t LXXVM št* 26 LftfMlaua, ponedeljek a. februarfa 1942-XX Cena 40 cent. C7RJGUm*TVO CN LIKAVA: LJUBLJAHA. PUOC3K1JHVA IZKLJUČNO ZA8TOP8TVO M ogl&m is kraljevine ftaJl}* te UMOVE PITBBIJCTTA ITAIJANA 8. iU MILANO OUOA t. Mi tl-tt. Al-ft4» *1-S» te M- opoldne. m—C— Daroćtuiia a.— l*. ISa inozemstvo: lft_20 L*. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per 1» pnbbllctta »a£e in nem>ke fct*> $*» napredujejo In zasledujejo br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes na« Na vzhodni front z menjaj <"im >*> p >t. k<«m Vaši napadi, ki »o bili izvedeni kljub silniri snežnim viharjem. «*o nani prinesli nadaljnje krajevn«« uspehe oh izredno hodih iznrubah sovražnika. Zajet y bil pien Atevilnih tankov in sovražnih topov. V morskem predel« okrojj Anglije je letalstvo \ podnevnih in nočnih napadih na posam« /:v ladje in na sovražne konvoja po-skodov.Uo ."» velikih tovornih parnikov. katfre j»- zadelo z bombami. Lahko se računa z izgubo dveh ladij. Druga iMtnibna letala so podnevi zažgala v nizkem jx>l.'tu naprave za oskrbovanje v nekem pristanišču na vzhoOnJ Škotski obalL Kaz< n t* ga so bombardirali v pretekli nori vojaške naprave v Južnem in južnovzhodnem delu otoka. \ severni Atnki je heležltl nadaljnje zmagovite akcije. Veliko Število sovražnih letal Je bilo unuVno na tleh z zadetki v polno na lotaHšeti laiki na Malti. V teku napadov angleških bombnikov na obali zasedenega ozetnlja na zapadu je sovražnik izgubil dve letali. Med 21. in 30. januarjem je angleško letalstvo Izgubilo 38 h tal. in sicer 15 v Sredozenilj?! In v Severni Afriki. V f«*fem časn smo frjrubfH v borbi proti Angliji IS naših letaj. Berlin, 2. febr s. Hude lokalne borbe so potekle v noći med 28. in 29. januarjem severnovzhndno od Orela med edmicami lfcm5ke pehote in močnimi kontingenti sovjetskih čet, ki so b;li odbiti Vsi nadaljnji poizkusi sovražnika, da bi zavzel večje kra_ je, ki so jih zasedli Nemci, so se izjalovili zaradi energične obrambe nemških čet V nekem drugem odseku fronte so nemSke čete zasedle 16 krajev. V zadnjih dneh je nemško topništvo ponovno bombardiralo sovjetske eci.nice z velik m učinkom, ko so se pripravljale za napad v osrednjem odseku fronte. Zavrnjeni napadi Berlin, 2 febr. Doznava se, da so n^m-3ke čete 30. januarja vodile v raznih odse_ kih južne fronte na vzhodu silne obrambne borbe. ? katerimi so bile zadane sovraž- niku rove najlvjjfe Izgube. Neki napadi bdjl rra polka na neki kraj se je po- polnoma izjalovil. V tem napadu so boij_ ševiki imeli nad 400 mrtvih in nan 100 ujetnikov ft bilo zajeiih. Neki drugi sovražni oddelek, ki je skušal vdreti v nemško črto. jr bii silno napaden z neko pehotne d.vizio ob podpori oddelkov tankov m fllUl n.-»2.aj proti vzhodu. V nekem drj-gvm odseku je skušal sovražnik ob zaščit? teme napasti nemške položaje, toda ta na pad se je pop' lnoma izjalovil in boljševik: so se morali še umakniti na svoje položaje ter so tako; prešli v defenzivo spričo proti, napnda nemških vojakov. Napad na črnemorsko luko B rlin. 2. februarja s. Dne 31 janu": ja so nemška bojna letala napadla neko sovjetsko pristanišče na severnovzh^m orah ĆTrega morja ir povzTOČila veliko uničenje v pristaniških napravah. Finski odsek IIels!nki. 2. febr. s. Včerajšnje poročilo ga stana o operac jah v zadnjih 24 urah pravi: Na vseh frontah delovanje patrol in obojestransko nadJegovalno streljanje. Naša pehota je deloma un.č.la, deloma razpršila sovražne patrole, ki so v nekaterih odsekih dosegle nase pol. zaje. NaSe topništvo je še naprej učinkovito obstreljevalo sovjetske položaje in uničilo številne utrdbce ter zaklonišča čet v prvi vrsti In je razpršilo več oddelkov. Zadržanje Irske Lizbona. 2. febr. s. Po vesteh iz \Va^hing-tona. je povzročilo zadržanje irskega pred-sedn ka De Vailere glede izkrcanja severno-amer.ških čet v Bt-lfastu veliko vznemirjenje v washir.gtonskih političnih krog h. Ircev je v Zedmjenih državah precej p ima. jo znaten -vpliv v soc alnem in gospodarskem življenju. De Vallera je ponovno pro-testiiTLl spričo kršenja irske nevtralnosti tn predvsem zaradi tega. ker je Washington molče priznal obstoj severne Irske po'eg južne Irske. Irci, ki so Se obupani zaradi zadržanja Anglije, k: ob sleherni p; iliki ten-ta nj:h nacionalna čuvstva, popclnoma odobravajo protest De Vailere. kar povzroča vranje tudi v uslah krogih v Ameriki. Čestitke Hitlerju Ob obletnici prevzema oblasti v Nemčiji sta mu med prvi* mi čestitala Vladar in Duce Berliii, 1 febr. s. Ob priliki obletnico prevzela oblasti narodr.ega socializma so številni dižavni voditelji poslali Hitlerju pozdravna brzojavke. V tukajšnjih krogifc opozarja;^ zlasti na čestitke Kralja in Ce. sarja Viktorja EmanueLa m. Hitlerju *H zavezniškemu nemškemu narodu. Rim. 2 febr. s. Ob priliki 9 obletnic prevzema oblasti je Duce poslal Hitlerju sledečo b*7x>javko: Ko se vsa narodno socialistična Nemčija pripravlja za proslavo 9. obletnice Val prevzema oblasti, v popolni vdanosti sv o jemu voditelju In najtrdnejši veri v zma- go, vam pošiljam Fiihrer M j iskren« $šo če. stitke 'ažistične Italije in moje osebne z da bi nadaljevali svo> veliko delo za napredeK nemškega naroda. Hitler je takole odgovoril: Zahva);.ujem se Van.. Duce. za prijatelj ske čestitKe, ki ste mi jih poslali ob priliki prevzema oblasti narodnega socializ. ma. Vračam Vam ;ih v prepričanju, da bo nade skupno delo za avobodu Evrope kronano z zmago ter Vam izražam svoje želj? m srečno bodočnost Italije, za Vase dobro, bitje in za urpeh Vašega zgodovinskega dela Quisl!ng — predsednik norveške vlade Oslo. 2. febr. s Vitkun Qu:sling je prevzel predsedn štvo norvežkeea ministrskega sveta. Nemški kom:**t Terboven je odobril to odločitev in sprejel tudi ostavko vlade. Ministrski predsednik Qu:sling bo sestavil novo vlado. Zarad tega je bila v zgodovinski trdnjavi Akerchus. ki je bila zgrajena v 13 stoletju, svečanost, na kateri sta komisar Terboven in Quis!:ng govorila o položaju Norveške v Novi Evropi V govoru ob priliki prevzema predsed-ništva ministrskega sveta je Quisling med drugim izrecno orrFnil svoj namen, da hoče s Švedsko pričeti nove odnose na temelju bolj jasnih političnih konceptov ter v duhu. ki preveva življenje Norveške in ki ima svoje glavne razloge v sodelovanju za nar'-virv norveški preporod z nacionalno soc alistično Nemčijo. Izredno huda zima v Turčiji Carigrad. 2 febr s. Izredno huda zima 3e povzroeiia mnoge težkoce v Turčiji Ze vec dni ne prihaja iz Evrope posta ln se-j«da tudi ne Usti ln mnogo potnikov je moralo ostati v Sofiji kjer čakajo na Obnovitev prometa. Glavne težkoče povzroča pomanjkanje premoga zaradi nezadostnih transportnih sredstev med premogovnimi ležišči ob Črnem rn^rju in ostalimi kraj; države. Cena premoga se je skoraj podvojila. Od danes veljajo odredbe o omejeni upora ni plina. Vlada tudi pomankanje nekaterih Živil kljub ukrepom, ki so jih izdale oblasti. Številne lavine v Švici Bern. 2. febr. s. Te dni so »e v švicarskih Alpah odtrgrale ve!ike lavine, ki so prekanile telefonske zveze in uručile Številne planinske koče. Na ^o'hr.nlski pro* gri je bil promet pretinien za 21 ur V oSj ednji Švici je -avina au.'Hla neko hišo in je bilo I oseb ob živ 'enjc Na Finskem zaprte Sole zaradi izrednega mraza Helsinki, 2. febr. s Zaradi pomanjkanja goriva je vlada odredila, da bodo vse osnovne šole zaprte, dokler izreden mraz ne bo popustil. Požar na finskem parniku Helsinki. 2 febr. s. V Turkuju je nastal požar na 1.600 tonskem finskem parniku >Polaris«, ki ga je popolnoma imičil V] ki požara niso znani. Praznik fašistične milice Po vsej Italiji so svečano proslavili obletnico ustanovitve milice — V Rimu je Duce osebno razdelil najvišja odlikovanja zaslužnim legionar jem Rim. 2. februarja, s. Včeraj so proslavili v vsej Italiji 19. obletnico ustanovitve milice. Spominski dan oborožene straže revolucije je poteKel v znamenju resnih svečanosti, katerih so se v vrni mestih udeležili prvaki stranke in režimskih organizacij, zastopniki vojske in množice ljudstva. V vseh sedežih krajevnih poveljništev so bila razdeliena odlikovanja za vojaško hrabrost hrabrim živečim in padlim legionar-jem. Vse manifestacij, ki so bile vojaškega značaja, so se pričele in zaključile s pozdravom Duceju in s toplimi manifestacijami vere v Kralja ln Cesarja ter Duceja in Italijo, ki se bori za čast. pravico in novi evropski red. Vse Crne srajce so proslavljale obletnico v duhu borbene volje in neukrotljive vztrajnosti, ki odlikujeta italijanskega legionarja v skladu s poveljem Ehieeja: veruj. ul>ogaj in bori se! Duccfsv gover Kim, 2. febr. s. Včeraj dopoldne se je Ehice podal na gen era Ino poveliništvo mili rr>. kjer so ga pričakovali šef glavnega stana in poveltnild milice ter številni zastopniki oblasti. Duceja so spr^je^i z viharnim navdušenjem. Ko je pregledal častno četo legionarjev, je general Gr^hiatJ rapor-tiral oficirjem in jim sporočil Ducejevo zahvalo. Na sv^čnnosti je Duce osebno izroči; odlikovanja za hrabrost legionarjem, ki so dali svojo kri in življenje za nesmrtno idejo fašistične domovine Ob 19 obletnici milice 1e zapisanih v albumu slave nad 6 500 padlih Crnih sraje. ki so bile odlikovane z 72 zlatimi kolajnami. 1239 srebrnimi kocinami. 2.445 bronastimi kolajnami in 3 689 vojnimi križi. Etane te slave no bile Italijanska vztfeodtta Afril-a. šn^n^ja, zapadna fronta. Libija, Grčija, Jugoslavija, Rusija. Duce se je udeležil svečanosti v uniformi poveljnika milice. Po pregledu bataljonov je Duce legionarje takole nagovoril: Preden izročim kolajne. hoe>m pozdra-\iti va* skvadriste toskan^kili p<»krajin. veterane revolucije, ki ste zahtevali, in do-s<'pli zasluženo čast, d:i ste zopet prijeli za orožje. S čustvom ponosa se vam zahvaljujem. Cme srajt'- lorionarh*, preizkušeni v Afriki, spa'iiii. (irrijl In Ru>iji v ognju to'tkrh zmagovitih b;tk. V tej vojni v kateri se mihaja v dveh nasprotnih taborih vse človeštvo, imate nenadomestljivo in neomajno *ilo. silo ide|e. \ero v Italijo In v fa-V.zom. kar *t<* 'zprič'ili kot voi»ki. vrelini tega Ir.iena, ** s\ ojo krvjo. Popotno- j ma «i'm prepričan, da boste tako đeJ d' ka- j kor doslej, tudi v bodoč m sti in povsod. Sledil je obred priseganja, nakar so \"sl • zapeli »Molitev legionarja pred bitkom. Du- j ce je nato pripel na nrsa 35 zlatih kolajn sorodnikom padlih junakov in 4 zlate kolajne ni prsa Živečim legionar-iom. med katerimi je bil tudi Tajnik Stranke Aldo VIdussoni. Po končani svečanosti je množica priredila Duceju viharne manifestacije. Pozdrav Stranke Pozžsrav Stranice Rim, 2. febr. s. Ob 19. obletnici Milice, je Tajnik Stranke poslal šefu glavnega stana sledečo poslanico: Ob 19 obletnici Milice se Stranka spominja z globokim in zahvalnim ponosom hrabrih legionarjev, ki so padli v vojnah fašistične domovine ter pozdravlja oboroženo stražo revolucije, ki se na vsah frontah bori z neukrotljivo hrabrostjo Ln navdušenjem ter junaškim srcem. Naj živi Duce! Ovečana proslava v LJubljani Pozdrav Zveznega tajnika črnim srajcam — Svečaaa zadužnica v stolnici Ljubljana, 2. februarja Obletnica oborožene Mrrf^c revolucije Je bila proslavljena na resen in svečan na-č-n v vsej Ljubljanski pokrajini Včeraj zjutraj ob 9.20 je zvezni Tajnik Eksc. Emi-Lio Grazioli v spremstvu zveznega podtajnika Gattia, podpoveljr.ika GILLA, zaupnice ženskih fasijev, zaupnika vseuči-liske organizacije, Tajnka O. N. D., zaupnika ČONI-a. podtajn'ka ljubljanskega Fa.r:ja in in-pektorja I. zone obiskal po-veljništvo bataljona Crn'h srajc in izročil ob prilik; ob!etn ce pozdrave Crnih srajc iz pokrajine po č'nu najvišjemu zastopniku Milice. Zvezni Tajnik je izjavil, da je vesel, ker nore v imenu fašizma v pokra i: rt pozdraviti junaške legionarje, ki v Ducejevem imenu in za našo gotovo zmago nadaljujejo slaven pohod, katerega so pričeli legonarji 1. februarja 1923. Poveljnik Gagliard] se je zahvalil v imenu vseh legionarjev. ki so prinravljeni, da tvegajo vse za zmago fašistično Italije. Tovariški pozdrav, ki je potekel v ozračju bratske vere in katerega so se udeležili rudi poveljnik: cbmejne, gozdne, železniške in poštnotelegrafske Milice v Ljubljani ter poveljnik gasilcev, se je zaključil s pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju in junaški Milici. Nato je bila opravljena v stolnici maša za padle legionarje. Stolnica je biia dra-pirana kakor ob velikih svečanostih in v cerkvi je bila Častna straža oddelek legionarjev in oddelek grenadirjev. Svečanosti so se udeležili vsi fašisti in fašistične žene Ljubljane. Nekaj minut pred 10 uro je prišel v cerkev, kjer ga je sprejel zastopnik ljubljanskega škofa, zvez-j Tajnik Eksc. Grazioli ob spremstvu Ek.-c. generala Robot-tia, povel-nika armadnega zbora, generala Orlanda, noveljn'ka divizije grenadirjev, general Lubrana, poveljnika bataljona Gagliardiia. zveznega podtamika Gattia in ob snremstvu v^eh zastopnikov oblasti in prvakov pokraj i ne. Svetega obreda so se udeležili tudi nemški konzul in zastopnik ljubljanskega župana. Spominska svečanost se je končala ob 10.45 s svečano pesm jo »Molitve legionarjev«. ki so jo zapeli vojaki bataljona. Številno zastopstvo fašistov ob spremstvu Zveznega podtajnika ljubljanskega Fašija je nato odšlo na pokopališče, kjer je ob pobožrd zbranosti položilo venec c\e'.ja na grob Crnih srajc, ki so padle v izvrševanju svoje dolžnost} . Svečanost na Taboru Ob 11.30 je Zvczn: tamik Eksc Grazioli, ki mu je Izkazal čast oddelek legionarjev, pri:el v sedež Dopolavora na Taboru ob spremstvu zastopnikov oblasti in hijerar-hov in ce *e udeležil spominske svečanosti zgodovinskega dne pod vodstvom Ubera Azzimontija. Navzoči so bili general armadnega zbora Eksc Robotti, divizijski general Orlando, general Lubrano, nemški konzul dr. Brosch. hrvatski konzul dr Ivanić, zvezni podtajnik Gatti. zastopnik ljubljanskega župana dr. Jančigaj, kvestor Messana, podpoveli-nik GILLa Cassani. zaupnica ženskega fš -Sija ga. De VecchL zaupnik univerzitetne organizacije inž Carre. ta nik O. N D Liberali, zaupnik CONI-a Burattl. številni oficirji Kraljeve vojske in Milice ter drugi zastopniki oblasti in Idjerarhl. Ob 11 49 je pričel govoriti poveljnik Az_ zimonti. Velika dvorana Je bila okrašena z lik turškimi svežnji in trobo nicami z dvema velikima slikama Kralja ln Duceja. Dvorano so popolnoma napolnili fašisti in fašistične žene. oddelki grenadirjev in legionarjev niilice, ki so bili skoraj vsi zbrani. Govornik je učinkovito prikazal zgodovinski Izvor Milice, ki jo o Duce ustvaril 12. januarja leta 1923 in ki je pričela svoje življenje 1. februarja istega leta. Omenil je zmage oborožene straže revolucije in zlasti poudaril strani vojaške slave, ki 30 bile napisane z junaštvom in krvjo legionarjev Te strani slave so se pričele pisati od leta 1923. s sodelovanjem Milice v operacijah v Libiji in so se p^tem nadaljevale v italiansko abvSinsKi vojni ter v vo'ni proti mednarodnim brigadam komunistov v Španiji. Govornik je izjavil, da so se v tej vojni povsod, na vzhodni fronti, v Albaniji v Marmariki na grški in na ruski fronti znašli Mussolimjcvi legionar"! ob strani \ o jaka vseh vrst orožja, združeni v neizrekljivi volji do sleherne žrtve in v popolni prepričanosti v zmago. Poveljnik Azzimonti se je potem obrnil do legionarev svojega bataljona, ki so na grški fronti bili dol slavnih Galbiatovih oddelkov, omenjajoč njih junaštvo in žrtve ter dosežene zmage ter je počastil apomm slavno padlih tovarišev ter nato ob odobravanju Crnih srajc iz Ljubljane in tovarišev vovikov zaključil svoj govor. Po pozdravu Kralju in Duceju, Nemčiji ln zavezniškim silam, ki ga je odredil Eksc. Grazioli. se je svečanost zaključila s pet. jem »Giovinezze* m s petjem Galbiatijeve himne, ki so jo peli legionarji. iika m Singapui* S2 fg pričela Po pzpzlnl zasedbi Malajskega pcietaka se Je pričelo sfestrei^evanfe angleške trdnjave Te.kio, 2. febru. s. Po zadnjih vesteh * fronte sp je že prieela bilka za Singapar. Brze japonske čete napredujejo po musJu. ki veže palotnk z ot »kom, topn Sivo pa obstreljuje važne vojaške obj kte, leta'i'f'a, vojašnice. * * 'adisča goriva in ce^tn^ kr*-žiš'a, Re.ike.ja sovražnega letal-tva je Šibka. Tokio. 2. febr. s. Imperialnj glavni stan poreča. da so inponsk? čete do--e£r?e m sto Jchore BaJiru ob o.^ni. ki loči Malajski polotok od S agapenkeg* otoka. R'Pi. 2 fobr. I. Neka brzojavka iz ameriškega vira porrča Lz Sir.gapurja: PO raznih borbnh. med kater m; so b:7e tud- zelo bode so se skoraj v<>e imperialne sile. k- ?o se borile na Ma'ai-kem polotoku, premestile r.a ofok Sn^ppur. Cesta, ki veže otok s kontinentom, je bila uničena. Otok Sngapor ie 40 km dolg in 20 San Srok r?'b];?;em mestu je sa- mo cn klomeler cdda'^sn od koutineuta. Gr-ino branijo strojnice in možnarji Vojno ptlsbuiiKe, k: ie s*a*o 3o milijonov sterlingov in ki 90 ?n erad!l; 12 let <=e nahaja v severoot—hotlnem đeTn o*nlca s:o-gapur :m?} 4 letal Ks in neko Itevfle pomožnih leta^šč Z vodo o^krbuie iz dveh vel;k:h rezervoarjev. Poveljnik Sin-BVorfa ie toOhH novele v k-^erem nravi: B:*ka za Ma^aio 4e zaključena. začeTa te b:tka za SUlJUlfJUf. Panika za^a«9? neprestanih alarmov Salsron, 2 febr s Po radlisVih ohiavah Iz Avstralije jo pol^ža- Sln^ap'jm SeđR-lje bolj kritičen Pan'ka vlada med prebivalstvom —a neprestanih Plen na Mala|i rVoti večeru 31 pr. m so ^arK^n'iki od dc'ki dos-ol; okrajno južno točk> Ma'aj-ice0i r-^''T ka ob ormi ki 'Oči ce'ino od 9:ng •purekc^a otoka. Japonske čete k- so ooš-'e & ta;'ke meje so prevalile v 35 dneh ra/daljo 16^0 km. V teku obzirnih operacij. Id so vb tu izvedle so ;aT>onske s.i'e zajele skupno 270 tankom in ofldorJuHi avtoiuobi-!cv. 350 tcrxv\-. 3600 motrj^nih 550 s^monic tn ogromno komotiio vo'nib uočieb-m prOA';an*a /Tietih je bt'o 800 ujetnikov. Sirm^nski e^sek Banp'kok, 2. febr. a. Japonski bombniki, ki operiralo na birmanskj fronti, so zadeli angleški vlak natovorjen s četami, ki so bile evakuirane -z Mulmeina tn namenjene proti Pemjju. V birmanskem odseku so janonsice čete po vdoru v corati predel Kawkarerka nadaljevale s nrodorom v vmeri zarxada. Le-ta'srtvo 'e ponTosti odpora, ki povzroča Filipincem hudo trpljenje. Na Bsrneu Tokio, 2. febr. s. Imperialni glavni stan poroča, da so čete japonske vojske popolnoma zaselle Pontinak, glavno mesto nizozemskega zapadnega Bornea. Tokio, 2. febr. s. Imperia'ni glavni stan daje pregled operacij med 25. in 31. januarjem in poroča, da so japonske sile na angleškem Borneu 29 januarja zasedle Sandakan. strategičen kraj. na severnj obali, kjer so osvobodili tam bivajoče japanske državljane ter zajeli dve težki stroinici ln 380 kara ca nk Na Nizozemskem Borneu so se japonske čete ob zaščiti 'ao"ij izkrcaj v bližini Balik Papana na vzhodni obali ter «*o takoj zasedle letališče v nižni Večina teh čet je zasedla Bal k Papan 25. januarja in zdaj čisti poiročje. kjer so nreostankl so. vražnih čet udajajo brez boibe. »SLOVENSKI N ARO D«, ponedeljek. 2 februarja 1942-XX 8tev. 26 župani in sosveti v Ljubljanski pokrajini V občinah Ljubljanske pokrajine se poverja uprava županom, ki so jim v pomoč sosveti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi vladne oblasti, podeljene mu po ČL 3, kr. ukaza z dne 3. maja 1341-X1X št. 291 in smatrajoč za nujno potrebno, da se v občinah te pokrajine postavijo župani in obč nski sosveti, odreja: Člen L V obč.nah Ljubljanske pokrajine se poverja uprava županom, katerim so v pomoč, kolikor Visokj komisar to smatra za mogoče, občinski sosvet;. Cien 2 2upana imenuje z odlokom Visok: komisar za po*lovru> dobo šlir:h let; lahko se zopet potrdi, o vsakem času pa tudi odstavi. Člen 3. 2upan opravlja posle, ki jih zakon o občinah dodeljuje predsedniku občine, občinski upravi in občinskemu odboru- Zupanove odločbe izvršuje obč nski tajnik. Člen 4. V občini glavnega kraja pokrajine more Visok; komisar imenovati enega ali dva podžupana, ki se lahko izbereta tud: izmed vladnih funkcionarjev :n uradnikov. Podžupan pomaga županu bi ga nado-rr.esruje ob odsotnosti ali če je sicer opravičeno zadržan. Člen 5 Dve ali več sosednjih občin, ki skupaj nimajo več ko deset tisoč prebivalcev, imajo lahko enega samega župana. Cien 6. Število občinskih sosvet nikov določi za vsako obč.no Visoki komisar, biti jih ne sme manj ko Sest in ne več ko Štiri in dvajset. Zanje veljajo določbe člena 2. Sosvetnik se izberejo izmed posebno primernih oseb. k: pripadajo občini po svojem bivališču ali po izvrševanju pridobitne delavnosti. Visoki komisar iol^v: združenia *.n usta nove. ki imajo pravico predlagat, imenovanja za sosvefnike. in Število zastopnikov, ki naj se jim dodeli glede na pomembnost raznih gospodarskih strok v obč-Tii. Ce se pred' ne odda o pravem časy ali iz ka'erega koli vrroka nj mogoč, izbere sosvetnike Visoki komisar neposred- no. Cien 7. Občinski sosvet ima zgolj posvetovalno področje in oddaja mnenje v vset zadevah, o katerih župan misli, da mu jih je treba predlož-t: Obvezno pa je mnenje sosveta v vseh poslih ki so sedaj od-kazani občinskemu odboru. Cien 8. Seje to* veta se sklepčne same. če je navzočih vsaj polovica njegovih članov, mnenja sklepa sosve* z absolutno večino glasov. Cien 9. Za imenovanje za župana, podžupana ali občinskega sosvetnika so potrebni: a> polnoletnost, b> italijansko državljanstvo ali pripadnost Ljubljansk pokrajim po rojstvu ali po dolgem bivanju, O uživanje državljanskih pravic. dobr<~ nravstveno in poh* čno vedenje, d) potrebna izobrazba za dobro izpolnjevanje dolžnosti Cien 10. Zupan, podžupan in občinp'<: sosvetniki mora: o pred nastopom svoje funkcije priseč pred V^nkim konvsarjem ali funkcionarjem, k; ga on odredi takole: *rn>egam. da bom zvest Kralju Cesarju in njegovim KraHev-kim Naslednikom, da H bom zvesto ravnal po državnih za-kon-.h. da bom izpolnjeval *voJe dolžnost marljivo in z vnemo, za občno blaginjo m v korist upravi, in spravljal svoje vedenje tud; zasebno, vedno v sklad z dostojanstvom svojega položaja. Prisegam, da nisem ln tudi ne bom čl ar. združenj ali strank, katerih de^vanje b: t skladalo z dolžnostmi mojega položaja. Prisegam, da bom izpolnjeval vse svoje dolžnosti samo v korist nerazdružljive blaginje Kralja Cesarja in države.« C'en 11. Visok; komisar določi dan, ko -»renehajo redne in Izredne uprave občin poslovati, da začno poslovati župani in ^črnski sosveti. Cien 12 Vs-o določbe krajevne zakonodaje, k: bi bile nasprotne tej naredbi, se razveljavljajo. Visoki komisar za L'-rbliansko pokrajino. Emilio Grazioli Pokrajinski podporni zavod Imenovani so člani upravnih odborov in odobren je pravilnik zavoda Pokrajinski odbor Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 17. decembra 1941-XX K 181 o ustanovitvi Pokra-j nekega podpornega zavoda in smatrajoč za potrebno, da se mu imenuje upravn odbor, odloča: Za člane upravnega odbora Pokrajinskega podpornega za v ta H men u je jo: G:org-.o Gatti. predsedn.k, dr. Giorgio Pardi, predstavnik Zve.-, bojevniških fašijev, Ida rie Vecchi. z;uipn:ca Žensk h fašijev odv dr J:rr Adlesič. žvipan mesta Ljub ljana, dr Francesco Paol^ Sanmartino. potenj zdravnik. Anton Kost. načelnik cddelka za socialno skrbstvo pri Visokem komisariatu, dr. Ivan Slokar. pred.-edn.k Pokrajin ske zveze delodajalcev. dr. Branko Aluievir. predsednik Pokra jinske delavske zveze. podpolkovn k Carlo Strada predstavnik Pokrajinskega nrehra^evamega zavoda. Z rednim sklepom, ki ga mora odobrit-Visoki komisar si izbere upravni odbor tajnika svojeea zaupanja. Ljubljanski odbor Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 17. decembra 1941-XX st 181 o ^Tanovitv; Pokra jinskega podpornem zavodi in smatrajoč za potrebno, da se za ta zavod imenu;-, občnski ljubi [aruih odbor, odloča: Za člane ljubljanskega odbora Pokn* jinskega podpornega zavoda se imenujejo cenrurijon TuTo Campana, oredsed- Giorgina Eurl^n*. v 1 >ka *?;~ » oidelka za dcavke m delavke na dom--, članica, dr. Oton Fcttich. odvetnik, član, Franc Janf-igaj. ravnatelj * ;-.:h' :ar.-ke::. magistrata, čin rt, Narte Velikonja, predsednik društva »Druž nac, član. Pravilnik Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 17. decembra 1941-XX st. 181, 5 katero je bil ustanovljen Pokrajinski podporni zavod v Ljubljani in smatrajoč za umestno, da se Izdajo navodila za upravno in računovodstveno poslovanje zavoda po členu 5. navedene naredbe, odloča: Odobruje se naslednji pravilnik za upravo in računovodstveno poslovanje Pokrajinskega podpornega zavoda: Cien 1. Upravni odbor Pokrajinskega podpornega zavoda opravlja vse posle, kJ se tičejo uprave ln sklepa o vseh zadevah ki se tičejo zavoda. Zlasti spadajo v nalog; upravnega odbora: 1. v mesecu septembru sklepanje o proračunu in v mesecu aprilu o zaključnem računu, ki se predlagata Visokemu komisarju v odobritev; 2. organiziranje podpornih akcij v občinah pokrajine, predlaganje sprememb ln preosnov. ki se mu zde umestne za bol i Se ostvarjanje namenov zavoda; 3. sestavljanje pravil ln pravilnikov za upravo ln notranjo službo, ki se predlagalo v odobritev Visokemu komisarju; 4. skrb za redno vzdrtevanje Inventarja in spolnjevanje vseh upravnih ln računovodstvenih predpisov. Pri pogodbah, upravnih dejanjih Is v razmerju do obla ste v predstavlja zavod predsednik. Nadomestu5* g« ob odsotnosti aH opravičenem sedrtfku natotsrelffl elan. člen 2. Zavod ds^e oh£no e« časno tn neposredno podporo ln nadomestuje v tem drage krajevne ustanove, ki delujejo v istim namenom. Cien 3. Upravni odbor P. P. Z se shaja •saj enkrat na mesec. Za sklepčnost sej je potrebna udeležba vsaj 5 članov. vstevSi predsednika. Primerek zapisnikov se pošlje v osmih dneh Visokemu komisarljatu, kateremu je treba o pravem času priobčiti tudi dnevni i ed vsake seje. Cien 4 Pokrajinski zavod deluje podpor-t o po krajevnih odborih iz člena 3. naredbe z dne 17. decembra 1941-XX st. 181 TI odbori »o sestavljeni v očinah z manj ko 5000 prebivalci iz treh članov, v občinah z več prebivalci pa iz petih članov. Politični tajnik kraja ali poveljnik Podpornega središča P. K F , kjer obstoji, je po svojem položaju predsednik občinskega odbora. Tajniška in računovodstvena dela odi opravlja občinski tajnik Za občinski ljubljanski odbor imenuje Pokrajinski podporni zavod po odobritvi Visokega komisarja posebnega tajnika, k' ima potrebne sposobnosti in strokovno lz-nbra zbo. Občinski odbori se redoma shajajo enkrat na mesec in sklepajo v mescu juliju vsako leto o programu, ki naj se Izvrši v nn slednji zimski sezoni. Prepis sejnih zapisnikov se mora dostaviti P. P Z Cien 5 Proračunsko leto se začne s 1 januarjem in konča z 31. decembrom vsakega leta. Po programih ki jih izdelajo občinski odbori sestavi Pokrajinski podporni zavod v mesecu septembru skupni proračun za naslednje leto in ga predloži v dvojniku Visokemu komisarju v odobrite-"- V proračunu se morajo določiti preliml nlrani dohodki in izdatki, snadnločl v poslovno dobo na katero se nanaša, kakor nrebitrk aH primenjkliaj prejSnjih poslovnih oob. Med proračunske dohodke se postavljajo poleg domnevnega prebitka prejšnjih poslovnih dob vsi dohodki preliminirani po določbah iz člena 4 naredbe z dne 17. decembra 1911-XX ftt. 1«1. med izdatke pa stroSki za 'zvedbo podpornega prograrm tega letnika. Vsote, ki jih vsako leto določijo občine v proračunih za občno pomoč in ki se morajo preodkazatl Pokrajinskemu podpornemu zavodu v smislu ustanovitvene naredbe, se vpišejo v proračun zavoda, vzdrži se pa njih posebna namemba v korist odbora občine, odkoder »o. Cien 6 P. P. Z. in občinski odbori morajo voditi vložni zapisnik za vpis doslih in odposlanih uradnih spisov in drugih spisov v zvezd z upravo ter časovni reeister o sklepih. Cien 7. Za vse ukrepe tako P. P. Z. kakor občinskih odborov je potreben redni sklep, ki ga podpišeta predsednik in tajnik. Zapisniki o sklepih občinskih odborov se pošljejo Pokrajinskemu podpornemu zavodu zapisniki tega pa Visokemu komisarju v osmih dneh. Cien 8 Odobritev Visokega komisarja je obvezna za sklepe Pokrajinskega podpornega zavoda, ki se nanaSajo: a) na programe in proračune, namembo novih ln višjih dohodkov ukinitev skladov za vsako poglavje; b) na rabokupe nepremičnin za dobo. daljio od devetih let; e) na nakup nepremičnin, sprejem zapuščin, spreminjanje ali zmanjšanje sa vodove Imovine; d) na aktivne ln pasivne pravde la poravnave srn vrednost nad 3000 Ur; •) na orfanisacljske pravilnike osebja; f) aa anfttlrmnja to Izplačila iz izrednega dela proračuna; g) na notranje poslovnike. Cien 9. Tako občinski odbori kakor Pokrajinski podporni zavod morajo sproti voditi natančen inventar o vsej premični in nepremični Imovini. Inventar obsega vse imetje, ki j« imovina zavoda in stvari, ki Jih drugI njemu zaupajo. Inventarska vrednost je enaka nabavni ceni v primerih nabave, ob vseh drugih primerih pa se določi s cenitvijo. Dopolnjeni imovinski izkaz o opremlje-nju občinskih odborov se pošlje konec ie*a P P. Z. ki pi evzame podatke v svoj imovinski račun in posije dva po predsedniku in tajniku podpisana primerka Visokemu komisarju v naslednjem mesecu marcu. Cien 10 Najkasneje konec meseca marca vsakega leta predloži blagajnik P. P. Z. zaključni račun o upravi pretekle proračunske dobe. sestavljen v enaki razredni in zapovrstnosti kakor je sestavljen proračun. Računu je treba priložiti poročilo revizorjev in izjavo blagajnika o blagajniškem saldu n? dan 31 decembra pretekle poslovne dobe. P~av tako je t^eba računu, ki ga mora upravni odbor redno potrditi ln objaviti, priložiti poročilo o moralnem uspehu poslovanja. Račun se pošlje Visokemu komisarju v ><".obrttev. Cien 11 Vplačilna in izplačilna blagajniška služba P. P. Z se poverja Hranilnici Ljubljanske pokrajine. Ta opravlja izplačila samo po rednih izplačilnih nalogih, ki so jih skupno po 1-pisali predsednik, najstarejši član in knjigovodja P. P. Z., vplačila pa sprejema po prevzemnih nalogih ki sta jih podpisala predsednik in knjigovodja Uprava P P Z. mora voditi natančen seznam o izdanih prevzemnih nalogih in drug i seznam o izdanih izplačilnih nalogih Za časovno zaporedno in sistematično vknjjtevanje mora voditi sproti dopolnjeni i dnevnik ln glavno knjigo. Poleg tega osnuje pomožne knjige, ki b» ! bile potrebne za posamezne vrste poslov. Cien 12. Svoje podporno delovanje izva jajo občinski odbori v , ,ejah z višjega me- [ sta odobrenih programov, po prodtfeanfi& Iz sredstev, ki jih daje posameznim odborom na razpolago Pokrajinski zavod. Občinski odbori morajo poslati vsak mesec P. P. Z. nadrobno poročilo, v katerem navedejo ločeno število podplranih rodbin ln oseb, izplačane zneske tn vse druge podatke. Id se nanašajo na opravljeno podporno delovanje. Novi predjemi se ne morejo dovoliti, če se ne predloži in spozna za pravilnega z dokazili opremljeni obračun o prejšnjih predjemih. Cien 13 Osebe, ki prosijo za podporo, morajo vložiti prošnjo na občinski odbor na obrazcu, katerega dobe pri odboru. Po potrebnih ovedbah sklepa odbor o spmjemu ali zavrnitvi prošenj. Sprejete prošnje se vpišejo v imenske sezname po datumu in se pri tem navedete vrsta in vsebina podpore. V teh Imenikih se vpišejo nujna izplačila rad! naknadne odobritve. Imeniki so pravnoveljavni, ko jih podpiše predsednik. Podpore trajne vrste se morajo občasno pregledovati, da se podeljujejo nadalje ali pa ustavijo. Ko se podpora izteče, mora podpiranec vsekakor vložiti novo prošnjo radi nadaljnjega prejemanja pomoči. Cien 14. Višina pomoči se določa za vsak primer posebej po potrebnosti prosilca ln po razpoložljivih sredstvih Podpora ie predvsem v nakazovanju brezplačne hrane, dajanju oblačilnih nakaznie in izjemno v dajanju denarne pomoči. živila se dajejo v obliki pripravljenih obtokov in živilskih nakaznic, ki se glase na zanesljive dobavitelje, katere izbere odbor. živilske rakaznice smejo obsegati samo naihuiše življenjske potrebščine Pri tem se pa morajo upoštevati veljavni predpisi o raeiontranju ln omejitvi potrošnje. Cien 15. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljuh-Ijansko pokrajino Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino-Emilio Grar.ioll ■n ŠPORTNA NEDELJA: Roma je prvak prve polovice V diviziji A so včeraj ostale štiri tekme neodločene, med njimi tudi tekma Triestine z Ligurijo — V diviziji B je prvak Bari Ljubljana, 2. februarja. Včerajšnja nedelja se je zaključila a XV kolom prva polovica italijanskega nogo metnega prvenstva Kakor se je pričakovalo, je postala v diviziji A prvakinja Roma, v diviziji B pa Bari. Drugo mesto je mod na boljšimi pripadlo Torinu, ki je v zadnjih kolih pokazal presenetljiv napredek. Venezia, ki je biLi dolgo resen tekmec za prvo mesto, je bila včeraj tretjič poražena ter se je morala tako zadovoljiti s tretjim mestom. Triestini je pripadlo šesto O posameznih tekmah velja omeniti naslednje: V Bologni je Bologna, ki se je v zadnjih tekmah zelo popravila, sprejela moštvo Juventusa. V obeh polčasih so bili domačini močne ši in realizirali dve možnosti. V Napoliju je Genova odnvsla eno točko, medtem ko so mnogi prerokovali ali pa se vsaj nadejali, da bo obe gled-e na to. da »e je znova uvrstila med resn^: tekmece za najboljša mesta Neodločen rezultat v Mod eni je nedrvonmo uspvh za Modeno. ki se v tablici tiššji na repku Točka, ki si jo je Roma priborila, pa ji je pripomogla do čistega vodstva, ki bi ga v pilu hm U pecapa morala deiiu e Torinom. Podvig — edina zmaga na tujih tleh — je uspe! TvtManu. ki je gostoval v Livorm* in odnesel domačinom obe točki. Ambro. slana, ki so se njeni pristaši ze veselili, da bo znova posvgala v nekrvavi nogometni boj za čast italijanskega nogometnega prvaka z večjimi uspehi, doživlja v zaa n ih kolih poraz za porazom. Včeraj proti Atalanti na domačem igrišču sicer ni bilo takn hudo vendar ves izkupiček lr. ni ostal doma Venezia je šla z velikimi upi v Romo proti L'^:u. Kljub velikemu trudu ji m uspelo kaj pomembnejšega Lazio je prišoi na loljše za en gol in — 2 točki. V Genovi — slaof.ga spomina — Je Triestina prv: polčas bila podrej3n nasprotnik. Ligu'ia e cb kon«u p:a-ego polčasa Se bila prepri čana. da j; zmaga ne more uiti. Tr-.estinaT ji pa so se le zn.išli ln ko je njihov Tcsoliri kmalu po otvoritvi drugega polčasa znižn.l na 2 : 1 in sodnik kmalu nato ni hotel primat: Ligr.rij: doseženega g)!a. je postai položaj za Ligurijo colo nevaien. iaCrpanl igralci I.igurije so pokazali precej utrujenosti, kar je Triestini pripomoglo v 25 minuti do nadaljnjega uspeha. Potem 5e pa rezulta«. kljub naporom nj menjal več Da je Ligurija mogočno gospodarila W igrišču v prvem polčasu, kaže tud! raz merje kotov, ki je 1 : - za Ligurijo. Kont. no ;e v Torinu domače moštvo Torina spre. Pooblastitev društvu , Socie-ta Italiana degli Autori ed Editori'4 da pobira odstotek od vstopnin /a javne kinematografske predstave. VLsokj komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr ukaza z dne 3 maja 1941-XIX št. 291, glede na svojJl naredbi z dne 1. avgusta 1941-XIX št. 76 o postavitvi krajevnih organizacij društev Udruženje Jugoslavenskih Muz čkih Autora »UJMA« (Društvo Jugoslovan-k.h elasbenlh avtorjev) in Udrurenie Jujc.c]over.5k:h Dramskih Autora U-TDA« fP* uit v ti iun^slovan-sk-h dramskih avtorjevi v lik\rdac:;o in z dne 1. avgus'.a 1941-XIX št. 77 o dovolitvi društvu »Societa rtaiiana degl: Autori ed Editori*, da Tne poslovat; v Ljubljanski pokrajini. na podstavi od'oćbe ministrstva za pro-^veto bivše iugo^ovnnske vlade z dne 7. marca 1838 št. 529. upoštevaje, da skrbi društvo »Societa Italana degl; Autori ed Editori* namesto društev »UJMA« in »UTDA* za zašito avtorskih pravic v Ljubljanski pokrajini to smatrajoč za notrebno določiti avtorske nagrade, ki gredo »SIAE« za glasbeno spremljavo zvocnfh v'~zkev v kinematografskih filmih, odreda: Cien l. Od kosmatih vstoon n za vse javne Mnetnatografske predstave v Ljubljanski pokrajini se priznava v prid dru- jelo Fiorentino Firenčani so * takoj začetka zelc zagnali in se jim je posrečilo celo priti v vodstvo Kmalu pa je Torino premagal prve kritične trenutke in usoda Fiorentine je bila zaaljučena že v prvem polčasu. Podrobni rezultati včerajšnjih tekem v diviziji A so naslednji: v Bologni : Bologna Juventus 2:0(1:0) v Napoliju : Napoli-iienova 0 : 0, v Mode ni : Modi na-Koma 0 : 0. v Livornu : Milano-Livorno 2 : 0 (1 : 0) v Milanu : Anihrosiana-Atalanta 0 : 0, v Romi . Lazio-Veneatla 2 : 1 (1 : 0), v Genovi : Ligtiria-1riestina 2 : 2 (2 : 0), v Torinu : Torino-Fiorentina t l \ (3:1) Stanje v tabeli: Rcma (26:9) 22 točk. Torino < 22:16* 21. Venezia (19:11) 19, Ge. nova (23:14) 17. Atalanta 122:18), Trieeti-na (17:15), Liguria (26:25). Ambrosiana (20:20) 15. Bologna (26:21). Milano (30:25) Lazio (23:19), Juventus (20:23) 14, Fio-rentina (20:261 13, Livorno (18:31), Napoli (13:26) I] in Modena (11:32) 9 točk V diviziji B je po doslej znanih rezultatih edino Padova, goetuoč na tujih tleh. prislužila obe točki proti Pro Patriji. Vse ostale tekme, med katerimi je bila ena odpovedana, za drugo pa ni znano, nli se je vršila ali ne. so se končale z zmago do mačinov. Postavila se je edinole Siena. ki je v Vicenzi izsilila eno točko. Bari je tes_ no prvmAgal Fanfullo in postal »jesenski* prvak. Rezultati so bili naslednji: na Fitmii: Fiuniana-Lurohese 5 : 0, v Iclitui: l itfnese : Novara 2 : 1, v Vicemd: Vicenza-Siena 2 : 2, v Praru: tekma Prs-to.Brese«a je bila preložena, v Bariju: B*ri Fanfulla 1 : 0, v Savoni: Savona-Plsa 3 • 0, v AlcssandHJI: Alessandrla-Reggiana 1 : 0 in v Bnstu Arslri.fa: Padova-Pro Pa-tria 1 : o. Rezultat tekme Spesis-Pescars ni znan. Stanje v tabeli za p'vih pet klubov je ta kole: B-ri i23 : 12) 24 točk. Vicenza '24 : 5) 22. Alcssandria '24 : 13) 21, Padova (18 • 111 20 in Novara 123 : 10) 19 točk in tako dalje Švica — Nemčija 2:1 (0:0) Včerajšnjo nedeljo e nemško nogometno moštvo nastopilo že na drugi medna, rodni tekmi, tokrat na Dunaju proti Švicarjem v splošnem so bile moči na obeh straneh izenačene, zmagala pa je Švica, ki se ji je posrečilo v drugem polčasu priti za en goi na boljše. Sodil ;e tekmo itali. janski sodnik. Stvu »Societa Italiana degli Autori ed Editori« kot odškodnina za avtorske pravice na ^la-beno spremljavo zvočnih film-sk h vložkov provizija v višini enega od-itoHca (i" Cien 2 Odstotek iz prednjega člena po-b.ra poverjenik društva »Societž Italian;> degl- Autori ed Editori«, ki ga fo predpis-no pooblasti. Cler 3 Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra'no Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emil'o Grazioli Nov sneg Ljubljana 2 februarja. LetoSma zima •e za naSe kraje res ne-k^j izrednega Mraz kar noče popustiti že v^čkr^* smo mislili, da nas bo vsaj za nekaj dni nehalo zebsti, pa smo se vedno zmotili. Na-hu'fti mraz ki smo ga Imeli ne_ kaj dni je sicer popurtil. toda zebe nas le vedno, dasi nekoliko lažje prenašamo sedanji mraz. ker smo se mu nekako privadili tiste dni. ko je Hl najhujđ. Včeraj je začelo zopet rahlo sneJMtl Davi smo videli, da 'e zapadlo nekaj novega snega. Včeraj je bilo pa premrzlo, da bi moglo močno snežiti. Danes dopoldne, ko je bilo nekoliko toplejše kot včeraj, je pa Se precej knočno »netilo. Svečnlca m je letos iskHtala ln vse kaJe. da m resa ie ne bo kanec kar Imamo preveč snega pa tudi začetek thruarja za take zime. kakrtna je letošnja, ne upravlčnjV upanja, ds bi pritisnil jug. Dva koncerta Dopo-iavora za vojaštvo - Ljubljana, 2. februarja Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani nadaljuje a svojim živahnim delovanjem v vsakem px.g du. po številnih kinopred-stavah, le jih je priredil za dopolavoiiste m še prej mnoge koncerte za Oboroženo Silo, je v četrtek 30. jaguarja priredil zopet koncert za vojaštvo, ki mu je sledila dne 31. januarja ponovitev. Drugi konr-cert je obsegal tudi nekaj novih točk. Oba koncerta so pr.redill vojaki sami, in sicer vojaški orkester in vojaška umetniška skupina. Orkester šteje 13 članov, umetniška skupina pa 10 pevcev in komikov. Med njuni so nekateri anani pevci in eden celo nastopa v ljubljanskem radiu. Dirigent orkestra je Roman^ Renato, režiser pa Oresenci Pitolo. Znani so še komiki Garatti. pevec Morrigo in tenorist Mariani. Koncertu, ki se je vršil v četrtek je prisostvoval tudi brigadni general g. De Rienzi s spremstvom, mnogo častnikov, podtajnik pokrajinskega Dop^lavora goep_ tagiomere Brisano in okrog 1200 vojakov. Koncert se je delil na dva dela in je obsegal skupno 20 točk. Pričel se je s sviranjem Kraljeve Himne in >C!ovinezze«. Potem je višji korporal Carlo Ghirardd po-7dravil vse prisotne, nakar se je pričel pravi spored. Mlad vojak je občuteno zapel »O Marte«. Sledile so pesmi. >Malo mesečme«. »Šaljivi prizori«, »Sv. Lucija*, ki jo je prav tako občuteno zapel Orlandi, >Viscardo:. »Ljubeznivost«. »Ciccio For-maggio«. »Bela gospica«. »Lepa plavo-laska« in :Pometač«. Sledil je kratek odmor, med katerim so bili nastopajoči v zgornjih prostorih okrepčani, nakar se Je pričel drugi del sporeda s točko »Parada đi Lucchessi«. Sledile so: :Parodija živije-nja<. Videl sem te plakatu, »Nogometna tekma«, »Serenada. Drla«. »Tirolka«, »n gicolo«. »Guapparia«, »Proti trem«, »Večer*, in »proti šaljivcu«. Za zaključek je isti pevec zapel arijo >0 Marle«, nakar so sledila Kraljeva Himna, »Giovdnezza* in »Vincere«. Nastopajoči so bili po vsaki točki nagrajeni z navdušenim ploskanjem ln večkrat So morali posamezne točke ponoviti. Po zaključku spe reda jih je g. general v zgornjih prostorih pogostil. KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 2. februarja: Svetnica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vrtoglavica Kino Sloga: Ce ne norijo, jih ne maramo Kino Union: Nedolžna aH kriva Kino Moste: Luč v temi Veseli teater: jubilejni program ob 14.30. 16.30 in 18.30 v Oelavski zbornici Umetnostna razstava slikarjev Nandeta in Draga Vidmarja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti PRIREDITVE V NEDELJO Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba tr* 9 Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. d Prometne in druge nesreče Ljubljana, 2. februarjs V soboto sta se pripetili v Ljubljani dve hujši prometni nesreči. Zadnje čase so bile prometne nesreče pri nas redke, kar je treba pripisovati v veliki meri skrčenemu prometu z motornimi vozili, zdaj je pa naključje hotelo, da ata se pripetili dve večji prometni nesreči v enem dnevu. V soboto dopoldne se je zbrala v Prešernovi ulici nenadno velika množica ljudi in za nekaj časa je zastal tramvajski promet. Tramvaj je povozil 15-!etno ženo ljubljanskega tapetniškega mojstra Angelo Radovan. Gospa je hotela prekoračiti cesto pri Bizjakovi trgovini. Hotela se je Izogniti nekemu vozniku in pri tem je prez.rla. da se bliža tudi tramvaj. Tramvajski voznik je zvonil m začel zavirati voz. toda nesreče nI mog 1 več preprečiti. Gospa je obležala cb hodniku, tramvaj jo je z veliko silo odbil. Kmalu so prihiteli reševale! in ponesrečenko prepeljali v bolnico. 7A\ se. a ima notranje ranitve, zunanje rane pa niso posebno hude. Popoldne se je pa pripetila prometna nesreča na šmnrtmski cesti. Pred Moretovo hišo sta trčila tovorni avtomobil prevoznika Turka ln potniški avtomobil avtoizvoftč-ka Avgusta Pečnlka. Pečnlk je peljal s svojim avtomobilom v bolnico lz Stožlc .'-vojo staro mater, ki Je obolela sa pljučnico. Voznik tovornega avtomobila je bil namenjen proti Vilharjevi cesti. Kako je prišlo do nesreče, ni bilo še povsem zanesljivo ugotovljeno. Domnevajo, da šoferja r.ista videla ob pravem času drug drugega ter se nista dovolj izognila, ker je tam ozka cesta. Trčenje je bilo precej močno, potniški avtomobil je zelo razbit in z reševalnim avtomobilom so prepeljali v bolnico precej resno ranjenega Avgusta Pečnlka. Razen Pečnikove matere, ki se ji nI nič pripetilo, je bila na avtomobilu tudi 22-letna Marija Steblaj. trgovska pomočnica iz Stožic; dobila je notranje poškodb« in ranjena je tudi na glavi m po tejenu. Včeraj so prepeljali v splošno bolnico še naslednje ponesrečence. Anton Hočrvar. 17-lctni pekovski vajenec iz Ljubljane, je padel na cesti in se ranil na levi nogi. — Ivan Petek. 16-letnl mizarski vajenec lz Sodražice. je padel na poledenelih tleh in «1 zlomil levico. — Marija Hostik. 54-letna delavka iz Velike Loke je padla po stopnicah In si zlomila levico. — Ladislav Ha-fel. 17-letni sin služitelja iz Velikih Lašč si je pri padcu ranil na desni nogi. Naše «l»^r>llšče HRAMA Ponedeljek. 2. febr.: ob 1730: Rokovnja«. Izven Znižane cene od 12 lir navsdol Torek, 3. febr : zaprto OPERA Ponedeljek. 2 febr.: ob 15.: Madame But- terflv. laven Torek. S. febr : aaprto Obnovite naročnino! tter. 26 »SLOVENSKI NA ROD«, Ponedeljek. 2. februarja 1842-XX. Strma S Dragi proces proti bivšim oficirjem bivše jugoslovanske vojske zaradi utaje 4 milijonov din se je končal z oprostitvijo obtoženca LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. >r> nedeljah id praznikih ob 18.15 Ljubljana, 2. februarja Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval dr. Felaher in v katerem sta kot sosodnika sodelovala s.o.s. Brelih in Kralj, se je v petek začel drugi proces iz znane skupine oficirskih procesov. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec Lendovsek. je bremenil:, obtoženca utaje 4.000 000 d:n vojaško državnega denarja. Obtoženca, kapetana v bivši jugos'.ovansk: vojsk: je branil odvetnik dr. Stanko Jug Razprava, na kateri ie biio zaslišanih 13 pnč. je trajala dva dni in se je končala v ?oboto popoldne 7 oprostilno sodbo. Obtoženec je v kr.tičnih dneh lani aprila zavzemal v bivš: jugoslovanski vojski visok a0 d;n. pr čemer ni bilo mogoče ugotoviti, al: sta predrli ves denar. Ob*o7erpr «e 'e po nekaterih poizvedovalnih ukrepih za pobe*rl:m-v videč, da *e je nem t zanesel tudi med mo-5tvo fti ostale oficirje, odpeljal z osebam svtuusooflona, ki mu je bil na rarpo-j~j?o. v Stično k svoiemu manen S seboj je !mel r-^čno blaeafno. ki so io 5e —e;3nji dan naložili v n losov avtomobil, ker na obeh tOTOflilB avtomobilih ni bile več prostora zanjo. Pr: prijatelju v StienJ se je preoblekel in *e nato odpeljal v Ljubljano, ko fe zavitek z ^nartem Iz ročne blagajne shranil v St;čn: S MfeeJ ;e imel vrečo, v kater: le bila po nip?n-vem zarrjevanlu obleka, po zatrjevanju obloSnlee na denar. Na fmar^kem klancu sja je u**r»v*l» vo-}aSk| «*rV-. kateri > na (HtOM vnraša-nje zagotovil, da ne vozi v vreči denaria. Ponudil je pregleduj očemu oficirju, naj se prepriča, vendar je nenadni pojav ne-prijateljskega letala preprečil preiskavo Kasneje se je obtoženec vrnil v St:čno tn pripeljal « seboj denarni zavitek Dvema oficirskima odboroma je dal nato na razpolago 100.000 oziroma 500 ooo din za razdelitev med potrebne ofi< ;r?e. ?rdeč. da več denarja n: prinesel i -eboj Svojemu šoferju je že v Stični in se kasneje pr slovesu v Ljubi jan: dal skupno 14 30n din. pri čemer ni bilo pr-v asno min je bil denar dan Neka ikuBina oficirjev pa je kasneje začela sumiti, da e mora obtoženec pripeljati •= «eboj «e uiitju vsoto denarja in začel I so poizvedovat: Rezultat je bil. da je bil ob*ozenec na osno-V] obremenjevalnih zjav -voiefca Sofer^n ki je trdil, da ga :e videl, kako i PocetM w«jen"T .*1>0 l MO.\ • rELElON U-l\ •iDleTen« vpra*»n t < ."ineznj -n umor Nedolžna ali kriva Filmska mojstrovin* Ban ktp- ^ najboijSim-1ffralci 1 če ne more jih ne maramo Opozorilo A.-rr. inch Ani B ■ko državo, ki je bil i tem uveljavljen. Kakor je znanu :n kakor smo v »Slovenke m Narodu- svoj čas že poročali, je bil •rgovsk: sporazum med Bolgarijo :n Hr- vatsko zaključen lanskega avgusta. jal pa bo po sklepu Sobranja • bra lan: do l oktobra letos. od 1. ve-ok- DNEVNE VES'i Opozorilo naročnikom Sobotui Ste\uki t»iuo priložili poioia.ee /a vse naročnike, ki prejemajo list po po*.! i. Pršimo \ a*, da »e jih poslužite ter nam nakažete narućnino po motnosti taJtoj prv> dni meseca februarja, da nam tako o!aj- - ue poslovanje. One naročnike, ki z naročnino zaostali prosimo, da plačajo /a* a-tanek I.st5»lov. .Naroda« • — Iz > Mu/benega lista«. >Sluzben. Hat aa Ljubljansko poKiaj no st. 9, z dne SI jaguarja 1942-XX. E b < objavlja oaredbe Viaokeg^a komisarja: uvedba županov i. Občinskih sosvetov, po biasutev društvu ^Societa Ualianu degh Autori ed Editori«., da pobira odstotek od vstopmn za Javne kinematografske predstave,; odločbe V -sokega komisarja; uaenova'jt upravnega o^:-ora Pokrajinskega podpornega zavoda imenovanje ljubljanskega odbora Pokrajinskega podpornega zavoda in odobritev pravilnika za upiavno in računovodstveno poslovanje Pokrajinskega podpornega zavoda. — Odposlanstvo Crnih srajc je odpotovalo V Berlin. Konec preteklega tedna je odpotovalo v Beri.n v zvezi z IX obletnico st> panja Hitlerja na oblast v Nemčiji posebne odposlanstvo Crnih srajc, noseč seboj izjavo s čest-tkam i Odpoalanstvo vod: član | žavnega Jirektonja PNF Attilio De Cic^o — Za tri porcije polente — 800 lir. Neka gostilni čarka v Viareggiu je, ker m imela kruha, skubrla trem svojim stalnim gostom tri porcije polente. Pri tem pa ni odrezala odnosnega od rezka na žuvJskl izkaznici. Gostiln-.čarka in njeni trije gostje s se morali zaradi tega zagovarjati pred so-caščem. ki jih je obsodilo skupno na 800 lir grlobe. Gostdničarka mora plačati 300 lir £:iobe, njeni goetje pa vsak po 150 lir, zraven tega pa morajo poravnat; se vse stroške. — Vodenje registra o prejemu in oddaji tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov ln obutve. Po predpisih o po razdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačJnih predmetov morajo vsi proizvajalci teh predmetov voditi register prejema ln oddaje tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve. V ta register se vpisujejo vse dobave racioniranih izdelkov trgovcem detaj-l^s.tom in gTosistom, kakor tudi odiaje teb predmetov v nadaljnje predelovanje n. pr. za konfekcijoniranje. v kolikor se isto ne vrši neposredno za potrošnika. Opozarjajo se interesenti, da je register natisnjen ter se ga more nabaviti pri Združenju indu-strijcev m obrtnikov Ljubljanske pokrajine. Beethovnova ul ca 10. — Proslava 30. januarja v Zagrebu. Nemška kolona » Zagrebu je pr redila proslavo 30. januarja oz. obletnice prevzema oblasti v Nemčiji po NSAP. Proslave se je udeležilo tudi mnogo častnih gostov med njimi zastopniki nem tke vojake hrvatski zunanji minatsT dr. Lorkovič general Lazar kot zastopnik mar sala Kvaternika diplomatski aastopmki rtalije in zavezniških držav ter odlični predstavnik, hrvatske javnosti. Slavnostno besedo je govoril stari pristaš NSAP VVeihrauch ki je obujal svo'e spomine ne rrve čase Hitlerjevega pekMa v Nemčij Zaključno besedo je govoril nemSki pod;. n k v Zagrebu Sieg-rid Kasche. — Iz zadružnega registra. L>oi:; stavbe-:ia in kreditna zadruga državnh uslužbencev, zadruga z om. jamstvom v Ljubi jan.. izbrise se član upravnega odbora Krama i Franc vpise pa član upravnega odbor; i Schleimer Josip, pomožni tajn_k v pok \ 1 Oubl jani. — Zaključna konferenca o dolgovih bivše Ju^oNutvije. \edavno so se vrftJa v Rom; pogajanja med NtJBČLjO m lta.ijo glede raz delitve dzzavnh dolgov bivše Jugus avijt Poslanik VVilheim FaOricius, preuse .nik ko. misije za ureuitev tega vpiasanja je odpo t oval v prestolnice v pošiev pr.l-.a.ajoč.h di -2av. da lzpopoiru med i ta! jo ,n Nemčij. a o se zeru sporazum in priprav- vse potreb:, za zaključno konieienco. Le ta bo aklicanij ob koncu februarja al; v začetku marca v Berlinu in udeleziu se je bodo zastopnik vseh v postev pr hajajočih diiav. — Hrvatski državni sabor obnovljen. S posebno saJcošsfco . '-teuo hrvctske^i državnega poglavarja dr. Paveliča je oil konec jan 14i: u Ci.njv.^r, nrvats.< dr'^vr.-sabor. Do nove sestave bodo njegovi člani še živeč: hrvatski narodni zastopniki iz poslednjega hrvatskega sabora L 1918. vsi še živeči hrvarsn-i narodn: zastopniki. <: tili tofjHeai pri vo -tvah L J.-»38 *tr v s ustanov eln r ao.-inrtni člani glasnega odbora bivs^ Hrvaške seljačke trH.i-ke, dalje vsi še živeči člani sveta bivše Hrvatske stranke prava, ki so bili izvoljeni L 1919, doglavniki, poglavni pribočniki in poverjeniki v glavnem ustaškem stanu hrvatskega ustaškega osvobediteljske-ga pokreta ter 2 Dred<*avn ka nemške nč-narodnostne skupine na Hrvatskem Seznam članov novega hrvatskega državnega sabora bo že v kratkem objavljen v »Narodnih novinahe, njihov mandat ra bo trajal samo do konca letošnjega leta. ko bo izdana nova zakonska odredba o ustrojstvu hrvatskega narodnega predstavništva. — Prodaja kolkov. Pokrajinske kolke in kolke za živinorejske in veterinarske sklade bodo prodajale pooblaščenim prodajalcem od 1. februarja 1942-XX. dalje na dosedanji način samo pristojne davčne uprave ln ne več blagajna pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Bleivveisova cesta 13. — »Hrvatska gruda« o sedanji borbi Hrvatske. Zagrebški tednik »Hrvatska gruda« je te dni objavil uvodnik, ki v njem poroča, kako se mora neodvisna hrvat«kn država zdaj boriti na dveh frontah. Važnejša je fronta na vzhodu, kjer hrvatski vojaki zmagovito napredujejo skupno z nemškimi in italijanskimi ter uničujejo oddelke rdeče armade, važna pa je tudi notranja borba proti neprijateljem neodvisne hrvatske države ki še zmerom upajo, da se jim bo posračilo mladi drfavi škodovati »Hrvatska gruda« pristavlja da so zdaj že vsi pošteni Hrvati za državnega poglavarja dr Paveliča .ki je v nepolnem letu tvojega dela pokazal svoje visoke državniške sposobnosti. — Sobranje je potrdilo trgovski spora zrj m med Bolgarijo in Hrvatsko Hrvatski državni propaaandni in poročevalski urad »Croatla« poro*a. da ie bolgarsko Sobranje te dni sprejelo določila trgovskega sporazuma med Bolgarijo in neodvisno hrvat- — Iz odvetniške sluibv. E>r. Andrej Dru-.skovič. odvetnrk v Ljubljani je bil ime-lovan za stalno zapriseženega sodnega tol-•nača za italijanski, francoski tn nemški jezik pri okrožnem sodriSču v Ljubljani. — Hrvatski legionarji na vzhodnem bo-jjšču. V daljšem poročilu o bojih hrvatskili egionarjev na vzn Inem bojišču naglasa glavni urednik Teodor Uzor.nac, ki se je ielj časa mudil me i h rva ts k mi dobrovoljci, zJasti njihovo borbenost. Sam je doživel, kako se je boril v prvLh vrstah z orožjem v rokah neki muslimanski vojask: svečenik. Hrvati muslimanske vere imajo po njego-vem mnenju dvojn; raziog. da se bore. V prvi vtsU jim gre za hrvatsko domovino ;n novo Evropo, poleg tega ge pa bore za osvoboditev liO mil.jonov rmisl:rna_n. Marija por. Mayr in njun sin Boris • UaibcnMeiner Oigd por. Hurst. — Iz trgovinskega registra. Zuri & conip.f diužbd z oni. zav. v Borovcu, izbrisal se je dosedanji poslovodja Zui 1 JcUiez, liidust-TijaJt-C v* Koćo.jU, vpLsala se je iz- ^lememba J o. družbene pogodbe z d.;e 2S. ■naji 1929. tn sicer lako, da zastopa ln podpisuje za fixmg edini poslovodja Zurl Hmest uko, da pod pisano, tiskano ali s .-itampil.ko odtisnjeno besedilo fii-me usta- \ i svoj lusuu ročm i>odpis. — Lusčiinica ;iZa, družba z. o z. v Ljubljani. P0 sklepu ".Mčneg-a zbora z dne 30. decembra 1941 se je družba razdruiila :xi prešla v lik vi-lacijo. Likvidator T; u Jen Aleksander, tr- ^ovec v Ljublja.i. Likvidacijska firma: Kakor doslej s pristav Kom v likvidaciji. Salus d. d. Na občnem zboru dne liT ;umja 1941 so se spremenile družbena pravila v 8 9. in 11. in sprememba je bila dobrena. — Sladkor, družba z o. z. v IJubijani. Po sklepu občnega zbora z dne o0. decembra 1941 se je družba razdruzila in prešla v likvidacijo. Likvidator Jeras Ivan v Ljubljani — Tiskarna Grafik s družba z o. z. s sedežem v Ljubljani se je razdruzila in prešla v likvidacijo. -likvidator Sitar Ciril, tiskarnar v L.juo-ijaiii. — Srbija se obnavlja in napreduje. Poročali smo že. da so bile v Srbiji ukinjene banovine ter ustanovljena okrožna poglavarstva. Novi okrožni glavarji so v gadnjih dveh tednih svoje posle že prevzeli in so ob prevzemu dali novinarjem zanimive izjave o svojih načrtih za obnovitveno delo v zaupanih jim glavarstvih Zlasti pomembna dela namerava izvršiti okrožni glavar v Požarevcu, ki je o njih dal obširno izjavo tudi urednikom beograjske »Donau Zeitung«. Novi okrožni glavar v Požarevcu Dušan Jevtič namerava svoje področje predvsem industrializirati in bo ustanovil tovarne za izdelovanje usnja, papirja, pohištva, preprog in predelovanje suhega mesa. Med drugim namerava modernizirati tudi vsa rudarska podjetja na svojem področju, ki jih je precej, urediti pa tudi pridobivanje zlata iz reke Peke. ki je zdaj Še precej primitivno. Med pomembnejšimi del: moramo omeniti tudi nameravano poglobitev struge reke Morave. ki naj bi bila od Ćuprije do izliva plovna. Tudi drugi okrožni glavarji so dali novinarjem izjave, ki je v njih poudarjena največja volja za obnovo <;rb?kesa gospodarskega in kulturnega življenja. — V srednji in severni Italiji je zopet zapadel «*neg. Po zadnjem navalu nenav -d nega mraza se je v začetku preteklega te^ na vreme polagoma obraalo in ponekod *■ že zavladalo pravo pomladansko ra i >o oženje. Toda v petek je prišlo do ponovnegj prevrata ln iz vseh krajev severne in srednie Italije javljajo, da je snežilo. V Viareg-giu je mraz potisnil srebro na —13. vrne? pa je po prvotnem dežju začelo najprej rahlo potem pa v gostih in velikih kosmih snežiti. V kratkem je bil ves Viareggio pod snegom, kar je izzvalo veliko vesel.? pri mladini. Nekater. so privlekli na dan svoje smuči in sanke in se poskusili v tem lepem sportu. Toda sneg ni trajal dolgo. Solnčn: žarki so t« znova uveljavili ln pod njihovim vplivom je kmalu bHo konec bele odeje. V Tarantsld pokraj'nl je leto« snežilo te četrtič, kar Je nekaj izrednega. Snega je ponekod zapadlo 30 do 40 cm. Sneg je ponekod pova-očll manjae nesreče ln zamud r "lakov ter drugih prometnih vozil. Oni, ki nameravajo kupiti ali vzeti v najem kmetska posestva, oziroma kupiti ali voditi trgovine, obrtne delavnice ter javne lokale v krajih te pokrajine, ki so jih zapustili Nemci po poreklu, morajo na posebnih vzorcih predložiti tozadevne prijave pri sreskih naćelstvUi v Novem me*tu in Črnomlju in v uradih kmetijskega za voda za nepremičnine »Emona« v Ljubljani (ulica 3. maja št. 14), v Kočevju, Mozlju. Roprivniku, Starem logu. Kočevski Keki ln 1'rmošnjicah Prijave se morajo vložiti do 15. februarja 194*?-XX. Prijavni U i lahko dobe potrebna pojasnila v zgoraj imenovanih uradih. Ljubljana, 2S. januarja 1942-XX Visoki komisar Emilio Grazioli iz L»?*tiliane —lj Zadnji dan za oddajo popisnih pol za -živilske nakaznice je sreda 4. t. m. Kakor znano, je treba izpolnjene in podpisane pole oddati v ljudskih šolah, ki jih sprejemajo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. ali pa pri vratarju na magistratu, ki j jih sprejema ves dan. Vratarjeva soba je takoj na desrr. strani v veži mestne hiše za vodnjakom. Posebno opozarjamo, da mora vsaka stranka oddati po dve enaki, pravilno izpolnjeni poli. Ce pa vendar ta ali oni še ni dobil popisnih pol. jih dobi v ljudskih šolah ali pri vratarju na magistratu. Kdor popisnih pol ne bi oddal vsaj v sredo 4. t. m., si bo sam moral pripisati posledice svoje površnosti, ker nikakor ne bo mr>ge! dobiti živilskih nakaznic. Prosimo prebivalstvo, ki bere dnevnike in je prebralo tudi pojasnila na popisni poli. naj opozarja druge na oddajo popisnih pol. da zaradi malomarnih ljudi ne bo motenj pri naglem razdeljevanju živilskih nakaznic —lj Trgovci na drobno naj odrezke januarskih živilskih nakaznic prineso v mestn preski bovalni urad — kakor doslej — v dveh skupinah. V ponedeljek na Svečnico 2. februarja naj pnineso odrezke trgovci z začetnmi črkami A- M. v torek 3. februarja pa oni z začetnimi črkami N—-Ž. Pozneje prinesenih nakaznic ne bo mogoče upoštevati, zato naj se pa vsi natanko drže navedenih rokov. —lj Društvo železniških uradnikov bo imelo svoj redni občni zbor dne 8. II. 1942 ob 14. uri v prostorih »Sloge« z običajnim dnevnim redom. Vai člani vljudno vabljen'. Odbor. —lj Premogov! ogorki (leš) so brezplačno na razpolago v centrali ljubljanske mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Interesent si mora oskrbeti samo prevoz. Z Gcffs??!skega — Zbirka toplega perila na Oorenjskem. Pri nabiranju toplega perila in drugih predmetov z:mske opreme za nemške vojake na vzhodnem bojišču je vrgla na Gorenjskem 25.00O komadov. Okrožje Radovljica je darovala 11.U00, Jesenice same 2300 in 117 parov smučk, okrožje Kranj 8000, Kamnik pa 6000. V splošnem so ljudje darovali samo dobre stvari in sicer kožuhe, nad 300 krznenih mufov, nad 400 krznenih telovnikov, mnogo volnenih no-gavic, pulovrov, itd. — Živahno delo stranke v kamniškem okrožju. Udeležba gorenjskega prebivalstva v javnem življenju se kaže v udeležbi na prireditvi NSDAP. Ko so pred kratkim lepaki pozvali prebivalstvo, naj se udelež; javnega zborovanja v Kamniku, se je odzvalo na stotine mož in žena. Okrožni vodja PiLz je govoril o boju proti boljševizmu in plutokraciji. Veliko zborovanje NSDAP je bilo tudi v Litiji, ki je bila vsa v za slavah. — Nova deželna svetnika. V sredo popoldne je Gauleiter v Kranju .eroč:i po-stavirvene dekrete novima deželnima svetnikoma dr. Doujnku v Kamniku in dr. Skalkena uv Kranju. Gauleiter je nagla-šal pomen te^a imenovanja, k: je prišlo skoraj istočasno z izgraditvijo stranke in imenovanjem okrožnh vodij na Gorenjskem. — Dve žrtvi zime. Tz St. Vida nad Ljubljano poročajo, da so našli blizu Tacna zmrznjena dva približno po 30 let stara moška. Orožniki so uvedi poizvedovanje, da se dožene. kdo sta bial mrtva neznanca. — Civilne poroke. V Radovljicj so se civilno poročili Mirko Dolžan iz Dovja z Nado Ulčar iz Gorij in Poeačnik Anton iz Zgor. Grabna s Cecilijo Kunšič. — Nov'ce iz Selc. Nenadoma je umrl mani posestnki Anton Peternel iz Lajš. — Tudi v Selcah so nabrali precej toplega perila za nemške vojake na vzhodnem bojišču. 2enske Se zelo zanimajo za kuharske tčaje. kj bodo v kratkem prirejeni tudi v Selcah. V Selcah in okolici se popravlja več občinskih cest in potov. — Ženske na delu. Okrožno vodstvo ženstva v Radovljici dobiva dan za dnem poročila, da je štab sotrudnic te alj one krajevne skupine polnoštevilen ter da so žene pripravljene sprejeti splošne niče in navodila. Zato je mogla okrožna voditeljica jen C^ritschrtiggova sklicati ▼ krajevnih skupinah Lesce, Bled in Boh. Bela prva zborovanja. Na njih ae je Pokazalo stremljenje jen, da z varčnim gospodinjstvom pripomorejo k izboljšanju splošnega gospodarskega položaja Iz Spodnje — Nova grobova. V mariborski bolnici je umrl železniški vpokojenee Franc Stan-cer, sta«r 78 let. V ptuju je umrl znani gostilničar Ferdinand Enwl. — Tretji samaritanski tečaj neniokeg« Rdečega Križa v Mariboru. Danes ae Je pričel v Mariboru tretji samaritanski tečaj nemškt\g;t RdeCega kuža, ki ga vodi zdravnik dr. Mauritsch. Pc i^ključku prvega tečaja je bilo sapriseaanib 36 samarijaiaov, po zaključku drugega pa 44. — Velika kmetijska ra-rslava v Mariboru. Včeraj je bila otvorjena v Mariboru v zborovaLnici štajerskega HeimatbundLa voli k u razstava, ki jo je obiskalo lani v Celju 20.000 ljudi. Razstava bo trajala do nedelje S. t. m. — Mladina na delu. Po prihodu Kočo-varjev in njihovi naselitvi v brežiškem okraju, čakajo mladino tega okraja se posebno važne naloge. *Marburger Zeitung« poroča o delovanju nemške mladine v brežiškem okraju in pripominja, da mora po Hitlerjevi volji nastati močno nemško obmejno prebivalstvo. V nedeljo 25. januarja je zborovala v Brežicah nemška mladina. Na zborovanju je njen vodja Schil-cher poveril vodstvo brežiške skupine dosedanjemu vodji nemške mladinske organizacije v Kočevju IV.hardu Lacknerju. — Organizacija gasilstva v ljutomerskem okraju. Zastopniki občAn ljutomerskega okraja so zborovali oni dan pod vodstvom okrožnega vodje gasilstva SflKgoja. Posvetovali so se o oi ganizaciji gasilstva v ljutomerskem okraju. Na zborovanju je bil odobren program organizacije. — Prijava neobdelane zemlje. PoUtični komisar mesta Maribor je izdal proglas na vse posestnike neobdelanih zemljišč, ki morajo biti prijavljena odnosno obdelana. Radio Ljubljana TOREK. 3. FEBRUARJA 1942-XX 7.30: poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba v odmoru napoved časa. .15: Poročila v italijanščini. 12.15: Golob-Adajmčev duet na harmoniko. 12.40: Am-brosianov trio. 13.: Nape ved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v sloveas-žč^ni. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M, šl-janca: operetna glasba. 14.45: Poročila ▼ slovenščini. 17.15: Prenos iz gledališča Eliseo iz Rome: Koncert trta Viduaso— Abaddo—Crepax. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v sk> vensc^nl. 20.30: Koncert Komornega zbora. 21.: Prenos Iz milanake Scale: CTianni Sehicehi: glasba G- puceini. 22.: Koncart violinista Karla Rupla in pianista L. \l Skerjanca. 22.15 Porcčila v italijanščini. Aparat m šivanje kosti Primari j kirurgi čnega oddelka splošne bolnice v Kraljevem Gradcu dr. Bedema je konstruiral aparat za šivanje kosti tn neka praška tovarna izdeluje po njegovem vzorcu zdravniške instrumente. Gre za izpopolnitev podobnega aparata, ki ga je konstmiral že pred leti headeJburski kirurg Kirchner. »Šivanje kost« je prav za prav bolj ovijanje in povezovanje. Glavna prednost novega aparata je v tem, da se Lahko z njegovo pomočjo povežejo skupaj zlomljene kosti, ne da bd nastala večja rana. V to svrho ee rabi jeklena, srebrna ali bronasta žica ■ premerom 0.3 do 1.5 mm. 13 stopenj vetra Zlasti za pomorski promet je važno poznati silo vetra. 2e od leta 1805. Imamo v ta namen mednarodno skalo, obsegajočo 13 stopenj. Začenja se z ničlo, ki pokaže, da vetra sploh ni. številka ena kaže na skali lahen veter s približno hitrostjo 4 km na uro, pri številki 4 imamo zmeren veter, ki že maje veje in doseže 23 k:n hitrosti na uro. Nevihta je označena na skali s Številko 9. Tu znaAa hitrost vetra že 72 km na uro. Veter je v tem primeru že tako močan, da Lahko odnaša strehe. Pri še večji sili pa gre že za izjemne pojave. Zadnja številka na skali označuje orkan, ki doseže hitrost 104 km na uro. SIROMAŠEN, TODA POSTEN. — Denar za štipendijo bi rad že vnaprej? K*j pa, 6e danes ponoči umreš? — Gospod ravnatelj, ree sem siromašen, toda tudi pošten. PREMOG PRVA L Pogačnik LJUB U A.NA Telefon 20-59 NOS S KRVNIMI ŽILICAMI je vam v nesrečo, drugim v spod-tiko Z rednim uživanjem Ambroževe medice bo nečista kri čez čas razredčena in oiurne krvne žilice izginejo. Pristno dobite le v Medarni. Ljubljana, židovska 6. SAMOSTOJNA KUHARICA lobi dobro službo v Ljubljani. Plača L. 300. Naslov v ogl. odd. »Slov. Naroda«. »ALPA« CAJ ■^ročljlv ea zdrav-11T je. L A GR AN DE MARCA ITALIANA VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA 0V0* BARBIERI ZABAIONE NATURALE ALLUOVO Ricostituent« - Inalterabil« composto di hjorli d'uovo fre-schissimi, zueehero e vino maršala. Naravni lajeni Punč Krepilen - Nespremenljiv Sestavljen iz telo svežih jajčnih rumenjakov sladkorja in vina maršala. S. A. F.lL' BARBIERI - PADOVA inser raj v „Sfov. Narodu it Stres 4 »SLOVENSKI N A R O P«, pcnMAefjele, J. refcrtiarja 1942-50L Sta*. 26 Porast števila tatvin v Ljubljani Notranjskem Statistika deta državnega tožilstva okrožnega sodišča v Ljubljani pove, da je lani kljub manjšemu ozemlju poraslo število kaznivih dejanj LJubljana. 2. februarja Pred dnevi smo obiavdi podatke o kaznivih dejanjih :n številu kazenskih rx>sto-panj na r*xiroćiu okn/žnesa * đraWvne0i toži'stvfl pr* ofltrotnem v-d^ču v Llub'iani kjer je število kazenski! potepanj rnitno Atanjše ozeml'e — več kaznivih de jan i r*o ozemlju, za I litiu0 je nr-'s+oino ljubljansko okrožno sodišča, »e b9c to sodišče Je v bivši dravsk- han-n r- nnveć'e ln ▼sako leto so v nier*ovcm območni Mbcic* iili nđfveč kazenskih TH^^nr.m 1 Z 'ifnia Iz celotne statistike poslovanja državnega tožilstva pri ekrožnem sodišču v Ljubljani bi bilo končno omeniti §e naslednje podrobnosti: Značilno je. da lani n'so imeli opravka, z nobenim norim prestopkom po zakonu o tlaku. Dve taki postopanji so prevzeli Se Iz l. 1940 ln jih tudi rešili Skupno je bilo med letom reden h 4120 kazenskih postopanj, tako da jih je ostalo ner"Ser_m ob koncu leta in so jih prenesli v iovo poslovno dobo 173 Na predlog državnega tožilca je bilo uvedenih 121 preiskav. Zaradi kaznvih ie- -anj, ki jih preganja državni tožilec je bilo v preiskovalnem z? poru 565 ljudi, ki let 3 ie 1'ccr knmm .-'no-t počasi pr.iHt-A.ri vendar ie v celoti bPa vedfH tnsfoi Od vseh kazenskih postopanj ? bivši dra\vki banovim tih fe lani odpa^lr. na p droc?»c Ijob'v»nske"t»a oVro^^e^a v^f^'n okoli 40 ali 3921 nr-m^n- KjUEOT «jtpo že v w o dedovanji 1 wteavneM r^merov ki Wl nh prevrati kot nedokončane iz pre :£n'c«"*« 'eta. so lani na novem OTem'ui Ifabtfflnsfcegi nit^orne^i v [. ittVtim itrel* opra- viti i 4"*01 ka»e«*icUii1 radevama kar no- *mcm -m nt en ahvo^uten porast, se večr oa r?!.Tt;ven. Sr»orpn:rro se Te na Rc*i8m '"t^-nc t^'es V:: so »ih J.t««-^:,<; moral: izrrč't* o-b- ta^tem na :ih nožne ie 0*1 razsulu n:«-o pre-jeTi več na^ii ker so mno^cc v. Liirf>Iwni Tricr co ttndi opraviti 7. 2038 zloćins«t\-i. medtem ko je okrajno *-oH?'če ar'5k:h n^og 300 milijonov levov, v proračunu je bilo pa J določenih 450 milijonov. V proračunu za j tekoče leto je pa za gradnjo novih železnic določen še 201 milijon. Ce računamo torej še preostanek iz lanskega proračuna, vidimo, da bo imela Bolgarija letos za gradnjo nov h železniških prog na razpo-/c^o zadostna denarna sredstva, kar je pri vseh javnih delih glavna stvnr. LfuNiana ? feb'-uaria. Po'no 2'c.-hi,;<Če nnvdi'-'-tno zadovo''neesi občinstva ki uživa s nc.f*ebno Radostjo Smetanovo vevno mlada zmerem dobrodočilo Ijubiicnko — «>Frol-.ioo nevesta* Iz i plav- zov k' se sr»r<^y i jr> t<>:nn vk~- w>»'h nai'cT>-ih naivažne;>:h ;n nafteSfili točV-h hod-V v priznan »e aotatoni zSoni ali baleta lahke uihvvhJk!, kakor izvrstno poznajo r**vhi- ^.»!c: prav ^icr> lepoto i/rred-^o nv^lful 'i »ne omere in kako se m-'^icio kn^ir koli se pevUco n-Vsno ali gCrffHeno n-odiinnie posebno dobro priteaa Rrfoovi krlfečatwti. Ne vem. ali ie b;lo v wn tci pereči mnn/ici deset porfuSalcev k? so oži vari Pn>H n no nevst.-* Se^e m viŽ «>*-taM. k: *■*> se-:'e'i co'o n-i r»r^kl^-"n:n «.*r,,:h «o io nedvomno slišati že večkrat in benova i še 7. eloblrna otežen jem. FrMc-*. Lip$j ie znncl rrr\"C Keca'a eno na;t^žiih. n&fboH irTrodP 'ivh <2y n' orn o izretmo š'roko nj7V/n:f; onem-'h r.T-+:i Tu ^o v^:nr» in gldbnie tu so*cNn^ v7'l-7no;'t' 'n r*r-l' n iHjgfli 7.3. kahen ic tietM iju t !ici3 telm^clnega znnnifi. H'^ene itnN^nos.t' Ole m lenr^te no d?'nn;i n-T;j«;='k Obrnem pa zihtcva pnr-tij^ ^"-"^n? i'jre in dobro prcm:>ljene karakteristike. .Mojster Beterto k> podsffl :don'no. To'lj p"?.v P.ct -tto novec o^TJiimega re-r>ertror;,i in miitrv-'n V»oso",-<>V;ri narTli ie izTa\il di ie partiia Kee^in vsa v vsem ena naite/^jih. pa obenem naiz-.ihvalncjštfa rudi zrini. Fnoenc T.nn*:i. Etctottov r>:^-*-; rto?mec na komc'^-ato-' iu. ie v peitelc storil s^voiemu tt'-itclju najVn'o ćn«.t: LnriAi ic nnmrcč r*v ksaaf, da mu je bil Rctctto res izvTV^n tx—Ht pevec-lgraiec V7rm:k Lnn^a pa ie nrinesc^l v pnrtiio tTi-.li to'iko s.voiet!a. v petin m ttfri čim več docela tflSffn,ef?a. da ie bil Ltrpšov K^ci1 vendarle kre^o;'*a ki P' t»ola kopija, temveč non-a, svo T"-ka kreacija. Madžarske Lanj je elektrifikacija Madžarske znatno napredovala. Električni tok je dobilo 36 občin, pred'an^k'm pa 26. Zdaj napeljujejo elek-ričnj tok še v 30 občin, V tekcčrm. letu hrt? Madžarska elektrificirati 82 občin. V splošnem je treba ugotovi!:, da je pornha petroleja na Madžarskem zaradi večje porobe električnega toka znatno nazadovala Madžarska vlada posveča posebno pozorno^ elektrifikaciji severnega dela Sedmograške. Tri velike madžarske elektrarne: elektrarna sn!o^-n:h BBadžar*k*h nromo^ovni-kov d. d. Ta+^barVa, elektrarna Szekes-fejar var ter elektrona centrala združene d, d. za proizvodnjo žamic in električnega toka A'ka. ki se še grndi. se zdaj posrija-jo glede bodočega sodelovanja Sicn se baji mravelj Med mnogimi nevarnimi živalmi, živeči mi v tropičnih pragozdovih Afrike, ;e naj_ nevam^a tako zvana potujoča mravlja. Te vrste mravlje ne poznajo nobenih mrav. Ijišč in zaiog ne kupičijo v njih kakor druge, temveč so neprestano na lovu za plenom in kar ujamejo, tako; tudi požro. CeTo slon beži pred temi nevarnimi mravljami, enako tudi lev. najmočnejša gorila in velike kače. da o ljudeh sploh ne govorimo. Potujoče ali mravlje selilke se premikajo Iz Hrvatske — Pomemben govor maršala Kvaterni- ka. Na dan 243. obletnice smrti slavnega nemškega vojskovodje princa Evgena Sa-vojskega so tudi v Zagrebu priredili posebno spominsko prireditev, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki hrvatskega državnega življenja ter nemškega življa na Hrvatskem. Pomembna govora na tej prireditvi sta imela maršal hrvatske armade Slavko Kvaternik in nemški poslanik pri vladi neodvisne hrvatske države Siegfried Kasche Maršal Slavko Kvaternik je med drugim dejal, da so Hrvati srečni, ker se smejo boriti za ogromni preporod Evrope, ki mu je Adalf Hitler postavil temelje, nemški poslanik Kasche pa je govori lo vlogi pripadnikov nemšške narodnostne skupine v neodvisni hrvatski državi. Vest povzemamo no ^Hrvatskem Narodu«. — Velik uspeh protiboljševiške razstave v Zagrebu. V soboto je bila v Zagrebu zaključena protiboljšev:ška razstava, ki so jo priredili pod geslom »Borba združene Evrope na vzhodu«. Razstavo, ki je gledalcem zlasti nazorno pokazala, kako izgleda »boljševfšH raj«, je obiskalo nad 100.000 ljudi. Zadnje dni januarja je bil obisk brezplačen in so pr: redi tel j i s tem omogočili nien pregled tudi naiskromnej-šim prebivalcem Zagreba in njegove okolice. — Gradbena delavnost hrvatskega Pokojninskega zavoda. Hrvatski Pokojninski zavod, ki je prav za prav še mlada ustanova, se je te dni odločil, kakor poroča »Hrvatski Nnrod*, da bo v Banja Luki zgradil tri velike petnadstropne stanovanjske palače, poleg tega pa še 15 večjih stanovanjskih poslopij. Z gradnjo vseh omenjenih poslopii bodo začeli že spomladi, postavnli pa jih bodo v bližini mestnega središča, ki bo s tem veliko pridobilo. Rudija so povabili v večerno družbo. Vodil je s\*ojo damo k nvzi. Zabavati jo, mu je bilo zelo težko, potil se ie in iz-jecljal: »A potem, kar se tiče prehrane, jem. kakor sem vam že prej omenil, nad vse rad čebulo.« »O, to nič ne de.« je odgovorila dama, »saj sem itak prehlajena in imam nahod!« C:c govorim nninrcj o Lirpšcvi igri in označbi značaja Kcca'ovc/ea. storim to za-r-.uli tega. ker ie sloviti ženitn: mešetar osebnov ki n.travnoM izziva k pretiravanju, ppakovanja in karikntairHi v ma^ki. krctn;<»h hoji in mimiki. Lur^ pa je podajal Kieca'a prav posebno reaT'S.t'čno. verjetno, v ctJem prikupno brc7 vsakršne zoprne (grotesknosti. Ril je živ resničen Kecal, "nravno komičen a končno lrubczniv s-tari-Icav mož. ki zna duhovito poteijav-šč^no od- kritosrčno ce'o edpust'ti. Pevski ic bil Lupit z.mcsMiv trčen, vse- sknz' nrohojen in ni t?lavn;h messtih zmagovit. M^krnl je kajpak ponovrti ari:o »Vom za m'iulenko. ta je bo-efata« in /cl ve*, večer aplavze aa svojo vidno temc1i:ro nrionv-Ijcno in do skrain^ti skrbno izde'ano vlo- gO GrOtOvC« ic tn viAka. Lupša je prcjcil tudi crv-etja in dari'o. V o»-ta'em ie Vidalijeva ze znana izvr<,.+-n;t Marinka. Franci pa vzp'ednr. zmacm-it. ncv^.ki in icr'lski imeniten Janko Predstava je bila v ST>V>*nm prav dnhra živahna m je vsem sodeKiiočim prinosila mnoefo za- služenega priznatija. N:ko .^tritof je prA-c^tni Odlični A. Funt-kov T*-cvod tnc*tr.Tna nadomestil z nov m besedilom. \*cmo. d-i ie poln>fnl r-c-sn k Ftnvtek znal čc:\'i jez;k in pisac:Uc ^t;hc; b;l ic tudi miiz.iki.en. NjetfOv prevod Prodane neveste nam :c že od 15. fehruaria 1R04 tako mnn in liuh. da razumemo vsako besjedo in nas zato vsak nov i/ra7 le moti. Gotovo je štntcf bovvVo v miizikalncm-pcv-sVcm pododa še izho1 i"al: toda v bistvu je le ostal Funtko-v-pre\-od ki je rudi ncvceni \-idno in sl:5no prijeten in uč:nkm-it. MMkn torej, da 30 boiie. čr* estaiamo pri tako« popularnih bese, i:::h žc zar 'di občinstva in rnhr^'^mo le resnične nedostatke. Fr. O- Tehnika preti strahovom V AarfusNu na Danskem bo je zadnje čašo šepetalo o strahevih, Id naj hi &ie pojavljali v magrstratncTn posilopju. Tam zaposlena dekleta je baje večkrat strašilo. Pripovedovala so strašne zeodbe o početju strahon' na magistratu. Cclt procesrije strahov naj bi hodile po sobah tn hodnikih. Zdaj se je stišalo sito»kan;e srtrahov. zdaj zopet rožljanje verig in sumljiv ropot. Kdor je sliAal o tem. so so mu naježili lasje kakor dekletom. Kmalu je bil pa znan tudi vzrok srtra-šenia. Macjistratno poslopje stoji na zem-Iji-šču. kjer je bilo nekoč pok opati išče. Ljudje so bili takoj prepričani, da vstajajo mrliči iz (»robov in strašijo ponoči po magistratu. Mestna upirava je končno napravi J & red. Naročila je tehnikom, naj pridejo strahovom do života. Tehniki so knvidu ugotovili, da izvira ves nočni ropot od električnih tn*. iz cevi centralne kurjave in z lesom obloženih sten. Ram z gosjo? Da pozabljajo ljudje v vlaku ali tramvaju dežnike in paJice ali da izgubljajo po ulicah rokavice in druge stvari, je pač nekaj vsakdanjega. Seznami in izgubljenih in na'denih stvari so v vsakem mestu dokaj obsežni. Malo narodno je že, Če izguri človek psa, toda tu se že da pomagati, ker se navadno oglasi gospodar, ki pove, kako je psu ime. Včasih si pa pri najboljši volji ne morejo pomagati v uradu, kj*er so shranjene izgubl-'ene stvari. Tako je v Olomucu oni dan redar zadržal gos, ko je brezskrbno raca.la sredi najživahnejžega promrrta po eni glavnih ulic. Ker v uradu za izgubljene stvari ni bilo prostora, so jo morah oddati nekemu zasebniku, ki jo bo krmil, dokler se ne javi lastnik. Ce se pa lastnik ne bo javil, bo pač ostala mastna pečenka njemu. PRI ZDRAVNIKU Dva mtladenioa prideta k zdravniku in prvi pravi: Gospod doktor, pogoltnil sem kovance za 20 ccntL-simov. — In kovanec jc bil moj, priperoni drogi Ezio d'Errico p 2"> >Briljant ima torej svojo zgodbo ?c »Menda jo ima! To je kamen, ki je krasil ročnik Concinijevega meča ... « »Concini... imenujejo ga tudi maršala d'An-cre... c »Tako je, doktor___menda poznate njegovo dobo... « »Kolikor toliko... če se ne motim, je bil Italijan ___€ »Točno... oženjen s svojo rojakinjo Leonom Galigai. dvorjanico Marije de Medicis, soproge Henrika IV____€ »Evo ... zdaj se spominjam ... po smrti Henrika rv., ki ga je umoril Francois Ravaillac, je postal ta Concini eden izmed najmogočnejših ljudi na dvoru... « »Največ zaradi spretnosti svoje žene, ki je imela silen vnljv na kraljico ... « ».So imeli vaši predniki službe pri francoskem dvoru?« »Dvornik kraljice Marije de Medicis je bil bas markiz de Villerov ... « »Razumem . . . • »Gotovo vam ni neznano, da je kraljica po tem. ko je prestolonaslednik dosegel polnoletnost, naglo izgubila ves svoj vpliv pri sinu, po drugi strani pa je nastala na dvoru stranka, ki je nasprotovala Conciniju in bolj ali manj tudi kraljici materi ... « »Tej stranki je pripadal vaš prednik?« »Nikakor ne...« glavni snovalci zarote so bili Albert de Luynes, stotnik Vitrv, Dubuisson, markiz de Montpaillan ... da ne govorim o manjših udeležencih, kakršni so grof de Guichard ... preglednik državnih financ Deaylant de Saint-Marcelin in drugi ... • »Torej... € »Iz tedanjih listin izhaja, da je bil moj praded, markiz de Villerov eden tistih, ki jim je prišel glas o zaroti do ušes in so zaradi tega svarili Concinija, naj usodnega jutra ne hodi z doma ... Toda Italijan jih ni hotel poslušati, ker je menil, da bi se s tem pokazal za strahopetca, in je s svojim oboroženim spremstvom, ki mu, kakor veste, ni nič pomagalo, odpravil v Louvre — « »Zdi se mi. da so Concinija umorili pred vrati Bourbonske palače ... « »Malce više ... na lesenem mostiču . . . Ko mu je stotnik Vitrv naznanil, da ima zoper njega zaporni nalog s kraljevim podpisom, je Concini prijeJ za meč. Ta kretnja ga je pornibila. Nekateri izmed zarotnikov, ki so obdajali Vitrvja. so mislili, da se hoče maršal upreti, ali so pa vsaj storili takisto... •»kratka, pet samokresov ie počilo.. . Concini se je rgrudil mrtev... in pri tisti priči so mu pobrali vse dragotine, kar jih je imel na sebi. Samo meč so od- nesli kralju. V ročnik tega meča je bil vdelan bri-liant, ki so ga že takrat cenili petdeset tisoč pia-