DELAVfKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEBENSKOi OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnino v Jugoslaviji znaša mesečna Din 10.—. v tnozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor. Roška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podruinice: Ljubljana. Do-lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mati oglasi. M rluMie v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJi'
Sftev. 83 m Maribor, sobota, dne 27. avgusta 1938	•	Leto	XIII
■aai
Francoski socialisti vodijo!
Takoj po Daladierovih napovedih za °Krnenje socialne zakonodaje, ki se je Uveljavila pod Blumovimi vladami, je J-eon Blum zapisal v uvodniku »Populi ra«;
»Položaj se je izpremenil v nekaj !*rah. G. Edouard Daladier ima preveč izkušenj, da ne bi tega v naprej vedel. «to se moramo vprašati, če tega ni prav namenoma hotel.
Mi
imamo voljo, da razpravljamo o irSumentih, dejstvih, številkah, ki jih je Navedel v svojem govoru. Toda pri še ‘ako prijateljskem presojanju pade v aci napoved »nove socialne usmeritve«, *akor se je izrazil minister Frossard v sv°ji demisiji. In po sili razmer bo ta a°va socialna usmeritev vodila v novo politično usmeritev — in tudi že vodi. ^adoščenje, ki ga je dal gonji nazadnjaškega tiska proti zakonu o 40-urniku, °či g. Daladiera po eni strani od nje-§0ve večine, kakor ga je že ločila od Nekaterih njegovih ministrov.«
»Populaire« opozarja radikale na go-v°r njihovega vodilnega človeka Chau-*empsa na zadnjem kongresu njihove shanke, kjer ie slovesno izjavil o socialnih reformah:
I- »Nobenega zastoja! Še manj, da bi šli p^zaj. . . Temveč reformatorska delavnost, pogumna in neprekinjena!«
Istočasno že objavlja »Populaire« sklepe socialistične stranke, ki pravi, da najnovejše Daladierove politike ne Olore odobriti niti večina parlamenta niti večina republikanske Francije, —-®lum je sklical za petek, dne 26. t. m. °h 14.30 sejo socialističnih poslancev in ^natorjev, za isti dan ob petih popoldne je pa povabil v imenu stranke vse Poslance levice, da zavzamejo stališče napram Daladierovemu govoru, ki ga l®ienuje Paul Faure »slab govor, slabo Politiko.«
Strokovne organizacije, ki so pozvale delavstvo, naj bo pripravljeno, so sklenile, da najprej počakajo na sklepe poslancev socialistične stranke in vse republikanske levice. Tako je bilo v ne-'kaj urah alarmirano vse francosko delovno ljudstvo, ki bo premišljeno odgo-vprjl0 na prve napovedi francoske ka-P’talistične in bankirske reakcije. tNa čudno, dvorezno nanoved »Fran-Clia naj se vrne k delu!« krepko odgo-varia socialistično glasilo:
»Kai naj pomeni ta fraza?
Ta letina ie bila tako dobra, da ne Vemo kaj početi z 20 milijoni kvintalov
Presežka!
Volov, krav, telet, ovc, svinj imamo dovolj.
Vinogradništvo bo dalo več kakor Prorerno porabiti.
■j. Ostane samo še vprašanje industrije. , aladier ni mogel z nobeno številko dokazati kake krize.
JOobro razumemo, zakaj nam pred-Pdujejo inozemstvo, posebno totalitar-e države. V Nemčiji delajo po 56 in udi 60 ur. Da, toda dobri opazovalci sporočajo, da kriza v totalitarnih ,rzavah vedno bolj raste. V severni .Pieriki je enajst milijonov brezposel-j.lh- In končno v Angliji, ki se je že to-^kokrat izkazala s svojo modrostjo, do-deficit trgovinske bilance 8 mili-^rd mesečno, to bo 96 milijard fran-ob koncu leta. Vse to pomeni, da ,e treba z vseh strani ogledati pro-gospodarstva, ureditve dela, teh-^'Cn'h pogojev produkcije, razpečavali4 blaga. Obžalujemo, da o vsem tem srtio našli niti besedice v govoru mi-sirskp(5a nredsednika. On ie rekel, da je°rJ* delati Franciia normalno. Kaj pa abnormalnega? Abnormalno je zahte-
Ki
I
ke vlad
raa trances
Boj kapitalistov proti so6ialnopoliticni zakonodaji
Francoski kapitalizem vodi s svojo gospodarsko politiko najneobzirnejšo borbo proti Blumovi socialno politični zakonodaji. Z vsemogočimi spletkami skuša izpodkopati valuto franka, češ, da je gospodarstvo preveč obremenjeno. Gospodarstvo uganja naravnost sabotažo, kar je razvidno iz tega, ker davčni prejemki iz gospodarstva občutno padajo, dočim indirektni davki ne v taki meri, pač pa so se v zadnjih letih zvišali.
Predsednik vlade, Daladier, je zara-ditega izjavil, da hoče omiliti zakon o 40 urnem delovnem tednu vsaj v glavnih (orožna in stavbna) industrijah. — Zagotavlja sicer, da ni načelno proti 40 urnemu delovnemu tednu, toda mora to napraviti, ker sicer industrija noče delati. Delati je pa treba, da se sanira francosko narodno gospodarstvo. Zaradi te odločitve predsednika vlade sta odstopila dva ministra, za stavbe in javna dela, ki pripadata socialistični uniji, ki pa ju je Daladier takoj nado-
mestil z bolj desničarskima pristašema socialistične republikanske zveze Mon-zie in Pomaree.
Socialistični poslanski klub je takoj sklical sejo poslancev. Leon Blum pa je pripravil sklicanje konference ljudske fronte oziroma levičarskih poslanskih klubov, s čimer so soglašali tudi komunisti, Preprečiti se pa Dialadierova namera ni dala, čeprav je v svoji vladi izjavil, da bo spoštoval pridobitve delavstva, ki so zakonito zajamčene. Daladier se je opravičeval, da ni proti odpravi teh zakonov, pač pa je treba začasno omogočiti, da bodo tovarne delale in služile potrebi narodne obrambe.
Iz te Daladierove izjave je razvidnq, da je kapital nastavil vladi nož na vrat.
O tej krizi piše socialistično glasilo »Populaire« vendar, da socialisti težkoč proti Daladier.u, ki jih je sam povzročil, sicer ne bodo izrabili. Trenutek je vse preveč resen. Toda povedati je Daladieru treba, da, če bi poslabšal socialno
zakonodajo, s podporo socialistične stranke ne sme več računati.
Konferenco je sklicala tudi zveza svobodnih strokovnih organizacij, katere predsedstvo je že prej inteveniralo pri predsedniku vlade. Na konferenci so bile razburljive debate, kar je razumljivo, ker je namera vlade drzen napad na pridobitve organiziranega delavstva, ki šteje nad štiri milijone članov v svoji centralni organizaciji. S. Jouhaux, ki je glavni tajnik te zveze, je v depu-taciji predsedniku vlade tudi povedal, da pomeni namera pregrobo kršitev socialno političnih pravic delavstva.
Konference socialistične stranke, plenarna seja ljudske fronte in konferenca zveze strokovnih organizacij so vpoštevale francoski in splošni položaj, ki je res kritičen, toda pokazale so tudi svojo odločnost, da branijo ljudska fronta in strokovne organizacije »voje socialnopolitične pozicije in tudi svojo politično ingerenco na dogodke, ker predstavljajo večino naroda.
Runciifianov nairt o preureditvi
iehosiovaSke drlave
Ker so Henleinovci dosledno odklanjali vse predloge in načrte, ki jih je izdelala češkoslovaška vlada za rešitev narodnostnega vprašanja, je baje sedaj sestavil lord Runciman nov načrt, ki naj bi v glavnem vseboval:
1. Češkoslovaška naj se razdeli v večje število samoupravnih enot, ki bi ne-' kako ustrezale narodnostnim mejam,
2. Razveljavijo se dosedanji jezikovni zakoni in se uveljavi na vsem državnem. področju popolna enakopravnost vseh v republiki govorečih jezikov.
To naj bi bila nekaka podlaga za nadaljnja pogajanja.
Vlada je baje pripravljena, razpravljati na podlagi tega predloga in se pogajati s sudetskimi Nemci.
V Londonu sodijo, da bo lord Runciman s svojim posredovanjem uspel.
Član Runcimanove delegacije Gvat-kiu je odpotoval v London, da bo podrobno informiral angleško vlado o položaju na Češkoslovaškem.
Deseturni delovni dan v Nemiiii
Zaradi popustljivosti demokracij napram avtoritativnim, državam smo neprestano v vojni nevarnosti, mednarodne pogodbe ne veljajo več in iz Društva narodov se norčujejo. Isto, kar velja za mednarodno politiko sploh, velja tudi za socialno politiko.
Prejšnji teden so na primer nemški »gospodarski voditelji« brez delavstva sklenili, da se v Nemčiji uvede deseturni delovni dan, češ, da silno primanjkuje delavstva. Deseturnik naj se uvede najprej v oboroževalni in potem v grad-
beni stroki ter končno v kmetijstvu.
Prvič ni verjetno, da bi bilo pomanjkanje delavcev v Nemčiji, drugič pa je velika napaka v narodni politiki, da države, ki vedre v Društvu narodov, niso znale in hotele zaščititi avtoriteto ustanove. Ta malobrižnost za Društvo narodov je vzrok posredno mednarodnim političnim zapletljajem, ki jih sedaj avtoritarne države zlorabljajo tudi v so-cilano političnih vprašanjih s tem, da pričenjajo novo ofenzivo proti delavskim socialno političnim pridobitvam.
Spor zaradi Gdanskega
Gdansk je obmorska pokrajina ob Baltiškem morju, ki je dejansko pod pokroviteljstvom Poljske in ima tudi mednarodnega komisarja. Prebivajo tam Poljaki in Nemci. Samoupravo so si že osvojili nacisti ter postajajo bolj in bolj agresivni. Poljaki prirejajo manife-
stacije proti postopanju oblasti v Gdansku, nacistični tisk pa zaraditega napada Poljake. Listi zahtevajo, da poljska vlada razpusti zvezo Poljakov. — Oblast je tudi aretirala mnogo Poljakov. Varšavski listi ostro protestirajo proti temu in očitajo Nemcem izzivanje.
Poseben zakon za obtoZbo bivšega
Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg in njegova vlada pridejo pred državno sodišče na Dunaju. V ta namen je bi! izdan poseben
vati podaljšanje 40-umikai, ker bi to samo povečalo število brezposelnih tudi pri nas in poslabšalo socialni položaj francoskega prebivalstva,
Tega ne bomo sprejeli.
Nemogoče!«
avstrijskega reZima
zakon, ki določa sodišče in način obsodbe zaradi veleizdaje.
Novo državno sodišče bo obtožence sodilo, ali so več ali manj krivi protiljudskega delovanja. Na podlagi te obsodbe bo potem notranji minister določil kazen. Obsojencem sme notranji minister vzeti državljanstvo, zapleniti njih imetje in jih izgnati iz države, i * • • * -
Boji na Kitajskem
Japonske čete so se ponovno poskusile, izkrcati na obrežju pri Vučungu, kar se jim pa vsled silnega odpora kitajske armade ni posrečilo. Japonci so pri teh bojih imeli ogromne zgube, ne da bi bili zaznamovali kakršnikoli uspeh. V Hankau je na tisoče beguncev brez strehe, zlasti trpijo glad in pomanjkanje otroci.
PritoZba Kitajske
v Londonu
Kitajski poslanik v Londonu je obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa, kateremu je sporočil, da Japonci uporabljajo pri napadih strupene pline, — Kitajska je zaprosila Anglijo za posredovanje.
Nemirna Palestina
V bližini Kane Galilejske je prišlo med Angleži in Arabci do spopada. Ubitih je bilo 14 Arabcev in 1 angleški policist. Kljub temu, da vojno sodišče, ki je preobloženo z delom,'izreka težke obsodbe proti upornikom, nemiri ne po-jenjujejo, ker jih netijo Angliji neprija-teljske velesile.
Obsodba madžarskega faSIsta Salasya
Kasacijsko sodišče v Budimpešti je sedaj končno potrdilo razsodbo apela-cijskega sodišča, ki je obsodilo »fiihrerja« madžarskih fašistov na 3 leta ječe in 10 let izgube častnih državljanskih pravic.
Nemtija snubi MadZare
Kakor poročajo francoski listi, se nemški državniki trudijo, da bi pridobili Horthyja za vojaško zvezo z Nemčijo, Horthy pa baje ni sprejel te ponudbe, ker se Madžarska še ni odločila, kateremu bloku se bo priključila.
Za 5 mil, 300.000 dolarjev bo nakupila Francija v Ameriki najmodernejših vojaških aero-planov.
AimJ
.si	1	i	ir	v	iv
ngiua postaja odločnejša
j
v spans1
k
era
Na sestanku predsednika angleške' vlade Chamberlaina, zunanjega ministra j Halifaxa, finančnega ministra Simona' in Horacija Wilsona so razmotrivali o i neugodnem odgovoru Franca glede umi- J ka prostovoljcev iz Španije.
Glede Španije nameravajo napraviti energično demaršo v Burgosu, da Franco revidira svoje stališče.
Italijanski tisk izrečno odobrava Francovo stališče glede umika prostovoljcev.
Predsednik odbora za nevmešavanje Plymouth hoče vedeti prej mnenje velesil in potem šele sklicati odbor za nevmešavanje. Nekatere države priporočajo, da naj se angleško-francoski načrt umakne, kar dejansko pomeni sabotažo rešitve tega problema.
O vseh teh kritičnih problemih bo padla odločitev že prihodnje tedne. — Zato je sedanja doba ena najbolj kritičnih glede vojne in miru.
Angleška vlada še vedno ni objavila celega besedila Francovega odgovora, ker se bo izkazalo, da je postal Franco tako predrzen samo radi popustljivosti Anglije. Skušala bo pripraviti generala Franca, da bi še pred objavo njegovega odgovora spremenil svoje stališče. — Franco tega najbrže ne bo storil, ker se zanaša na podporo Italije in Nemčije.
Silni boji ob Ehru
Nacistične čete so ponovno napadle postojanke republikancev ob Ebru. V bojih je sodelovalo ogromno letal in tankov, vendar se nacistom kljub silnemu pritisku in ogromnim izgubam ni posrečilo doseči pomembnejših uspehov.
Zlasti so se odigrali hudi boji v zraku. Republikanci so sestreljili 10 letal.
Potopljene ladje med špansko državljansko vojno
Angleški list delavske stranke in strokovnih organizacij »Labour« navaja, da je Franco od 31. avgusta 1933 pa do 31. julija 1938 težko poškodoval 80 ladij, potopil pa 59 s skupno tonažo 176.023 ton.
Poškodovanih je bilo: Angleških ladij 62, francoskih 6, grški 2, panamska 1, nizozemska 1, italijanski 2, norveška 1, španske 4, ameriška 1; potopljene pa angleških 17, francoskih 5, grški 2, panamske 3, ruske 3, danski 2, nizozemska 1, norveška 1, španskih 25.
Nemčija svojih izgub noče objaviti.
To so dejstva, ki ne opravičujejo potrpežljivosti demokracij.
vprašanju?
Na straži pred Madridom.
Blejska konferenca
Male entante
Poudarek skupnih interesov in zbližanje z z Madžarsko,
Blejska konferenca Male antante je P° Paf letih zopet jasno izpovedala javno mnenje p° donavskih in balkanskih narodov. Stremljenie vseh teh narodov je vedno bilo, da sodelujejo v prijateljstvu ter vzajemno ščitijo svojo ne odvisnost. Male srednjeevropske dežele so p° litično in gospodarsko odvisne druga od druge, zlasti ker so sosede. Pa tudli politično je yse njih položaj kritičen. Morda se med seboj ne bodo borile ali napadale, toda kakor nam dovina povojnih let kaže, nobena teh ®at, držav ne ve, kje jo čaka napadalec in k 9 pride nad njo sovražnik, ki je bil še 24 -j prej nje zaveznik. Države male antante in _ kanske dežele same nimajo teh teženj, ni®8'0 drugih aspiracij, kakor da v miru žive v čl® najboljših socialnih in političnih razmerah,
V tem je velika razlika med malo antanto balkansko zvezo na eni strani ter silami, hočejo te dežele gospodarsko ali politično za vojevati v svoje eksploatacijske namene. kaZ
umemo ta namen tujih sil, razumemo Pa položaj malih držav v srednji Evropi ®
tud'
na
intc-
doma U%
Predsedstva male antante je prevzel za letos dr. Stojaditiovič, ki bo zastopal malo antanto na septemberskem zasedanju Društva narodov.
Minister dr. Vrbanič pojde meseca septembra na Poljsko. Minister trgovine si hoče ogledati poljsko industrijo.
Stavka pečarjev v Ljubljani, Mengešu in Kranju je te dni pričela. Stavka je nastala nenadoma. Delodajalci so v skrbeh zaradi serije, ki jo imajo pečarji in je upati, da se v kratkem pogode s pomočniki.
Iz kreditov za javna dela je ministrstvo določilo 3 milijonov >diin za regulacijska dela ob Muri in Dravi.
Narodna banka bo v bodoče dajala direktne kredite trdgovini in sicer od 50.000 d.o 100.000 din na menico, po 5 odst. obrestni meri.
38 otrok jugoslovanskih rudarjev iz 'Vestfalskega je prišlo na počitnice v našo državo.
Ban Savske banovine g. dr. Viktor Ružič je bil s posebnim odlokom razrešen.
44. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma bo letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« so redno dopolnilo spomladanskemu velesejmu, ki ima predvsem industrijski in obrtni značaj. Na odhodni postajni blagajni je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane in še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na velesejmu se dobi velesejmsko legitimacijo in
potrdilo o obisku, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek.
Prihodnje zasedanje Društva narodov se bo vršilo meseca septembra t. 1. v Ženevi.
Upravnik Madžarske Horthy, ki je bil te dni
v Nemčiji, se je posvetoval z nemškimi veljaki in Hitlerjem o gospodarskem sodelovanju Madžarske z Nemčijo, kar utegne imeti precejšen vpliv na ureditev srednjeevropskih razmer, če niso sklepi in dogovor male antante z Madžarsko močnejši.
Horthy bo postal kralj. Horthyja nameravajo baje po povratku iz Nemčije proglasiti in kronati za madžarskega kralja. Nemčija in Italija sta baje na to že pristali, dočim stališče Male zveze še ni znano.
Madžarska je sklenila novo gospodarsko pogodbo z' Ameriko.
Kancler Hitler je povabil Henleina na kongres nemških nacistov v Nurnbergu.
Čitanje Schillerjevih del nameravajo prepovedati v nemških srednjih šolah, ker škoduje in je proti duhu nacizma.
Mussolini je dobil red Krizanteme, ki je najvišje japonsko odlikovanje.
Angleškega kapitana Kendricka, ki so ga,
kakor smo poročali prvotno, aretirali, so sedaj ne.mške oblasti izgnali radi suma, da je vohunil.
Letala z lahkimi topovi namerava graditi angleška vojna industrija.
V angleški luki v bližini Porthsmoutha je bila te dni torpedirana neka angleška jahta, ki so jo le s težavo rešili, da se ni potopila. Kdo je torpedira! lahto, še ni ugotovljeno.
Manjšinski kongres, V Stockholmu se te dni vrši manjšinski kongres, na katerega so posl' b. Kvoje delegate vse pomembnejše narodne manjšine, Poročila ne povedo, če je na kongresu zastopana tudi naša narodna manjšina na Koroškem in Primorskem.
Smrt ruskega pisatelja, V Leningradu je preminul znani ruski pisatelj Aleksander Kuprin v 65. letu starosti.
Razvoj naše rudarske in topilniSke industrije
V juniju padec proizvodnje.
Indeks naše rudarske in topilniške proizvodnj'e v letu 1938. (v primeri z leti 1926—1930=100) ije naslednji
136.7
jan.
136.7 179.9
144.1 febr.
144.1 193.0
136.6 130.0 marec junij
136.6	130.0
181.4	166.9
rudarstvo
rudarstvo topilni-čarstvo
Na bazi 100 v letih 1928—1930 pa znaša indeks proizvodnje v juniju me-
SGCUI
1935	1936	1937	1938
rudarstvo	98.8	96.2	126.6 130.0
toplini-	179.9	193.9	181.4 166.9
čarstvo
i V letu 1938. je bila torej junija naj-j nižja proizvodnja, v primeri s prejšnjimi I leti pa najvišja.
Balkanu, ki imajo menda še mnogo večji res, da čuvajo svojo neodvisnost in da vz^ stavijo absolutno vzajemno sodelovanje, ne v politiki in gospodarstvu, ampak tudi v skup®1 obrambi svojih vitalnih interesov.
Če predsednik jugoslovanske vlade in zuOa®jj minister dr. Stojadinovič izjavlja, da so teWe _ male antante in balkanske zveze nepopustlilVj| je to tako konkretna- izjava, da ne morem0 v dvomiti o njej. Izjava priča, da se vrši org3®1, ziranje enotnosti v Podonavju in na Balkan \ iziava pa tudi priznava, da se nahajamo po sporazumu z Madžarsko pred novim veži11® oolitičnim kolosom, Zedinjeno srednjo Evr°P® in Balkanom, kakor to narodi žele ves čas P® vojni ;n prav pogostoma tudi manifestirajo z3 to politično koncepcijo.
Blejska konferenca je izraz javnega mnet>r podonavske kotline in Balkana. Zaradiite®3 pričakujemo, da politika ne krene s tega t'1*3' ker 'e to naivažneiši problem srednje in vzwy ( ne Evrope ter Balkana, ki utegne res jamči*1 za >mir in miren blagodejen razvoj dežel, ki se jih ta problem tiče.
Sporazum z Madžarsko je dosežen šele ®a čelno. To se pravi, Madžarska je za sporaz®1' in se bo oočajala s Čehoslovaško in Jug°s^3 vijo zanj. Najbolj pereča so vsaj navidez ffla®J šinska vprašanja. Jugoslovanska vlada ie z_e predložila Madžarski načrt sporazuma. Čl® * torej Madžarska načelno pristala na sporazU®^ menda ne bo več mnogo težkoč, ki bi °vira sklenitev definitivnega sporazuma.
Prav iz navedenih razlogov pripisujemo bi e) ski konferenci važnost v zgodovini razv°)a srednje Evrope. Imeli smo že mnogo konf®re° male antante, toda nobena ni podala tako Pr® ciznih izjav. Nobena se še ni tako ozirala ®a javno mnenje, ki mora v mednarodni pob1 biti vedno vpoštevani element, ker sloni b° (točnost narodov in držav vendarle na n)e®J Samo mir, svobodo in iskreno sodelovanje za htevajo ti narodi!
Kaj je še treba več za njih gospodarski raZ voj in kulturni napredek!
MAKSIM GORKI
(Prevel Tone Maček.)
48
— Mi šepa. Podkovati ga bo treba. Ti, ki povsod okrog hodiš, naroči, naj mi podkovača pošljejo.
— Kod jaz povsod hodim?
— Saj vse vem. Nič dobrega o tebi ne govore.
— Kdo?
— V splošnem, ljudstvo! Skornjakov, Asta-kov... vsi!
Kuzin se je kljubovalno zasmejal, kakor bi ne pristojalo starcu.
— O dobrem se lahko slabo govori, — pa povej o slabem kaj dobrega ...
Ves uvel in pobit, kakor da je pijan, je stražnik velo in zateglo godrnjačih
— Opažajo te pri sumljivih poslih.
— In ti jim verjameš?
— Astahov vse zasleduje. Njemu se bo verjelo ...
Kuzin se je dvignil na noge, otresal svoj kaftan in živahno spregovoril:
— Njemu? Da. njega bodo poslušali! Starec zna biti precej upadljiv in glasen in poleg tega visi v Vasiljevskem zvoniku tudi njegov zvon, a Astahov zvon, pravijo, se sliši do sedmih nebes.
— Ne šali se! To tvojim letom ne pristoja. Po svoji službeni dolžnosti bi jaz take reči moral prej
Astahov, a on, kakor vidiš, me preje rekel Jegor,
vedeti kakor hiteva.
— Slab poklic si sebi izbral! ki ni odmaknil pogleda od njega.
Opazil sem, da je danes sicer surov stražnikov obraz nekako bolj mehak, kakor zagrnjen v neko težko zamišljenost. Njegove temne oči so l)ile nepremično uprte nekam daleč, pogled mu je bil zastrt in top, a glava	mu je bila	nenavadno	nemirna, kakor
da	bi ji ne bilo udobno	na debelem, s črno dlako
Obraslem vratu, a se je bala pasti na zemljo.
S težavo je Semjon gibal z jezikom ko je nadaljeval:
— Troje glavnih je med vami — ti, Dosjekin in tale, Jegor Petrov ... In še Aljoša ...
— Torej četvero! — je pripomnil Aleksjej.
Jegor ga je skrbljivo vprašal:
— Kai pa	ti je, stric	Semjon. si	pijan ali bolan?
— Kai pa tebi mar?	— je rekel	stražnik in leno
vstal. — Čemu se pa brigaš zame?
Ne da bi se poslovil, je odšel, mi pa smo sc odpravili domov.
Kuzin je gledal za njim in rekel:
— Z njim ni nekaj v redu...
_ Hal — je potrdil Jegor. — Izgleda, da je bolan.
— K vragu z njim! — je vzkliknil Aljoša, ki mu je hlad stresal pleča. — Po mojem mnenju, je on sam zaklal Miroma Galajda, nihče drugi!
— Ne govori budalosti! — ga je surovo ustavil Dosjekin. ,
Tudi Kuzin ga je ukoril:	_	,9
— Beži no! Kako moreš kaj takega govoriti-Ali Aljoša je vztrajal pri svojem:	^
— Da on! Če pa tega ni on, pa bo koga drugo-zaklal, boste videli!
Aljoša je rekel to tako prepričevalno, da se j. še meni spustil mraz po hrbtu in smo vsi umolknii Minila sta dva tedna in napočil je eden xzxn -0 tistih dni, ko nas dogodki kakor povodenj zagrRT od vseh strani, povzročijo besen vrtinec, ki nas jame in nas vrti v nepričakovanem kaosu, da izs bimo vso razsodnost.
V vsakem življenju se pojavijo taki dnevi-
Tega dne sva bila z Jegorjem v VasiljevkL sva kmetom, ki so se zbrali na nekem skednju- J^ jasnjevala kaj je »črna stotnija« in kaj ona hoče..	^
sva se zvečer vračala, je bilo čisto temno in iz mi ■-je pršilo. Šla sva po dolinici skozi Ostankov log. se je nenadoma z brega doli iz hladngea mraka legel hripav krik:
— Ej, Jegor Petrov! Pridi gori!	.j
— Ne hodi! — je opominjal Jegor in me zgr
za roko.	^
— Saj ne morem drugače? — sem rekel, o -zagledal na robu nizkega grička obris konj s
in temni stražnikov obraz, nagnjen proti na •	^
— Podvizaj se! — mi ie spet velel.
Dosjekin, pojdi kamor si namenjen.	wor-
— S puško se igra, hudič! — mi je scpm • za
— Lezel sem proti vrhu, oprijemajoč ^ grmičje in ko sem stal poleg konja, me vprašal:	fDatle	vrihodniK-}
g h&siU Ucaiev
TRBOVLJE -
Sestanek delegatov (volilnih mož) kraj. bra-ovske skladnice, ki so člani ZRJ, je sklican 2a nedeljo, dne 28, t, m, ob 9. uri dop. v or* ganizacijskih prostorih. Ker je na dnevnem redu več važnih točk, je udeležba obvezna.
Odbor ZRJ.
sestanek rokodelcev. Rokodelsko podporno društvo v Trbovljah sklicuje za v soboto, dne 7. t. m. ob 4. uri pop. v organizacijskih prostorih ZRJ sestanek rokodelcev. Udeležba za rokodelce obvezna, ker je dnevni red važen. Odbor.
HRASTNIK
Splošna delavska strokovna zveza Jugosla-
Tlie podružnica steklarjev v Hrastniku sklicuje 2a nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. s pričetkom o*3 10. uri dopoldne važen članski sestanek v društvenem lokalu nad Pečnikovo trgovino. — •'■er je dnevni red važen, je dolžnost vseh čla-n°v, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Odbor.
ZAGORJE OB SAVI
Vpisovanje v I., II, in III. razred na tuk. drž. Meščanski šoli bo 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8. do 12. in od 3. do 6. ure. V L razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili razred ljudske šole brez slabe ocene, ali so dovršili razred višje ljudske šole in niso starejši od 14 let. K vpisovanju naj prinese dcenecfka) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli a*1 izpričevalo o kakem dovršenem razredu razredu višje ljudske šole (knjižice za ljudske sole za vpis niso več veljavne), krstni list in “avčno potrdilo. Pri vpisovanju v II. in III. raz* red je predložiti letno izpričevalo uspešno dovršenega I. ali II. razreda meščanske šole ter “avčno potrdilo. Brez davčnega potrdila o neposrednih davkih se ne bo nikogar sprejelo, žari? upraviteljstvo opozarja in priporoča, da se ™ starši preskrbijo pravočasno. Popravni iz-Prti bodo 31. avgusta ob osmih. Za priglasitev k Popravnem izpitu velja isto, kar se je učencem °“ koncu šolskega leta naročilo.
TEZNO PRI MARIBORU
»Vzajemnost«-Tezno vprizori v soboto, dne !■ avgusta, v gostilni Felič burki »Junaki« in Zamorec«. Začetek ob 8. uri zvečer. Pridite Vsi! Vabi odbor.
LJUBLJANA Zimska pomoč
Skoraj mraz nam je že v Ljubljani. Drugod | menda tudi ni bolje. To pa pomeni, da se bli- j žamo zimi, ki jo bodo zlasti občutili nesrečni j nezaposleni. Pravijo sicer, da nezaposlene za- j poslujejo pri javnih delih — seveda le deloma j in poleti ob jako nizkih mezdah. Pride pa zi- j ma in dela ne bo, denarja za življenje pa tudi! ni. Ljubljanska občina uvaja pocestne zbirke,1 nad katerimi so ljudje silno nejevoljni. Zato bi ] se bilo treba za zimsko pomoč nekoliko prej pobrigati, kakor šele februarja meseca ali še pozneje. Občinski ljubljanski proračun premalo vpošteva to vprašanje, čeprav je v današnjih razmerah stvar važna in nujna. Že sedaj se
mora sklicati v ta namen anketa, ki bo ventilirala možnost in način akcije za zimsko pomoč. V prvi vrsti bi pa bilo treba, ker je to občinska stvar, kaj more in mora nuditi občina za zimsko pomoč in v kakšni obliki naj se pomoč nudi. Zdi se nam, da se v občini lahko mnogo več stori, če se v tej smeri porablja več sredstev. Nezaposlenemu delavstvu ni na tem, da dobiva miloščino, ker je to poniževalno, pač pa je možnost dela in poštene mezde vedno podana,' če se vrše produktivne investicije, za katere je še dovolj možnosti. Če se nič ne ukrene v tem oziru, bomo imeli težko, težko zimo za mnogo delavoljnih ljudi.
V ogledalu
. Ali bi delali z Židi tako, ako bi bili večmili-!°nski narod z lastno državo? Preganjanje in Uganjanje Židov tvori sedaj višek državniške Politike v najmanj pol duceta evropskih držav. /'Drašanje je, ali bi delali z Židi tako, ako bi bl*i Židje večmilijonski narod z lastno državo, Sfiganizirano vojsko itd.? Najbrže ne. Poleg <ldov imamo namreč še celo vrsto trgovskih *'arodov, čijih sinovi so naseljeni v tujih drža-Vah, kjer imajo organizirano trgovino in indu-^rijo ter izkoriščajo zemeljske zaklade. In ven-“ar ne pade nikomur na um, da bi tem tujim državljanom odvzel koncesije in jih pregnal
*	ozemlja. Narobe, postoje celo meddržavni ogovori, glasom katerih uživajo tuji državljani . lej ali .oni državi iste pravice glede trgova-j*lai kot jih daje dotična tuja država državlja-. om te ajj one države. Kaj ko bi enkrat prišlo akšni državi na um, da bi ev. rekla: izženimo ule državljane in odvzemimo trgovino iz rok ‘Sem, ki po narodnosti pripadajo narodu do-plcne države? — Na mah bi bilo vse pokonci. rotestov proti nekulturnemu, barbarskemu Postopanju bi kar deževalo. Kaj ko bi se kaj akega primerilo kakšnemu narodu, ki sedaj °di kampanjo proti Židom? Kdor od tujih narodnih pripadnikov trguje recimo v naši državi, ® Prav tako zajedavec na telesu našega naroda 'n njegov izkoriščevalec, kot ev. Žid. n.po svojih ljudeh meri druge, »Slovenec« se 1 mogel zadovoljiti samo s tem, da bi pro-, avljal francosko kapitalistično reakcijo, ki -e vzeti delavstvu pridobitve izza Blumovih Očk' *emve£ ,e v ‘st‘ saPi napisal o Blumu Kabno obrekovanje, kakršnega ni sposoben 1 zadnji zakotni Doriotov listič v Franciji, namreč, da si je Blum za časa svojih vlad »znat-0 Pomnožil svoje premoženje«. Če si »Slove-ec« kar na lepem izmišljuje tako koristoljubje, , »• Moremo razlagati drugače, kakor da dru-hudi presoja po svojih. Toda tako zamenja-nle oseb ni dopustno.
Vpepeljevanje ali pokopavanje. Ljubljančani zopet enkrat vidijo, kako malo pietete do mrtvih poznajo tisti, ki neprestano oznanjajo, da je pokopavanje edino pravilen in dopusten ter človeka dostojen način shranjevanja mrtvih. Na pokopališču pri Sv. Krištofu razkopavajo grobove, ker je pokopališče opuščeno iti bodo sedaj tod gradili novo semenišče^ morajo mrtvi narediti prostor. Kosti leže razmetane po pokopališču. večje potem zbirajo in zmečejo v skupno grobnico. Ljudje se upravičeno zgražajo, kako se mrtvim krati »večni mir in pokoj«, s tem, da se s krampi in lopatami razbija po preperelih lobanjah in kosteh. Mislimo, da so tudi najbolj zakrknjeni pristaši pokopavanja spričo tega prišli do prepričanja, da je edino pravilno in človek* dostojno, ako se mrtvecev ne pokopava, ampak vpepeljuje. Potem je človek vsaj siguren, da ga desetletja po smrti ne bodo »deložirali« in mu razbijali ostankov lobanje in kosti.
Malarija se pojavlja v ljubljanski okolici. »Slov. Narod« poroča, da se pojavlja v ljubljanski okolici malarija v več primerih, ki je bila prej le redek pojav. Ljubljansko močvirje
je ugoden teren za malarijo, ki se je prej pojavila le redko pri Dev. Mar. v Polju ia na Barju. Po vojni pa kaže, da bo ta bolezen bolj pogosta, če se ne store resni ukrepi proti njej. Bolnikov za malarijo ima sedaj več, ker pri-neso bolezen z juga, če so v takem kraju vojaki in drugi ljudje. Zato ni nihče mislil na to, da se bolezen širi. Sedaj se pa pojavljajo tudi domači bolniki v okolici Vrhnike, v Bevkah in Blatni Brezovici. Malarijo širi poseben komar »anofeles«. toda le, če je okužen. Ti komarji so že prej bili doma pri nas, toda sedaj že prenašajo bolezen. Klice malarije se namreč množe samo v komarjevem telesu. Če okužen komar piči človeka, mu s slino, ki je pomešana s klicami malarije, okuži kri in oku-ženec navadno, toda ne vedno, oboli za malarijo. Tudi komar se okuži le s tem, če vsesa kri za malarijo bolnega človeka. Za ljubljansko okolico in s tem vsaj deloma tudi za Ljubljano, nastane lahko velika nevarnost, če se ne uvedejo primerni ukrepi proti širjenju malarije v ljubljanski okolici, ki je tako pripravna za plo-dišče te bolezni.
MARIBOR
Popravite — ali pa podrite! Obiskovalca Kalvarije neprijetno dirnejo razvaline spomika padlim vojakom bivšega avstr. 47. p. p. Spominsko ploščo, ki je bila vzidana v kamenite sklade so neznanci razbili že pred leti, nakar je menda Olepševalno društvo drobce marmorja odstranilo. Razvaline spomenika nikakor niso v okras, zato je treba, da se spomenik v celoti odstrani ali pa popravi. Kar se tiče popravil spomenika bi pripomnili, da so bili bivši vojaki 47. p. p. po ogromni večini štajerski Slovenci. Ker stoje po vseh krajih spomneiki padlim v svetovni vojni, ki so bili tudi vsi avstrijski vojaki, menda ne bi Bilo proti obstoječim principom, ako bi se tudi ta napol porušeni spomenik popravilo in vzidala ploščo s primernim slovenskim napisom, ev. da se postavi na tem mestu spomenik v svetovni vojni padlim Mariborčanom. — Obiskovalec Kalvarije.
Dovoz na državnem mostu bodo tlakovali. Sedaj izmenjujejo glavno vodovodno cev na dovozu na državni most ob Kralja Petra trgu, nakar bodo menda na novo tlakovali dovoza na obeh straneh. Pravtako pa bi bilo potrebno ob tej priliki preiskati in popraviti cel most, zlasti tudi ogrodje, katerega bi bilo treba prepleskati.
Vpisovanje v 1. razred drž, realne gimnazije se bo vršilo 5. septembra t. 1. od 8. do 11. ure. Za vpisovanje v ostale razrede veljajo navedbe v izvestju. — Vpisovanje v drž, klasično gimnazijo pa se bo vršilo za IV. in VIII. razred 1. septembra od 8. do 10. ure, za II. in III. razred 2. septembra od 8 do 10. ure, za I, razred dne 3, septembra od 8. do 11. ure.
II. drž. dekliška meščanska šola. Vpisovanje v vse razrede se bo vršilo 1., 2, in 3. septembra dopoldne. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ter do 1. januarja 1939 ne bodo presegle 14. leta. K vpisovanju naj prinesejo učenke zadnie šolsko spričevalo in davčno potrdilo. Učenke izven mariborskih občin morajo predložiti nekolkovano potrdilo svojega občinskega urada. Novinke in učenke iz drugih zavodov naj prinesejo tudi krstni list. Popravni izpiti bodo za 4. razred dne 31. avgusta ob 10. «ri, za ostale razrede dne 5. septembra od 8. ure dalje.
Kako je bilo v Pragi?
Predavanja o jubilejnih slavnostih 60-letnice
•	dem. delavske stranke v Pragi od 1. do 7. julija 1938.
w. Avg. Reisman:
»Je nas 100.000.«
^ Sprevod je bil tako mogočen, da je trajal o3 8liiJe z'utrai do 2. ure popoldne. Najkrasnejša Jti | ?Prevoda je bila čez znani Vaclavski trg, dejavZl, y sredini imesta Prage. Kmalu za iprvimi SiHn m' kadri so nesli na živordečem platnu straz?Vesten napis: »Je nas 100.000.« Na obeh <Hnsty sPrevoda je bil povsod gost špalir ob-!iaj0 Ž1' ki je brez izjeme navdušeno pozdravno j5<?rakojoče češkoslovaško socialdemokrat-f<l^vstvo- Predvidevali so, da bo v spre-fiijjji v ^ 000 oseb, a drugi dan so celo nasprotja lgiaf9Pist ipriznavali, da je sprevod narastel °b sjr 000. Mestna občina sama je oskrbela ler'mia sprevoda državne zastave, med kašo plapolali rdeči prapori.
^	Pred	60.	leti.
[?.	Sf. ie vrši,a. za 60 letnico dne, ko
Br °''®kem kraju Prage v skromni go-evnova ustanovni zbor peščice sodru-
gov za češkoslovaško social - demokratsko stranko. V sprevodu .so nosili sliko teh ustanoviteljev in spomine na dogodke iz življenja stranke pred vojno, ko so naložili eksekutorji avstrijskih Habsburžanov delavskim iuncionar-iem nad 1000 let kazni. Poleg iprejšnjih voditeljev stranke, umrlega s. Habermana in drugih, so nosili v sprevodu tudi
sliko prezidenta Masaryka
ki je stal temu socialističnemu gibanju odločno ob strani skozi dolga leta in bil njegov govornik na neštetih shodih, proslavah 1. majnika, predavatelj pri delavskih kulturnih društvih, soustanovitelj socialistične »Delavske Akademije« in celo dnevnika »Prava Lidu«, ki se je od takrat po 40. letih težkih bojev za obstanek razvil v mogočen dnevnik s 3 kratnim dnevnim izhajanjem
v Ljudski tiskarni,
koje mogočno stavbo in ogromen rotacijski stroj s-o predočili v sprevodu, kot iutdi marljive raz-našalke »Prava Lidu«.
Češkoslovaško social-demokratsko delavstvo •e danes med prvoboritelji neodvisnosti osvobojene države, njene svobode in
demokracije,
v kateri ima tudi vso svobodo govora, vesti in tiska in radi tega tudi lahko iz najglobljega
Važen sestanek. Podružnica Splošne delav-' ske strokovne zveze Jugoslavije« sklicuje za nedeljo, dne 28. t. m. s pričetkom ob 9. uri v Delavski zbornici važen sestanek vseh tekstilnih zaupnikov in namestnikov. Udeležba obvezna. — Odbor.
V težkih dneh, ki jih preživlja Čehoslovaška, čitaimo v nekaterih inozemskih časopisih dan za dnem najljutejše, najbolj tendenciozne in kar moč lažnjive izpade, kakršnih niti med svetovno vojno nismo bili vajeni, proti naši zaveznici, ki je edina njena krivda, da je ostala zvesta načelom demokracije. In ti časopisi se prodajajo pri nas po vseh trafikah in leže na razpolago v vsaki kavarni. Kako se tq strinja z našo zavezniško častjo, poštenjem ih moralo? Pri enih vratih izganjamo hudiča, pri drugih nam pa Belcebub v hišo leze —!
Pristop na letališče prepovedan. Po na-redbe mariborskega garnizonarja je pristop na letališče privatnikom prepovedan. Prepovedano je tudi voziti se po letališču z motornimi vozili in kolesi. Prestopki se bodo kaznovali po zakonu o zračnem prometu.
Izpraznjevanje greznic. Mestno poglavarstvo v Mariboru je že ponovno, nazadnje z razglasom z dne 14. januarja 1925 št. 1083-25 prebivalstvo opozorilo, da se smejo greznice v mestnem okolišu izpraznjevati samo s pneuma-tičnimi aparati in da je zajemanje fekalij iz greznic iz zdravstvenih ozirov prepovedano.
Snežni prestrezniki. V izogib vsakoletnim številnim nesrečam radi s strehi padajočega snega in v svrho nemotenega prometa na hodnikih in ulicah, je odredilo mestno poglavarstvo mariborsko namestitev strešnih snežnih prestreznikov. Tozadevni razglas in seznam ulic sta na razpolago v pisarni Društva hišnih posestnikov, r sobi št. 4 mestnega gradbenega urada in sta pritrjena na mestni uradni deski.
Ker se ie pojavila slinavka in parkljevka v Bobovi, občina Hoče, se na podlagi zakona o zatiranju živalskih kužnih bolezni čl. 50 in pravilnika k temu zakonu tč. 19 ukine obdržava-nie živinskih in svinjskih sejmov v mestu Ma-: riboru.
Ali at že poravnal naro&ntao? Afco ie ne. Izpolni avolo dolžnosti
notranjega prepričanja navdušeno in brez ovir brani svofo enakopravnost in
socialno pravičnost.
Do solz je bil zato ganljiv pohod kovačev s kladivi na ramenih, živa podoba moči in samozavesti in za njimi ravnotako mogočna
državna zastava ČSR,
za katero je stopalo 150,000 sodrugov in so-družic in izpovedovalo zvestobo svoji državi, demokratični Češkoslovaški republiki in svojemu demokratičnemu prezidentu dr. Edvardu Benešu, ki je prišel.s svojim tajnikom prisostvovati sprevodu na slavnostno tribuno, obdan od socialdemokratičnih ministrov in tam sprejemal ganljive nepopisno navdušene pozdrave češkoslovaškega delavstva. Na sliki vidimo, kako iskreno pozdravlja prezident svoj narod, delovno ljudstvo, ki imt je ravno v tistih dneh neomajno stalo ob strani, da brani s svojo krvjo zgodovinske meje pred 20. leti osvobojene države. Poleg sodrugov ministrov, dr, Meins-nerja, inž. Nečasa, dr. Dererja, Bechyne, predsednika senata s. Soukupa, predsednika stranke s. Hampla, vidimo tudi župana Prage, pri-matorja dr. Zenkla.	•
Nadaljnja slika nam predoča vso demokratič-
ni v$tri j sfte novice
Z novim režimom so nastale velike izpre-membe na avstrijskih vseučiliščih. Posebno usodo doživlja, kakor poroča »Basler Zeitung« dunajski profesor državoznanstva in narodnega gospodarstva Otlimar Spann. Njemu se imajo nacisti zahvaliti za več kakor dve tretjini svojega svetovnega nazora. Spann je v svojih spisih najbolj sramotil demokracijo, liberalizem in marksizem in je ustanovil nauk o totalitarnosti države, o stanovski državi in avtarkiji. Vedno se je tudi zavzemal za Veliko Nemčijo. Pač pa se z nacisti ni strinjal glede rasizma, ki ga je kritiziral. Zato so ga nacisti postrani gledali in, ko so prišli na Dunaj, so ga zaprli. Po več mesecih zapora so ga sedaj izpustili, vendar samo proti obljubi, da ne bo več kritiziral rasizma in da sploh ne bo več pisateljsko deloval.
CELJE
Kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne na vrtu hotela »Union« pevski in tambu-raški koncert. Program, ki bo zelo pester, bo izvajalo »Pevsko diuštvo pekovskih pomočnikov« iz Maribora, s svojim pevskim in tambu-raškim zborom ob priliki izleta v Celje. Koncert se bo vršil pri pogrnjenih mizah. Vstopnina din 3. V slučaju slabega vremena se bo vršil koncert v mali dvorani Uniona. Vabljeni vsi ljubitelji lepe pesmi in glasbe.
JESENICE
Športni dan SK Kovinarja. Športni klub SK Kovinar priredi v soboto in nedeljo, dne 27. in 28. t. m. svoj športni dan s sledečim sporedom: V soboto se vrši ob 5. uri popoldne nogometna tekma med SK Bratstvom I. in SK Kovinarjem I. Po tekmi se vrši družabni večer v Delavskem domu. Vstopnine ni. V pedeljo se vrši ob 10. uri dopoldne nogometna tekma med SK Radovljico 1. in SK Kovinarjem rez. Popoldne ob 14, uri je nogometna tekma med mladino SK Bratstva in SK Kovinarja. Ob 16. uri popoldne pa se vrši glavna nogometna tekma med SK Celjeni in SK Kovinarjem. SK Celje nastopi prvič na Jesenicah in bo njegova igra vzbudila obče zanimanje. V^nedeljo ob 18. uri zvečer se vrši v vseh prostorih Delavskega doma na Savi velika športna zabava s plesom. Vse prijatelje delavskih športnikov vabimo na to prireditev. Opozarjamo tudi vse na veliko nagradno žrebanje, ki bo združeno s prodajo vstopnic za športno prireditev. Vstopnice bodo opremljene s številkami, ki se bodo potem udeležile žrebanja. Vse prireditve se vršijo ob vsakem vremenu. Zveze z vlaki vseh smeri na Jesenice in nazaj so zelo ugodne.
Trboveljski slavčki so gostovali dne 13. t.
m. v dvorani Krekovega doma. Kakor že doslej, so imeli tudi to pot skoro razprodano dvorano in so bili obiskovalci z izvajanji dece pod vodstvom g. učitelja Šuligoja ter z izvajanjem mlade solistke Rezike Koritnikove zelo zadovoljni. Zbor Slavčkov je priredil tu na Gorenjskem one dni več uspelih koncertov tako na Bledu, v Radovljici, v Kranjski gori in v hotelu KO-OP v Gozdu Martuljku.
Vprašanje pismonoš na tukajšnji pošti Jese-nice-Fužine je bilo k sreči že s ponedeljkom urejeno. Preostali zdravi pismonoša je dobil iz Ljubljane začasnega pomočnika, tako da se vrši lahko spet v redu dostava pošte na dom in ne ostajajo celi kupi pošte v poštnem uradu, naslovljencem v nezadovoljstvo, pismonošem v napotje. Zadovoljni smo, da se je stvar vsaj tako hitro uredila.
Kuratorij Protltuberkuloznega dispanzerja
na Jesenicah obvešča prebivalstvo radovljiškega sreza, da se bodo počenši s 24. avgustom 1938 vršile ordinacije v dispanzerju vsako sredo od 9. ure naprej in ne več ob sobotah kakor do sedaj.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob vsakem vremenu tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Vse za ljubezen« z Magdo Schneider, L. Englischevo ,n P- Kempom v glav. vlogi. Med dodatki Zora tednik in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Princesa koral«.
no prisrčnost, ki veže prezidenta, njegovo vlado, narodne voditelje in ljudstvo v nedosežni medsebojni ljubezni in zaupanju.
Jugoslovanska delegacija.
Takoj za predsedstvom stranke so odkazali kot izraz posebne pozornosti in ljubezni do Jugoslavije prostor delegaciji jugoslovanskih socialistov, ki je bila prav častno zastopana s 40 osebami, med njimi največ Slovencev. Naši funkcijonarji so ponovno spregovorili pri raznih slavnostih in bili deležni nepopisnnih ovacij. Pri neki .slavnosti v »Ljudskem domu« je sivolasi s. dr. Soukup objel in poljubil govornika Josipa Petejana. Enako je bil toiplo pozdravljen s. Živko Topalovič.
(Dalje prihodnjič.)
Popravi:
V članku »Kako je bilo v Pragi« iz predavanja s. Petejana v zadnji številki našeiga lista, bi se v prvem stolpcu v drugem odstavku moralo pravilno glasiti: »Svobodne strokovne organizacije imajo nad 1 milijon članov, poleg tega pa imajo tudi narodni socialisti svoje strokovne organizacije in mnogo premoženja.«
Umik prostovoljcev
Napisal Leon Blum.	j	ha s sovražnostmi.
Londonski načrt tvori sedaj osnovni pravec j To je čarovni krog. To je logični in prak-angleškofrancoske akcije v Španiji. Treba, da ' tični kolobar, iz katerega se more angieško-poznamo, kakšne pogoje vsebuje njega izvedba, i francoska akcija izplesti samo z mnogo od-Prvi pogoj je dejansko sodelovanje Franca,! ločnostjo in energijo. Zakaj umik tujih pro-ker je sodelovanje republikanske vlade že za- j stovoljeev pomeni skoraj neizbežno ustavitev gotovljeno. To sodelovanje omogoči tako sta-1 sovražnosti in zato se morata Anglija in Fran-nje stvari, ki je v interesu Franca, da ga j cija že sedaj pripraviti, da izvršita na eno ali sprejme, da pa je v odklonitvi tega spoznanja | drugo stran pritisk, da bo že pričetek proce-nevarnost za njega samega. Odtod izhaja, da dure evakuacije tvorilo takoj sklenjeno pre-
skupna angleškofrancoska akcija stremi predvsem po tem stanju zlasti glede meje na Pirenejih. Pa recimo, da se vsi ti pogoji izvrše,
mirje. Govorim tukaj v svojem osebnem imenu. Ne vem, kaj bi o tem mislili moji prijatelji v Španiji. Menim pa, da se temu katego-
ali ni morda treba vpoštevati in razmotrivati rično ne bi upirali, zlasti zaradi tega ne, ker še pogoje druge vrste.	■	je po mednarodnem vojnem pravu tudi pre-
Na primer, predvsem, ali je mogoče misliti, | mirje vojni čin in ker sporazum glede premirja
da se londonski načrt izvede — to je, da se mednarodne komisije od ene in druge strani postavijo na svoje mesto, da se bodo tuji »do-brovoljci« ali tuji »odredi« točno označili in popisali, da se tuji materijal ugotovi in popiše, da se umik organizira po zaželjenem ritniu — če se sovražnosti za ves ta čas ne ustavijo? Kaj bi pratično bilo mogoče, da se izvrši popis, da se izvrši označba, inventura, umaknejo »odredi« in materijal, če bi ostali pomešani v bojujočih silah ter dalje sodelovali pri vojnih operacijah? Treba je biti skeptičen (nezaupljiv) v tem oziru, in jaz zase, jako dvomim, da bi imelo tako delo uspeh.
Skupna akcija se bo zapletla v ta krog, pa ga bo težko razbiti. Če se povrnemo k prvim nameram angleškega načrta, tedaj bodemo videli, da je po zamisli Velike Britanije, Francije in drugih sil v odboru za nevmešavanje glavna korist od umika prostovoljcev ta, da čimprej prenehajo sovražnosti. Ideja, ki je inspirirala načrt, je bila v tem, da bi vojna imela mnogo manj prilike, da bi trajala, dalje, če bi Španija bila svobodna vseh elementov tuje vojske ter točno omejena le na državljansko vojno. Orožje in ljudje, ki prihajajo od zunaj, hočejo zmagati in vojno nadaljujejo. Tuji vplivi in ambicije komplicirajo spor in pojačujejo sovraštvo. Sile so torej delale za organizacijo umika v nadi, da bodo s tem pospešile čimprejšnji konec sovražnosti. Toda, če pogledamo stvar pobliže, moremo priti do sklepa, da umik ma-terijalno ni mogoč, ali da bi se vsaj naletelo na nepremagljive težkoče, če se prej ne prene-
podpisujejo samo vojni šefi. V okviru premirja bi mogle mednarodne komisije lahko delati in s potrebno točnostjo in strogostjo. Komisije bi mogle polagoma izprazniti Španijo vsega onega, kar ni špansko, in zlasti vseh tujih vojaških formacij, ki so se tam nakopičile v zadnjih dveh letih.
In takrat bi nastal resnično dramatičen problem; toda francoska in angleška vlada nikakor ne bi smeli dovoliti, da ju problem izne-nadi. Premirje bi bilo sklenjeno, načrt bi bil Izveden, prostovoljci bi bili odstranjeni. Ali bi se tedaj premirje preklicalo? Ali bi tedaj republikanci in nacionalisti, osvobojeni tujcev, zopet vzeli orožje v roke, da bi se borili drug proti drugemu? Ali mržnja ne pustoši Španijo dovolj časa? Ali grožnja ne mori dovolj dolgo Evropo? Ali ni mir v sre.dnji Evropi še dovolj ogrožan in na Daljnem vzhodu? Govorim samo v svojem imenu. Toda povedati hočem vso svojo misel. Potrebno je premirje, da se omogoči umik, toda potem intervencija ali posredovanje, da se prepreči obnovitev vojne. Tu so potrebni, po mojem mnenju odločni ukrepi skupne akcije, če ima ista resnično namen, da konča vojno. Ne bo še kmalu pomirjenja v Španiji brez posredovanja. Niti ni posredovanje mogoče brez umaknitve tujih sil, niti umaknitev brez premirja, ce enkrat poudarjam, ker je to vprašanje vedno treba zaključiti s tem refrenom: »Ni premirja brez iskrenega sodelovanja upornikov, in ne, bo tudi sodelovanja upornikov, dokler se ne preneha z blokado republikancev.«
Te dni se je vršila v Zagrebu redna letna skupščina zedinjenega jugoslovanskega učiteljstva, ki po številu članov reprezentira lepo organizacijo, ki se ne bavi s politiko, marveč je narodna in vdana državi. Tri dni je zboro-ala skupščina. Tretji dan pa jo je oblast razpustila zaradi neprestanih kravalov in motenj opozicije. Nadaljevanje zborovanja bo dne 25. septembra zopet v Zagrebu.
Ni naša naloga, da se vtikamo v notranje razmere organizacije, ki je aktivna in od katere bi pričakovali, ker so nje člani vzgojitelji mladine, da bodo tudi na svoji skupščini vzgojitelji in vzorniki vzgojenih ljudi. Ni nam tudi znano, v čem so bila glavna nesoglasja. Zdi se nam pa, da je opozicija bila politična. V tej nepriliki bi opozorili naše in drugo učiteljstvo, zlasti pa ono, ki razgraja na skupščini, da ima organizacija prav za prav dve nalogi, in sicer,, prvič, da se briga za svoj socialni položaj in drugič, da se izpopolnjuje v modernem vzgojeslovju. Tu pač ne more biti sporov, ki bi povzročali kravale, če je skupščina stvarna.
KRANJ
»Gorenjec« in »kultura« fantov na Prim-
skovem, Zadnji »Gorenjec« je z velikim »reflektorjem« osvetljil »kulturo« primskovih fantov. Pravi, da je rdeča bratovščina, ki napada »naše fante-prosvetarje«. Kdo so po mnenju »Gorenjca« ti »rdeči teroristi«?: »Nekaj od njih je privandralo k nam .od drugod. Nekaj pa je suhih odpadlih vej prosvetnega društva. Ti pobiči, ki se jim sicer še cedi mleko in bi se dalo njih junaštvo -»panati« s svežo brezovo šibo — eden je še vajenec — so se svoječasno zatekli pod okrilje naše prosvete, da so jim naši ljudje pomagali do kruha.« Nadalje pravi, da bodo že ukrenili potrebno pri njihovih delodajalcih in da je tudi oblast o tem že obveščena. O teh žalostnih razmerah je »Gorenjec« navedel več primerov, ki so zadela v očividna protislovja. Obenem daje recepte, ki niso kulturna in ne uspešna. Ali ni prava kulturna vzgoja bolj uspešna?! Ta »objektivni« prim-skcvski dopisnik navaja, da si ljudje takih primerov ne upajo naznaniti oblastim vsled tega, da jim ti divjaki ne razbijejo oken, ali se na drug način maščujejo. Sicer ne pove, kdo je bil dosedaj tako korajžen?! In h koncu pravi dopisnik: »Ker nekateri, ki mislijo, da je Primskovo postalo samostojna rdeča republika, grozijo, da nas bodo pretepli, ali nam še kaj hujšega storili, če bomo naznanili njih grehe na pristojno mesto, se bomo g. urednik v bodoče poslužili Vašega lista, da tu povemo, kaj se pri nas godi. Tu bomo menda najbolj varni, saj pravijo, da Vi nikomur ne poveste, kdo Vam kaj piše.« Predvsem bi primskovljane zanimalo, kdo je ta tič . .., ki tako lepo poje ...
Čudno, da se brihtni dopisnik ne boji za samega urednika »Gorenjca«!
Ker je primskovi dopisnik »Gorenjca«, po duševni stopnji gotovo sličen svoječasnemu šenčurskemu dopisniku »Gorenjca«, a nam, še ni znan, da bi ga temu zaslužno razkrinkali, naj podčrtamo s tem v zvezi par važnih dejstev, na račun najbližjih gospodov okoli »Gorenjca«, katerim so tudi razmere na Primsko-vem dobro znane.
Neprijetne so ugotovitve, da so ti razgrajači suhe odpadle veje prosvetnega društva. To je bila res »učinkovita« vzgoja, v kateri je do ne- Velika zaloga zlatnine, ur, Jedilnega orodja, krl-davnega iskalo vir izobrazbe domala vse slo- j stala, optike itd. Zahtevajte brezplačni ceniki vensko ljudstvo. Kakor nam je znano, je še  _____________________________________________________
izločujejo taki elementi, ki imajo toliko mržnje več do vas, v kolikor so vas bolj spoznali. — Znano nam je, da je ofenziva, da se razbije pevski zbor Gasilske čete, segala prav do »Ju-gočeške«,* ki je brez upravičenega vzroka odpustila pevovodjo, kateri je moral potem iskati delo drugod, ker ga v Kranju ni dobil,
O »rdečem terorju« imate res zelo širok pojm. Ali se ne spominjate časov po vojni, ko pešec na poti skozi Primskovo niti pri solncu ni bil varen pred razgrajači. In takrat, pred »rdečim terorjem« še ni prav nič »trepetalo« ljudstvo v našem kraju, pač pa vsenaokoli pred elementi, ki niso bili deležni sadu kulture, ki je bila sejana prav redko. Dajte več razmaha delavski kulturi in ne bodite ljubosumni, če ima ona več uspeha pri žetvi. Ni glavno, kdo seje kulturo; glavno je, da setev kulture uspehom žanjemo.
Podučite vašega dopisnika, da drugič ,o raz grajačih piše jasno, predvsem, da te razgrajače poimensko navede, ne pa da s posebnim na menom vse zakrije v meglo, da bi nevedni vi deli strah in teror tam, kjer Iga ni. Če bi ta razkrinkanost segala prav v prosvetarske vr ste, nič zato, saj je to v interesu* kulture in civilizacije 20. stoletja, na katero taki izpri denci mečejo grd madež. Na ta način bi tudi morda najprej privedli te ljudi k poboljšanju, Potem bi bil pred njimi varen tudi dopisnik »Gorenjca«, saj se svoj čas tudi šenčurskemu dopisniku ni nič zgodilo, čeprav so ga vsi »rdeči teroristi« osebno poznali.
Predvsem pa zahtevamo na Primskovo več luči, kar so na občinski seji zastopniki vasi že zahtevali in to vsled tega, da bo več svetlobe da se lahko bolj med seboj spoznamo. — kulturo, za kulturo!
Uiitellsko zborovanje razpuščeno
da s svojimi nastopi igra preveč hlapca temu ali onemu, kar s pravimi stanovskimi stvarmi . nima nič opravka. Za take stvari je prostor drugod za tistega, ki ima to potrebo. V sta- ... novskih stvareh in v vzgojnih bi pa v skih vrstah že lahko bila solidarnost in enotnost. Med učiteljstvom je namreč prema!0 stvarnosti in preveč formalizma. Učitelju mora biti ideal primeren socialni položaj, ker ga za‘ služi; in svobodna in socialna vzgoja naraščaja v šoli in zunaj šole. Učiteljstvo mora širiti duha 'demokracije in socialnosti. To Je naravni zakon, ker je tudi naraščaj obsojen, da bo živel v družbi, ki naj bo tudi demokratična socialna. Potrebno bi bilo, da bi tudi o takih vprašanjih razpravljali na svojih skupščinah, ker pa tega ni, je znak, da gibanje m še doraslo svoji pravi nalogi in zaradi tega tudi vedno preti nevarnost, da zavzame jadra % v organizaciji napačen val fraz, ki smo jih P°£» svetu že vajeni.
Skupščina se bo nadaljevala. Želimo, da bo 25. prih. m. tam v Zagrebu drugače. Mi spoštujemo učiteljstvo, ali učiteljstvo se mora za-
. vedati, da mora to spoštovanje zaslužiti V učiteljski organizaciji je pa velika napaka, I skupščini in v šoli. — Socialist.
Katoliški cerkvi v Nemčiji grozi razkol
Kardinal Innitzer in rajhovski škofje.
Švicarska »National-Zeitung« poroča iz Ber-1 Avstrijski škofje nameravajo podati izjavo* lina:	»Ali grozi razcep katoliške cerkve, v I da smatrajo papeža tudi še nadalje za cerkve*
Nemčiji?« Na to vprašanje bi bil odgovoril l nega poglavarja, v notranjih nemških zadevabt vsak nemški katolik pred enim letom z za- na katerih je cerkev neposredno interesiraB&> mahom roke. Danes pa se pretresa na vseh pa bodo odločali škofje sami v sporazumu * zborovanjih nemških škofov. To vprašanje je državnimi oblastmi. Ta izjava se nanaša v prvl
gralo precejšnjo vlogo tudi ®a škofovski konferenci v Fuldi, sredi avgusta t. 1.
Avstrijski škof Innitzer ni voljan, da bi iz-premenil svoj pravec, v katerega se je bil usmeril ob »priključitvi«; narobe njegov dodir vodilnimi osebnostmi tretjega rajha je od meseca do meseca intimnejši.
vrsti na šolsko vprašanje, ki poleg resnež1 vprašanja tvori glavno sporno zadevo med tikanom in tretjim rajhom. Toda avstrijski škofje gredo še dalje.
V bodoče ne bodo več čitali vatikanski^ oznanil in papeževih enciklik raz prižnic,
To pomeni popolni prelom med avstrijski*01
Innitzer trdi, da gredo za njim vsi škofje v škofi in Vatikanom, čigar posledic sploh O*
bivši Avstriji. Vsa pogajanja škoiov iz rajha z avstrijskimi so se doslej razbila. Tudi grožnje Vatikana na naslov Innitzerja niso zajede* Radi tega tudi niso bili avstrijski škofje vabljeni na konferenco rajhovskih škofov v Fuldi. Ti so odgovorili na to s pripravami za sklicanje lastne konference v Salzburgu.
Toda Innitzer in njegovi pristaši gredo še dalje. Eni računajo s tem, da se bo Vatikan kratkem sam vmešal v zadevo in jim odvzel njihovo moč. Zato se sami pripravljajo na napad.
mogoče predvideti. Innitzer računa pri tem O* pomoč rajhovske vlade.
Rajhcvski škofje:	kardinal	Faulhaber,	gr°®
von Preysing in grof Galen, pa nimajo za namere in zadržanje avstrijskih škofov nob®' nega razumevanja in so zelo bojevito razpol«' ženi.
Nemški škofje bodo izdali svoj lasten past1*' ski list, ki ga bodo čitali v nemških cerkvah ne pa tudi v avstrijskih. Trdi se, da bo ta Pa' stirski list najpomembnejši izmed v.seh dose' danjih.
Pesnik J. Hora na
počitnicah
Naši čitatelji se gotovo še spominjajo češkega pesnika Josipa Hore iz Prage, ki je letošnjo zimo obiskal Ljubljano in Maribor s pisateljem Karlom Novyjem.
Časopisi so objavili te dni sledeči dogodek pesnika J. Hore iz njegovega dopusta:
»»•Pesnik, človekoljub.
Pesnik J. Hora je sočuten. Te dni je počival ob reki Sazavi, ko je naenkrat opazil za kočo pri gozdu starko, ki je privezovala na vejo drevesa vrv. Skočil je k nje:
»Nesrečnica, v tako visoki starosti.. .? Pustite to! Saj še boste dočakali!«
»Toda g ...« se je branila starka.
»Samo korajžo in veselje do življenja. Pojte z'menoj!«
Na poti do bližnje gostilne starka radi Ho-rovih nasvetov in prigovarjanj sploh ni prišla
k besedi, Hora jo je sijajno pogostil. Ko I® starka izpila in pojedla, je končno prišla k be sedi, da je mogla povedati:
»Ampak sedaj me že pustite enkrat, druga^0 se mi perilo do večera ne bo posušilo.««
MUTA
Ne podpisujte nikakršnih izjav, S 1. avgust^ t. 1. je tukajšnja Železarna odpovedala sluf ^ kakim 30 delavcem. Kakor slišimo, je PonUlte vsakemu od teh delavcev ob izstopu iz v podpis neko izjavo, s katero se odpove“ je vsem svojim zahtevkom do podjetja. Ker znano, da Železarna ne plačuje predpisan®^, 50 odst. poviška za nadurno delo in da , samovoljno odtrgava delavcem na temeljni zdi, je takšno postopanje s strani Želez* ^ zelo razumljivo, vendar mu razsodni dela gotovo ne bodo nasedli.
B. RANGU S - KRANJ
zlatar !n Mir Sodni cenilec
dosti svežih, dobro se držečih vej »prosvetar-jev«, ki, če že niso razgrajači, so pa izzivači tega razgrajanja. O obnašanj* fantov, ki se v poznih večernih urah s prosvetnega -doma razhajajo mimo pokopališča domov, je pisala že kranjska »Sobota«, kar so pri »Gorenjcu« molče vzeli na znanje. Ta skupina mladih fantičev potem postaja na cesti, ali se sprehaja od enega do drugega konca vasi ter se spodtika nad mirnimi pasanti, ker jih ne pozdravljajo in menda, ker se še pri tem tudi ne odkrijejo.
Ali niso neprijetne ugotovitve, da so se nekateri morali zateči v vaše vrste samo zato, da so jim vaši ljudje pomagali do kruha, katerega ste jim seveda v naprej obljubili. Na ta način ste »čvrstih« vaše vrste. Vidi se, da vam je glavno kvantiteta, ne pa kvaliteta, zato ni1 čudno, da se ravno k vam zatekajo in od vasjez darska 19
Mo rabi količim
kakor kvalitetni trboveljski premog ter angleški koks vseh vrst za špecijaliste, kovače in centralno kurjavo nudi
trgovina s kurivom
S. TIČAR • MARIBOR
Telef. 27-15 Aleksandrova 23
Delavski pravni svetovalec	d
strugo preložil in speljal vodo drugam, tako	^
bi očetov mlin in žaga ostala na suhem. > .	j0
se takemu dogovoru lahko uspešno w 9 očetovi upniki, ki ženejo očeta že na drazo Odgovor: Za kakršnokoli napeljavo
 -------------- ,x	I	1	odnosno	vodno	napravo bodete moran izp	J.,
sebna knjižica.	Nato	sem	ga	plačeval	do	leta i vatj 0Cjoh,-enje okrajnega glavarstva, ki do	^
1936.	Preostal	pa	je	še	neki ostanek, za	kate-1	, razpravo na Uce mesta in na njo P°Yvne.
 ............,1	~	1: ~	KJ1	nnnminian	m	era	1	1	i	,	.	u	 minil	1
Zastaranje dolga
Vprašanje: Napravil sem še leta 1926 pri neki trgovki večji dolg. Leta 1931 je prevzel trgovino njen brat in se je prenese! tudi moj dolg na brata, izstavila pa se je za ta dolg po-
rega do tedaj dalje nisem £>il opominjan in ga tudi nisem priznal. Sedaj mi trgovec grozi s tožbo. Ali sem dolžan plačati?
Odgovor: če ste plačevali dolg do leta 1936, ste ga do tega leta stalno priznavali, in ker od tedaj še niso pretekla tri leta, se ne morete sklicevati na zastaranje.
Plačevanje davkov za očeta (Pobrežje}.
Vprašanje: Ker moj oče nima dohodkov plačujem jaz zanj zgradarino pod pogojem, da bom dobil te izdatke vrnjene po smrti starišev. Kako naj se zavarujem, da mi bodo dediči zadevne zneske res vrnili, ko nas je več dedičev?
Odgovor: Po smrti starišev bo nedvomno zadoščalo, da se izkažete s potrdilom, da ste Vi za nje plačevali davke. Ali pa naj Vaš oče napravi oporoko v kateri ho izrecno določil, da Vam morajo ostali dediči plačane zneske vrniti.
Razpolaganje z vodo (Sv. Pavel).
Vprašanje: Moj oče je posestnik mlina in žage. Ali mi lahko vodo, ki teče preko njegovega posestva prepusti tako, da bi jaz vodno
vse interesente. Interesenti, med nJ'' ,nleli dvomno tudi upniki Vašega očeta bo' jjli pravico prigovarjati Vpšim nacrt.0,P'.,\ ne bo lahko okrajno glavarstvo odobrilo up, glede na te prigovore. V tem slucani ,jaja nike napotilo na sodno pot, da u ^ l0ib0‘ event. škodo, ki bi jo imeli proti Vam
Nezgoda na železnici (Šnuirjeta). ^
Vprašanje: Zaposlen sem pri žel e zn
10 let in se mi je sedaj PJ'Pe^ ‘esr na rok1; da mi je odtrgalo v slu|’1rti kaI11 naj s Kakšna odškodnina mi pripada in
obrnem, da jo dobim.	,	,	;4ko	blaSai;
Odgovor: Obrnite se na bolmšKo (eri
no železniškega Pomožnega
ste zavarovani in zahtevajte, d<
rento zaradi
■112« * v«iHtom vrtom B» P
nlŠII Schr*‘’ L,mbui **■	_	—■
ZSOO Din	I
H«rH»e»i0r —
la konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru.
služek. Dopisi:,Anos‘, Harlber Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavilelj Viktor Eržen v Mariboru.