr. zarubljena ljubljanska bolnica, ki se je našim SLS-arjem tako mudilo podržaviti jo?
— Glavni načrt mesta Beograda. Do 1. marca t. 1. bo izvršen glavni načrt o regulaciji Beograda in takrat ga bo občina objavila.
— Tajna južnih krajev. V ma-eedonskem selu Balaji Boks so našli lobanjo v bližini doma kmeta Adje Delija. Prijeli so ga in zašli-šavali. Vsled. protislovij so ga zaprli z njegovim sosedom vred. Domneva se, da je glava in okostje, ki je bilo najdeno v bližnjem gozdu, kmeta Kolenšiča iz Peči ali pa nekega pograničnega stražnika, ki sta oba leta 1921 izginila brez sledu.
— Poskus pobega. Iz novosadske jetnišnice je poizkusil pobegniti i.tden izmed banditov, ki so lani poleti ogrožali mestno okolico. Sveti-8lav Mihalovič je bil spravljen v eni pritličnih celic. Ker pa mu je bilo strašno dolgčas, si je zamislil načrt, kako si bo pomagal zopet na svetlo. Nad njegovo celico se je nahajala klet in skozi to je hotel priti zopet v prostost. Ponoči si je ob peči ostril pločevinasto vedro, ki se je nahajalo v ječi. S pomočjo tega hi je v stropu vžagal luknjo. Čez dan je zamašil to luknjo z kruhovo skorjo. Jetniški paznik pa, kateremu se je zdel rob vedra presvetel, je ponoči opazoval jetnika in mu je tako v zadnjem hipu preprečil ubeg.
— Nesrečna ljubezen je bila vzrok, da si je hotela končati življenje neka 16 letna uradnica Marija Majnyskova iz Zagreba. Pred nekaj dnevi se je odpeljala v Ljubljano, ko pa se je vrnila nazaj v Zagreb, je izvršila poizkus samomora. Spravili so jo v bolnico in je sedaj že izven nevarnosti.
— Svojega brata je ubil v Velikem Slatnjaku Martin Rauteš. O priliki nekega malenkostnega prepira je pograbil lovsko puško, ustrelil in ga smrtnonevarno zadel. Vendar zločincu to še ni bilo dovolj. Pograbil je še sekiro in v krvi ležečemu razklal glavo. Krvoločnega brata je orožništvo že prijelo in ga spravilo na varno.
— Smrtna obsodba. Kumanovsko okrožno sodišče je obsodilo na smrt pravoslavnega meniha Sebastjana Jovanoviča iz samostana Leseno-vec. Obtožen je bil paktiranja z bolgarskimi komitaši. Drugi obtoženec samostanski hlapec Jačim Danevič je dobil 15 let zapora.
Dop Isl-
ti Kje je naročena krma'? Gospodar iz kranjske okolice piše: Poslanec Brodar nas je nagovoril, da smo naročili pri njem slamo in mrvo, ki je bila že pred meseci na potu iz Vojvodine. Nekaj malega je res prišlo, drugi pa zastonj čakamo, če ima gospod poslanec prosto vožnjo, naj bi šel pogledat, kje je krma, in če ima kaj moči, naj krmo spravi naprej. Mi smo v stiski. Po Vojvodini pa, kakor se pripoveduje, kurijo s slamo peči.
g K projektu ljubljanske borze priobčuje „Zagreber Tagblatt'1 svoja premišljevanja in zaključuje: „Kakor je sicer razumljivo, da si ljubljanski bančni in trgovs i krogi žele lastno borzo, ki bi že v tem au-dila tem krogom ugodnosti, ker bi ime'1 boljše zveze z inozemstvom kakor obsto ječe borze, tako je vendar projekt s splošnega političnega in gospodarskega stališča pomisleka potreben. Predvsem je vedno opasna stvar, ako ustanovi v najbližji bližini svoje meje borzo država, ki je gospodarsko slabotnejša in inozemskim vplivom tako lahko dostopna. To ima odločno svoje slabe strani. Pa še drugi važni razlogi govore proti tej novi borzi. V državi imamo že dve popolni borzi, v Belgradu in Zagrebu. Nobena se ne more pohvaliti s prevelikim prometom. Obe še preživljata učni stadij, v katerem se iz neizkušenosti napravijo različne napake. Izven dvoma je,' da za državo na gospodarski stopnji, na kateri stoji še zdaj Jugoslavija, v ugodnih okoliščinah ena borza popolnoma zadostuje ... Tretja borza bi bila pa v resnici „preveč dobrote". Posledica bi bila, da bi bila borza v Ljubljani sama zelo slaba in bi zagrebško borzo še bolj oslabila (tu tiči zajec! op. ured.). Dalje bi stala ljubljanska borza preveč pod vplivom dunajskega in tržaškega trga, kar bi za nas ne pomenilo nobene ugodnosti. — Nujne potrebe, da se ustanovi posebna borza v Ljubljani, ne moremo uvideti, tembolj ker leži Zagreb dovolj blizu Ljubljane. Zdi se, da odgovarja ta projekt boli interesom posameznih bank in trgovcev, kot pa resničnim potrebam narodnega gospodarstva. Upamo zato, da bo vlada vprašanje natanko premotrila, uredno bo dala dovoljenje, čigar potreba in smotrenost je vsaj zelo dvomljiva." Vsekakor te argumente, ki sc nam pa zde zelo slabotni, narekuje skrb zase.
g Tržne cene. Na belgrajski produktni borzi n otirajo: pšenica (77—78 kg) 460 do 450; nova koruza 240—235, franko Bačka 230; ječmen (62 kg) 320; oves rešetati 315 do 300; banaška nulerica 490 —- vse franko Belgrad.
g Cone šahih sliv na beograjski borzi: suho nove sedmice 765 Din, suhe nove 400 Din.
g Rezultati lanske vinske trgatve v Dalmaciji 1. 1922 so bili za tretjino slabši od prejšnjega leta. Vsega skupaj so pridelali 484.500 hektolitrov, čeprav so nasadili trto na obsežnem kompleksu še na novo.
g Tuje delniške družbe v naši državi morajo po naredbi finančnega ministra voditi svoje knjige v jugoslovanskem uradnem jeziku ter v dinarski veljavi.
g Nova naročila lesenih hiš iz Nemčije na naslov reparacij. Repara-eijska komisija jo že odobrila 600 teh hiš in že dala nalog nemškim tovarnam. Namenjene -ko za uradnike.
g Obrestni ček dunajske »Kauf-mannsbank«. Imenovana banka je vpeljala sistem, ki zagotavlja plačilnim sredstvom pred vporabo še obrestova-nje po približno 7)4%, ne da bi pri tem kakorkoli trpela likvidnost takih zneskov, ker jo vsak čas možno dati ček namesto plačila, nadaljnemu posestniku se pa zopet naprej obrestuje. Na ta način naj bi se zopet poživil gine-vajoči zmisel za varčnost, kar je zdaj tembolj umestno, ker tudi mali ljudje razpolagajo z znatnimi vsotami.
g Nemških bankovcev je krožilo zadnji teden januarja za 330 milijard več kot v predidočem in znašajo 1984 milijard mark!
g Milanski velesemenj bo letos otvorjen 27. aprila.
g Razstava male industrije in obrti v Italiji, Letošnjo pomlad bo v Florenci razstava male industrije in obrti, ki bo trajala od maja do julija. En oddelek bo posvečen industriji umetnin, drugi pa navadni industriji. Namen je podpiranje male industrije in inozemska propaganda.
g Posojilo v korist Poruhrja.
Nemški državni zbor je dovolil raz-ven emisije novih bonov v znesku
3.500 milijard tudi posojilo v znesku 500 milijard mark', da razbremeni izdatke, nastale vsled okupacije.
g Mažarsko posojilo. Mažarski deželni sanat je pooblastil 8. t. m. finančnega ministra, da najame zu kritje tekočih izdatkov v državnem gospodarstvu pri državnem notnem insti-tittu posojilo 6 miljard.
BORZA.
Zagreb, 9. febr. (Izv.) Devize: Dunaj 0.15, Berlin 0.34—0.35, Budimpešta 4.05—4.20, Milan 504—515, London 500—503, Newyork 106—107.25, Pariz 655—660, Praga 316—319, Švica 2010 do 2020, Sofija 60, Varšava 0.31. Valute: dolar 103—104, češke krone 310—514, lire 500—503.
Dunaj, 9. febr. (Izv.) Beograd 649 do 651, Berlin 2.30—2.40, Budimpešta 26.85 do 26.95, London 332.950—333.550, Milan 3436—3444, Newyork 71.275—71.425, Pariz 4469-4481, Praga 2112—2118, Sofija 439.50 do 440.50, Varšava 1.93—2.03, Curih 13.360 do 13.390. Valute : dolarji 71.200 do 71.500, lire 3402.50-11417.50, dinarji 640 do 644.
Curih, 9. febr. (Izv.) Berlin 0.01625, Newyork533.25, London 24.92, Pariz 33.20, Milan 25.70, Praga 15.85, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.50, Belgrad 4.95, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00755.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 10. febr. (Izv.) Franc, frank 6.60, fr. švic. 20.10, funt. šterl. 500, marka 36, avstr, krone 15.10, češko slov. krona 3.18, lira 5.10, dolar 103.
Družba ILIRIJA, LjuhijaM
Kralja Petra trg, 8. Telefon štev. 220.
Nakup gozdov. — Eksport lesa. Prodaja drv in premoga v Ljubljani na drobno in debelo.
Narodno gledališče.
DRAMA.
Sobota, 10. februarja: »Idiot«. Začetek ob pol 8. uri. Izven. —
Nedelja, 11. februarja: »Ugrabljene Babnike«. Začetek ob 8. uri. Izven.—
OPERA.
Soboto, 10. februarja:	»Nefistofeles«.
Red D.
Nedelja, 11. februarja:	»Nižava« ob
3. popolndne. Izven. —
Razno.
r Izobrazba kaznjencev. Na Češkem so uvedli v kaznilnicah izobraževalne tečaje, ki so se kaznjencem prav priljubili. Posebno so jim všeč predavanja Iz naravoslovja. Kakor smo že včeraj pisali, so začeli izdajati za kaznjence tudi poseben list.
r Znamenje časa. Vsled požara glavne cerkve v Bochumu nastale dolgove je poravnal prošt z dragim kamenjem iz dragocene monštrance.
r Beda v Angliji. Kako velika beda. vlada v nekaterih mestih v Angliji se razvidi iz poročila iz Londona, da je kupil delavec za svojega umrlega otroka star zaboj za milo, ker ni imel sredstev za nabavo krste.
r Majhna dedščlna. Upravnika pariških pokopališč je prosila skupina Američanov za. dovoljenje, da sme izkopati pred kratkim umrlega, silno bogatega starca, ki jim ni m-, česar zapustil. Prepričani so bili, da ima. svoje vrednostne papirje zašite v mrtvaški! obleki. Po dolgem trudu so jim ustregli, odkopali mrliča in našli v obleki všit star časopis.
r Zgodba o norcu. Na klopici v parka norišnice je sedel pacijent s trnikom na palici in ribaril. Ni pa držal palice v vodi, tem več nad gredo cvetlic. Bil je pač norec. Mimo pride elegantno oblečen gospod in si misli „Ubogi idiot!" škoda zanj. Glasno mu pa reče: „Kaj vendar počnete tu?" — „Ribe lovim", mu odgovori mož resno. „Kako dolgo pa mislite sedeti tu?“ — „Ves dan“, mn odgovori norec. Gospodu se je smilit čimdalje bolj zato ga je povabil na skodelico kave. Bolnik je bil hitro na nogah ter žel s prijaznim gospodom, da se pokrepča s kavo in morda dobi od njega še kako smodka Ko sta sedela v mali kavarni ga vpraša dobrotnik : „Vi ste torej lovili ribe. Koliko ste jih danes že ujeli?" — Norec mu je pokazal pod nos in odgovoril samozavestno: „Vi ste danes četrta!" Gospod pri tem odgovoru gotovo ni delal posebno duhovitega obraza.
r Gledališče pod zemljo. Futurist Bra-gaglia uvaja novo senzacijo v gledalski svet. Na vznožju Kvirinala v Rimu je preuredil stare rimske terme, ki so samevale v globini 40 metrov pod zemljo in so bile dosedaj le predmet raziskovanja učenjakov, v sijajno gledališče z nehroj stranskimi prostori in opremljeno, z vsemi udobnostmi, seveda v futurističnem smislu.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani
mammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
m	e
I	Pnethi zavri za pn»g	$
i	d. d. v Ljubljani	1
$M»oclaj£8, isE alotrejnt. px»ei$iiogoviilI$ov
H	irelesijskis šenijaraški in
trboveljski premog "IPi	m
vseh kakovosti v celih vagonih po riginalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tud! za industrijska
podjetja in razpečava na debelo	gg
iMUHsiii premci in koks lukt prste is psakep izpira	g
ter priporoča posebno
la čeheslosaški in angleški koks za lioarne in domačo	I
uporabo, kovaški premog, črni premog in briketu,	gj
Naslov:	®
PROMETNI ZAVOD ZA PREM98 i. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. PodružaicavEovem Sala (Bačka).
UUDEilltfOm Tflts HEX Co. Opalograph
Pisalni strofi so najboljši
KaliievEaite poremc.žse I t- i. 3f-s.
LJUB LJANA
Gradišče št. IO
Tel. 26®.

ratemnože'^aJnl aparati so sve-f o vito Kn are š
Zat&ite-v&iS© pozituidilie Y