LJubljana, četrtek 25. februarja I932 G*ŽA¥M T9ŽHSTTO»UU8UAK; tV»«lo 2-5: I11932 ~ ^-Cena 2 Din Lpravništvo: LjuDljana. knatljeva ulica 5 — Teieton št. 3122, 3123, 3124. 3123. 3126. Inseratat oddelek: Ljubljana, Selen-iburaova ut 3. - TeL 3492 m 2491 Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Teieton št. 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 - Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842 Praba čislo 7S 1^0 Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 23 — Din. za inozemstvo 40 — Dio Uredništvo: Ljubljana. Knaflj^va uJica 5 Telefon št 3122. 3123 31 M. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celie Kocenova ul 8 Telet St 100. Rokopisi se ne vračajo. — Oalasi oo »ur: hi zmagi v ženevo Tardieujevi vladi je izrekla poslanska zbornica po živahni debati zaupnico z večino 47 glasov, nakar je Tardieu takoj odpotoval v ženevo Pariz, 24. februarja, d. V debati o de klaraciji nove Tardieujeve vlado je vodja radikalov Herriot grajal, ker se ni dosegla sodušnost glede zunanje politike pod upravo člana levice, posebno, ko je šlo z* Painleveja, ki uživa velik ugled na vsem svetu. Na koncu je izjavil, da bodo račkah glasovali proti \laui. Komunist Cachin očita Tardieuju. da vidi v Ženevi samo interese francoskega militarizma. član levičarske skupine francoskih socialistov poslance Breton pa je iz-ra/o.l svoj dvom nad pravno veljavnostjo rove razdelitve ministrskih resorov. češ. da se more po zakonu iz 1. 1920 izvesti prs-«»snovanje samo po zakonodajnem potu. Posebno osrro je nastopil poslanec Delas-sale iz skup;ne Franklin-Bouillona proti ukinjen ju samostojnega ministrstva za zra-kop lovstvo, ker bo s tem civilno letalstvo /opet ločeno od uprave vojnega letalstva. Tej kritiki se ie pridružil rudi M vsi minister za zrakoplovstvo Lorraind-Eyna-c Radikalni poslanec Bergery je napadal Tardicujevo razorožitveno politiko, ker bi po njegovem mnenju mednarodna voiska povzročila težkoče v razsodiščnem vprašanju. Da sc osnovanje tuke vojske postavka kot pogoj za razorožitev, pomeni prav toliko, kukor odgoditi razorožitev na nedoločen čas. Radikalni socialist Francois Albert je označi! Tardieujev kabinet kot vlado poslednjega tolažila za umiraiočo zbornico. Ko je posl. Leon Blum izjavil, di ie sekanja vlada reakcijonarnejša od prejšnjih, mu je odgovoril general de Saint-Juste: Tako govori advokat Nemčije! Socialistični poslanci stranke so zaradi tega navalili na Saint-Justa, ki pa so ca J zaščitili poslanci desnice. Zaradi velikega i hrupa je moral predsednik parlamenta sejo i prekiniti. Ko se je nadaljevala, je poslanec Blum dokazoval potrebo čim prejšnje razorožitve. Ministrski predsednik Tardieu je vse napade radikalnih socialistov zavrnil v kratkem govoru. Izjavil je, da je glavna naloga sprejetje proračuna, po katerem se žele more iti v volitve. Misel za osnovanje ministrstva za narodno obrambo ni nova. temveč ima naciona ne ln mednarodne vzroke. Francija potrebuje spričo svoega položaja koncentracijo izdelovanja voia-ških načrtov in kreditov za vojaške potrebe zaradi varčevanja. Generalni štabi vojske na kopnem, mornarice in zrakoplovs* ra ne bodo podrejeni, temveč bc-uo enakopravni. Glede na reparacij.sko vprašanje je Tardieu opozoril na zadnji govor lierriota v zbornici, ki je že! soglasno odobravanje in je izražal francosko doktrino. Glede razorožitve bi bilo nevarno nostavljati lpo-rabo razsodišča nad pogodbe. Francija je v tem trenutku edina država, ki je izjavila v Ženevi, da sprejema omejitev oboroževanja tudi za proračunsko leto 1932. Mednarodna vojska bi bila v korist skupnosti in vsekakor bi bilo treba manj težkih topov' in letal, če bi služila Društvu narodov. Kar se tiče vprašanja varnosti, se strinjajo vse stranke v Francija, kar naj ve tudi mo-zemstvo. Svoja izvajanja je Tardieu zaključil s pozivom k slogi vseh strank. Glasovanje o vladni deklaraciji se jc vršilo pozno ponoči. Tardieujevi vladi je bila izrečena zaupnica s 309 glasovi proti 262. Tardieu je neposredno po seji poslanske zbornice, ki se je zaključka v pozni noči, odpotoval v Ženevo. Uspešna obramba Kitajcev Sjj!ošsa oSenziva Japoncev v šanghaju je ustavljena Včeraj so Japonci zavzeli po štiridnevnem boju samo vas Kiangvan šnnghaj, 24. febr. d. Japonci so svoje vo- | kot svojo narodno dolžnost boj proti ja- jaške operacije ustavili včeraj popoldne na vsej fronti, ko se je Kitajcem zopet posrečilo zavzeti postojanke, izgubljene med japonsko ofenzivo prejšnjega dne. Ob 5. 'juiraj je prenehalo obstreljevan »e Čapeja, ki je trajalo vso noč. Kitajske čete. podpirane z ojačenji Čangkajška, so začele na •severu prodirati ter so prekoračile Vuzun-ški kanal in premagale desno krilo Japoncev. Po umiku Japoncev so Kitajci zasedli kr.ai Miakongčen. Ob 9.30 so Japonci nenadoma naipadli iz zraka kitajsko letališče ffungjao, ki leži 60 Jem zahodno '»d mednarodne koncesije. Osem japonskih bombnih leta! je vrglo kakih 12 bomb na letalske hangarje ter uničilo kitajska letala v niih. Ob 11. dopoldne ie bil ponovni japonski napad odbit s silnim ognjem kitajskih strojnic in pušk, nakar se je poveljnik japonskih čet general ' jed a odločil, da premesti svoj glavni stan bdi v zaledje. Kitajski oklooni vlak je obstreljeval japonski genera!.n: konzulat poleg hotela y.-\stor« v eni najbolj živahnih ulic med-narodne konces.iie. Obstreljevanje je ia-z\aio med prebivalstvom veliko paniko, vendar pa ni zahtevalo nobenih žrtev. Ki- ici so .skušali bombardirati tudi križrr-ko. na katere krovu se nahaja admiral No-mura. 1 debrn poučenih japonskih krofih zatrjujejo. da bo pri. nel z dvema diviziia-n-.r, ki so na poti v Šf'nghaj, general, ki bo prevzel vrhovno poveljstvo ter nadomestil L'ererala Uicdo. Šanghaj, 24. febr. n. Snoči ob 19. je Izdalo japonsko glavno poveljstvo nalog za ustavitev ofenzivne akcije, ki ie trajala štiri dni, ki pa ni Japoncem prinesla nikakršnih pozitivnih rezultatov, marveč so ■-e morali celo v sektorju Kiangvan umakniti. Vse kože, da nrmerevsjo Japonci počakati na o i učenja, ki morajo vsak hip prispeti iz Japonske. Šele nato bodo bržkone nadaljevali ofenzivo. ^anghaj, 24. februarja n. Dopoldne se je nenadoma znova pričela japonska ofenziva proti kitajski m postojankam. Japonska bombna letala so napadla kitajske jarke. Ob 7. zjutraj se je pridružila še japonska artiljerija. kmalu nato pa so japonski pehotni oddelki, zavarovs.ni z ©klopnimi vlaki in tanki, pričeli napad na, kitajske pozicije. Bitka se dopoldne še ni odločila. Kitajci so proti poldnevu vztrajno branili svoje postojanke, japonski napad pa je pojemal. Tudi popoldne še ni bilo odločitve. Kitajci 5e vedno branijo svoje posto-janke. Šanghaj, 24. februarja, g. Po japonskih poročilih s fronte so japonske eete opoldne proti pričakovanju zavzele Kiangvan, za katerega se vrši že več dni huda bitka, ter pregnale kitajske obrambne čete iz njihovih postojank. Japonska pehota je napredovala dalje proti kraju Taziani. Eska-dra japonskih bombnih letal je popoldne izvedla napad na kitajski arzenal za izdelovanje orožja, kakor tudi na glavni stan pri Lungui. Pozneje so japonska letala obmetavala z bombami kitajske postojanke pri Čenju. Razen bojev za Kiangvan je bilo danes na ostalih frontah razmeroma mirno. Kolikor se da opazovati iz mednarodne naselbine, so Kitajci znatno popravili svoje postojanke ob severnem kolodvoru. Nanking, 24. februarja, d. Vodje kanton-ske vlade so izdali včeraj proglas na prebivalstvo. v katerem izjavljajo, da opuščajo v Sedanjem usodnem fasu borbo proti nankinški vladi. Obenem postavljajo svoje čete v službo kitajske republike ter pričakujejo, da bo vsak Kitajec smatral ponskim četam. Proglas So podpisali vsi voditelji kitajskega nacionalnega pakreta v Kantonu. Šanghaj, 24. februarja. AA. Japonci z vso naglico evakuirajo japonske državljane v Šanghaju. ki jih je še okoli 16.000. Davi so vkrcali na velik prekooceanski parnik nad tisoč japonskih beguncev, da jih odpeljejo na Japonsko. Volilna zmaga japonske vlade Tokio. 24. februarja, n. Končni rezultati parlamentarnih volitev so naslednji: Vladna stranka je dobila 303 mandate, liberalci 146, delavska stranka 5, ostale stranke pa skupno 10 mandatov. Zmaga vladne stranke je največja, kar jih je bilo v politični zgodovini Japonske. Politični krogi v To-kijti so mnenja, da bo mikado razrešil sedanjo vlado njenih dolžnosti, ker namerava kljub zmagi sestaviti vlado nacijonalne koncentracije. Amerika se ne bo razorožila Wasliington; 24. februarja, č. Pomorsiri odbor senata je danes na predlog republikancev soglasno sklenil, da je treba izvršiti pomorski gradbeni program, kakršnega priznava Zedinjenim državam londonski pakt o pomorskem oboroževanju. Program se nanaša na dobo 20 let. Vrednost ladij. ki jih bodo v tem času zgradili, cenijo na 97S milijonov dolarjev. Ta sklep je v politični javnosti izzval veliko razburjenje. Še pred kratkim so listi napovedovali, da bo ameriški senat znižal dosedanji ameriški gradbeni program, ki je po finančnem j>roračunu znašal 688 milijonov, za 250 milijonov, sedaj pa se je senat nenadoma malone že odločil za povišanje tega proračuna za 299 milijonov dolarjev. Politični krogi menijo, da je treba ta utilitaristični sklep ameriškega senata pripisati japonsko - kitajskemu sporu. Likvidacija klaipedskega snora Kovno, 24. februaria. d. Ministrski predsednik Tubelis je izjavil, da je Litva p-i-preuvfjena likvidirati spor v Klajpedi. Poudarjal je, da je položaj enak, kakor je bil pred nrote^tom Nemčije pri svetu Društva »aro do v. Sklep sveta Društva narodov ni prrnesel^ niti polne zmage niti poraza, ustvariti pi ie treba čim prej normalno stanje na folajpedskem ozemlju. Iz KWnede poročajo, da je bivši predsednik Bottcher poslal guvernerju Merkv-•su pismo, v katerem javlja svoio pripravljenost, da odloži svojo čast. ker so pogaja n ja sveta Društva narodov pokazala, ji ° §e mesece do'go. p-eden ho padla odločitev. anca dr. Djundjerskega. Narodni poslanec dr. Josip Antunovič je opozoril na to, da g. Resel ne zina državnega jezika ter je zahteval, da se zadeva vrne verifikacij-skenu odboru, da se o tem prepriča. Narodna skupščina je ta predlog sprejela. Zakon o sr^fapli tehniških šolah Nato se je pričela razprava o poročilu skupščinskega odbora, ki je proučil zakon o srednjih tehniških iii moških obrtnih šolah. V imenu odbora je porečal narodni poslanec dr. Toma Smiljanič. V lepem govoru se je zahvali! ministru dr. Kramerju za njegovo inicijativo in omenjal, da predstavlja predloženi zakon skupno z ostalimi od skupščino že sprejetimi zakoni o strokovnem šolstvu najboljšo garancijo za povzdigo strokovnega in kulturnega nivoja naših obrtnikov in tehničnih podjetnikov. Posebno hvalevredne se mu zde določbe o specijalnih obrtnih tečajih, ki bodo največ pripomogli k napredku obrti. Pospeševanje obrti in po-vzdiga izobrazbe obrtnega naraščaja sta tem bolj potrebni, ker bomo samo na ta način lahko vzdržali inozemsko konkurenco. Prepričan je, da bo ta zakon dosegel svoj čili, in je priporočil Narodni skupščini, da zakon sprejme v obliki, kakor' je predložen. Minister dr. Albert Kramer je v daljših izvajanjih razložil osnovne misli in smernice predloženega zakona. Izvajal je med drugim: Ideja osnovanja moških srednjih strokovnih šol se je pojavila že pred 50 leti. Od osvobojenja pa do 1926 so bile vse te strokovne šole v Jugoslaviji urejene dokaj različno in vedno bolj se je pojavljala potreba po unifikaciji. Leta 1926. je bilo sklenjeno, da se strokovno šolstvo podredi ministrstvu za trgovino in industrijo in od takrat naprej datira prizadevanje za enotno ureditev te šolske panoge. Državnih moških srednjih strokovnih šol v vsej državi Je 34 z okrog 5000 učenci in 300 učitelji. Na strokovne obrtne šole odpade od tega 1600 učencev in 140 učiteljev. Tehniške srednje šole se dele na odseke, strokovne obrtne pa na oddelke. Učni program obsega teoretični poui potom predavanj in dela v laboratorijih ter praktični pouk z delom v delavnicah, s počitniško prakso in z ekskurzijami. Glavni cilj šole je teoretična in praktična izobrazba učencev, tako da morejo po izstopu iz šole samostojno vodili posle kot obrtniki ali kot poslovodje. Ministrstvo za trgovino in'industrijo si po najboljših močeh prizadeva, da kar najbolj povzdigne strokovno šolstvo ter je v to svrho izdelalo vse potrebne pravilnike, učni program; izpopolnilo je učiteljska mesta in skrbelo, da dobe vse šole potrebna poslopja z urejenimi delavnicami in laboratoriji. Glavni cilj predloženega zakona je, da vse te šole izenači in izpopolni, tako da bodo kar najbolj odgovarjale našim potrebam, upoštevale pa pri tem vse moderne pridobitve drugih držav. Zakon med drugim določa, da se profesorji srednjih tehničnih šol tako po šolski kvalifikaciji kakor po svojih pravicah in dolžnostih popolnoma izenačijo s profesorji ostalih srednjih šol. Debata V debati je prvi povzel besedo posl. Jovan Alisirlič, po poklicu arhitekt. Toplo ie pozdravil predložitev tega zakona, ker bomo tako naposled prišli do enotne ureditve strokovnega šolstva. Poslanec dr. Stane Rape. ki ie bil drugi govornik, je uvodoma izvajal: -Srečen sem, da v svojem prvem govoru v jugoslovenski Narodni skupščini lahko pozdravim zakon o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah, zakon, ki bo omogočil sistematično pospeševanje naše domače obrti. Hvaležni moramo biti ministru za trgovino in industrijo in celokupni vladi, da jp med prvimi zakoni, ki so nam bili predloženi, predložila baš zakone o strokovnem šolstvu. S tem ie omogočeno prepotrebno izenačenje šolstva v Jugoslaviji.'! V nadaljnjem govoru je dr. Rape poudarjal. da se iz zakona samega razvidi, s kako ljubeznijo in skrbnostjo je bil sestavljen. To ni čudno, saj so pri njegovi sestavi sodelovali ne samo odlični strokovnjaki ministrstva, marveč tudi ravnatelji in profesorji vseh prizadetih šol. Zakon je izredne važnosti za naše narodno gospodarstvo, ker se bo šele sedaj pričelo sistematično delo za napredek našega obrtništva. Dosedaj se srednje tehniške šole niso smatrale toliko za strokovne zavode, kakor za najlažji način doseči razne stopnje v državni službi. Neredko se je dogajalo, da so oni, ki niso mosli nadaljevati študija na drugih srednjih šolah, prestopili na te šole, samo da so dosegli potrebno kvalifikacijo za državno službo. Novi zakon tako postopanje onemogoča. ker točno odreja nalo?e šoIp in določa, da obdrže absolvenii te šole svoj fin ki-mo tedaj, če ostanejo v poklicu, za katerega so se v šoli izobrazili. S tem je dana garancija, da bodo v bodoče posečali te šole samo oni ljudje, ki bodo hoteli ostati v svoji stroki in praktično izvrševati svojo obrt. Najvažnejše so za nas tako zvane delovodske šole, ki vzgajajo strokovnjake, tako da bomo lahko zamenjali v acgledni dobi vse inozemske kvalificirane nameščence. V drugem delu svojega govera se je posl. dr. Rape toplo zavzel za učrto osobje. Poudarjal je, da tudi najboljši ustroj strokovnih šol ne bi nič zalegel, če ne bi imeli dobrih učnih moči. Strokovne šole morejo uspešno vršiti svojo na^go samo tedaj, če imajo za učitelje dobre strokovnjake praktike, ki nimajo samo teoretičnega poznavanja stroke, marveč dobro poznajo tudi delo v delavnicah. Zato se je zgodila strokovnim učiteljem svojčas velika krivica, ko so bili uvrščeni v tretjo kategorijo, dočim so prišli njihovi učenci v državni službi v drugo kategorijo. Učitelj vendar ne more biti slabši od učenca. Zaradi tega je skupSčinski odbor predlagal poseben amandman, s katerim se bo ta anomalija popravila. Zbornica je sprejela izvajanja dr. Fiape-ta z velikim odobravanjem. Posl. Mita Dimitrijevič je opozarjal na lepe uspehe vojnih strokovnih šol in priporočal sprejem predloženega zakona. Posl. dr. Miroslav Stojadinovič je izra.zčl priznanje aktivnosti ministra dr. Kramcrja, ki je predložil Narodni skupščini celo vrsto zakonov, važn h za celokupno gospodarstvo. M nister dr. Kramer se je s tem pokazal agilnega pionirja v začetku sanac:je našega gospodarstva. Strokovno šolstvo b-j po svoji novi ureditvi lahko dajalo sposobne delavce, ki bodo bedeči nosilci go-srKxiarskcga napredka naše države. Le re-daj, če bo naše gospodarstvo na višku, bo moelo najti kruha in zaslužka tudi onih bO.OOO učencev, ki se clan-es vzgajajo na realnih gimnazijah rn drugi-h srednjih š >-lah. Posl. Vitomir Vidakovič jc poudarjal, da so strokovne šole ne samo nosilec gospodarskega napredka, marveč tudi oblikovalec duha, volje in morale. Zaradi tega priporoča skupščini, da sprejme zakon, kako- je predložen. S tem je bila splošna debata končana in zakon v* ni-čelu soglasno sprejet. Predsednik je nato zaključil današnjo sejo. l'r-hodnja bo jutri, ko se bo začela podrobna razprava. * vlade Beograd, 24. februarja. AA . Danes od 16. do 17.45 se je vršila v ministrski so-bi Narodne skupščine pod predseništvom predsednika ministrskega sveta Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o raznih amandmanili finančnega zakona. Finančni odbor Beograd, 24. febr. AA. Finančni odbor je pod pred^edništvom predsednica dr. N*in-ki Perica in podpredsednika dr. Slavka Sc-čerova zasedal danes dopoldne in popo*-dne. Seji so prisostvovali ministri Božo Maksimevic, dr. Dragutn Ko';č in dr. M;-lorad Djordjevic. Na seji so razpravljal' o finančnem zakonu in arrandmanih kraljevske vLade. Odbor nadaljuje jutri dopoldne svoje delo. Poslanski klub Beogard, 24. februarja. AA. Pienum po-.^lanskega kluba ie imel danes od IS. do 19.30 sejo, na kateri so razpravljali o načrtu spremembe zakona o poslovnem redu v' Narodni skupščihi. Seja Včerajšnja seja senata Nadaljevanje razprave o gospodarskem svetu — Razveseljiv razvoj naše trgovske mornarice Senator dr. šuperina je ooozarjal, da je voliko skibi treba posvetiti tudi našemu Beograd, 24. februarja, p. Danes dopoldne ob 10.30 je bila seja senata. Po odobritvi zapisnika je predsednik dr. PaveHc objavil konstituiranje odbora za proučitev zakonov o srednjih trgovskih in o pomorskih akademijah in odbora za proučitev predlaganih izprememb poslovnika. Za predsednika zadnjega odbora jo bil izvoljen senator g. Ivan Hribar, Ki jc prosil za podaljšanje roka, ker odbor zaradi številnih drugih sej danes ne bo moycl dokončati svojega dela. Po rešitvi nekaterih manjših zadev ie senat nato prešel na dnevni red in pričel razpravo o gospodarskem svetu. Prvi je govoril senator dr. Kostrenčič, ki je toplo pozdravil ta zakon in poudarjaL da je ustanovitev gospodarskega sveta najvažnejša zadeva. Senator dr. Banjanin je izraziT mnenje, da bi državni uradniki razen univerzitetnih profesorjev ne smeli biti člani gospodarskega sveta, marveč bi se mu morali prideiiti samo kot referenti. morju. Pospešiti je treba predvsem razvoj trgovinske mornarice in ribarstva. Prometni minister Lazi.r Radivcjcvič ia v svojem odgovoru izvajal, da je glede našega morja angažirana celokupnost naših državnih, političnih in nacionalnih interesov in da je vlada posvečala največjo skrb našemu pomorstvu. Naša trgovska mornarica je tudi važen instrument naše zunanje in trgovinske politike. Po privatni in.ici jati vi je trgovska mornarica narasla od 280 tisoč registrskih ton v letu 1928. na pre-. ko 4fiO.OČK) ton v sedanjem času. Vlada je dalje podpirala tudi ribarstva v morju, predvsem ribiške zadruge; poklicala je iz Nizozemske strokovnjake, ki «> v preteklem letu prirejali v Primorju posebne tečaje, kako je treba ribe preparirati in ekspedirati na razna tržišča. Razen tega je vlada omogočila transport morskih rib z direktnimi vozovi iz Primorja na notranje trge. Seja je bila ob 12.30 zaključena; prihodnja bo jutri ob 10. Splošna stavka v poljskih premogovnikih Krakov, 24 februarja, d. Položaj v dom-brovskem premogovnem revirju se je ponovno poslabšal. Tudi včeraj je došlo do krvavih spopadov s polici io pri premogovniku »Saturn« v Czeladzu Kakih 1500 rudarjev je priredilo demonstracijo, nakar so napadli policijo, ki so jo oometavali s kamenjem. Čuli so se tudi revolverski streli, končno pa je poli.ija strehala v množico Pri tem je bil en delavec ubit drugi pa hudo ranjen in je umri med prevozom v bolnico. Tudi v Milowicah je pršlo do izgredov stavkujočih rudarjev, ki so d<%m'»-tirali tamošnii pobcijski kc mif-,' jat in oplenili nekaj trgovin. Policija je včeraj aretirala večje število komunističnih agitatorjev. Bržkone bo socialistična osrednia zveza rudarjev proglasila simnatijsko stavko v vseh poljskih zgornjeslezijskih premogovnikih. Rumunska delegacija v Dalmaciji Split, 24. februarja n. Davi so si člani rumunske delegacije v spremstvu splitskega župana ogledali Marijan, nato pa sp se odpeljali do letalske šole v Divuljah. Popoldne so odpotovali v Boko Kotorsko. Split, 24. februarja d. V narodnem gledališču v Splitu sr včeraj vprizorili premiere drame »šola« poljskega književnika Lesickega Pred predstavo je bivši minister Grisogono pozdravil avtorja, ki je bil osebno navroč. Publika je avtorju olosk&-la in vzklikala Poljski. Znatne davčne olajšave Katastrski čisti donos zemljišč se zniža za 20 odstotkov in s tem tudi zemljarina v enakem razmerju — Revizija davčnih zaostankov iz prejšnjih let Beograd, 24. februarja M. Nj. Vel. kralj je podpisal ukaz, s katerim pooblašča finančnega ministra, da lahtto predloži Narodnemu predstavništvu predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o zemljiškem katastru n zakona o neposrednih davkih. V nizu ukrepov, ki so b'!i podvze-ti v svrho olajšanja davčnih oremen in lažjega prenašanja gospodarske krize, bodo izpremembe, ki so bile izvršene v zakonu o zemljiškem katastru in v zakonu o neposrednih davkih, znatno olajšale davčna bremena, s katerimi so posamezni davko-X>lačevalci zadolženi ali bi imeli biti zadolženi. Razen teh izprememb, s katerimi se hoče doseči znižanj edavčne obremenitve, vsebuje zakonski predlog tud; pooblastilo finančnemu ministru, da lahko revidira vse dolžne neposredne davke iz prejšnjih let, to je pred letom 1928., in da ukrene vse potrebno za likvidacijo dolžnih davkov, s čimer bo olajšano in pospešeno tudi delo davčnih uprav. Med najvažnejšimi izpremembami je odredba, s katero se zniža katastrski čisti donos (in s tem tudi zemljarina) za 20 % za vse kulture in razrede, dočim se stopnja osnovnega davka na dchodek od zemljišč zniža od 12 na 10 odstotkov (kakor je bilo to izjemno določeno že za 1. 1931.). V neposredno korist lastnika zemljišča gre tudi določba, s katero se razširi začasna davčna oprostitev za lastnike novozasaje-nih sadonosnikov. Ti ukrepi so rezultat stalnega prizadevanja vlade, da spravi davčno obremenitev v sklad s sedanjimi gospodarskimi prilikami in obenem nadaljevanje prejšnjih ukrepov za znižanje zemljarine. Stopnje dopolnilnega davka so bile namreč že znižane, tako da je bila najvišja stopnja reducirana od 17 na 20 odstotkov, a nato od 12 na 8 odstotkov, stopnja osnovnega zemljiškega davka pa za 1. 1931. od 12 na 10 odstotkov. Vrhu tega so bile uvedene davčne olajšave za csebe z 9 in več otroki. Med važne nove olajšave spada določba, s katero se opraščajo plačila rentnega davka od obresti kolonisti, ki plačujejo obresti bivšim lastnikom zemljišč na račun še neizplačane odškodnine. Finančni minister dr. Milodrag Gjorgjevič je poslal danes predsedstvu Narodne skupščine pismo, v katerem predlaga v smislu pooblastila zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o katastru, zakona o neposrednih davkih, zakona o davku na samce ter zakona o davčnih oprostitvah davkoplačevalcev, ki imajo 9 ali več otrok. Finančni minister prosi, naj Narodna skupščina prizna temu zakonu nujnost in ga takoj predloži v razpravo finančnemu odboru. Predlogi za (Mišljenje vinske krize Predelava slabših vin v špirit in kis - Mešanje bencina s špiritom - Izvozna centrala Beograd, 23 februarja, v. Plenum kluba senatorjev je odobril predloge, ki jih je sestavil njegov gospodarski odbor in ki se nanašajo na izvajanje nujnih m mogočih ukrepov za ublažitev gospodarske krize v naši državi. Predlogi so bili izročeni pristojnim ministrstvom ter bodo v prihodnjih dneh predmet tozadevnih razprav mero-dajnih faktorjev. ' teh obširnih predlogov posnemamo predlog za ublažitev vinske krize, ki ima svoje vzroke v tem. da pridelamo v naši državi nad pol milijona hektolitrov vina ve"- kakor ga porabimo doma. Naša domača potrošnja znaša povprečno 28 1 vina na leto m glavo. V Ita iji odpade na prebval-ca 105 I alkoholnih pijač, v Franciji pa l.S" Iver na izvoz vsega našega odvisnega vina ne moremo računati, je treba gledati na to. da ga čim več porabimo do-ma, a to ne .s tem. da ga popijemo, temveč s tem, da ga porabimo v industriji in predelamo v druije izdelke. Pred%-sem prideta v po-štev produkcija špirita in kisa. Za produkcijo šnirita bi se porabilo okrog 400.000 hektolitrov vina najslabše kvalitete, za proizvodnjo kisa pa bi porabili okrog 100 tioOČ h' vina Poleg tega Hi bilo moinfe z vinskm špiritom do neke mere ojaciti naši vina za izvoz, tako da bi vsebovala 20 do 22 odst. akohola in bi se spričo tega njihov i/voz lahko povečal za 50.060 do 60.000 hI. Tudi kis bi se lahko izvažal v velikih količinah v Nemčijo, Češkoslovaško, Anglijo. Levanto in na Daljni vzhod, tako ih tržiščih. Za kritje eventualne razlike naj bi država osigurala centrali iz naslova rednih trošarin 15 milijonov dinarjev. Izvoz vina in vinskih derivatov bi se vršil izključno potom izvozne centrale. Izvozniki vina bi mogli sodelovati pri tem na primeren in sporazumen način pod nadzorstvom centrale. Prodajalci vina in vinskih derivatov v državi bi ponudili izvozni centrali za vino svoje zaloge za gotovo dobo po obvezni ceni, kar bi bilo potrebno, da bi mogla izvozna centrala siklepatt kupčije. Izvozna centrala bi morala strogo upoštevati predpise za izvoz naših vin na tuja tržišča ter gledati na to, da kolikor mogoče zadovolji zahteve inozemskih kupcev, da si na ta način zasigura tržišča in omogoči prospeth našega vinogradništva z ugodno prodajo naših vin v inozemstvu. Sodba v Rimu Kakor smo poročali že včeraj v drugi izdaji »Jutra*, je bila v rimskem procesu proti 13 Goričanom v torek kasno zvečer izrečena sodba. Sodišče je v polnem obsegu ugodilo zahtevam državnega tožilca in «'»-godilo vse obtožence Sedmim je prisodilo po 30. šestini pa po 20 let ječe. tako da znaša skupna kazen 33(1 let. Obsojeni so biLi na 30 let jede: Donat, Valentin in Leopold Lipicar, Štefan in Avguštin Močnik, Rudolf Pregelj in Josip Jug; na 20 let ječe: Anton Lipicar, Marko Močnik. Leopold Lan-go. Andrej Brezavšček, Leopold Suligoj in Josip šavli. Vsi obsojenci so bili nadalje obsojeni ra izgubo častnih državljanskih pravic in policijsko nadzorstvo po prestani kazni. Italijanski listi objavljajo obsodbo brez vsakih komentarjev; tudi o poteku procesa samega so prinašali v slavnem le poročila službene agencije Stefar Borba za konverzijo kmetskih dolgov v Romuniji Širokopotezni načrt rumunske vlade za olajšanje obupnega položaja kmetov — Hud odpar finančnih krogov Bukarešta, 24. februarja v. V ospredju zanimanja vseh političnih in gospodarskih krogov je vprašanje konverzije kmetskih colgov, ki ni samo življenjskega pomena za rumunske kmete, marveč tudi izredno \ ažno za vlado samo. Glede načina konverzije kmetskih dolgov je bilo stavljenih več predlogov. Prvi predlog, ki je bil že koncem decembra predložen parlamentu, je določal, naj bi se izvršila konverzija kmetskih dolgov samo za ona kmetska posestva, ki imajo največ pet hektarov zemljišča. Garancijo za izplačilo konvertiranih dolgov bi v gotovi meri prevzela država. Proti temu predlogu pa se je pojavila velika opozicija političnih strank in bank, tako da je vlada predlog umaknila, nakar je finančni minister izdelal nov načrt. Zaradi velikih finančnih žrtev, ki jih je prvi zakonski predlog naložil državni blagajni. je moral finančni minister novi predlog temeljito izpremeniti. Načrt, ki je bil sedaj na novo predložen parlamentu, predvideva konverz'jo kmetskih dolgov za posestva. ki obsegajo do 10 ha zemljišča. Za ta posestva naj bi se znižali dolgovi za 50 odstotkov, amortizacija pa naj bi se podaljšala na 30 let. Za dolgove na posestvih, ki obsegajo nad 10 ha zemljišč, bi se vr-š:la konverzija tako, da bodo dolgovi, ki so bili napravjen: leta 1931., zn'žani za 10 odstotkov, dolgovi iz leta 1930 za 20 odstotkov, a domovi pred letom 1929. za 50 oostotkov Za reševanje sporov pri končni konverziji med dolžniki in upniki predvideva načrt ustanovitev posebne kon-verzijske komisije Pritožbe proti sklepom teh komisij br reševalo apelacijsko sodišče. Glede državne garancije za izplačevanje konvertiranih dolgov je določeno, da prevzamejo to garancijo deloma država, deloma zasebni denarni zavedi, ki bodo izdali v ta namen posebne bone. katere bo država postopno 'znlačevala. Razen tega določa zakon. da se ne more proglasiti stečaj banke, koje glavnica znaša največ 30 milijonov, za dobo creh let, če je vsaj 25 odstotkov osnovne glavnice naložene v agrarnih kreditih. Kljub temu, da predstavlja ta zakon veliko olajšanje sedanjega obupnega polo- žaja kmetov, se je pojavil proti njemu silen odpor v finančnih krogih in pri političnih strankah. Finančnemu ministru je bila od teh krogov izročena spomenica, v kateri se izrekajo proti zakonu, češ. da bo uničil rumunski kredit v inozemstvu. Posebno ostro nastopajo prob zakonu liberalci in zaranisti ki napovedujejo formiranje skupne cpczicije za borbo proti temu vladnemu načrtu To stališče obeh strank je pripisovati dejstvu, da je liberalna stranka dokaj odvisna od rumunskih bank, dočim imp zaranistična stranka dokaj opore v malih denarnih zavodih v Transilvaniji, kojih kapitali so večinoma plasirani v agrarnih kreditih. Proti kon-verz;ji agrarnih dolgov so se izrekli tudi pristaš; Avaresco>-e stranke. Vsekakor bo borba za ta zakon izzvala še mnogo debat. Zakon pr, vzbuja veliko pozornost ne samo v Rumuniji. marveč tudi v vseh ostalih balkanskih državah, ki jih z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj te akcije, ker se nahajajo vse agrarne države v »ličnem položaju in vsepovsod stopa v ospredje vprašanje kmečkih dolgov. Zopet vihar v madžarskem parlamentu Budimpešta, 24 februaria. n. Ob pričet-ku današnie seje madžarske poslanske zbornice so socialni demokrati zaradi poslednjih koruipcij-skih afer priredili velike demonstracije. Ko je predsednik otvoril sejo. so pričeli socialistični poslanci klicati: »Dajte nam nove volitve! Pred sodišče s panamisti'« Nemir je trajal več minut in ker so nekater demonstranti žalili člane vlade in poslance večine, je predsednik d-redil kratek odmor in določil, nai »iklena imunitetni odbor o nekaterih žalitvah socialističnih poslancev. Ko je poslanec ?o-nodi pričel govoriti o razmerah Madžarov v Jugoslaviji in je ugotovil, da madžarski narodni manjšini v sosedni državi še niso priznali vseh pravic, so "socialistični poslanci znovp priredfi demonstracije in vpili: »Daite nam svobodnim Madžarom na Madžarskem n in v Zbornici za TOI Sprejem novinarjev - Zakinka Društva prijateljev po! j- skega naroda Ljubljana, 24. februarja Poslanik poljske renubl;Ve pri našem dvoru g. dr. Sch\varzburg-Giinther. ki je rrisDel. kakor smo že poročali, s noči v Ljubljano, je v spremstvu svojega novinarskega atašeja g. Ksaverja Cike posetil danes dopoldne gg. bana dr. Marušiča. di vizij sfcega komandanta generala Ilica župana dr. Ptica in škofa dr Ro-žmana. Obiskal je tudi Zbornico za TOI. kjer ga je v odsotnosti obolelega predsednika g. Je-lačina sprejel zbornični podpredsedn k gospod Dragotim Hribar. Popoldne ob 3. je sprejel g. poslanik v svojem anartmnnu v hotelu Union zastopnike liublianskih dnevnikov V imenu slovenskih novinarjev ga je pozdravil predsednik ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja g. Stanko Vir "nt. ki je omenjal tradic:ona'no zanimanje Slovencev za ostale slovanske narode in velike sim^ntije. k) jih uživa pri nas poljski narod. G. poslanik je v svojeiti odgovoru naglasil. da ie njegovo delovanje v Jugoslaviji zelo olajšano. ker povsod srečuje polno ume vanje za naše skuone interese in je povsod sprejet z odprtim srcem. Novinarji so nato obvest:li g. poslanika, da so sklenili tudi v Ljubljani osnovati sekcijo pol jsko-jugoslo venskega tiskovnega komiteja, ki naj potom časopisja pospešuje delo zbliževanja obeh narodov. Gosnod dr. Schvvarzburg - Gii.nther ie z veseljem spreje' to vest :n v njegovi navzočnosti se je ljublianski komite že tud' konstituiral: za predsednika je bil izvoljen g. dr. Janez Ahčin, za tajnika pa gospod Božidar Borko. V prijetnem razgovoru o ra^-nih aktualnih nroblemih so novinarji nrebil; z g podatkom celo uro in se poslovili z vtisom, da imamo Jugoslovani, posebno tudi S,-"»-venei. v g "dr Sch vvarzburg-Giin therju iskrenem irrijatelja. Ob 17 uri je Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani pr redilo zakus-ko. na kateri je g. poslanika pozdravil s presrčno narvitn^o r»-edsedn;k društva gospod prof. dr R Mole in orisal stare st:-ke. ki vežejo Slovence s Poljaki. G. dr. Schvvarzburg-Gunther se je v daljšem, s toplimi čuvstvi in simpatijami prežetem go voru zahval 1 vsem naš;m delavcem za slo-ven^ko-rvljsko zbližanje. O d nri je široko perspektivo na b;stvene nrobleme slovenstva v sedanji in bodo?-' Evropi ter zaključil s poveličevanjem Ljubljane, ki ga s svo%ni ulicami in cerkvami, s svojo samoraslo kulturnostjo in urbanično trad ciio spominja njegovega rojstnega mesta, starodavnega Krakova. Govori'a sta predsednik PoScoin-mske-ga zavoda g. Vrtovec, ki je omenial na-p-edno soc'ja!no zakonodajo na Poljskem in pobudo, ki jo le-*a daje tudi našim krogom. in l jublianski Poliak g. VValdemar Ha-šzlak;ewiez. ki je napil slovenskemu srcu. katco ga je kot Poljaka sprejelo z bratsko ljubeznijo in priklenilo nas* G. poslanik se je živahno zanimal za naše razmere. Pri animiranem sestanku so biM navzoči poleg odbornikov društva tudi nekateri drugi delavci za slovens.ko-poljske stike in udeleženci lanska jugoslovenska ekskurzije na Poljsko. Seja mariborskega občinskega sveta Občinski svet proti ukinjenju nekaterih srednjih šol — Potreba priključitve okoliških občin k mestu Maribor, 24. februaria. Snoči ie imel mariborski občinski svet sejo, na kateri je župan dr. Lipold najprej sporočil, da je mogoče prosv. min. na podlagi finančnega zakona ukiniti tudi nekatere mariborske srednje šole. V zvezi s tem je poudarjal potrebo priključitve okoliških občin k mestu, kar bi povečalo število prebivalstva in bi bila tako nevarnost za ukinjen je nekaterih srednjih šol odstranjena. Tako zaradi nameravane ukinitve nekaterih srednjih šol, kakor tudi zaradi unikitve najpotrebnejše železniške zveze okolice z mestom, bodo izročene pristojnim činiteljem posebne spomenice. Po poročilu predsedstva so s!edi!e volitve v reklamacijski odbor za volilne imenike. V prvi odbor so bili izvoljeni župan dr. Lipold in obč. svet. Grčar in Tumpej, v drugi odbor pa podžupan Golouh in obč. svet. Hohnjec in Kejžar. Izpopolnil se je še odsek za pregled in izpremembo uličnih imen in je bil izvoljen v odsek še občinski svetnik Ozvatič. V kuratorij zavoda za pospeševanje obrti so bili izvoljeni občinski svetniki Ivan Kra-vos, Saboty in Tavčar, v upravni odbor zavoda pa je bil imenovan magistratni svetnik Rodošek. Pri predlog;h se je nato razvila živahna debata o gradnji delavskega azila, za katerega je brezobrestno posojilo v znesku enega milijona in pol že odobreno. Ker je OUZD odklonil prvotni predlog mestne občine, da bi se zgradil ta delavski dom poleg nove palače tega urada v Marijini ulici, je dobil upravni odbor pooblastilo, da poišče in določi stavbišče ali v Strossmaj er-jevi ali v Krekovi ulici. Mestni občinski svet ie revidiral najemninsko pogodbo s prosvetnim ministrstvom in odstopil od zahteve po zvišanju sedanje najemnine 170.000 Din. Tudi Maribor se bo udeležil zagrebške tujsko-prometne razstave z Vsemi predmeti, ki so bili razstavljeni na Ljubljanskem velesejmu. V to svrho se je votiral znesek 9000 Din. Za tem so sledila poročila odsekov. Za upravni in personalni odsek je poročal občinski svetnik dr. Strmšek o personalnih zadevah. Zavarovalna premija Študijske knjižnice, ki je zavarovana za milijon dinarjev se razdeli hkratu tudi na Muzejsko in Zgodovinsko društvo, ki sta solastnika knjig ŠtudMske knjižnice. Za socijalno - politični odsek ie poročal podžupan Golouh. Ker je dosedanji dolgoletni okrajni predstojnik prvega mestnega okraja t. Ivan Pelikan zaradi starosti odložil svojo funkcijo in prosil za razrešitev, je bil na njegovo mesto izvoljen za predstojnika tega okraja Ivan Klančnik. steklar v Slovenski ulici. Za vestno, 25-letno delo je občinski svet izrekel predstojniku Pel kanu zahvalo. Podžupan Golouh ie nadalje noro-čal, da se prošnji podružnice Splošne delavske zveze Jucoslavi.ie za ustanovitev nokoj- Srečke za „milijonskii( V. razred drž. raz. loterije so dospele. # Igralci naj jih obnove do 2. marca. — žrebanje se bo pričelo dne 3. marca in bo trajalo do 25. marca. Izžrebane številke bomo redno objavljali v »Jutru« Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. ninskejra fonda ugodi v tol ko, da se izpre-menijo statuti že obstoječega mestnega mi-loščinskega sklada, iz katerega se izplačujejo podpore oslabelim mestnim delavcem. Miloščine se bodo zvišale in izpremende v pokojnine delavstvu. Poročilo gradbenega odseka je podal občinski svetnik Tumpej. Zahtevi po regulaciji prometa v Vetrinjski ulici za obojestranski vozovni promet in preložitev avtobusnega prometa v Kopališko ulico se bosta rešili sporazumno s policijskim oblastvom. Občinski svetnik Saboty je nato poročal za finančni odsek. V odbor za pregled bilance Mestne hranilnice za lansko poslovno leto so bili izvoljeni občinski svetniki Pe-tejan, Peric in Keižar. Študijski knjižnici se je odobril odpis zneska 10.732 Din, ki ga je uporabila za nakup vseh letnikov »Marbur-ger Zeitung«. Predlog mestnega vodovoda, da bi se v tem letu zaračunavala v nov h hišah dejanska uporaba vode, je občinski svet odklonil in ostanejo še vnaprej nove hiše oproščene 4 odst vodne doklade. Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani je odobril občinski svet subvencijo v znesku 50.000 Din za ustanovitev poslovalnice v Mariboru. Prošnja Narodnega gledališča za odstop čakalnice kina Apola, katero namerava gledališče predelati za d/užabne predstave, se je odložila na jesen, ko preneha pogodba med mestno občino in sedanjimi najemniki kina Apola. — Na predlog mestnega avtobusnega podjetja je občinski svet ukinil brezplačne službene legitimacije za avtobusne vožnje. Take legitimacije se bodo izdajale v bodoče le proti plačilu 50 Din. Občinski svet je sklenil, da se avtomobilska cesta na Kalvarijo ne bo gradila. Brezposelni delavci se bodo zaposlili pri kanalizaciji zahodnega dela Gregorčičeve ulice in popravilu in kanalizaciji Delavske ceste. Za obrtni odsek ie poročal občinski svetnik Murko. Prošnji Tujsko-prometne zveze za koncesijo knjigarne in za postavitev primernega paviljona na glavnem kolodvoru je občinski svet ugodil. Nadalje je ugodil prošnji Josipa Tichega za koncesijo elektrotehnika in Martinu Lebnu za koncesijo za elektrotehniško obrt v Maistrovi ulici, kakor tudi prošnji Frančiške Hamerjeve za točilnico v delikatesni trgovini v Trstenjakovi ulici. Zupan je nato zaključil javno sejo in odredil tajno sejo, na kateri je občinski svet delno prosilcem ugodil za sprejem v občinsko zvezo. Napredoval je inž. Josip Baran, ki je imenovan za gradbenega svetnika. Prošnjama Viljema Koppa in plinskega mojstra Karla Krainca za upokojitev je bilo ugodeno. Ukinjenje dveh policijskih predstojiiištev Beograd, 24. februarja AA. Na podlagi čl. 55. zakona o notranji upravi je notranji minister predpisal uredbo o ukinitvi predstojništev mestne policije v Djako-vici in v Ohridu. _ Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved danes: Oblačnost bo morda naraščala temperature bodo nekoliko narasle vse kaže. da se bo vreme nosbbšalo — Situacija vperajšnieea dne: Anticiklon prodira proti zapadu ^edaj se razprostira nad zaoadnim delom kontinenta in nad Anglijo Ozka proga vipoketra nritiska se vleče čez Alne na Balkan Velika depresija prevladuje tudi na severovzhodu Evrope in nad Sredozemskim moriom. Pritisk ie padel za 2.5 do 5 5 mm. naibolj v Primorju. manj v zaledju. Temoeratiire «o r»adle le v centralni Bosni, drugod pa so na-asle za 1 do 13 stopinj, naibolj v srednji ;>i zaparini Hrvatski. Dunajska vremenska napoved za fetrlek: i >blarno s snegom, predvsem na vzhodu is jugovzhodu. Maši kraji tn ljudje Ljubljanski novinarji pri poljskem poslanika Na drugem mestu poročamo o bivanju poljskega poslanika g. dr. Schwarzburg-Gun-therja v Ljubljani, o posetu zastopnikov slovenskih dnevnikov pri njem in o ustanovitvi ljubljanskega komiteja poljsko-jugoslovenskega tiska. Na gornji sliki, posneti ob tej priliki, je g. poslanik drugi od leve v prvi vrsti, prvi od desne pa je poljski novinarski ataše g. Glinka iadranaši pojdejo v Maribor Ljubljana, 24. februarja. V nedeljo bo obiskalo nad 30 članov ljubljanskega JN"AD Jadrana mariborske jadranaške starešine in tamošnji) srednješolsko mladino. Posct, ki je organiziran na obojestransko pobudo, bo prav gotovo vpostavil potrebne stike med mariborskim) starešinami in akademsko mladino »Jadrana«', ustvaril pa bo tudi pričetek idejnega in organ zatoričnega sodelovanja akademske in srednješolske mladine. To sodelovanje je bilo doslej prav minimalno, kar vpliva na mlado generacijo v sami idejni usmerjenosti kakor tudi v splošnih organi-zatoričnih odnosih škodljivo, ker ni mogoče enotno usmerjeno aktivno mladinaško udejstvovanje. Upati jc, da se bo v tej smeri dosedanje udejstvovanje čezmerno poživclo s tem, da se čim tesnejše spojijo akademiki in srednje5o.lski omladinci, da boro združeni sposobni za enotni pokret. Nedeljski pose t Jadranašev je zvezan 2 naslednjim sporedom: odhod Jadranašev iz Ljubljane bo z vlakom ob 5.20 zjutraj. Ob 10. dopoldne bo predaval Fran Gerželj o potih rniade generacije. Predavanje bo iz c'kla onih predavanj, ki jih prireja starešinska organizacija »Napredek«. Ob 14. bo šahovski mateh med mariborskim šahovskim klubom 111 šahovskim odsekom »Jadrana« na šestih deskah. Ob 15 bo sestanek Jadranašev s srednješolci. Ob 20. bo sledil prijateljski sestanek mariborskih starešin s člani JNAD »Jadrana«; za JNAD »Jadran« bo referiral tov. A. Uršič. Ob 1.15 bo odhod iz Maribora. Želeti je. da JNAD Jadran priredi enake posete povsod, kjer je nujno treba vzpostaviti tesno sodelovanje akademske in srednješolske mladine, da se na ta način v resnici prične s smotrenim enotnim delom mlade generacije. Spominu Valentina Cibica Na Proseku pri Trstu je v soboto zasnu! včni san tamkajšnji posestnik g. Valentin Cibic. Legel je v hladni grob v visoki starosti 83 let. Pokojni Cibic je bil tipična krašika korenina — nikdar in nikjer ni klonil. Od 1. 1875. dalie je sta.l vedno v prvih vrstah v borbi za pravice slovenskega življa v tr-žašk- okolici (posebno na Proseku) in aktivno sodeloval v vsem nacijonalnem po-kretu. Bil je zvest sodelavec Nabergoja, prvega tržaškega slovenskega poslanca v nekdanjem državnem zboru na Dunaju, pokojnih voditeljev tržaških Slovencev dr. Otokarja Rvbara in dr. Edvarda Sla vika ter sedaj v Ljubljani živečega zaslužnega vod-j- slovanskega življa v Trstu in okolici, dr. Gu-stava Gregorina. Kot moža kremen;tega značaja ga je v vsem njegovem javnem udejstvovanju vodila vedno stroga neseb:č-nost. kar mu ie pridobilo ljubezen in spoštovanje vseh naših tamošnjih soroja-kov. V Trstu in posebno njegovi okolici r' bilo skoro slovenske kulturne in gospodarske organizacije, ki ne bi štela niega med svoje soustanovitelje teT agilne in ini-cijativne stalne sodelavce. Bil je ves čas zaupnik političnega društva »Edinost« v Trstu. Dasi vseskozi resen in stvaren človek, ki je bil vsakomur vedno pošten svetovalec, pa je bil pokojni Cibic kot ti p: ona kraška korenina obenem tudi izredno duhovit in šeužigajoc: tako kot nekoč. V celoti je torej sTrenki dokazal, da ima še vedno fascinujočo silo in da potemtakem še danes kaj zaleže taka operetna glasba, ki nima dosledno sordirane trobente in otožno-drastičnega saksofona. V izvedbo so položili mnogo truda. Razdelitev vlog je bila operna; tako sta pela glavni vlogi Vilma Nožinič in Marij Šimenc. Dirigiral je operni ravnatelj Krešimir Bj-ranovič. Skladatelj Albini si zares ne bi bil mogel želeti boljših interpretov. Opereta je imela popoln uspeh pred razprodano hišo, a izvajalci in skladatelj so morali priti kar 22-krat pred zastor. Žica Hirschler. O mestu Klisu, ki je imelo v srednjeveški «1 novejši zgodovini važno vlogo, ker so tu edina vrata iz Bosne v Pri-morje, je izdala »Matica Hrvatska« med letošnjimi rednimi publikacijami zanimiv zgodovinski spis Marka Perojeviča: »Petar Kružič, kapetan i knez grada Kli-sa«. 216 strani obsegajoča, ilustrirana knjiga seznanja čitatelja z najbolj bleščečo stranjo zgodovine mesta Klisa, z dobo^Pe-tra Kružiča, junaškega branitelja Klisa pred Turki (padel L 1537). Ta preprosti hrvaški plemič, ki ni znal ne čitati niti pisati, je bil velik diplomat, ki je imel zveze s papeži in s kralji. Njegova osebnost je ena naj.jačjih v vsej jugoslovenski zgodovini. Petar Kružič in njegova doba utegne zanimati tudi marsikoga pri nas; temu bo Perojevičev spi6 kai mikavno štivo. Nova izdaja Šenoeve »Seljafke bune«. Tudi v slovenščino prevedeni roman Avgusta Šenoe »Seljačka buna«, knjigo, ki po nji še mnogi vprašujejo po vaških knjižnicah. saj obravnava zanimivo dobo skupnega trpljenja in boiev slovenskega in hrvaškega kmeta, je Matica Hrvatska izdala med rednimi knjigami za 1. 1931. Novemu izdanju, ki je izšlo za petdesetletnico avtorjeve smrti, dajejo posebno vrednost ilustracije V. Kirina. Te slike in pa skrbna grafična oprema so iz ljudskega romana naredile pravo salonsko knjigo. Kirinove ilustracije so prav prikupne in močno oživljajo roman, ki bo vzlic vsem svojem slabostim vedno ohranil v sebi nekoliko življenjskih isker; iz njega govori narodna preteklost z besedo, ki ji daje avtorjevo plemenito čuvstvovanje domačnost in toploto. Velik uspeh Zdenke Zikove v Parizu. Dne 21. t. m. je bivša nnmadona ljubljanske opere ga. Zdenka Zikova nastopita kot Tosca v Operi Comique v Parizu Ugledna češka pevka je imela pred polnim gledališčem izredno velik uspeh. Vodstvo Opere Comique jo je takoj najelo za celo serijo gostovanj v Parizu. V nedeljo, dne 28 t. m. bo ga. Zikova pela na simfoničnem koncertu orkestra Lamoreux. Nova socijološka knjiga. V zbirki »Kos-mos« (Jugoslov, knjigarna) je pravkar izšla knjiga drja Andreja Gosarja iRazpra-ve o družbi in družabnem življenju«. 216 strani obsegajoča knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem so zbrane Gosarjeve razprave o družbi, o sv. Frančišku in so-cijalnem vprašanju, o socijalizmu. o zadružništvu in socijalizaciji. o krščanskem socijalizmu, o krizi moderne demokracije i. dr. V drugem delu sta dve poglavji iz sistematičnega »Uvoda v socijologijo«. ki ga že dalje časa pripravlja dr. Grosar. Knjiga stane vezana Din 85. Dobiva se tudi pri »Tiskovni zadrugi«. Postani in ostani član Vodnikove družbe; y i Domače vesti * Visoko odlikovanje evangeljskih cerkvenih voditeljev. Nj. Vel kralj je zaradi velikih zaslug za nemško-evageSjbko cerkev v Jugoslaviji odlikoval škofa Meck-,«-nburg-Schwerinskega dr. Henrika Rend torffa z redom sv. Save I. razreda, geueral-nega tajnika društva Gustav Adolf v Leipzigu dr. GeisSlerja in genevainega tajnika luteranskega svetovnega konventa doktor Jorgensena iz Kodanja pa z redom sv. Sa- II. razreda. Omenjeni gospodje so so delovari pn ustoličenju p".'ega nemško-evangeijskega škofa dr. Poppa v Zagrebu lani v septembru in so si ?p'oh pridobili velike zasluge za e\angei;sko cerkev v naši kraljevini. * Službo banovinskega bolniškega lekarnarja razpisuje banska uprava za splošno bolnico v Mariboru. Bolnični lekarnar mora imeti kvalifikacijo za samostojno voditev lekarne. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo ter dokazati, da so upravičeni za samostojno vodstvo lekarne. Lastnoročno pisane in s kolekom za 5 Din kolekovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolekovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 29. t. m. pri banski upravi. * Predavanje o Jugoslaviji. V Bruxellesu jr> v torek v tamošnjem največjem kinematografu priredil belgijski turistični klub predavanje o Jugoslaviji. Predavatelj je poudarjal urejeno politično stanje v naši državi, ravnotežje v našem državnem proračunu ter iskrene težnje Jugoslavije za < nranitev miru. Po predavanju se je izvajal veliki turistični film »Jugoslavija dežela slikovitih kontrastov«, ki je imel velik uspeh in je na navzoče napravil odličen utis Navzočih je bilo nad 1500 oseb. Predstavi je prisostvoval ves diplomatski zbor, najuglednejše osebnosti belgijske prestolnice ter osebje jugosiovenskega poslaništva. * Ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD v Ptuju bo v nedeljo 2S. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih Narodnega doma. Vsi zaupniki, ki so prejeli za to skupščino vabila od banovinske eksekutive JRKD v Ljubljani, naj se skupščine zanesljivo udeleže. * Gregorčičeva proslava v Splitu. Splitska podružnica CMD je v nedeljo zvečer proslavila petindvajsetletnico smrti Simona Gregorčiča Pozornica je bila vsa v zelenju, a nad pesnikovo sliko se je vila državna trobojnica. Dvorana je bila oolna občinstva, zlasti naših v Splitu ži.večih ožjih rojakov. Med drugimi sta bila navzoča tudi ban dr. Tartaglia in mestni župan dr. Raoič. Predsednik podružnice inž. Gorjup se jo zahvalil za lepi odziv, oertal histori-jat Družbe sv. Cirila in Metoda s sedežem v 'Ljubljani, .njeno vlogo v robstvu in njeno delovanje v sedanjosti. Nato je moški zbor podružnice pod vodstvom g. Sršena zapel Sattnerjev »Pogled v nedolžno okocc, e: Janko Rakuša na je recitiral znano Gregorčičevo rodoljubno pesem »Soči« in žel navdušeno pritrjevanje, istotako tudi gospodična Ida Pregarčeva za Gregorčičevo ?V pepelnični noči«. Dr. Stojan Krajša je očrtal pesnikovo ljuba v do svojega rojstnega kraja in vse Slovenije. Joško Missia je zapel Gregorčičevo »človeka nikar!«, gospa Čižek-Nazorova pa »Zapoj mi« in »Zaostali ptič.« Deklamaeija male Boženke Brajšove je bila toplo pozdravljena. Na koncu je moški zbor podružnice zapel še »Eno devo le bom ljubil«. Z lepo priredbo se je podružnica sv. Cirila in Metoda nad vse dostojno oddolžila pesniku-rodoljubu Simonu Gregorčiču. * Novi grobovi. Na Jesenicah ie umrl g. Franjo P o ž e n e 1, delovodja Kranjske industrijske družbe. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 16. izpred jeseniške bolnice na farno pokopališče, — V Ljubljani je umrl g. Henrik Kettner, upokojeni višji preglednik finančne straže. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 14. s Karlov-ške ceste 14 k Sv. Križu. — Na Rodici pri Domžalah je po kratkem bolehanju umrl g. Franjo Š u b e I j. Pokojnik se ie rodil 1851. v Radomljah pri Kamniku in je bil kljub težavnim razmeram, v katerih je zadnja leta živel na Rodici. vedno vedrega lica in FIlm za staro in mlado • Mali lOletni RolS Wenkhaus in še 300 otrok v velenapetem, zabavnem in zanimivem L finem filmu EMIL in DETEKTIVI Fritz Rasp Danes premiera! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri zvečer Vremensko poročilo Metrorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenilo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3. temoeratura. 4. relativna vlaga v %, 6. smer in brzma vetra 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta oadavin. 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, dru^e najnižjo temperaturo. 24. februar ia Ljubljana 7, 762.6, —3.2, 80, NI, 8, _, Maribor 7, 760.9, 0.0, 90, tiho, 10, Zagreb 7, 760.4, 0.0, 60, tiho, 10, ,—; Beograd 7, 761.8, 0.0, 80, tiho, 10, —; Sarajevo 7, 765.9, —13.0, 80, tiho, 0, Skoplje 7 765.2, —14.0, 80, tiho. 5, _, —: Kumbor 7, 759.6, 4.0, 70, tiho, 1, —; Split 7. 759.5, 2.0. 60, NNE6, 1,____ Temperatura: Ljubljana 5.0, —5.5; Maribor 6.6, 0 0; Zagreb 4.0, —1.0; Beograd 7.0, —0 3; Sarajevo 0.0, —13.0; SfcopMe 0.0, —19.0; Kumbor —, 3.0; Split 10.0, 1.0; sila prijazen mož. Svoj čas je bil posestnik in gostilničar v Zagorju ob Savi. Zapušča dolgo vrsto pokolenia, sinov, hčera, vnukov ih tudi pravnuka. Sinova Peter in Janez sta mu požrtvovalno stregla ves čas bolezni, najmlajši sin Tone, naš popularni pevec, pa biva v Ameriki. — V ljubljanski bolnici je v starosti 53 let umrl g. Josip Z o rman, železniški uradnik iz Celia, stanujoč na Glavnem trgu št. 6. Pogreb bo danes ob po! 16. s celjskega kolodvora na mestno pokopališče. — V Desklah pri Gorici Je umrl v visoki starosti 90 let g. Anton Ivančič, oče ljubljanskega trgovca g. Josipa Ivančiča, davčnega kontrolorja g. Cirila Ivančiča in kavarnaria v Mariboru g. Lojzeta Ivančiča. Pokojnikov pogreb v ponedeljek je pokazal, kako ie bil med tamoš-nim domačim prebivalstvom priljubljen. Bil je vedno odličen, zaveden narodnjak ter je vedel dosti zanimivega pripovedovati o starih čas:h. — Bodi pokojnim ohranjeni blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalie! ♦ Mednarodna tekma v petju in svjra-nju na gosli. Naše dunajsko poslaništvo je obvestilo prosvetno ministrstvo, da je dobilo od pripravljalnega odbora za prvo mednarodno tekmo v petju in sviranju i.a gosli pismo, ki pravi med drugim: Odboru je čast opozoriti poslaništvo na mednarodno tekmo v petju in sviranju na gosli, ki bo od 5. do 19. junija letos na Dunaju, in vljudno prosi, da bi izvolili to prireditev podpreti. Svrha in namen omenjene tekme je, dati možnost mladim nadarjenim umetnikom, da pokažejo svoje znanje pred posebnim razsodiščem, ki ga bodo sestavljali najodličnejši umetniki mednarodnega glasbenega sveta. Dunajska občina bo podelila zmagovalcem v tej tekmi nagrade in študijske štipendije v skupni višini 20.000 šilingov in več diplom. Cd-bor si dovoljuje prositi kr. poslaništvo, naj izvoli o tem obvestiti pristojna prosvetna oblastva v kraljevini Jugoslaviji s prošnjo, da obveste o prireditvi tekme glasbene akademije in šole, opere gledališča, glasbena in pevska društva, glasbene pedagoge in sploh vse činitelje. ki se zanimajo za pospeševanje in podpiranje pevskega naraščaja, da priporoče svojim mladim nadarjenim umetnikom udeležbo na tej tekmi. Vsa pojasnila daje direktno »Biiro oes Wiener Festeausschusses«, Wien VII., Messepalast. MATI, TVOJ OTROK hrepeni po slaščicah. Njegov organizem jih potrebuje. Kaj je tečnejša in re-dilnejša slaščica kakor »Sadvita«, sadje v čokoladi. Vrečica Din 5. 132 ♦ Likvidacija poljčanske čitalnice. Zdravje;<, ki ga urejuje dr. Ivo Pire, ilustrira pa slikar - grafik Justin, iziisja mesečno in stane za celo leto SO Din. Naroča sc pri upravi lista v Ljubljar.i, Zaloška cesta 2. ♦ Uspešen lov na divje svinje. Iz Poljčan nam pišejo: Komaj so za nami trije tedni, ko so naši lovci ustrelili 250 kg težkega merjasca, ki je romal na »razstavo« celo v Maribor, že se ponašajo z novimi trofejami. Menda res niso govorice, da se potika v bočkih gozdovih okrog 40 divjih svinj, nič pretirane. V nedeljo so zopet kar trem upih ni li življenje. Ker so d.ivje svinje stalno ogražale njive in povzročile ljudem, ki so jih srečavali, mnogo strahu, so lovci napravili večji pogon. Naleteli so na zverjad v Zalonču pod V bomo zopet vrnili v vsakdanjost in bo zopet vse, kakor da se prav za prav ni nič zgodilo. A vendar vrzel, ki je ponekod skoraj ni in je drugje kakor nepremagljivo brezno, ta vrzel ostane. Kupa se je razbila, še preden ie bila do roba napolnjena. In ni ga, ki bi jo zopet sestavil! — Prijatelji. u_ Ljubiteljem Riharda Tauberja in njegovega petja sporočamo, da bo predvajala ZKD jutri Tauberjev prvi, prekrasni zvočni film »Ne verujem več nobeni ženski«. Richard Tauber, ki predstavlja v tem filmu v domovino se vračajočega mornarja, zapoje s svojim blestečim tenorjem tri nepozabne pesmi: o morju in domovini, o starodavni pesmi in o materinski ljubezni. Film se bo predvajal v Elitnem kinu Matici v potek in soboto ob pol 3. popoldne, zadnjikrat pa v nedeljo ob 11. Cene so najnižje, da je s tem najširšim krogom občinstva omogočen ogled prekrasnega filmskega dela. u_ Ada Sari si je izbrala za svoj prvi ljubljanski Koncert, ki bo v torek 1. marca v veliki unionski dvorani, spored, ki obsega arije in pesmi iz raznih svetovnih literatur Sporedove točke bo pela v poljskem, ruskem, češkem, francoskem in nemškem jeziku. Ada Sari je pevka svetovnega slovesa, koueertirala je po vseh velikih .m-est.ih Evrope in nastopila na najznamenitejših odrih. Njen ljubljanski koncert je brez dvoma dogodeK posebne vrste, saj jo vsi kritiki smatrajo kot eno najboljših pevk, kar jih sedaj koneertira in javno nastopa. Videti je, da vlada v Ljubljani za njen koncert veliko zanimanje. Nakup vstopnic priporočamo že v predprodaji v Matični knjigarni, cene običajne koncertne u— Ljubljanski godalni kvartet. Na drž. konservatoriju v Ljubljani se z vso vnemo goji tudd komorna muzika pod vodstvom prof. šlaisa. Gojenci drž. konserva.torija: Pfeifer Leon, Stanič Franjo in Bajde Oton so se zbrali kot stalni člani godalnega kvarteta, ki vadijo v skupni igri že nad leto dni in so že parkrat s prav lepimi uspehi nastopili na prireditvah in produk-c.i.lah drž Konservatorija. Njinov prvi nastop v letošnji sezoni bo v petek 4. marca v dvorani Filharmonične družbe. Izvajali bodo Ravelov godalni kvartet, ipoleg tega pa še Stamievo Trio-sonato za dve violini, klavir in obligatno čelo, dalje sonato za violino .in klavir. Klavirski part pri tem koncertu igra znani pianist, gojenec našega konservatorija g. Marijan Lipovšelt. Sedeži bodo na razpolago od 15 Din navzdol od petka dalje v Matični knjigarni. u— Sveti Matija, ki je letos zaradi prestopnega ieta praznoval ^/oj god en dan kasneje kakor običajno, se je znašel nekako v razdvojil in zjutraj še ni vedel, aii naj bi začel led razbijati, ko se že itak sam topi, ali pa da naredi novega. Pa se je odločil za prvo. V opoldanskih urah je včeraj grelo prav pomladno toplo solnce, da je sneg na prisojnih mestih vidno kopnel. Ptičji rod je ob takih dneh sila živahen in menda smo ž pjim vred lanko prepričani tudi mi. da je zima za letos že opravila. u_ Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana naznanja. da se bo vršil XIK. redni občni zbor v soboto 12. marca ob pol 20. v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1-H u— O vulkanih bo predaval nocoj ob 20. na rednem sestanku Kluba esneranti-stov v Ljubljani v Narodni kavarni g. dr. Reva r esperantskem jeziku. Predavanje bodo Izponolnjevale skioptične slike. Espe-rantisti, pridite v velikem številu. Vabljena tudi neesperantska javnost! u_ Predavanje v društvu »Pravniku«. Danes točno ob 18. bo na sodišču (soba št. 79), predaval g. prorektor univerze dr. Dolenc Metod o medsebojnem križanju pred-piicv različnih zakonov v našem kazen-SKeon pravu. K obilni udeležbi rabi odbor. u_ Foto-amatersko predavanje, ki bo drevi ob 20. pod okriljem TK Skale v veliki unionski dvorani, bo zanimivo po svoji vsebini zaradi teme Današnja fotografija«, o kateri bo razpravljal priznani alpinist in foto-amater g. Kari Kora.nek. Predavanje bc spremlialo 100 novih diapozitivov ter bo zanimalo vse občinstvo. Vstop je 9voboden. u— SJSU »Preporod« bo imel v soboto 27. t. m. poučno predavanje g. Verija Švai-garja o železniških problemih. Pričetek ob 16. Tovarišice in tovariši, udeležite se predavanja polnoštevilno! Namen »Preporodo-vih< predavanj je, nuditi dijaku ono izobrazbo. ki jo rabi v vsakdanjem življenju. Vabljeni so tudi člani starešinske organizacije! u— Pregled motornih vozil. Lastniki motornih vozil, ki doslej še niso pripeljali h pregledu potniških avtomobilov v določenem roku in se tudi niso opravičili,, se pozivajo, da to storijo zanesljivo danes 25. t. m. ob 14., da ne bo v zadnjih dneh preveliKega navala. — V Keršovan, upravnik policije. u_ Učiteljski pevski zbor dravske banovine nastopi na samostojnem zborovskem koncertu v Ljubljani v ponedeljeK 7. marca z izrazito jiiigoslovenskim programom. Zastopani so skladatelji vseh treh plemen naše kraljevine. u_ Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se bo vršilo člansko zborovanj« v soboto 27. t. m. ob 19. v salonu, restavracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta. u— Ciril Metodova družba je prejela iz nabiralniKa gostilne pri Brgantu, Trnovo 207 Din. Hvala! u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek. Predava g. dr. Robeit Hla-vaty. u— Poškodovanci. Brezposelni krojaški pomočnik Štefan iz Rožne doline se je spri z svojo ženo in se taKO hudo razburil, da j silovito udaril po šipi in si hudo obrezal loko. Zaradi močne krvavitve so ga morali ponoči prepeljati v bolnico. Tja so prepeljali včeraj še več družili poškodovancev Na Prulah je padel 8 letni šolar Peter Koren tako nesrečno, da se je občutno poškodoval na glavi. Adolf Semenič, 13 letni sni orožnika iz Rožne doline, si je pri drsan.;u zlomil desno nogo Enaka nesreča je doletela letno uradnico Slavo Lozejevo z Cegnarjtve ulice pri smučanju. Delavca Jakoba Vavpotiča, zaposlenega v Bonačevi tovarni na Količevem. je včeraj dopoldne udaril jermen in mu zlomil desnico. Hudo nesrečo je doživel včeraj dopoldne tudi 22 letni žagar France Primožič z Lancovepa pri Radovljici, ki mu je cirkularka odrezala tri prste na desni roki. u_ Drevesa so sekali. Gozdni čuvaj iz Zg. šiške je prijel v gozdu pod Rožnikom neke mladeniče, ki so prišli, tja z ročnim vozom, žago in sekiro ter pričeli podirati mlade borovce. Baš so jih nameravali nekaj odpeljati, ko se je pojavil čuvaj, ki je enega izmed mladih drvarjev prijel ter odgnal ua občinski urad v Zgornji Šiški. Fant je izdal tovariše, in se bodo morali vsi zagovarjati zaradi tatvino. u_ Vlomilec je zanetil požar. V delavnico tapetnika Josipa Sluge v stekleni verandi note'a »Soče« na Sv. Petra cesti je bil izvršen izredno drzen vlom. Vlomilec je skušal dospeti v delavnico pri vratih, ker pa se mu pa to ni posrečilo, je utrl šipo in zlezel v notranjost. V temi si je svetil z vžigalicami in povzročil požar, ki je napravil Slugi na raznem bla.gu okrog 10.000 Din škode. Vlomilec je pred ognj-c.m prestrašen pobegnil, požar ,pa so še pravočasno zadušili. u— Listnica mu je izginila. Opekarski delavec Jože iz Kosez si je .poiskal za druščino hlapca Ivana in sta se podala v gostilno. Jože se je kmalu nazobal pijače .11 mu je padla iz žepa listnica s 300 Din. Ko se je včeraj zopet prespal in se osvestil, je značil kot tatu tovariša »Ivana B. Ker tudi ta ni mogel podati verjetnih izpovedi o zadevi, je bila od strani policije uvedena preiskava. u— Vlomilčeva smola. V torek med opoldanskimi urami je poskusil neznan vlomilce svojo srečo v prodajalni Konzumnega društva v Tavčarjevi ulici 1. Ko so popoldne zopet o tvorili trgovino, je namreč opazila poslovod.kinja Anica Jurca, c:a je v prodajalni vse v neredu Ln da so olprt.i tudi nekateri predali raznih omar. Vlomilec pa je imel smolo, kajti opazil ni niti denarja, ki je bil skrit v že odprtem predalu. Denar je bil namreč spravljen čisto zadaj Vlomilec je odšel praznih rok. Najbrže je ■isti možak srušal prav tako med opoldanskimi urami vdreti tudi v trafiko Ane Mr-ziikarjeve v Tavčarjevi ulici, a se mu ni posrečilo priti -v notranjost, ker so vrata zaklenjena s precej komplicirano ključavnico. u_ Drevi nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šoie v Kazini. V soboto čajanka. u— »Jadranove« plesne vaje bomo dre\f zaključili 6 čajanko namestu venčka. Za dobro zabavo in zidano voljo bosta skrbela jazz »Odeon« in okrepčevališče. Na programu bb tudi boj za poslednjega gospoda. Na svidenje drevi v Trgovskem domu. u_ Predzadnja »Preporodova« plesna vaja bo v petek 26. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Igral bo rriznani jazz »Odeon«. Vljudno vabljeni! Zaključna plesna vaja bo v soboto 5. marca. Cenjene plesalke in plesalce opozarjamo, da bo le ko-tiljonska četvorka. Za zabavo in razvedrilo bodo skrbeli priznani jazz »Odeon«, različne plesne igre in dobro založeno okrepče-vališče. Iz Ceija e_ člane Vodnikove družbe v Celju prosi tukajšnje poverjeništvo, naj čim prej vzamejo lanske družbine knjige in obenem poravnajo članarino za tekoče leto. K pristopu se vabijo tudi novi člani. Prijave se spiejemajo v pisarni Tourist-Offieea pred celjskim kolodvorom. e— Odbor pomožne akcije za Ceijc-oko-lico je razdelil pretekli petek v Gasilnem domu v Gaberju med 50 v celjski okoliški občini bivajočih brezposelnih rodbin različna živila, ki jih ie nabral v Gaberju. Plemeniti darovalci v svoji skromnosti nočejo biti imenovani, žal pa je naletel odbor marsikje na gluha ušesa, čeprav bi tamkaj lahko darovali vsaj malenkosti v korist bednim. Enako kakor v Gaberju se delijo živila tudi v drugih okoliških vaseh. Odbor ponovno poziva usmiljena srca, naj mu priskočijo na pomoč vsaj z majhnimi prispevki v živilih ali v denarju, zakaj siromakov, ki so res prepotreb-ni nujne pomoči, se javlja vsak dan več. Darovi odnosno nakaznice za živila naj so oddajo v občinski pisarni na Bregu. Vsem dosedanjim darovalcem izreka odbor ?iai-iskrenejšo zahvalo. e— Smučarski tečaj na Mozirski planini. Od nedelje 28. t. m. do četrtka 3. marca bo na romantični Mozirski planini poseben smučarski teč5j, ki ga priredi zim-skosportni odsek savinjske podružnice SPD v Celju. Prijave sprejema voditelj tečaja g. Branko Diehl ob pričetku tečaja v Mozirski koči. Tečaj bo na vsak način, ker je za njegov obstoj zagotovljeno že zadostno število udeležencev. Oskrba v koči i« dobra in cenena. Skupen odhod udeležpn-cev iz Celja bo v soboto 27. L m. z vlakom ob 7.45 zjutraj. e— Koranekovo predavanje. Pod okriljem SPD v Celju bo predaval jutri v petek ob pol 21. v risalnici meščanske šole znani alpinist g. Karel Koranek o fotografiji s posebnim ozirom na naravo v vseh letnih dobah. Predavanje bo spremljalo 200 krasnih diapozitivov, med njimi mnogo divnih posnetkov z Mozirske planine. Vstop prost. e— Rok za obnovitev srečk V. razreda razredne loterije je določen le do jutri, žrebanje se prične že 3. marca. e— Mestni kino bo drevi ob pol 21. po-slednjič predvajal krasni kulturni zvočni film »Pazi, Azija se budi!« Iz Maribora a— Masarykov rojstni dan. Mariborska JČL je skleri.la proslaviti rojstni dan češkoslovaškega prezidenta dr. Masarjka v ictrtek 10. marca. Slavnosti se bo morda udeležil tudi zastopnik češkoslovaškega konzulata iz Ljubljane. Na dnevnem redu bo med drugim tudi slavnostni govor dr. Masarvka ki se bo proizvajal na gramofonskih ploščah, ki so bile izdane v Češkoslovaški. a— Ljudska univerza. V petek 26. cb 20. bo nadaljevanje slovenskega cikla. Preda-v?.! bo naš odlični zgodovinar prebit dr. Franc Kovačič o Slomšku in o zgodovinskem pomenu njegovega uela. Vse premalo poznamo in cenimo veliko kulturno in slovstveno delo. ki ga jc izvršil za naš narod Martin Slomšek. Dr. Kovačič se peča posebno s študijem Slomškove literarne zapuščine in smatra za svojo dolžnost, da ooozori na trajne, neizbrisne vrednote lega kulturnega dela. ki je zapustilo med našim narodom najlepše sledove. Slomšek je bil velik in plemenit vzgojitelj našega naroda. a_ Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih pri Mariboru bo imel v nedeljo ob 10. v tukajšnji občinski pisarni redni občni zbor z pb:ča;nirn dnevnim redom. Člani in priiatr';i človekoljubne organizacije iskreno vabljeni! a— Akademija ^Napredka«. V nedeljo ob r>ol 20. priredi dijaško društvo >Nanre-deiv-< v velik: dvorani Narodnega doma svojo akademijo. Na sporedu so glasbene, pevske n reeita?ijske toč ko. Ves program so taftudirali dijaki sam!. a— Sprememba posesti. Notar laltob Ko-troi v Mariboru jc V.uprl h:šo št. 21 v Vrtni ulici od .1 o sipa Stuhca za 700.000 Din. a— Za pomožno akcijo so darovali v zadnjem času pekovski pomočniki v Mariboru 500 Din, uradui.štvo pošte Maribor TC. 4?n Din, uradništvo Mestne hranilnice Din 1025. nastavljenci kurilnice državnih železnic !2'<2 Dm. delavci kurilnice državnih železnic 7-!2 Din. obmejna četa 133 Din. na-Siavljenci in delavci progovne sekcije Din 10/8. Zadruga izvoščkov in voznikov 1000 Din. Vsem darovalcem izreka odbor nai-prisrčneišo zahvalo. a— Nezgode. V Sp. Porčiču pri Sv. Troji v Slov. goricah se je pri skladanju zidne rpeke prevrnil velik kup opeke na kočarja Blaža Mulca. Zlomilo mu je desno nogo. Pri spravljanju hlodov se ie ponesrečil v Bresternici viničar Josip Robič. Težak hlod mu je po nesreči padel na levo nogo in mu jo hudo poškodoval. Ko se je vračal s sejma domov gonjač Alojzij Mur-šec, je prišel na nepojasnjen način pod dvto. ki ie pri vozil iz Limbuša. Pri tem je dobi! hude poškodbe po vsem telesu. V Partinju pa ie predvčerajšnjim nekdo z nožem napade! posestnika Franca Oomzarja in mu nrizadeia! nevarne ureznine na levici * te.-jj da uporabljale NIVEACHEriE pred s!ab;n- in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane lirepevč. Zadrgnile Vašo kolo teioi tako 'adi imamo. Razlika nasproti luksuznim krenem: Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme Otn 5.oo—22.oc Juqosi. P. 6eiersdort & Co.a.s. o.|.. Maribor — Vse poškodovance so prepeljali v bolnico. a— Avtomobilska kolesa je kradel. Policija ie aretirala delavca J. Š.. zaposlenega v sklad'šču avtomobilskega podjetja »Tatra« v Cankarjevi ulici, ker ie kradel v zadnjem času avtomobilska kolesa in pnevmatike. Ukradeno predmete ie prodajal nekemu mariborskemu avtomobilskemu izvoščku za malenkosten denar. Z Jesenic s— Sokolsko društvo pri-edi v nedeljo prve mladinske smuške tekme za dece in naraščaj. Tekmovalo se bo v skupinah ir. sicer deca od 6. do 9 leta, od 9. do 12. leta, naraščaj od 12. do 13. ieta in od 15. do 18. leta. Prva skupina tekmuje na orogi 300, druga 1000. tretja 4 km, četrta 6 km. Zbirališče za vse oddelke bo ob 9. v Sokolskem domu. Prvi dve skupini bosta imeli start in cilj v Hrenovici, drugi dve pa start pri Šmajdku in cilj v Hrenovici. Ob 14.30 bodo na skakalnici v Kurji vasi skakalne tekme za člane in moški naraščaj. Vabljeni tudi tekmovalci iz sosednjih društev. s— Jeseniška deška in dekliška osnovna šola priredi v petek 26. t m. ob pol 20. v dvorani pn Jelenu akademiio z zelo pestrim sporedom Čisti dobiček gre v korist brezposelnim. Vabljeni vsi! Iz Novega mesta n— Pogreb nadučitelja in pisatelja Janka Lebana se je vršil prošlo soboto. Na zadnji poti so počastili ljubljenca mladine s svojim spremstvom poleg sorodstva ožji prijatelji, zlasti še naše učiteljstvo. Pred krsto so korakali ljudskošolski učenci. V slovo mu je spregovoril p-edsednik učiteljskega udruženja g. Vilko Menard, ki je v svojem govoru poveličeval pokojnikova dela na prosvetnem in kulturnem polju n— Strelska družina* v Novem mestu vabi. vse člane, da se udeleže nagradnega streljanja z malokaliberskimi puškami, ki bo od 24. t. m. do vključno 4. marca vsak dan in je točni razpored razviden na društveni deski. Nagrad bo dala strelska družina pet. upa pa, da bodo dali tud; še mestna občina. Sokol in gremij trgovcev vsak po eno častno nagrado, ki bodo razstavljene v trgovini g. Koširja. n— Reden prevozni promet se je po velikem snegu in mrazu, ki ;e 'le pojenjal, spet otvoril po naših cestah. Točno po voznem redu vozijo avtobusi, ki obratujejo na progi Brežice — Novo mesto, Krško — Novo mesto in Zagreb — Novo mesto. iz Trbovelj t— Občni zbor zasavske podružnice SLD bo 28. t m. ob 9.30 pri Forteui v Trbovljah. Ci O ii I® m® M w o GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 2U, Cetrlek. 25.: Zaprto. Petek, 26.: Nekdo. A. Sobota. 27.: Zdravnik na razpotju. E. * Repriza Molnarjeve igre s>Nekdo«, ki je bila prvotno določena za danes, se je morala iz tehničnih razlogov preložiti na jutri. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Čelrlek, 23.: »Trije mušketirji«. E. ★ Ljubljanska opera. Trije mušketirji se ponove danes. Premiera Ostrčevih treh enorlejank. Prva enedejanka je Medea. Njeno vsebino smo že navedli. Druga je Maska rdeče smrti. Vsebina enodejanske panto-mine je naslednja: Napovedovalec pove. cia je izbruhnila strašna kuga: »Rdeča smrt« in da se je knez Prospero zavaroval pred njo s tem, da je povabil svoje najboljše prijatelje in najodličnejše' dame v svoj grad, ki ga je daJ hermetično zapreti. V pantomini vidimo razkošje in veselo brezskrbnost zbrane grajske družbe. Popivajo in rajajo. Dajo si predvajati razne plesne točke in parodirajo celo učinek kuge. Naenkrat se pojavi med njimi maska, ki predstavlja Rdečo smrt, vsi se za h p prestrašijo, nato pa plešejo dalje v domnevi, da se je kdo izmed družbe tako maskiral. Knez hoče neprijetno masko izgnati, s samim pogledom ga maska podre na tla, kar spravi družbo v paniko. Maska obhodi vse prostore, nazadnje jo nekateri pogumnejši napadejo, a v rokah jim ostane le rjuba. Rdeča smrt je prodrla tudi k njirn in je vse pokončala. Nazadnje se ustavi tudi stenska ura. Tretja enodejan-ka je Dandin v vicah. Premijera bo v soboto, dne 28. t. m. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODE!? Začetek ob 20.15. Pohota. 27.: Zadeva Kaiser. Nedelja, 28.: Zadeva Kaiser. Gostovanje v Sokolskem domu na Viču. * Izvrstna veseloigra »Zadeva Kaiser« se bo ponavljala na Šentjakobskem odru v soboto ob 20.15. Sijajne situacije, neprisiljen humor, velezanimiva vsebina in izvrstne kreacije dičijo to krasno veseloigro. Dve uri zabave in smeha za vsakega posetnika. Kdor liubi dve uri res dobre zabave, naj pride. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničmka na Starem trgu. V nedeljo gostuje Šentjakobski oder z isto igro v Sokolskem domu na Viču. Mariborsko gledališče 7ifetek ob 2«. Četrtek. 25. februarja ob 20.: »Groteska sedanjosti«. D. Petek, 26. februarja: Zaprto. ★ Iz mariborskega gledališča. V fetrlek 25. t. m. se ponovi duhovita satira Rudolfa Golouha »Groteska sedanjosti«, ki jo šteje-io med najboljše domače novosti poslednjih sezon. — Abonma D. — »Trije vaški svetniki« je naslov sijajni kmečki veseloigri katere premiera bo v kratkem na Uia-riberskem odru. Režira Kovič. Državni dohodki Po podatkih, ki jih je navedel guverner Narodne banke g Ignjat Bajloni v svojem poročilu o gospodarskem stanju naše države v zadnjem lanskem četrtletju, so znašali skupni državni dohodki v prvih 8 mesecih tek. proračunskega leta (april - november 1931) 7330 mili ionov Din nasproti 8092 milijonom v odgovarjajočem razdobju li'a 1930./31. Nazadovanje znaša torej 762 miliionov ali 9.4u/o. Neposredni davki so dali v tem času 1210 milijonov Din. to je za 274 milijonov ali 18.5 °/c manj nego 1. 1930. Povečanje izkazuje le davek na poslovni promet, in sicer za 52 milijonov Din. Posredni davki so znašali 2052 milijonov Din. to je za 383 milijonov ali 15.7 °/c mani nego leta 1930. Ta primanjkljaj gre predvsem na račun carinskih dohodkov, ki se padli za 251 milijonov. Dohodki od monopolov so nazadovali le za 107 milijonov ali 6.6°/o na 1515 milijonov Din. Med dohodki državnih podjetij so se dohodki železnic povečali za 68 milijonov, dohodki pošte in telegrafa pa so nazadovali za 26 in dohodki rudnikov in šum za 48 milijonov. Proda|a umetnih vžigalnikov Kakor znano, je od početka leta 1929. v zvezi z zakonom o 6-odstotnem monopol-skem posojilu (švedskem posojilu) prepovedana svobodna prodaja umetnih vžigal-nikev in uvedena posebna monopolska taksa. Vžigalniki so z novim zakonom o državnik monopolih definitivno postali mo-nopolski predmeti. V smislu norih zakonskih predpisov je uprava državnih monopolov te dni pričela izdajati specialna dovoljenja za prodajo umetnih vžigalnikov iz navadnih kovin in vžigalnih kamenčkov. Ta specialna dovoljenja za predajo vžigalnikov iz navadnih kovin morejo dobiti samo maloprodajalci tobaka, dočim smejo električne vžigalnike prodajati samo avtomobilske in elektrotehnične tvrdke, in sicer prav tako le na podlagi specialnega dovoljenja. Vsi vžigalniki morajo imeti pravilen monopolski žig kot znak, da je plačana taksa v višini 50 Din na vžigalnik. Prodaja umetnih vžigalnikov iz plemenitih kovin sicer ni vezana na posebno dovoljenje mcnopolske uprave, vendar smejo te vžigalnike prodajati le juvelirji, uvažati pa se smejo le na podlagi posebnega dovoljenja monopolske uprave. Pri uvozu se mora plačati za srebrne vžigalnike 100 Din. za zlate pa 200 Din takse. Z novim zakonom o državnem monopolu so predvidene stroge kazni za tihotapstvo in za o.rSanje nežigosanih umetnih vžigalnikov. Maloprodajalci tobaka, ki dobijo dovoljenje za prodajanje vžigalnikov in vžigalnih kamenčkov, mGrajo te predmete kupovati le pri Jugoslovenskem društvu ž:žica v Beogradu (prodajalci iz draveke, savske in vrbaske banovine pri skladišču omenjene družbe v Zagrebu). Vžigalnike oddaja ta družba proti predplačilu, pri čemer priznava 10 odstotkov provizije od enotne prodajne cene. ki jo določi monopolska uprava in ki se je morajo ma'oprodajalci držati. Monopolska uprav? določila naslednje prodajne cene: za medeninaste vžigalnike 82 Din za ponikljane 84 Din in za vžigalnike, obložene z lmitirano bisere vino 87 Din. Cena vžigalnih kamenčkov znaša 8 Din za zavoj, ki v«=buie pet kamenčkov. Kamenčki so izdelan: v* posebne mase in so na ovoju opremljeni z mcnopolsko banderolo. = Privilegiram?« agrar. banka bb plačala 6-odstotne dlvldends. V torek «e ie v Beogradu vršila se.ia upravnega odbora Privilegirane agrarne banke, na kateri je bilo med drugim določeno, da se bo letošnji redni občni zbor vršil 31. marca. Odobrena je bila tudi bila nca za leto 19ši. Upravni od- bor bo predlagal občnemu zboru izplačilo 6 odst. dividende (to je 30 Din na delnico od 500 Din) kakor ie z zakonom zajamčena za vse denice, ki niso last 'države ali razredne loterije. — Pretekli petek .ie beograjska borza, kakor smo že napovedali, uvedla redno uradno notacijo delnic Privilegirane agrarne banke. Zabeleženi so bili prvi zaključki po 237 in 2.38 Din za delnico. Glede na garantirano 6-odst. dividendo se pri gornjem tečaju obrestuje denar, vložen v nakup teh delnic, po 12.6 odst. V kratkem bo uvedena možnost lombardlranja teh delnic pri Narodni banki, pri Poštni hranilnici in pri Drž. hipotekami banki, kakor je to v zakonu predpisano. Na beograjski borzi se je zadnje dni notacija delnic Privilegirane agrarne banke nekoliko dvignila, in sicer na 240 denar in 280 blago. — Ustanovitveno gibanje v preteklem letu. Kakor je razvidno iz pravkar zbranih podakov, je bilo v preteklem letu v naši državi ustanovljenih 69 novih delniških družb s skupno glavnico 239.6 milijona Din; vrhu tega so mnoge delniške družbe izvedle tudi povišanje glavnic za 162.5 milijona Din, tako da znaša skupna vsota novega kapitala, ki je bil v preteklem letu naložen v delniških družbah. 443 milijonov Din. Od te skupne vsote odpade na delniške družbe, ki imajo svoj sedež na področju uprave mesta Beograda 141.3 milijona Din, na družbe s sedežem v banovinah i>a 301.8 milijona Din. Na področju uprave mesta Beograda je bilo ustanovljenih 22 delniških družb s 100 milijoni Din glavnice, 7 družb pa je povečalo glavnice za 41.3 milijona Din. V banovinah je bilo ustanovljenih 47 novih delniških družb z glavnico 180.6 milijona Din, dočim je bila glavnica pri že obstoječih družbah povečana za 121.2 milijona Din. — Pomen našega turizma. V zadnjih letih se je vršila v naših krajih kakor tudi v inozemstvu živahna propaganda za posst naših klimatskih in turističnih kraiev, ki mnogim v pošte v prihajajočim interesentom doslej niso bili znani. Efekt dosedanjih naporov je bil ta, da je v preteklem letu posetilo naše ttiristične kraje in naša zdravilišča in letovišča navzlic gospodarski krizi in drugim težkočam okrog 300.000 domačih in tujih oseb. ki so skupaj prebi;!i v teh krajih 4 milijone dni. Od poseta tujcev v teh krajih je imelo naše narodno gospodarstvo v preteklem letu dohodek #>d 270 milijonov Din Ta številka nazorno kaže, kakšen pomen ima turizem za naše gospodarstvo. Glede na težkoče. ki so nastopile v zvezi s deviznimi predpisi v raznih državah, bo tudi za prihodnjo sezono potrebna intenzivna propaganda Kakor nam poročajo iz Beograda, je v trgovinskem ministrstvu že pripravljen načrt zakona o turizmu, ki bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščini. = Tri milijarde mark za brezposelne podpore v Nemčiji. Število brezposelnih delavcev se je v Nemčiji tudi v prvi polovici februarja nadalje povečalo za 85 000. tako da je bilo sredi februarja 6,(27.000 brezposelnih delavcev nasproti 4.991.000 sredi lanskega februarja in 3,366.000 v februarju 1930. Kakor je podoba, se bo število brezposelnih še do marca nadalje dvigalo, kakor ie to opažati druga leta. Po najnovejših podatkih je Nemčija v času od 1 decembra 1930 do 30. novembra 1931., torej v enem letu porabila za brezposelne podpore nič manj kakor tri milijarde mark ali 40 mfijard Din. Pri tem pa je treba upoštevati. da dobijo redno brezposelno podporo delavci le eno leto potem, ko so izgubili delo. ostali pa so navezani na podpore od občin v okviru socialnega skrbstva. Brezposelni delavec dobi v Nemčiji v prvih 26 tednih brezposelnosti redno brezposelno podnoro. ki znaša 54 do 57 mark mesečno (730 do 770 Din); v nfldaU-njih 26 tednih pa dobiva izredno podporo zaradi krize, ki znaša nekaj manj kakor 50 mark nvi»ečno (okrog ti70 Din). Od i> .Uip:; e vsote treh milijard mark, ki jdh plača Nemčija za brezposelne podpore odpade 1590 milijonov mark aa nemški or-žavni zavod za brezpooelno zavarovanie 602 milijona na državo, 151 milijonov na prispevke občin za izredne podpore v krizi in 635 milijonov na podpore občin v okviru socialnega skrbstva. Pri sedani^m številu brezposelnih delavcev ki znaša okrog 6 milijonov, se lahko računa da mora okrog 15 milijonov nemških državi anov živeti od brezposelnih in drugih podpor. = Težkoče z deviznim 'diringom v Avstriji. Kakor ooročajo z Dunaia. so se zadnje tedne še povečale težkoče pri izvajanju klirinških pogodb s Švico, Italijo in Jugoslavijo. Edino klirinška pogodba z Madžarsko kaže kolikor toliko ugodne rezultate. Praksa v izvajanju klinnga s Šv co je pokazala, da so vplačila avstrijskih dolžnikov pri avstrijski Narodni banki dvajsetkrat večja kakor vplačila švicarskih dolžnikov pri švicarski Narodni bank . V kli-rnškem prometu z Italijo se giblje razmerje obojestranskih vplačil kakor 8 proti 1. V klirinškem prometu z Jugoslavijo so težkoče v tem. da so v klirinški promet vneše-ne tudi vse stare terjatve. Zlasti pa v tem da dobavlja Avstrija Jugoslaviji večinoma industrijske izdelke na trimesečni in še daljši kredit, dočim izvaža Jugoslavija v Avstrijo agrarne proizvode, ki se morajo takoj plačati. Zato so tudi v avstrij&ko-jugoslovenskem klirinškem prometu navzlic približnemu ravnovesju med uvozom in izvozom avstrijska vplačila mnogo večja nego jugoslovenska. Kakor znano je v avstrijskih trgovskih krog;h močno gibanje, ki gre za tem, da se vse klirinške pogodbe odnovejo, ker niso prinesle zaželjenih rezultatov. = Klirinški sporazum t Avstrijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je pozval gospodarske organizacije, da mu dostavijo mišljenja in izkušnje gospodarskih krogov v pogledu funkcioniranja jugosJovensko-avstrijskega kliringa, kakor tudi konkretne predloge za zboljšanje. Na podlagi doslej sprejetih informacij iz gcS[Hj-darskih krosov hoče zavod narediti korake za spremembo nekaterih določb te klirinške pogodbe. — Naš kontingent zn izvoz lesa v Francijo izfrpt n. Po informacijah Saveza indu-strijcev in trgovcev šumskih proizvodov v Zagrebu, je francoska vlada objavila, da so kontingenti za uvoz jugoslovenskeua, ru-munskega in madžarskega lesa v Francijo in Alžir za I. letošnje četrtletje izčrpani, tako da do konca marca ne bo več mogoče izvažati lesa v Francijo in Alžir. — Opozorilo za uvoznike umetnih gnojil. Glede na določbe pravilnika o uvozu iu prometu umetnih gnojil f>Službene Novinc-br. 262/1931 od 9. XI. 1931) morajo biti pošiljke umetnih gnojil, ki se uvažajo v Jugoslavijo in se tu oearinijo, natovorjene v vrečah. Nakladanje v razsutem stanju je dovoljeno samo, ako se v tovornem listu kot uvozna poslaja navede ona postaja, pri kateri se nahaia carinarnica, ki je pooblaščena za ocarinjenie te vrste blaga. Pošiljke z umetnimi gnojili se smejo ob uvozu ocari-niti samo pri naslednjih carinarnicah: Beograd, Reka J. d. ž., Ljubljana. Maribor, Osijek. Sarajevo. Split, Skoplje, Subotiea, Sušak in Zagreb-^nva. V nasprotnem slučaju mora nrejenin:k pošiljko, ki je prispela v razsutem staniu. ob priliki ocarinjenia naložiti v vreče. Pošiljke, pri katerih gornji pogoji niso izpolnjeni, se bodo na meji zavrnile, odnosno se bodo dale na razpolago pošiljatelju. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Laho^e. trgovke z mešanim blagom v Mariboru, Pobreška cesta 8. :n Nebova 6 (poravnalni upravitelj dr. Karel Škapin. odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrož. sod. v Mariboru 31. marca ob 10., oglasitveni rok do 23 marca). — Gradbene norme. V ^Službenem listu« dravske banovine od 24. t. m. so objavljene naslednje norme, ki jih je izdal gradbeni minister na podlagi § 36. gradbenega zakona: norme za opeko, nonne za opeko iz apna in peska, norme za stukaturno trstj-ko in norme za pletenine iz stukaturne tr-stike. = Moderno rokodelstvo. Razširjenje industrijske delavnosti je iztrgalo rokodelstvu iz rok marsikatero možnost dela. ker rokodelstvo pogosto ni bilo v stanju dotične izdelke tako naglo in poceni izdelovati kakor industrija. V najnovejšem času pa si je rokodelstvo zopet pridobilo nekatere panoge dela, in sicer z izkoriščanjem tehničnih pripomočkov, ki jih nudi industrija strojev in orodja. Kot primer naj navedemo le lahko prenosno pogonsko orodje, ki se rabi v vseh panogah rokodelstva, od frizerja do ključavničarja in od rokodelca, ki prideluje les. do mesarja. V zadnjih letih so se potrudili, da to orodje in tudi stroje, primerne za rokodelstvo, izboljšajo in pocenijo. Te najnovejše priprave (stroje, orodje) bodo razstavljene na velikem tehničnem velesejmu in stavbnem velesejmu v Leipzigu od 6. do 13. marca t. L Vzpodbudo k rabi modernih strojev in modernega orodja daje tehnični velesejem v Leipzigu posameznim rokodelskim skupinam s tem, da urejuje vsako leto vzorne delavnice. Na letošnjem veleseimu bodo interesenti lahko videli vzorr.o delavnico za izdelovanje karoserij in vozov, ki bo Dokazana v obratovanju. s= Dobave. Dne 10. marca se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa. mleka in kruha za čas od t. aprila do 31. junija 1932. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni bolnici). —Dne 23. marca oe bo vršila pri intendan-turi komande savske diviziiske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.200 kg petroleja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omen;^-ni komandi). Borze 24 februarja. Na ljubljanski sta bila danes devizi vork in London nadalje čvrsti Tudi deviza Berlin se je ponovno nekoliko okrepila. Ostale devize Ra so v glavnem nespremenjene navzlic dejstvu, da je Narodna banka zopet povišala tečaj devize Curih od 1098.70 na 1098.90, kako*- ie vpijal vse zadnje tedne do ponedeljka. Med efekti je bila zaključena Kranjska industriiska po 300. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali nespremenjeni; zaključkov pa ni bilo. Živahno s" ie trgovalo 7's Blairovo posojilo po 47. 40.50. 40.75. 47.50 in 46.875. V oslalih vrednotah ni bilo prometa. V 7% investicijskem posojilu je v zadnjem ča«u tendenca čvrstejša. vendar ie malo premeta (na beograjski borzi je bil danes zaključek po 60.50). Devize. Ljubljana. Amsterdam 2271.24 — 2282.00, Beriin 1334.15—1344.95. Bruselj 7S2.86 do 786.80. Curih 1096.15 — 1101.05. London 194.80—196.40, New York ček 5599.85 do 5628.11, Pariz 221.28—222.40. Praga 166.27 do 167.13, Trst 291.93—294.33. Zagreb. Amsterdam '2271.24 — 2282.60, Bruselj 782.86 — 786.80, London 194.80 do 196.40. Milan 291.93—294.33. New-York kabel 5621.85—5650.11, Ne\v-York ček 5599.:.5 do 5628.11 Pariz 201.28-222.40, Praga 166.27—167.13, Curih 1096.15—1101.65. Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.19. London 17.85, Nevvvork 512.75. Bruselj 71.45, Milan 26.65, Madrid 39.59, Amsterdam 207.50, Berlin 122.08. Stockholm 98.50. Osjo 96.60. Kobenhaven 98.05. Sofija 3.71. Praga 15.2050, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05. Efekti Ljubljana. 8% Blair 54.50 bi., 7° o Blair 47.51) b!.. Kranjska industrijska 390 zaklj., Ru^e 12-5 den., Stavbna 40 den Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 248 — 250, za februar 246—250. za mare 2-46—247, za april 247 bi., 7% investicijsko 59.50 — 62, 4% agrarne 29—31, 7°/o Blair 46.625—46.875, 8ft n Blair 52.50—54.50. 7" o Drž#hij>. banka 50.25—51.50. Beograd. Vojna škoda 248 zaklj., 7°.'o investicijsko 60.50 zaklj., 4°/n agrarne 30.50 do 31.50, 6% begluške 41.50. 41 zaklj.. S" t Blair 55 bl„ 7n/o Blair 47.25, 47. 47.50. zaklj., Narodna banka 4950—5000. Dunaj. Bankverein 11.40. E=komptegeseU. 110. Dunav - Sava - Jadran 14.25. Staatseu senbahngesell. 17.58. Trbovlje 33.10, Alpi-ne - Montan. 12.65. Sečerana 26. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 24. febr. Začetni tečaji: pšenica : za mare 57.375, za maj 61.25, za julij 62.50, za sept. 64.25; koruza: za mare "5.25. za maj 39.375. za julij 41.875, za sept. 43.125: oves : za maj 25. -f Winnipeg, 24. febr. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 68, za julij 69.75, za o k t. 71.25. + Novosadeka blagovna borza. (24. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 42 va^. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški sremski. banaški 125 — 130 Ječmen: ba-'•'• in sremski 63'64 kg 125 - 130: b.*-!d in sremski. pomladni. 67'68 kg 150 — HUi. Koruza: baška 73 — 75; okolica Som bor 74 _ 75;. sremska za mare - maj 79 — Si; banaška 71 — 73; sremska 73—75; sremska parit. Šid 75—77. Moka: baška in banatska >02g<. baška in banat >0g« 360 do 380: št-»2 340 — 3®); »5« 305 — 315; >6« 255 :lo 265; »7« 190 _ 200- »8< 122 50 - 127.5.'» — Otrobi: baški in sremski 85 — 90. banatski SO _ 85 Fižol: baški. sremski. beli. brei vreče 180 - 185. + Budimpeštanska termin«ka borza. (24. t. m.). Tendenca slaba, promet sreden. P š niča: za mare 11.98—11.99, za maj 13.03 ■do 13.10: rž: za mare 14—14.05. za maj 14 93—14.95; koruza: za maj 14.58 do 14.60. Pristopajte k Vodnikovi družbi Za šole in učitelje važno! OBJAVA Veliki »Prosvetni šematizem«, t. j. šematizem resora ministrstva prosvete, knjiga I. Osnovni pouk (ljudske in meščanske šole) je izšel. »Prosvetni šematizem«, knjiga L, vsebuje vse, kar spada v Osnovni pouk, tako: I. Zakon o narodnih šolah s tolmačem, II. Zakon o meščanskih šolah, III. Spremembe in dopolnila o zakonu o narodnih šolah, IV. Vse predpise, pravila, pravilnike in uredbe ministrstva prosvete, ki so danes v veljavi, V. Uradniški zakon, predpise o potnih in selitvenih stroških, predrnse o ureditvi osebnih odnošajev učiteljstva, stanovanju in kurjavi učiteljev itd. itd., VL Pravila o polaganju praktičnega učiteljskega izpita in drugo, VII. Prosvetno upravo (centralno, banovinsko in inšpektorate), Vili. Prosvetne ustanove, IX. Staležko organizacijo J. U. U. napram čl. 76 č. z., in za tem X. Državni šematizem celokupnega učitelistva osnovnih, meščanskih in nižjih strokovnih šo!. z najnovejšimi razmeščeni! in nastavitvami. Ta šematizem obsega vse banovine, vključno upravo mesta Beograda s Pančevom in Zemunom in se odlikuje po absolutni točnosti, ker ie revizija statusa izvršena po šolskih srezih po stanju, zaključenem na dan 30. XI. 1931. »Prosvetni šematizem« je največje delo te vrste dosegaj v naši državi, obsegajoče 1200 strani, a cena mu ie za učiteljstvo in državne oblasti samo Din 60— za komad brez noštnine. KdOr nošlje denar nanrei, ne plače poštnine. Učitelju fn šoli ni rar^n te knii^e potreben več noben zakon ali kaka druga pomožna kniiea. ker jp »Prosvetni šer-ptičem«' univerzalni priročnik, ki vsebuje vse, kar notrebui^ta učitelj in ?nlp v rrsksi. Razen teea se bo vsako leto tiskal na temelju teofl Sematizma dodatek n nastalih spi-emembah v statusu, zakonih, uredbah itd. Knjiga ie tiskana v latinici, v ekavščini. Zagreb, dre 20. februarja 1932. 2494 Iz uprave drž. pov. nakladne knjižare, šolski oddelek Gunduličeva uL 24 — Br. 6474/32. » Kiang-.-ouan 'AhkiH ~PO-TOUNG fci ti. Chin,-fArsenal d« Ktangnan Mrw /jvliMliil in I Evrope! v kitajski vojsk! JBL^Ld Bm A K w -H- H Vil H JB. JBLpl. ^^ w W I Proti pričakovanju se je velikopotezna bivSi gardni kapetan pokojnega vojskov ^ P I japonska ofenziva na Šanghaj popolnoma dje Nikolaja Nikolajeviča, je postal ce Nova Tardieujeva vlada V prvi vrsti od leve proti desni: finančni minister Flandin, pravosodni minister Rey-naud, obenem podpredsednik vlade; predsednik in zunanji minister Tardieu; minister za delo Laval. V drugi vrsti: med Flandinom in Reynaudom minister za vojsko, mornarico in zrakoplovstvo Pietri. Slika je posneta na stopnjišču Elizejske palače potem, ko so se člani nove vlade predstavili presedniku Doumerju Dve zlat! trdnjavi sveta Federalna rezervna banka Zedinjenih držav in Francoska banka imata v svojih trezorih, kakor znano, nad polovico vse denarne zlate rezerve sveta. Da te zlate hribe tudi primerno stražijo, se razume samo po sebi. Zakladnice v teh bankah so prave trdnjave, ki so jih zgradili tudi pod vodstvom vojašk'h strokovnjakov. Oklopne zakladnice v New Yorku ležijo 18 m pod zemljo. Izsekane so v živo skalo, tako da je vsak vlom od zunaj skoraj izključen. Proti kopni strani polotoka Manhattana so opremljene s številnimi zvonci in sirenami, ki bi avtomatično pričele silen trušč, če bi nepoklicanec po skoraj nemogoči zmag, nad stražo prodrl do vhoda v zlato carstvo. To je od zunanjega sveta zaprto z 2 m širokimi in 50 cm debelimi jeklenimi vratmi. pred kojimi straži noč in dan deset težko oboroženih detektivov. Kadar ta vrata odpirajo, mora priti dvanajst visokih uradnikov, da vsak s svojim ključem odklene svojo določeno ključavnico, dva ravnatelja pa imata nalogo, da ustanavljata strogo tajne števil- Raziskovalec In pesnik S prekomornikom »Evropa« sta na potu v Ameriko švedski raziskovalec Sven Hedin (na levi) in dramatik G. Hauptmann (desno). Prvi potuje v Chicago na svetovno razstavo in bo iz Amerike nadaljeval pot na Kitajsko, drugi bo v Ameriki predaval o Goetheju Telefonski pogovori s potopljenimi podmornicami Iz Spezie prihaja vest, da so v tigul-skem zalivu uspešno končali poskuse z novim tipom telefona za potopljene podmornice. Podmornica 3« se je spustila na morsko dno in je stopila v zvezo s posadko vojne ladje »Titanos. Eksperiment se je popolnoma posrečil. Pogovor so slišali na vojni ladji in v podmornici enako razločno in jasno. Iznajdbo je že kupila italijanska vojna mornarica, ki jo bo uvedla na svojih podmornicah. Novi telefon je izum nekega pomorskega častnika, ki je z njim dosegel popolno priznanje. Beračeva oporoka V Brixenu je umrl neki čudak iz Bonna na Renu. Pokojnik, z imenom Heinrich Basse. je živel že več let v Brixenu. Hodil je okrog v zelo revnem stan ju in se je izda lal za berača. Posmrtna nreiskava pa je dognala, da je Basse samo hlinil siromaštvo m revščino. Zapustil je v oporoki pol-drug milijon lir v gotovini, za dediča pa je postavil kitajsko ljudstvo, kateremu naroča v poslednji volji, naj porabi denar za boj proti Evropcem V Brixen so že pri-sneli člani kitajskega pr»'an:5tva iz Rima, da uvedejo potrebne korake za izročitev denarja kitajski vladi. ke na posebni zapiralni plošči. Brez ustanovitve teh številk se ie odpre nobena ključavnica. Proceduri prisostvuje še trop policistov s pripravljenimi samokresi. Zlata trdnjava v Parizu je tehnično še modernejša. Sestoji iz 125 betoniranih in oklopljenih obokov, ki ležijo pod 32 m debelim skalnim stropom. Vso napravo podpira 750 jeklenih in betonskih stebrov, ščitijo pa jo še okrog in okrog vodovja podzemeljske reke Grange Barteličre. Vrata iz jekla in cementa tehtajo vsaka po 8 ton, s pomočjo nekega vzvoda pa se ta teža vsak hip lahko zviša za nadaljnjih 12 ton. Podzemeljska trdnjava se lahko v pol ure s pomočjo stroge določenih nameščencev in bataljona vojakov postavi v obrambno stanje kakor vsaka trdnjava. Več skritih rovov skrbi v tem primeru oble-gancem za dovajanje svežega zraka, posebno živilsko skladišče pa za njihovo prehrano. Francoska banka čuva ta čas v svojih trezorih 72 in pol milijarde frankov v zlatu in trezori postajajo za ta zaklad že premajhni. Starši in otroci Tretje poglavje novega državljanskega zakonika na Češkoslovaškem obravnava razmerje med roditelji in deco. Zakoino-davci so skušali popolnoma izenačiti oba spola in so zlasti nadomestili pojem »očetovske oblasti« z »oblastjo staršev«, t. j. prenesli so to oblast tudi na mater, ki jo dosedanji zakon ni upošteval. Legitimiranje nezakonskih otrok bo v bodoče olajšano. Legitimacija se ne bo vršila na podlagi milostnega dovolila vladnih naprav, ampak se bo opiraia na izrek sodišča, ki bo moralo v vsakem zahtevanem primeru dati odgovarjajočo izjavo. Predlog za legitimacijo pa bo lahko stavil sam nezakonski otrok, njegova mati ali pa oče. Legitimacija se bo potrdila tudi samo na željo matere celo proti morebitnemu odporu očeta. Legitimirani otroci bodo imeli pred oblastjo iste pravice kakor zakonska deca. Vzgojo otrok polaga novi zakon v i* ke očeta in matere in v primerih, kjer ne bi se mogla o tem zedimti roditelja, bo odločalo sodišče. Četrta piramida pri Gizeh Iz Kaira poročajo, da so odkrili raziskovalci pri Gizeh četrto piramido faraonov. Piramida zavzema 5000 štirjaških m površine. Odkril jo je profesor egipt-ske univerze Šalim Hassan. Kolikor je mogla ugotoviti dosedanje preiskava, so ležali v tej piramidi kralji četrte dinastije iz 18, stoletja pr. Kr. Po drugih verzijah pa ni izključeno, da bi bila četrta piramida grob kakšne kraljice četrte dinastije iz 27. do 28. stoletja pr. Kr. Enim smrt, drugim denar Iz Osla poročajo, da se v norveški kemični industriji ter v obratih za aluminij že poznajo posledice konflikta na Daljnem vzhodu. Več tvornic je prejelo znatna naročila na belgijski račun. »Izvoz« v omenjenih strokah obeta postati tako živahen, da so morala zadevna podjetja na novo zaposliti več sto delavcev. Posebno industrija nitratov in aluminija prospeva-ta izvrstno. Naročila se tičejo deloma Kitajske, deloma Japonske. Prizorišče srditih bojev VV005UNG Jessrield » Z!KAWEl L*n»rif<» Conc»4»Kjn Infer1* 2 \\\\\\\\ ConcM»ion Trn*«*«! llliUIIII Šanghaj s Capejem, Kianguanom in trdnjavo Woosung, kjer se bijejo Kitajci z Japonci na življenje in smrt Nov Calmetteov zavod v Pariza V nedeljo so otvorili v Parizu nov zavod za zatiranje jetike po metodi prof. Calmettea. Ta zavod je največja naprava svoje vrste na svetu in je namenjen istočasno raziskovanju jetike in zatiranju tuberkuloze. Ob otvoritvi sta imela prof. Calmette in njegov sotrudnik dr. Guerin nagovore, v katerih sta sporočila javnosti, da je bilo doslej s Calmetteovim cepivom uspešno cepljenih nad 400.000 otrok. Poskusi so ce povsod obnesli. To, kar se je primerilo v Lubecku, ne zadeva prof. Calmettea, ampak lubeške zdravnike. Novi Calmetteov institut je prav za prav del velikega Pasteurjevega zavoda. Zgradba je stala 10 milijonov frankov ter ima velik oddelek za študij inozemskih zdravnikov, ki prihajajo v Pariz študirat Calmetteov postopek. Posebna pažnja se bo v novem zavodu polagala na red, da ne pride do usodne zamenjave cepiva kakor se to zgodilo v Lubecku. Pri otvoritvenih svečanostih so bili navzoči tudi zastopniki pariške medicinske akademije, ki so prof. Calmetteu čestitali k uspehom ter naglašali, da bo njegovo cepivo sigurno pomagalo zatreti in iztrebiti naj-zavratnejšo sovražnico človeštva. De Valera predsednik Irske ? Pri volitvah na Irskem so zmagali nacionalistični republikanci, ki jih vodi De Valera, nad stranko dosedanjega predsednika Cosgravea. Zato ni dvoma, da bo De Valera izvoljen za novega predsednika Irske. Na sliki vidimo De Valero, ki govori množicam Nezgoda velikega Irca Pisatelj Bernhard Shaw pri krmilu svojega avtomobila, s katerim potuje sedaj po Afriki. Shaw se je z vozilom ponesrečil, a poročila javljajo, da ni močno poškodovan in da bo v kratkem okreval Deset stotov zlata v morju V torek je prispel iz New Yorka v Cherbourg prekomornik »Berengaria«. Pripeljal je s seboj 426 sodov zlatiih palic, ki predstavljajo vrednost 600 milijonov frankov. Pri rzkladanju zlata pa je padlo šest sodov po 100 kg v morje zaradi defekta pri žerjavu, ki je prekladal tovore. Takoj so spustili v morje potapljače, da poiščejo sode z zakladi, ampak mesto, kjer se js pogreznilo zlato, je zelo blatno, zato dvomijo potapljači, če 6e bo posrečilo najti in dvigniti sode z zlatom na dan. Pol za šalo, pol zares Preprost recept »Gospod doktor, moj mož govori vedno v spanju. Kaj priporočate proti tej navadi?« »Pustite mu podnevi priti bolj do besede.« Neizpolnjiva želja / »Tako me skrbi, kaj bi dal svoji ženi za god.« »Vprašajte jo, pa boste zvedeli.« »Saj to je ravno tisto. Nimam namreč nič denarja.« Nov izraz Ljubica generalnega direktorja razpne pred njim svoj hermelinasti plašč in pravi: »Ali ni zla;.?« »Oprosti, to se nič ne pravi. Rečem ti, da je ves iz radija.« »In zakaj?« »Ker me že vsak delec grama stane celo premoženje.« Proti pričakovanju se je velikopotezna japonska ofenziva na šanghaj popolnoma izjalovila. Japonski vrhovni poveljnik general Ujeda, je hotel s to ofenzivo streti sovražnika in mu zadati smrtni udarec. Bil je prepričan, da si Kitajci po njem ne bodo več opomogli Toda kakor je v začetku kazalo, da bodo imeli Japonci uspeh, se je pozneje sreča pred Šanghajem obrnila na kitajsko stran, čeprav ima kitajska armada manj težkih topov kakor Japonci in čeprav Kitajcem popolnoma manjkajo tanki in so le slabo preskrbljeni z letali. Treba je priznati, da so ravnali Kitajci pri protinapadu na iaponske postojanke na moč previdno Izvabili so bili Japonce na ozemlje, ki j*» bilo podminira-no in so pognali njihove tanke v zrak. Potem pa so se tako približali japonski vojni črti da ni mogla japonska artilje-rija obstreljevati kitajskih postojank, ne da bi pri tem streljala v jarke svojih lastnih vojakov. Po vsem. kar se je slišalo o kitajski vojski v zadnjih letih skoro ni bilo računati z energičnim odporom Kitajcev, ki jih je dolgoletna meščanska vojna skoro zmrvila v medsebojnem klanju. Toda nastaja vprašanje, ali se niso Kitajci prav v tej krvavi notranji vojni naučili potrebne sloge in discipline proti skupnemu zunanjemu sovražniku? Do neke meje bo res tudi to. Ampak mnogo važnejše je vsekakor dejstvo, da razpolaga kitajska vojska danes z ogromnim številom evropskih organizatorjev. Po prevratu v Rusiji 1. 1917. se je umaknilo mnogo čl sinov bivše ruske vojske pred rdečim terorjem na Kitajsko, častniki so vstopili v kitajsko službo in so bili na razpolago kitajskim generalom. Solovje/, bivSi gardni kapetan pokojnega vojskovodje Nikolaja Nikolajeviča, je postal celo vojaški svetovalec krščanskega maršala Fenga. Baje gre samo njemu hvala, da je imel Feng v borbi proti nankinški vladi tako lepe uspehe. Kitajska vojska pa ne šteje v svojih vrstah samo ruskih elementov, ampak tudi pripadnike drugih narodov. General Sut-ton, angleški častnik ki je izgubil v svetovni vojni desno roko, zaradi česar je postal zelo popularen, je takisto vstopil v kitajsko armado. Izročili so mu poveljstvo v polku maršala čangtsolina. Tam je napredoval do časti načelnika generalnega štaba. Kako se je angleški general priljubil kitajskemu vojaštvu, priča anekdota, ki pripoveduje o porušenju nekega Kitajcem svetega :šdu. Vojaštvo se je upiralo podreti zid zaradi njegove »nedotakljivosti«. To so sporočili Suttonu. ki ie prišel osebno k oddelku čet, nakar so vojaki pod njegovim poveljem storili kakor jim je bilo ukazano. Kitajska vojska šteje poleg tega tudi nekaj bivših nemških častnikov. Polkovnik Bauer, eden prvih sotrudni**cv marša1 a Hindenburga v svetovni vojni, je popol-noma reorganiziral /ojsko maršala čanr-kajška. Komaj Je svoje deiO dovršil, pa ga je pokosila smrt. Njegov naslednik je p^ stal general Wttzel. ki je v svetovni vojni zavzemal odlično mesto v nemški vej-ski. General Wetzel je bil tisti, ki je napravil načrt za pohod Čangkajškovih čet proti rdečim kitajskim oddelkom. Vojaški strokovnjaki niti najmanj ne dvomijo, da je trdovratna obramba šanghaja sicer fizično delo kitajskih vojakov, katere pa vodijo glave evropskih častnikov. Japonska straža na kitajskem bojišču Mučenje živali po ^čarovnikih" Joseph Delmont poroča v »Tempsu«: »Pred 30. leti sem dosegel s pomočjo londonskega društva za zaščito živali, da so nekemu iluzionistu prepovedali trik z živim kanarčkom v majhni kovinasti kletki. Kletko — 15 cm dolgo, 10 cm široko in isto toliko visoko — je držal »čarovnik« med dlanmi, z gumastim trakom pa je bila pritrjena skozi desni rokav možu. na ramo. Kletka je skočila v primernem trenutku s pritiskom na neki gumb in je istočasno bliskovito izginila v rokav, ži-valico v njej je običajno zmečkalo, Če je pa ostala še živa, jo je mož uporabil umirajočo še za enkratno predvajanje tega trika, da bi si prihranil stroške za novega kanarčka. Poznate trik z zlatimi ribicami? Mag »pričara« pred ljudi najprvo stekleno posodo z vodo, zavihti v zraku udico in hipoma žagledaš v posodi tri zlate ribice; malokdo opazi, da ne morejo niti plavati in da je vsaj ena običajno že mrtva. Dokler jih ni iluzionist spretno zalučal v vodo, so namreč ležale stisnjene v notranjem, ozkem in skoraj brezračnem prostoru udice, pritisk na jekleno vzmet pa jih zažene iz te ječe. Podobno je pri triku s komaj 3 do 4 era visoko niklasto ponvo, na kateri se hipoma prikaže pol tucata golobov. Tudi ta živali so bile stisnjene do 20 in več minut pred izvedbo trika kakor sardele r notranjosti ponve, skoraj brez zraka. Ko jih iluzionist sprosti, imajo običajno polomljene noge in peruti ali poškodovana pljuča, še hujši je isti trik z uporabo 4 ali 6 rac. Čisto nov trik je »kanarček v žarnici«. V čisto tesnem prostoru žarnice, ki ga zakriva posebno zrcalo, je stisnjena živali-ca. V trenutku, ko sproži čarovnik strel, ki naj zmoti pozornost gledalcev, se zrcalo obrne in ptiček st prikaže v žarnici, a se komaj giblje, čeprav traja trik ie kratek čas, se žival v brezračnem prostoru še opeče ob stekleni steni, ki se naglo segreje. Ko jemlje čarovnik kanarčka iz žarnice, mu skoraj vedno polomi še noge. Takšne trike gledajo ljudje še s kunci, morskimi prašički itd — nihče pa se noče zavedati, kaj trpijo uboge živali in nastopiti proti temu grozovitemu barbarstva v 20. stoletju. Newyorški muzej New York je sklenil napraviti muzej po vzorcu evropskih mest V njem bodo zbrani dokazi newyorške preteklosti. Mecen James Speyer je poveril arhitekta Freed-landerja z gradnjo primerne palače, ki je deloma že dozidana. Doslej so napolnili dve nadstropji z ameriškimi posebnostmi in redkostmi. V njih sta med drugim pisalni mizi Petra Stuyesantsa in A'ekandra Hamiltona, ponarejeno zobovje Georgea Washingtona in njegov zadnji zob. ki mu ga je bil izdrl zobni zdravnik Greenwood. Dalje je v muzeju nameščena brizgalna »Ameriaus št. 6«, dalje modeli za ladje od »Half Moon« do »Bremen«, stara zbirka uniform sedmega poka narodne gard-; vz let* 1823 do 1931 in drugo. Bankir jpever je daroval muzeju portret G. \Vasihingto-na vsekakor s pripombo, da si ga sme ;z-posoditi, kadar m ubo ljubo. Uprava i u-zeja je poverjena Carlosu Seitzu, bivšemu upravniku »\Vorlda«. ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknje, nsnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana 400.000 izumiteljev V Moskvi se Je nedavno vršila konferenca izumiteljev, na katero so prispeli odposlanci iz vseh delov sovjetske unije. Iz poročil, ki so jih podali poročevalci na konferenci, izhaja, da ima organizacija izumiteljev v Rusiji danes 400.000 članov. Samo lani je bilo predloženih 195.000 izumov. Med njimi jih je 96.000 prometnega značaja. Iz tvornice »Sero i molot« je prišlo 1. 1931. v treh mesecih* 1214 iznajdb, v jeklarnab pa pride na vsakih 100 delavcev 17.6 izumov. Jetnik z Guyane Pred tridesetimi leti so poe.ali Francozi na Guavano krojača Jeana. Brabanta z Lillea. Zagrešil je roparski napad. Moral se je pokoriti zakonu in je pet ict preživel v kazenski koloniji, potem su mu je nudila prilika pobega, katero je izkoristil. Srečno je pobegmi iz naselbine, ušel kroglam za-lezovalcev in odveslail v čolnu v svobodo. Sreča mu je bila izredno mila. Preplaval je uspešno tudi odprto morje z morskimi volkovi, ki so mu 6tergli po življenju in dosegel nabrežje Venezuele. Tam je postal krojač za venezuelsko vojsko in si je prihranil majhno premoženje. Denar sam t»a mu ni bil dovolj. Vedno in vedno ga je napadalo domotožje in ga vleklo v domovino Francijo. Končno se je vkrcal na f.d-jo, ki je vozil ana Špansko. Tam je izsro-pil, jo mahnil peš čez Pireneje in se pretihotapil čez francosko obmejno postaja Ceret. Toda budno oko postave je opazila tujca in ga ustavilo. Detektivi so kljub vsem izgovorom ugotovili, da je 50 letni tujec Jean Brabant. Zaprli so ga in ga izročili sodišču, s prihodnjim transportom pa ga bodo zopet poslali na Guyano. Vsak dan ena »Vedno sem v zagati, če računam slabo, me tepe oče — če pa računam dobro, me poljublja učiteljica.« J. O. Curwood 47 a meji s¥eia In nato — se je zgodilo. Moj oče je bil starejši, mnogo starejši od Johna Grahama. A tisti dan je bil tako močan, kakor ga nisem vide' nikoli na prej, ne pozneje. Z golimi rokami bi bil ubil to zver, da mu je nisem iztrgal. Pred očmi vseh svo-jili ljudi se je lzpremenii Graham v onemoglo kepo mesa. In ko je ležal na tleh, je hrope preklinja' mojega očeta in mene. Rekel je. da naju bo do smrti preganjal, dokler nama tisočerno ne povrne vsega ln nato ga je zavlekel moj oče kakor mrtvo podgano v grmovje in mu strga) obleko s telesa, da je ležal pred njiim ves nag. Potem ga je klestil z bičem, dokler mu niso roke omahnile. John Graham je omedlel ^in obležal na tleh kakor velik kos sirovega mesa. Nato sva odšla v gore.« Med tem, ko je opisoval te divje prizore, ni Mary Standisheva niti za trenutek odvrnila oči od njega. Njene pesti so bile skrčene kakor njegove. Oči so ji plamenele, obraz ji je žarel, kakor da bi hotela planiti kvišku in udariti nekaj nevidnega, kar je stalo med njima. »In potlej, Alan, in potlej.. ... , , Ni se zavedala, da ga je imenovala s krstnim imenom — kakor tudi on ne, čoprav jo je slišal. »John Graham je izpolnil svojo obljubo,« je srdito nadaljeval. »Nie^ov vpliv in njegov denar sta naju povsod preganjala; kamorkoli sva se obrnila, nama je bil za petami. Oče je imel obi o uspeha a naložbe njegovega imetja so druga za drugo izgubljale vrednost. Izdaten rudnik, pri katerem je bil močno udeležen, je družba mahoma ooustila. češ, da donaša premalo. Neki hotel v Dawsonu, ki je bil deloma njegov, je mahoma napovedal bankrot. | m njegovi pomaga«, ti roparski vitezi naših dni! In ura najhujSe , , . i . • f____i j^ nerouilQ niačiln npvarnoSi. ie blizu.« Neka . banka, v kateri je imel dokaj denarja, je ustavila plačila Vse to se je dogajalo lipo počasi, nesreča za nesrečo In po vsakem takem dogodku je dobil moj oče od Johna Grahama vljudno sožalno pismo; pisal mu je tako, kakor da bi bil najin najbolj prijatelj. A mojemu očetu so šle zdaj denarne izgube malo do živega. Njegovo srce je bilo daleč od vsega tega. njegova duša je hrepenela po kočiei in grobu, ki ju ni bilo več. Tako so minula tri leta — in nekega jutra so našli očeta na obali blizu Nome mrtvega.« »Mrtvega?« Alan, ki je gledal skozi okno, je samo slišal, kako je Mary Standisheva zahropela to besedo. »Da — umorjenega. Vedel sem. da je bilo tudi to delo Johna Grahama. Osebno ga sicer ni bil storil, a za zločinom se je skriva; njegov denar. Seveda se ni v preiskavi nič izkazalo in tudi kasneje niso nikoli odkrili morilca. Ne bom vam pripovedoval, kolikan, sem moral trpeti pod njegovim vplivom in njegovo močjo, kako so mi zavratno uničili prvo čredo jelenov in razdejah nekatero posestvo. Zadošča vam naj, če povem, da so bili zaradi njegovega denarja vsi časopisi polni zasmeha in laži o meni, ko sem se romalo z. m o v Združenih državah trudil, da bi odprl ljudem oči in rešil Aasko iz njene bede. Ali — jaz čakam. Vem. da pride dan. ko bom sta' Johnu Grahamu iz oči v oči in poračuna! z njim tako, kako? je poračunal pred dvajsetimi leti moj oče pod najinim hribom. Grahamu mora biti zdaj petdeset let. A to ga ne bo rešilo kazm, kadar pride njegov čas. Nihče ga ne bo iztrgal mojim rokam, kakor sem ga jaz iztrgal očetovim. In Alaska se bo olajšana oddahnila, zakaj niegov denar in njegova moč sta dvojna pošast, ki uničuje Alasko — prav tako, kakor je uničila življenje mojega očeta. In če ne umre in ne bo konca njegove denarne oblasti, tedaj bo izžel to veliko deželo kakor citrono in jo nato z zaničevanjem zavrgel. On oevarnosi.. je blizu.« Pogledal je Mary Standishevo, ki ie sedela pred njim *ako smrtno bleda, da se je ustrašil. Bilo je, kakor da ne diha. Počas: je obrnila proti njemu svoje oči, v katerih se je zrcalila nečloveška muka. A še boli sta ga osupila mir in mrliški hlad njenega glasu, ko je 'etua: »Mis1 m, da boste zdaj razumeli, zakaj sem skočila v morje, zakaj sem hotela, da bi me imel ves svet za mrtvo, in zakaj sem se vam bala povedati resnico: John Graham je mo-j mož!« 19. Alan ni verjel svojim ušesom. Tak nezaslišan zakon se mu je zdel že s telesnega vidika kakor kletev. Videl jo je, to mlado, krasno stvarco, ki je bila obnovila v njem vero v vse, kar je bilo lepega in dobrega v življenju — in za njo je videl v duhu okorno postavo Johna Grahama, neusmiljenega, brezobzirnega selfmade-mana, ki ni imel ne vesti ne duše. siroveža. pijanega oblasti in polnega peklenske pokvarjenosti, starega dovolj, da bi mogel biti njen oče! Smehljaj mu je skrivil ustnice, ne da bi bil vedel. Zbral se je, da ji ne bi pokazal boja, ki je divjal v njegovi notranjosti. Iskal je besed, da bi ji jih rekel in pregnal iz njenih oči ta smrtni strah. »To je — prenesmiselno — da bi moglo — biti res,« je dejal z zastajajočim glasom. Bilo mu je, kakor da bi izdavljale njegove ustnice lesene besede, ki so nerodno padale na tla in nikakor niso izražale tistega, kar je bilo v takih okolnostih treba reči ali storiti. Pokimala je. »Da, to je tisto. A kaj hočete, take reči se dogajajo — in svet ne vidi, zakaj se ne bi.« )Off Službene objave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne 17. II. t. 1.) 6. Trboveljsko okrožje. točk dob. neodl. zgb. Amater Hrastnik Trbovlje Retje Zagorje Dobrna 10 7 6 4 2 1 5 3 2 1 1 0 0 1 2 2 0 1 0 1 1 2 4 4 gol. dif. 17: 4 12: 7 19:10 9:13 7:18 5:17 P o. je izžrebal vrstni red prvega m drugega razreda v Ljubljani. Jadran :Gra-fika Jadran:Svoboda II, Slovan:Ilirija II, Grafika:Ilirija II. Slovan:Svoboda II. Ja-dran:Ilirija II, Hermes :Slovan, Slovan Jadran Slovan :Primorje n, Hermes :Pnmor-ip n, Svoboda II:Grafika, Grafika :Her-mes, Grafika :Primorje II, Hermes:Ilirija H. Jadran:Hermes, . Primorje H:Jadran. Siovan:Grafika, Hermes:Svoboda H. Tekme Svoboda II: Iliri j a H, Primorje II:Ilirija II in Primorje H:Svoboda II se odigrajo kot predtekme prvih moštev v podsaveznem liginem tekmovanju. Drugi razred: Šparta:Disk. Disk:Reka, Korotan:Disk, Korotan:Javornik. Javor-nikDisk. Javornik:Reka, šparta:Reka, KororanrReka. Korotantšparta, Svoboda, Vič Korotan, Sparta:Svoboda, Vič:Svobo-da, Vič:Disk, Vič:Javornik, Reka-.Svoboda, Vič. Sparta :Javornik. Termini za prvo- in drugorazredne tekme se bodo objavili pravočasno. Vzame se na snanje zapisnik MO Trbovlje od 12. t. m. Vrstni red in termini trboveljskega okrožja so: 6 marca Dobrna ižagorje, 13. marca Amater-.Zagorje. 19. marca Retje:Dobrna, 20 .marca Dobrna "Hrastnik, 27. marca Dobrna-.Amater. 28. marca Retje :Trbovlje, 3 .aprila Dobrna :Trbovl je in Hrastnik-.Zagorje. 4. aprila Retje-.Amater, 10. aprila Hrastnik: Amater in Trbovlje-.Zagorje, 17. aorila Trbovlje:Hrastnik, 24. aprila Retje: Hrastnik .1 maja Trbovlje:Amater in Zagorje :Ret je. Ako vremenske neprilike ne bi dovoljevale odigranja tekme 6. marca, se prvi par prestavi na 5.maja , na kar so pristali vsi klubi. Verificirajo se s pravom nastopa dne 27. februarja t. 1. za SK Trbovlje štih Edi, za SK Ilirijo Krašovec Ivan, za SK želez-ivčar Kiipstater Julij. (Poziva se SK Ra-P:ri fla nošlje njegovo izkaznico do 23. t. m.). S pravom nastopa 25. februarja t. 1. 7a mednarodne in prijateljske tekme, dne 25. maja t. 1. za prvenstvene tekme se verificirata za ŽSK Hermes Glušič Kamilo • n Kovačič Alfonz f Poziva se SK Ilirija, ria pošlje do prihodnje seje njuni legitima-«••-'• \-a>or tudi legitimacijo za igralca Moljka Edvarda.) Verificira se s pravom r.astopa dne 20 februarja t. 1 za mednarodne. dne 10 maja t. i. za prijateljske in c^np 10 avpni^a f T pn-onstvpip tekme za čakovački SK Cakovec Bavčevič Nikola. Zavrne se prijavnica za igralca Šuln Danijela. SK Trbovlje radi nepravilnega postopanja pri odjavi. — Tain'k II. Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 18.30 seja upravnega odbora v kavarn- Evropa. Akademska smučarska organizaci'a. Seja odbornikov in poverjenikov bo v petek 26 t m ob 18. na tehniki. SK Ilirija iLahkoatletska sekcija). Drevi ob 20. bo v kavarni »Evrooi« seja načelstva Važno, zato vsi in točno! Zimsko kopa'išče »Iliri ie» je zaprto S tem odpadejo do nadaljnjega vsi plavalni treningi ŽSK Herme«. Drevi seja upravnega odbori ob 20 v prostorih gost lne »Zvezda« v Šiški Ker je to zadnja seia pred občnim zborom, prosim, d ase je vs; gg odborniki sigurno udeleže. Točno Nadilie obveščam vse članstvo, da se vrši redni letni občni /bor kluba v nedplio 28. t. m. ob 8. zjutraj v salonu gostilne Keršič v 5 ški. SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19. redna odborova seja, katere se morajo z ozirom na predstoječi občni zbor udeležiti sigurno vsi odborniki. Seja se. bo vršila v klubskih prostorih v Delavski zfcor-nici. TSK »Slovan«. Redni občni zbor bo 28. t. m. ob 8. zjutraj v lovski sobi gostilne pri »Sokolu«. Vljudno se vabijo vsi člani kluba, da se zbora udeleže. SK Javornik na Rakeku je izvedel v nedeljo za mladino, ki je posečala tečaj g. Držaja, smuško tekmo na približno 4 km dolgi progi in je zmagal v kat. I. (dere »Boris Go-dunov iz gledališča. — 22 80: Godba za ples. _ KoNIGSBERG 16.45: Popoldanski koncert. — 18.45: Klavir. _ 20.05: Simfoničen koncert. — 21.15: Mozartovo življenje. — MCHLACKER 17.05: Stara plesna glasba. — 1915: Lahka godba orkestra. — 20.15: Sluhoigra. — 21.45: Violina. — 22.40: Lahka godba. - BUDIMPEŠTA 17.30: Petje. — 18.40: Klavirski koncert — 20.80: Koncert s konservatorija. — Godba za pipe — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20: Plošče _ 21: Violinski koncert... Graška tovarniška delniška družba za stroje in vozove prej JOHN WEITZER (Grazer Waggon- and Maschinen - Fabriks - Aktien-gesellschaft vormals John VVeitzer, Avstrija) Graški dvotaktni Dieselovi motorji 8 konjskih sil in več Graški žetverotaktni Dieselovi motorji do največje zmogljivosti. Zastopniki za Jugoslavijo: ZAGREB: Slavko Bosendorfer, Zvonimirova 2. BEOGRAD: Ing. Oskar Meinhard, Knez Mihajlova ul. 35. 5906 i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zr>arcem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče in tast, gospod Henrik Kettner višji preglednik finančne straže v pokoju dne 24. t. m. po daljši bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 26. februaria 1932 ob 2. uri popoldre iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 24. februarja 1932. Globoko žalujoči ostali. Občana Ljubljana Mestni pogrebni zavod Društvi nameščencev in delovodij Kranjske industrijske družbe na Jesenicah javljata žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi tovariš, gospod FRANC POŽENEL delovodja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah Pogreb dragega nam tovariša se bo vršil v petek, dne 26. t. m. ob 16. uri izpred bolnice na farno pokopališče na Jesenicah. Bodi mu ohranjen lep spomin! Jesenice, dne 24- februarja 1932. * * - vit;.,c ■: • - 2529 Neizmerno užaloščeni naznanjamo, da nas je iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod FRANC POŽENEL delovodja KID na Jesenicah po kratki in mučni bolezni, previden s sv. popotnico, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 26. t. m. ob 16. uri iz tovarniške bolnice na mestno pokopališče na Jesenicah. Pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin! Jesenice — Fužine, dne 24. februarjqa 1932. MINKA, soproga — RADIVOJ, JOSIP, EMIL, sinovi — EVGENIJA, MARJA, hčeri — LOJZE, brat, ter ostalo sorodstvo 2531 VSEH VRST IZVRŠUJE LJUBLJANA Sv PETRA NASIP 23 Prerana smrt nam je danes ugrabila dolgoletnega in zaslužnega poveljnika, gospoda franceta poženela delovodjo KID in hišnega posestnika na Jesenicah Ljubemu tovarišu ohranimo blag spomin! Jesenice, 24. februarja 1932. ČISTI TEINT dosežete v 10—14 d,neb z parnitaro ia IuS&e-nje k&LH po dru. me-i. Laiimannu. Ze po prvi uporabi se polt mahoma po-!»p5a. S trajnim toda neoipažcnim obnavlja njem kože - tako. da te^a Vaša okolica splo^ ne epa "i — odstranjuje to sredstvo te- (f me!;ito za vedno v*e &e?istos.ti kože. ko-t % prističe. joVdc«. madeže. ?ubasto. prdo. '(ji »venelo božo. make starosti itd. Koža m'" postan«- bleščeče čista in nežna. 4 tn!ade>ni?k-o sveža, a hgled se pomladi nekoliko lat. Uspeh in neškodljivost ŠZUA TlMONE 'VuŠe obm, f« najfinejših rastlinskih £k*v inoPa Vsako milo je Šaljivo xa pel t. ker preveč draži k««, tovm emnlzi a mila drla kožo nežno in m.hko. a polt č.sto .n bleščeče lepo. Cena M Din - Originalne Drepar.t* Schroder-Scbenke razpošilja im> pov S (nJ-ni.t. lila, pia&a M vsako boeedo 50 par; ta dajanj* nasior« ali ca iiJro 3 Dia. — Kdor ■prejema potnik«, plaža besed« po 1 Din; *» dajan.o Bas!«Ta ali za tifM> p* a DLu. (5) Fiksum in provizijo .'id:;iM po4nBs«m za obisk privatnih strank za J, j uhan o »n ok''i>o ter vso dravsko banovin«, t* ma-Mijf.iktiirrio blago. Ponudbe iu oddelek »Jutra« ;,..) iifro -lik s lini in provizija . Sil1-5 Zaslužek K'i--» (ii< tasluika, pliii u Tsoko besedo 50 par; ta na.'1-orv a]j iifro 5 Din. — Kdor » -1 Kroj. pomočnika za male kose sprejme ta koj Le-'.[K»ld Bric, krojač v Zagorju. (333-1 Dobro dekle Si zna dobro kuhati, z dobrimi spričevali, iščem za prodajo vsaki hiSi potrebnega predmeta. Ponudbe pod i-Dober i 11 sta-•a zaslužek !M4< na Ju-B*-ograd, pvšt. fah 40». 6320-3 Pouk Vzgojiteljico zmožno klavirskega pouka po možnosti tudi franco-ie-ine in u«mščine, sprejmem k svojima devetletnima hčerkama in šesti ct-nemil sinčku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« značko »Blizn Ljubljane*. 0313-1 Hotelsko sezonsko osobje ki jo bilo že zaposleno v sezoni, z dobrimi spričo vali, iščemo: višjega natakarja, slugo io sobarico z ve? j o kavcijo, servirari-ce, posebno dekle in pi-| kola. Lastnoročno pišane Betmla 1 Din; «a janje oasiova ali ta šitro 6 Dia. ki Išeej« tistrukcije, ta jo best-d* 50 par; ca »ifr« aii r® dajanj« aasljra 5 Dia. (4; ponudbe slik- oddelek »Jutra« »Sezo-na «. li a ogias. n.d Iifro 6160-1 Francoščino ii -uruje il:r.'.-m. gospa. — Naslov v oglas, oddelku .Jutra r. t>';26-4 Nemško konverza-cijo in pouk ii'i4i rzobr.iž.ena gospa po I,:n 12.— ia u-o. Dva Iieilf-l skupaj 11 n 15.— 7i uro. po!j:i.no!;a c. 13. If. odstr. levo. 6002-4 Oblastveno boncesijonirana šoferska šola < io:'ko Pipenbacher 1 iubljana. fiosposvetska 12 - Zahteva ■•.e informacije 2S56-4 ČAMERNIKOVA šoferska šola i iubljana, Dunajsko e. 3f>. Prva ttbiastvoBO koncesijo riiraua. Prospekt !."> zastonj - pii:te ponj! Učence s >rejema Ca«. Pek. pomočnika soli kvalificiranega r-.reiMciavea (mošača). __ z dobrimi večletnimi spriee-vaii. v vsake-m pogledu -voje stroke veščega, po-v5"m saniostojinoga in za-nesljivega, let sta- rega sprejme pekarua Ce-Wk:i v Mariboru. 6370-1 OgJ^sd 4rg. inačaia po i [>in beseda; da i^nje asslova ali ra šifro T) Din. — Oglasi »obalnega imča>a pa vsaka beseda 50 par; r.% dajanje Ra.='ova ali tn SKr« jra S Dis. (81 »Valvazorja« t prvo al: drugn izdajo ka-| !>an proti gotovini. Po-i niiabe na oglasni oddelek ' - Jutra- pod iValvaz-or 16« 6062-S Službe išče .•> 1 V 3 mesecih -a k d o govi.ri nemško al! • 'neosko. Mideria metef-i-». Žal-jnk, Ilr-.-nova 17/1. b vo 3 vrntr-. _ 6358-4 Kro.iači, krojačice in nešiviije! m---i k c-v t vo krojno ueilSče a Ljujrijani. Mestni trg 5/U prifi-di v /,.v?'-iku marca H. brezplačni tečaj prikro-.'vnriia iui-j:im-ejjai mo-in damskih krojev. 1'iigla'ite se pravočasno, k r je -■■■■- :.> emej"i>o. 6072-1 Sluibodobi V^aka beseia SO par; ta dajenje nasJova ali ra iifro p« 3 Dii. (S) V:ai» >J par; t» <13 n^-^iirva aii o i!£m ^ $ Dls. (1) 2 kroi. pomočnika ».» '»oa vf.-ia ici.i s;>rej-»'•e v staino službo Ivan BoaA, trg. kufa, SeDje&i Rodnk. 6337-1 ----I /a damsko koniekciiio . Ttcjucai talno ;>rv cn-rstue 1 '.(■*■. in vajeake. —i Modn: sa!on Ravnikar, Oo- J ul. 4. 6335-1 Učenca -.'•ejmem tak->j za m^ar---k') prekaji-vaHko obrt 1'oiifdbe na naMov; .Tože i?krfiin»ek, meaxr, Ptui. Kuharica simostojaa, zmožna voditi sama gospodinjstvo, želi mesto v kak&ru večjem podjetju. Nastopi takoj ali s 1. marcem. Naslov v iMrlasnerii oddelku »Jutra' 63U2-2 Hotelska kuharica perfektna, z letnimi spričevali in dobrimi priporočili, L-čo mesto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »I.er-a služba«. C196-2 Rogiomer rr-Sč slovenščine, italijanščine, nemščine in _ srbobr-vaščine, stenografije ter d.vktilografije, i«e službo NiJkv pove oglasni oddelek »Jutra«. 6350-2 Prodam Og.as) «rg. rnačaja fto 1 Diu beseda; u da jan j« ali ta iifro 5 Din. — Oglasi socialnega ntačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aii za šifro p« 3 Dia. (6) Vse čevljar, orodje z novim levoročnim strojem prodam za 4500 Din radi ri Albertu Cernetu, miza rju v Zg. Šiški pri re mizi. ki zna gospodinjam najbolj poceni in dobro pootrečl. 3S5/6-H Otroški voziček (s.portni) naprodaj: Cesta v licžno dolino štev. 7/II. 6316-6 Posestvo z 0 orali zemljišča, vinograda, travnikov, »adonos-nika, z njivami, gozdom in 4 lidanimd gospodarskimi poslopji, i' le[>em kraju predam za 36.000 t>in. Pojasni-'® daje A. Sotosek, trgovec, 1'odsreda 6022-3) Lepo trgovsko hišo enonad«troj»nx>. v prijazni vasi blizu glavne ceste, obstoječo iz dveh kra«niii lokalov, 6 sob in kuhinje, z lepim zelenja d ni m vrtom j »reda in. Ponudbe na «rl. oddelek »Jutra« pod Siiro »Lepa priložnost«-. 6315-20 V« os^ ta Lipski pomladanski sejem 1932: Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: ING. G. ToXMES, LJUBLJANA. Dvorakova 3. \ zorcni sejeiii ixl 6. do 12. marca, V eiUvi tehnični Ln gradbeni sejem od 6. do 13. marca. Tekstilni sejem od 6. do i), marca. Športne potrebščine in pohištveni sejem od 6. do 10. marca. Parcelo 530 ms veliko, pri obrtui šoli na Mirju prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. " 6102-20 Pekarijo na Bledu z delikatesno trgovino i-n vi natočeni, z vsem inventarjem in telefonom ter primernim stanovanjem v isti hiči, na prometni točki sredi B!ed3, radi spremenjenih družinskih razmer takoj oddam v ca jem. Vsa tozadevna pojasnila in pogoje daje lastnik Ambroži« Filip, gostilna »Ažman« na Bledu 6164-20 Stelažo s 1-44 k u.r ton as ti mi predali v izmeri 305 X 215 X 40 cm, prodam. X a.slov pove oglasni oddelek »Ju-trac. 634S-6 Lep otroški voziček prodam za 4.".0 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6340-6 Avto, moto Vsaka baseda 1 Din j t« dajan je o&s'avva ali ta Sifr« pa 5 Dia. ,'JO) »Tatra« šestscdežna zaprta limuzina. v dobrem stanju na prodaj /..-i 25.000 Din. Po jasmiJa daje P. R o d e v Ivamrn i k u. 6256-10 Kolesa ia tHtsedo. Oglasi tfv-cfjatnega enačaja po 50 par be?^da. 7% da janj« naslona aii ra Šifro 3 Dia, oziroaia 5 tfl CM) Oglasi trg. imč.i;j po 1 D-a beseda; ia dajanj« nasiova ali ta šifr« 6 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ia dajanj« naslova aJi ra Šifro pa 3 Dia. (7) Lokal primeren z.a siH-ce-rijo in galanterijo ugodno oddam C"nj. dopise na' oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 20 . 0325-10 Velik lokal z izložbo ki skladiščem za 8INI I»in oddam v Flo-rija-aski u.icj 10. 627«-19 Ulični lokal na Mestnem trgu št. 17 oddam. Pojasnila v trgovini Keuda. 6353-19 Krojači, pozor! Par korakov od giavne ("jište pn>la:n krojaško de-iavivco za 5O00 Din. Stroj še n -v. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 6355-19 Pohištvo Vinske sode od GOO—700 litrov vsebine, dobro ohranjene ku[« Ivan Rus, Grosuplje. 6238-7 Železno posteljo z žičn-m vložkom, veliko, belo lakirano, kupim. Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Postelja«. 6350-7 Vrednote -CiKa naseli* 1 Dm, ta dajanje naslova *is na 5'fro pa B Din. (35) Žensko kolo popolnoma novo po zelo nizki coni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6337-11 Vsaka beseda 1 Din; M da*u»» aa Šifra pa S Din. (30) Parcelo 51. 178/1, 178/2 vi. št. 106 k. o. Bistrica pri Rušah, primerno v gradbene svrhe poceni prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6200-30 Stavbno parcelo lepo, 2200 m8 veliko, cb cisti v Tacnu prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6340-20 Nova vila v krasni Tivolska legi in najmoderneje urejena, zeio ugodno naprodaj. Pojasnila daje Društvo hišnih posestnikov, Saleodrova 6. 62S4-20 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, \Yolfova ulica 3 77 Oblačila Trg. oglasi po T Diu beseda; ia dajanj« naslova ali u šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za iifro 5 Din. (13) Vsaka baseda 1 Din. sa dajanje naslova aH za iifro pa 5 Dm. (121 Vsaka beseda 1 Dtn; za lajanj« naslova ali ta šifro p« 5 Din. (15) Bukovih cepanic suhih, dela r> i h v juliju in avgustu, prodam večjo množino. Ponudbe na oddelek »Jutrac pod ši fl" »L'godna cena«. »Kai-15 Vsaka beseda 5» par. za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove o_'la*. oddelek »Jutra«. 6362-22 Stanovanja Več spalnih oprav iz tr d e g a lesa ini3 ]h> zelo nizki ceni naprodaj Aloj7,ij .M ijk. stavbno ia pohištveno niizarstv-i'. Gorenji Logatec. 6327-12 Soba za gospoda (Herrenzlmmer) orehova, zelo lepa, moderna in elegantna, popolnoma nova, pripravna Chefbiiro, odvetnika, zdravnika itd. zelo poceni radi preselitve naprodaj. Naslov dobite iz prijaznosti pri gosp. Rabič, Miklošičeva 15. 6011-12 Pridelki Vsaka Oese0 Din veljaven samo še 5 tednov, t. j. do 2 5. marca in da bomo dobavljali poznejša naročila Farno po normalnih cenah po 4oš0 dinarjev. KONRATH D. D., SUBOTICA GLAVNO ZASTOPSTVO KJLSTER RADIO INC. NEW YORK Vsaka beseda 50 par; aa dajanj« naslon ali (A Svfro 3 Din. (21-a) Trisob. stanovanje solnčno, % vsenr. pritikli-•lami in kopalnico »čem za avgust. oglas, šifro oddelek l'i>nudl, v L nailstr. v centru mesta iščem za avgust. Ponudbe na ogjasr.i oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 6282-21/a VsaKa Otvteda 1 Dm. ta lajanje naslova »II M fifro p« 5 Din. (34) 3 vagone jabolk zdravih, po možnosti rdeče, kupim za ekspert. Pomidbe s cono na oglasni oddelek »Jutra« ;-od šifro »Jabolka«. 62S-34 ^TJrrrrmr.rT* Vsa-ka beseda 50 por; ta dajanj« aasiora ali za »ifro 8 Din. (33) Opremljeno sobico s posebnim vhodom, v sre di.ni im-sta oddam gospodu s 1. marcem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6331-23 Prazno sobo ulično, veliko rn zračno. S posebnim vhodom, pripravno za pisarno ali stanovanje oddam v podna-j«-m na Mes'n'm trgu. — Naslov v ogla-saem oddelku »Jutra c. Lepa krava '.zborna mlekarica. s četrtim teletom naprodaj. — Avgust Kuhar, Vevčt-, D. M. v Polju. 6368-27 Ul I)ve sobi lepo opremljeni, strogo se pa ri ran i. vsaka j. majhno shrambo m elektriko, ev. t zajtrkom ter postrežbo oddam na Mirju. Naslov v ociasnem oddelku »Jutra t 621(5-23 Opremljeno sobo svetlo in zračno, oddam s 1. februarjem mirni gospodični — tudi dijakinji, kateri se nudi tudi dobra domača hrana. Naslov v oglasnem o*lde'ku »Jutra« 6200-23 Vsaka bn-t-d* t Din. za dajanje cvslova aH &ifi» pa 5 Din. (34) Zorica Zima 67 Dvijnito pi-ai.v. 6352-24 Blondinka 255-1S Dvignite p: - uo. 6151-24 Prerok" Važno za vse! Sostanovalca sprejmem v lepo in zračno s z vbodom s stopnji«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6342-23 Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, v sredini mosta od da in boljši osebi s hrano ali brez takoj, c/. i r. s 1. marcem. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6345-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, v mesln takoj oddam gn>sjiodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6317-23 Vsaka beseda 50 psr; m 'ia.ianje naslova ra 4ifro ps 3 Din. (26) Briljanten uhan sem izgub: ii po Mestnem Irtfu do V idn:kuvcca trga Pošten najditelj uapr'.-ša. da ga proti nagrad: odda na naslov, ki ga pove ogl. odd, k-k Jutra . 6H15-2S Opremljeno sobo lepo i.n svetlo, parketira-noj * elektriko, oddam eni al: dvema osebama takoj a.li s 15. marcem. — '"'gleji, razmnoževalni aparati, novi in rabljeni, veliki in majhni: Aot. Rud. Lesat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7 telefon 21-61. 5037-29 Obrt Tudi za one. katerih se ne tiče! — Da zamoretno na najhitrejši način odgovorii-i na vseb sto in sto dnevno vposlanib vprašanj cd strani interesentov »PRi-iROKA« smo se 0'J ■ : (z ozirom ker p> zab-.jo večinoma vsi priložiti za i^-tne stroške) ol-govoriti potom časopisja: Ne pošiljajte nam vprašanj, ampak naročite izvod »Preroka«, kateri stane 30 D:n m pošta. V prvi vrsti je ua Vas samih ležeče, da zaupate svoje tajnosti, želje in te.-ave »l^eroku«. Ako Vam se nikakor ne posreči dobiti od njega odgovor, pot-esn se obrnite šele na nas, ampak to pa samo lastnika »Preroka« in mi j:-n bomo po naši moči pomagali. Ne pozabite priložiti za pošto. Ako Ji i ste še na Va;e naročilo prejel: »Preroka« nas takoj obvestite. — Obveščamo, da bo naklada prihodnji mesec znatno dražja ln bomo odposlali samo ona na rov''a za ceno 30 Di a, katera bodo dospela do 1. marca t. L «440 Založništvo „PREROK" Ljubljana 7. SVINJSKE MASTI debele sol jene slanine, dt-lielc prrka jcnc slanine. tr-nki mesnati hamlmrger, sušeno meso, sestoječe iz: šunke, kareja, klobasic itd., ^•se zajamčeno prima domače blaso, razpošiljam počenši od 25 kg po povzetju |K» najnižjih dnevnih cenah tt. ŠIMO S. WEISS, Osijek Desatieina ulica 11. 242(3 Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« naslova »'i zs fcliro pa 5 Din. (SOI Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stopica, žokiziiina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gvsi>osvetska ce.-ta št. 1. 5092-30 m fjHu i lamrr 2 311 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj* na »'ova ali za š-ifro pa 5 Din. (^7) Vsaka beseda l Din; n dajanje na-slova ali za šifro pa o Din. (27) Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. Izkušenega Inžeir Lovski pes čistokrven nemški kratko dlak, z rodovnikom, 2 let; star, dresiran, naprodaj. Tonudbe na og'as. od lelek »Jutra« pod šifro i Len«. 6354^27 Pes volčjak siv, lep, mlad, se je za tekel. — Lastnik ga prot.: odškodnini dobi pri Avg. Kuharju v Vevčah.. 6367-27 za stroje in livarno, z visokošolsko izobrazbo in prvovrstno dolgoletno tovarniško prakso, SPREJMEMO. Ponudbe s spričevali, cuniculum vitae in plačilnimi zahtevami na Jugomosse, Zagreb, Jelačicev trg 5, pod »Inženjer . 2511 INSERIRAJTE V „JUTRU" Razpis Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo Biljiičaviiičarsktli del za železna smučna okna v razglednem stolpu v nebotičniku. Vsi potrebni načrti, razpisi in proračuni se dobijo od dneva razpisa dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu v Gledališki ulici S-IIL v Ljubljani. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti do 1. marca 1932 do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu. K ponudbam je priložiti 5-odstotno garancijo. "509 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoit tfibnikar. Za Narodno tiskarno