Razvoj akcijskega raziskovanja na temeljnih postavkah kvalitativne metodologije Jasna Mažgon Mojima Nini in Cřtu akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 1 1 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 Jasna Mažgon Razvoj akcijskega raziskovanja na temeljnih postavkah kvalitativne metodologije Razprave Filozofske fakultete Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Recenzenta: Boris Kožuh in Zdenko Medveš Lektorica: Alenka Kozinc Tehnična urednica: Jadranka Šumi Oblikovanje zbirke: Ranko Novak Grafiþna priprava: Studio Signum Prva e-izdaja Ljubljana, 2020 Publikacijo je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603801 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=29841411 ISBN 978-961-06-0380-1 (pdf) akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 2 2 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 Jasna Mažgon Razvoj akcijskega raziskovanja na temeljnih postavkah kvalitativne metodologije Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Ljubljana 2020 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 3 3 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 4 4 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 KAZALO PREDGOVOR .................................................................................................................. 9 UVODNA OPREDELITEV POJMOV IN HISTORIAT PROBLEMA ..........................11 I. UTEMELJITEV EMPIRIýNO-ANALITIýNE KVANTITATIVNE METODOLOGIJE ..................................................................................................... 17 1.1 Osnovne postavke pozitivizma ............................................................................ 17 1.2 Naþelo vrednotne nevtralnosti ............................................................................. 19 1.3 Kritiþni racionalizem ........................................................................................... 21 1.3.1 Razumevanje znanosti in metoda ............................................................... 22 1.3.2 Teorije in hipoteze ter njihovo preskušanje in podkrepljevanje ................ 23 1.4 Pedagoško raziskovanje, utemeljeno na pozitivistiþni in kritiþno racionalistiþni metodologiji ................................................................................. 25 1.5 Spor okoli pozitivizma ......................................................................................... 28 1.5.1 Historiat problema ..................................................................................... 28 1.5.2 Objektivnost kot ‘mitološki relikt’ pozitivistov ......................................... 29 1.5.3 Odnos subjekt – objekt ............................................................................... 29 1.5.4 Zavraþanje postulata vrednotne nevtralnosti ............................................. 30 1.5.5 Primat metode ............................................................................................ 31 Zakljuþek .................................................................................................................... 32 II. OPREDELITEV PARADIGMATSKEGA RELATIVIZMA IN NJEGOV POMEN ZA METODOLOGIJO AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA ........................ 35 2.1 Preseganje obdobja nasprotij med paradigmami ................................................. 35 2.1.1 Teza o nekompatibilnosti paradigem ......................................................... 35 2.1.2 Teza o kompatibilnosti ............................................................................... 40 2.2 Paradigmatski relativizem kot nova paradigma ................................................... 44 2.2.1 Primat predmeta raziskovanja in raziskovalnih vprašanj ........................... 44 2.2.2 Relativizem kot paradigma neizkljuþevanja .............................................. 45 2.3 Od monometod h kombiniranim raziskovalnim pristopom ................................. 47 2.3.1 Evolucijski razvoj od monometod do kombiniranih metod ....................... 47 2.3.2 Taksonomija raziskav z razliþnimi metodološkimi pristopi ...................... 50 2.3.3 Uporabnost multimetodoloških pristopov v akcijskih raziskavah ............. 56 2.4 Kriteriji kvalitete kvalitativnega raziskovanja ..................................................... 57 5 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 5 5 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 2.4.1 Prenosljivost ‘klasiþnih’ kriterijev kvalitete v kvalitativno raziskovanje .. 58 2.4.2 Oblikovanje osrednjih kriterijev za vrednotenje kvalitativnega raziskovanja ............................................................................................... 62 Zakljuþek .................................................................................................................... 65 III. KONFRONTACIJA RAZLIýNIH KONCEPTOV AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA IN VPLIV PARADIGMATSKEGA RELATIVIZMA NA OBLIKOVANJE AKCIJSKE RAZISKOVALNE METODOLOGIJE ................ 67 3.1 Lewinovo razumevanje akcijskega raziskovanja ................................................ 67 3.2 Nova paradigma družboslovnih znanosti ............................................................ 70 3.2.1 Odnos med teorijo in prakso v znanstvenem raziskovanju ........................ 70 3.2.2 Znanost in življenjska praksa ..................................................................... 72 3.3 Moserjev poskus oblikovanja nove paradigme družboslovnih znanosti ............. 73 3.3.1 Opiranje na Kuhnovo teorijo menjave paradigem ..................................... 73 3.3.2 Diskurz kot temeljna instanca koncepta akcijskega raziskovanja ............. 77 3.3.3 Skicirani diskurz ........................................................................................ 80 Zakljuþek .................................................................................................................... 84 3.4 Drugi poskusi utemeljitve akcijskega raziskovanja kot družbene akcije ............ 86 3.4.1 Poudarjanje družbenopolitiþnih ciljev pri razvoju strategije akcijskega raziskovanja ............................................................................. 86 3.4.2 Sooþenje akcijskega raziskovanja z dvema temeljnima znanstvenoteoretiþnima pozicijama (kritiþnim racionalizmom in kritiþno teorijo) .......................................................................................... 89 3.4.3 Trije splošni principi akcijskega raziskovanja ........................................... 93 Zakljuþek .................................................................................................................... 95 3.5 Akcijsko raziskovanje kot poskus politizacije znanosti ...................................... 96 3.5.1 Politiþni moment v znanosti ....................................................................... 96 3.5.2 Relevantnost spoznanj v praksi akcijskega raziskovanja ........................... 98 Zakljuþek .................................................................................................................. 101 3.6 Klafkijev poskus združitve metodoloških principov tradicionalne empiriþne znanosti in koncepta akcijskega raziskovanja .................................. 102 3.7 Akcijsko raziskovanje kot proces spreminjanja prakse ..................................... 106 3.7.1 Participativno akcijsko raziskovanje in povezanost s prakso .................. 108 3.7.2 Izziv družbenih sprememb ........................................................................112 3.7.3 Akcijsko raziskovanje kot inovativen in kreativen pristop k praksi .........115 Zakljuþek .................................................................................................................. 120 IV. VPRAŠANJE GENERALIZACIJE KOT TEMELJNI METODOLOŠKI PROBLEM AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA ....................................................... 123 4.1 Disput med zagovorniki empiriþno-analitiþnega in akcijskega raziskovanja ... 123 4.2 Je akcijsko raziskovanje po naravi teoretiþno? .................................................. 125 4.3 Problemi uþiteljev raziskovalcev pri posploševanju rezultatov lastnih akcijskih raziskav .............................................................................................. 130 4.4 Neposredna praktiþna uporabnost znanstvenih teorij ........................................ 135 4.5 Predmetno zasnovana teorija (grounded theory) ............................................... 140 4.5.1 Viri idej predmetno zasnovane teorije ..................................................... 141 6 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 6 6 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 4.5.2 Tvorba teorije po induktivni poti na temelju kvalitativnih podatkov ...... 145 4.5.3 Temeljna informativna vprašanja predmetno zasnovane teorije .............. 148 4.5.4 Postopki kodiranja ................................................................................... 153 4.5.5.1 Odprto kodiranje .......................................................................... 154 4.5.5.2 Osno (aksialno) kodiranje ............................................................ 157 4.5.5.3 Selektivno kodiranje .................................................................... 159 4.5.6 Oblikovanje teorije ................................................................................... 159 4.6 Od akcije k teoriji in nazaj k akciji .................................................................... 162 Zakljuþek .................................................................................................................. 166 V. SKLEPNE MISLI ..................................................................................................... 167 5.1 Kvantitativno versus kvalitativno (in znotraj tega akcijsko) ............................. 167 5.2 Koliko je paradigmatski relativizem vplival na metodologijo akcijskega raziskovanja ....................................................................................................... 170 Zakljuþek .................................................................................................................. 174 LITERATURA .............................................................................................................. 177 POVZETEK .................................................................................................................. 183 SUMMARY .................................................................................................................. 185 IMENSKO IN STVARNO KAZALO .......................................................................... 187 7 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 7 7 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 8 8 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 Predgovor PREDGOVOR Knjiga z naslovom Razvoj akcijskega raziskovanja na temeljnih postavkah kvalitativne metodologije obravnava teoretska izhodišþa raziskovalnega pristopa, ki ga zaradi mnogih skupnih znaþilnosti veþina avtorjev doma in v tujini obravnava pod skupnim imenom ‘kvalitativna paradigma’. Osrednji namen knjige je raziskati eno od metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer razvoj akcijskega raziskovalnega pristopa. Ta pristop se še posebej uveljavlja na podroþju vzgoje in izobraževanja kot ena od raziskovalnih metod, ki je blizu polju prakse in po njej praktiki tudi vse bolj posegajo, še posebej, ko se lotevajo reševanja problemov in nevralgiþnih toþk svoje vsakodnevne prakse. Osrednje vprašanje, ki ga obravnava priþujoþe delo, je, kako delovanje iz polja akcije pripeljati v polje raziskovanja. V uvodnih poglavjih se lotevamo vprašanja utemeljevanja empiriþno analitiþne kvantitativne metodologije na osnovnih postavkah pozitivizma, v nadaljevanju pa razvijamo metodološko in ideološko kritiko pozitivistiþnega pristopa v raziskovanju, þemur sledi izpeljava teze o kompatibilnosti med kvalitativno in kvantitativno paradigmo in paradigmatskem relativizmu. Eden glavnih oþitkov kvalitativnemu raziskovanju je, da rezultati tovrstnih raziskav ne prispevajo k oblikovanju splošno veljavnih teoretiþnih konceptov, temveþ so lokalno vezani. Temu oþitku akcijski raziskovalci ugovarjajo z utemeljitvijo, da kvalitativno raziskovanje izhaja iz drugaþnih paradigmatskih predpostavk kot kvantitativno, zato je tudi vprašanje posplošljivosti potrebno nasloviti drugaþe, in sicer v luþi prenosa izkušenj dobre prakse. Zaradi tega smo poseben poudarek namenili vprašanju posplošljivosti rezultatov pridobljenih v kvalitativnih, torej tudi akcijskih raziskavah. Spoznanja, ki jih knjiga prinaša, so povezana s sodobnimi raziskovalnimi pristopi, ki vkljuþujejo naþelo metodološke triangulacije in bodo koristila vsem, ki se lotevajo raziskovalnega dela na celotni vertikali vzgojnoizobraževalnega sistema. 9 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 9 9 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 10 10 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 Uvodna opredelitev pojmov in historiat problema UVODNA OPREDELITEV POJMOV IN HISTORIAT PROBLEMA Dvajseto stoletje je pomenilo za razvoj družboslovnih znanosti enormen napredek, ki je bil zaznamovan s temeljnimi premiki v razmišljanju o znanosti in védenju nasploh. Soo- þale so se tri glavne, metodološko, epistemološko in ontološko razliþne pozicije, in sicer pozitivistiþna in (kot njegova naslednica) postpozitivistiþna, kritiþno-teoretiþna in konstruktivistiþna. Znotraj tega razvoja so se oblikovali novi pristopi, ki so pogosto vklju- þevali rekontekstualizacijo in rekonstrukcijo obstojeþih paradigmatskih predpostavk. Do nasprotij med obstojeþimi paradigmami in do formiranja novih konceptov je prihajalo predvsem ob poskusih utemeljevanja družboslovnih znanosti na enem enotnem jedru, bodisi metodološkem, epistemološkem ali/in ontološkem. V tej razpravi nas bo zanimalo predvsem, kako se je metodologija, razumljena kot sistematiþna uporaba razliþnih racionalnih in proceduralnih principov in procesov, ki vodijo znanstveno raziskovanje, na neki naþin ‘decentralizirala’, zamenjala niz obligatornih pravil s procesom znanstvenega raziskovanja, v katerem razliþne kognitivne prakse, paradigme in procesi igrajo pomembno vlogo. Feyerabendov slogan ‘vse gre’ (everything goes) predstavlja tipiþen izraz te relativizacije metodologije. Znotraj vseh teh premikov v raziskovalnih praksah na podroþju družboslovja in humanistike, bomo poseben poudarek namenili razvoju akcijskega raziskovanja, ki je v svojem formiranju prešlo mnoge faze. Od zaþetkov njegovega uveljavljanja pa vse do danes najdemo številne razprave in publikacije, ki opisujejo pot njegove uveljavitve kot znanstvenega naþina spoznavanja, predvsem pa spreminjanja obstojeþe družbene stvarnosti. V tridesetih in štiridesetih letih tega stoletja je Ameriþan K. Lewin izvedel prve raziskave, ki jih je sam poimenoval akcijske; svoj raziskovalni pristop je sicer še vedno umešþal med klasiþne tj. pozitivistiþne logike raziskovanja (Adam, 1982, str. 200), vendar pomeni bistveno prelomnico v Lewinovem delovanju njegova temeljna misel: »Raziskovanje, ki ne proizvede niþ drugega kot knjige, ne zadostuje« (Lewin, 1953, str. 280). S tem stav-kom poda temeljno kritiko takratne prevladujoþe empiriþno-analitiþne metodologije, ki se ukvarja z vprašanjem, kako se lahko koncipirajo najbolj splošno veljavne zakonitosti, ki se potrjujejo v pravilnih napovedih doloþenih dogodkov ob poznavanju doloþenih pogojev. Pri empiriþno-analitiþni metodologiji gre torej za þimbolj objektivno spoznavanje dejstev, 11 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 11 11 4.12.2008 12:47:08 12:47:08 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja stvari, kakršne v smislu pozitivistiþne tradicije same na sebi so, ne da bi z raziskovanjem vanje naþrtno posegali in jih na kakršenkoli naþin spreminjali. Metodologija, ki jo imenujemo tradicionalna, empiriþno-analitiþna ali kvantitativna (termina ‘tradicionalna’ metodologija ali znanost se je posluževala veþina avtorjev, ki smo jih obravnavali v tej razpravi. Mednje sodijo tako tisti, ki so se predstavljali kot zagovorniki akcijskega, kot tisti, ki so zagovarjali empiriþno-analitiþno raziskovanje.), ima svoje za- þetke v pozitivizmu s konca 19. stoletja, ki je bilo zaznamovano s hitrim razvojem predvsem naravoslovnih, s precejšnjim zamikom pa tudi družboslovnih in humanistiþnih znanosti. Takšen hiter razvoj znanosti je bil posledica razsvetljenskih idej 18. stol., v katerih je prevladoval na novo vzpostavljen odnos þloveka do samega sebe in narave, ki je postala predmet þlovekove raziskovalne dejavnosti. Novoveška znanost je utemeljena na analizi in eksperimentu. Kavzalnost postane temeljni princip novoveške znanosti, metoda, ki to kavzalnost lahko upraviþi, pa je eksperiment. Za njegovo uporabo si zaþnejo prizadevati tudi duhoslovne znanosti, z željo in namenom, da se potrdijo v svoji znanstvenosti. Primer takšne težnje po absolutnem priseganju na empiriþno metodologijo sreþamo pri psihologiji, ki svoje raziskovalne metode v nekem trenutku zvede zgolj na eksperimen-tiranje, kar pa ima velik vpliv na razvoj pedagogike kot znanosti, kajti eksperiment kot raziskovalna metoda se zaþne z velikimi priþakovanji in vero v moþ in uþinkovitost te metode uporabljati tudi na pedagoškem podroþju. To seveda ne ostane brez posledic, saj mnogi pedagogi atribut znanstvenosti odsihmal pridajajo le tistim izsledkom s pedagoške-ga podroþja, ki so utemeljeni z eksperimentalnimi raziskavami. Novo nastala eksperimentalna pedagogika je svojo kritiko uperila predvsem na hermenevtiþno usmerjenost »stare« pedagogike. Pozitivizem je tako postal dominantna teoretiþno-metodološka osnova vseh humanistiþnih in družboslovnih znanosti 19. stoletja. Moþan vpliv na razvoj empiriþne metodologije je imel kritiþni racionalizem K. R. Popperja, ki je zagovarjal tezo o neodvisnem obstoju materialnega sveta od zavesti ljudi ali spoznavne dejavnosti ljudi in možnost objektivnega spoznanja stvarnosti v znanstvenih teorijah. Ta teza kaže na Popperjevo pozitivistiþno naravnanost, þeravno se sam ne deklarira kot pozitivist in je v doloþenih pogledih tudi hud kritik pozitivizma. Prevladujoþe pozitivistiþno, na empiriji zasnovano razumevanje znanosti, je vzbudilo ostre kritike. Poglavitna dilema, ki se je pojavila znotraj družboslovnih in fi lozofskih razprav, je bila, ali je vprašanje odnosa med þlovekom in družbo res tako enoznaþno in enostavno, kot ga jemljejo pozitivisti, ali pa je ta odnos vendarle bolj kompleksen in težje doumljiv. Razprave na to temo so se odvijale predvsem v krogu nemških sociologov in fi lozofov v šestdesetih letih, ki jih poznamo pod skupnim imenom »spor okoli pozitivizma« (Positivismusstreit). Kontroverza je potekala na relaciji med kritiþnim racionalizmom K.R. Popperja in H. Alberta in kritiþno teorijo, katere zagovornika v teh razpravah sta bila W.T. Adorno in J. Habermas. Spor okoli pozitivizma je vplival daleþ preko meja sociologije in fi lozofi je, pravzaprav je postal temeljno teoretiþno izhodišþe celotnega družboslovja in humanistike, tako da predstavlja tudi prelomnico v teoretiþnem utemeljevanju akcijskega raziskovanja na evropskih tleh. Nekateri avtorji diskusijo okoli akcijskega raziskovanja interpretirajo kot nadaljevanje spora okoli pozitivizma (Heinze/ Müller/ Stickelmann/ Zinnecker, 1975). 12 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 12 12 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Uvodna opredelitev pojmov in historiat problema Obdobje nasprotij med paradigmami je zaznamovalo celotno obdobje druge polovice 20.stol., ko so se razvijali kvalitativni raziskovalni pristopi (med njimi tudi akcijsko raziskovanje) kot opozicija kvantitativnemu raziskovanju in je puristiþna pozicija enih in drugih narekovala nezdružljivost obeh metodologij. Postopoma je bilo to obdobje vendarle preseženo in predvsem raziskovalci praktiki so sprejeli bolj pragmatiþno stališþe, v smislu tega, da predmet raziskovanja doloþa metodo in ne obratno. Odprla se je pot za paradigmatski relativizem, ki poskuša pastem uporabe kombiniranih modelov raziskav uiti predvsem z opiranjem na standarde in kriterije kvalitete kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Tudi akcijski raziskovalci se niso mogli (in hoteli) izogniti debatam o kombiniranju kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. S konfrontacijo razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja bomo poskušali analizirati, kako so se ti koncepti pri svojem utemeljevanju sprva postavljali na pozicije puristiþnih zagovornikov ene paradigme (predvsem kritiþne teorije in konstruktivizma), sþasoma, na podlagi bolj pragmatistiþne pozicije, pa so svoje mesto znotraj akcijske metodologije našle tudi kvantitativne metode. Najbolj ekskluzivistiþno se je na kritiþno teorijo frankfurtske šole pri utemeljevanju akcijskega raziskovanja oprl H. Moser (Moser, 1975, 1976, 1978), ki poskuša akcijsko raziskovanje razviti kot novo paradigmo, pri tem pa se opira na Kuhnovo razumevanje nastanka novih paradigmatskih konceptov. Moser uvede tudi novo instanco znanosti in sicer diskurz. Namreþ: instanca naravoslovnih in s tem klasiþnih družboslovnih znanosti, ki so v prizadevanju po metodološki enotnosti prevzele paradigmo naravoslovja, je eksperiment, ki s strogim upoštevanjem metodoloških standardov privede do formuliranja zakonov posplošitve prouþevanih empiriþnih podatkov. Instanca akcijskega raziskovanja je diskurz, ki je po Moserju v smislu kritiþne teorije konec koncev instanca vseh družboslovnih znanosti (Moser, 1978). Poglavitna ideja kritiþne teorije družbe je spoznavanje in spreminjanje gospostvenih razmerij, ki vladajo v družbi, pri þemer pa naj bi igrala znanost, utemeljena na novih paradigmatskih konceptih, pomembno vlogo, kajti obstojeþa znanost, utemeljena na pozitivizmu in empiriji »teži k temu, da podpira dani status quo; ona legitimira obstojeþo prakso s tem, ko ji dovaja svoje znanje, s katerim je povezan predikat znanstvenosti, ne da bi še naprej skrbela za to, kaj se s tem znanjem dogaja. Pozitivistiþna znanost izstavlja tako rekoþ bianko þek, ki ga nosilci odloþitev lahko izpolnijo s poljubnimi vsotami« (Moser, 1975, str. 103). V enem svojih zadnjih del Moser (Moser, 1995) sicer prizna, da je poskus konceptualizacije akcijskega raziskovanja kot samostojne paradigme spodletel, vendar je opozoril na bistvene slabosti empiriþno-analitiþne metodologije, predvsem kar zadeva odnos subjekta do prouþevanega predmeta (objekta, ki ga v družboslovnem raziskovanju predstavljajo družbene skupine in posamezniki), ki naj bi se prav z diskurzom emancipiral in postal enakovreden partner v raziskovanju. Pri svojem uveljavljanju je akcijsko raziskovanje od samih zaþetkov naletelo na ostre kritike, predvsem seveda od zagovornikov tradicionalne, kvantitativne metodologije. Oþitali 13 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 13 13 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja so mu predvsem neznanstvenost. Zakaj? S svojim konceptom in naravo raziskovanja akcijski raziskovalci niso zadostili osnovnim postulatom klasiþne metodologije: zahtevi po neodvisnosti subjekta in objekta raziskovanja, da se pri projektih akcijskega raziskovanja ne potrjujejo vnaprej postavljene hipoteze, da gre pri akcijskem raziskovanju za prouþevanje posameznih primerov, kar onemogoþa generalizacijo, in da v njegovem okviru ni mogoþe zadostiti kriterijem objektivnosti, zanesljivosti in validnosti. Ta moþan pritisk in upor zagovornikov tradicionalne empiriþne metodologije tudi na podroþju pedagogike pravzaprav niti ni tako nenavaden: ali ni ravno uvajanje in uporaba eksaktnih metod prispevala h konstituiranju pedagogike kot znanosti in k njenemu »osvobajanju« izpod okrilja drugih znanosti, npr. psihologije, sociologije in fi lozofi je? Zagovorniki akcijskega raziskovanja so na te kritike odgovarjali predvsem s stališþa, da je tradicionalna empiriþna metodologija zatajila pri bistvenem momentu in sicer pri spreminjanju prouþevane situacije. Takih ugovorov najdemo med pedagogi kar precej (Heinze idr., 1975, Klafki 1973, Wellenreuther 1976), kajti prav reformatorji šolstva so od rezultatov empiriþno-analitiþnih raziskav zaman priþakovali ustreznih rešitev. Niþ nenavadnega ni torej bilo navdušenje raziskovalcev, predvsem pa praktikov, nad akcijskim raziskovanjem, katerega težnja je bila povezava teorije s prakso in spreminjanje le-te v njenih najbolj nevralgiþnih toþkah. Vendar se metodologija akcijskega raziskovanja ni mogla ogniti enemu od bistvenih vpra- šanj, in sicer, ali je to, kar akcijski raziskovalec poþne, znanstveno utemeljeno delovanje, ali gre zgolj za akcijo, ki je je npr. v šolski sferi tako na pretek, kajti vsak dober uþitelj naj bi zasledoval cilj izboljševanja lastne prakse. V þem je torej ta kvalitativni preskok od akcije k raziskovanju? Odgovor na to vprašanje smo iskali v sistematiþnosti raziskovalnega procesa, možnostih posploševanja dobljenih rezultatov in tvorbi znanstvenih stavkov, torej teorije. Akcijsko raziskovanje namreþ nikakor ni ateoretiþno ali sovražno do teorije, ampak se je praktikom odprl nov dostop do teorij, še bolj pa do teoretiziranja, ki ima za praktiþne probleme kljuþno funkcijo. Obenem se je pa seveda spremenil pogled na teorijo. Teorije in njenega posredovanja ne razumemo veþ kot vrednost samo na sebi, ampak na interaktivni naþin. Pri teoriji ni odloþilna samo njena znanstvena kvaliteta, ampak tudi situacija, v kateri se nahaja domnevni prejemnik in kategorije, s katerimi le-ta razpolaga. Akcijsko raziskovanje je usmerjeno k formiranju lokalnih, kontekstualno vezanih teorij in kot tako lahko najde veliko primerjav s konceptom metodologije predmetno zasnovane teorije, ki smo jo podrobneje analizirali ravno zaradi možnosti, ki jih daje pri tvorbi ‘malih’, kontekstualno vezanih teorij. Akcijsko raziskovanje danes nekateri znanstveniki uvršþajo med kvantitativne, drugi med kvalitativne metode, tretji pa v njem vidijo kombinacijo obeh metodoloških paradigem. Res je, da je akcijsko raziskovanje kot del aplikativne metodologije danes priznano in uporabljano kot posebna metoda, vendar so se razprave o teoretiþni utemeljitvi umaknile njegovi praktiþni vrednosti. Tako najdemo danes npr. v Avstraliji, pod vodstvom S. Kemmisa in v Angliji, pod vodstvom J. Elliota, skupine znanstvenikov, ki se ukvarjajo s konceptom akcijskega raziskovanja, še bolj neposredno povezanega s prakso, predvsem pri delu z uþitelji kot raziskovalci. Pri tem bolj pragmatiþnem stališþu gre v principu za oblike »raziskovalnega uþenja«, kar še podþrtuje oddaljevanje od akademske znanstvenosti, ki 14 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 14 14 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Uvodna opredelitev pojmov in historiat problema praktikom pogosto vsiljuje svoje koncepte, namesto da bi razvijala refl eksivne procese iz same prakse (Moser, 1995). V priþujoþi razpravi bomo poskušali tu opisan razvoj in teoretiþno utemeljitev akcijskega raziskovanja podrobneje analizirati, kajti temeljna vprašanja, ki so se pojavljala pri njegovem uvajanju, še vedno sreþujemo kot nasprotje kvalitativne in kvantitativne paradigme družboslovnega raziskovanja. Tako bomo tudi odgovorili na naše temeljno raziskovalno vprašanje, in sicer, kako so na metodologijo akcijskega raziskovanja vplivali procesi kon-stituiranja novih paradigmatskih konceptov in v þem je vloga in pomen predvsem paradigmatskega relativizma pri oblikovanju metodologije akcijskega raziskovanja. 15 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 15 15 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 16 16 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije I. UTEMELJITEV EMPIRIýNO-ANALITIýNE KVANTITATIVNE METODOLOGIJE 1.1 OSNOVNE POSTAVKE POZITIVIZMA V tem poglavju bomo poskušali predstaviti temeljne znaþilnosti in postavke pozitivistiþne misli, da bi laže razumeli kritiko pozitivistiþnega razumevanja predmeta in metode raziskovanja, ki se je izostrila v sporu okoli pozitivizma v šestdesetih letih na nemških tleh. S pojmom pozitivizem oznaþujemo doloþeno fi lozofsko smer, ki zadeva þlovekovo védenje in priznava za osnovno spoznanje le to, kar nam je dano v ‘izkušnji’, le pozitivna dejstva (Kolakowski, 1972). Predstavlja skupek pravil in kriterijev vrednotenja þloveškega spoznanja; govori o tem, katere vsebine, ki jih zajemamo s svojimi izjavami, si zaslužijo, da jih imenujemo védenje oziroma podaja normative o razlikah med tem, po katerem predmetu se lahko sprašujemo in po katerem se razumno ne moremo spraševati. A. Comte je pozitivizem pretvoril v fi lozofsko in metodološko osnovo vseh humanistiþnih in družboslovnih znanosti. Splošna težnja, da se družboslovne in humanistiþne znanosti loþijo od fi lozofi je, da se konstituirajo kot samostojne znanosti, je vodila k temu, da so se te znanosti približevale že takrat zelo razvitim naravoslovnim vedam. Vprašanje, ki so si ga zastavljali, je bilo: kako te znanosti ‘znanstveno zasnovati’, kako jih narediti znanstvene, kako jih povzdigniti na raven znanstvenosti in eksaktnosti naravoslovja, kako spoznanja v družboslovnih vedah narediti zanesljiva, toþna, precizna, merljiva in objektivna, kako v družboslovju odkrivati zakone, ki bi imeli isto veljavo kot zakoni v naravoslovnih vedah. Z izvori in razvojem pozitivistiþne misli se je v svojem delu Filozofi ja pozitivizma ukvarjal poljski fi lozof Leszek Kolakowski, ki navaja celovit pregled temeljnih znaþilnosti in glavnih predstavnikov te smeri. Pri predstavitvi osnovnih pozitivistiþnih postavk se bomo zato opirali predvsem na njegovo delo. Pozitivizem je v svojem razvoju prešel veþ faz in vsaka je k njegovi ideji dodala nekaj novega in nekaj odvzela, vendar lahko govorimo o vsaj štirih regulativih, ki so vsem fazam pozitivistiþne misli skupni. Prvo naþelo, ki ga je potrebno omeniti, je ti. fenomenološki regulativ, ki ga je možno na kratko formulirati takole: ni realne meje med bistvom in pojavom. S tem je ukinjena 17 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 17 17 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja predpostavka, da so pojavi samo naþini reprezentiranja neke stvarnosti, ki se z navadnim spoznanjem ne more neposredno spojiti. Zahteva pozitivistov je, da se takšno razmejevanje na podroþju védenja odstrani. Imamo pravico, da registriramo to, kar se dejansko pojavlja v izkušnji, medtem ko si vsako mišljenje, ki zadeva nekakšno ‘skrivno’ bistvo, katerega obstoj se ne izkazuje z izkustveno pojavnostjo, ne zasluži zaupanja. Gre torej za odstranjevanje vprašanj, ki zadevajo razlago pojavov s prisotnostjo takšnih ‘skrivnih’ bistev, ki se v principu ne dajo odkriti s sredstvi, s katerimi razpolaga þlovek (Kolakowski, 1972, str. 31–33). Drugi je nominalistiþni regulativ in pomeni omejitev predpostavke, da bi kakršnemu-koli znanju, ki je formulirano z obþimi termini, v realnosti ustrezalo karkoli drugega kot posamezni konkretni predmeti. Nominalisti so trdili, da lahko obstoj þesarkoli priznamo šele takrat, ko nas izkustvo v to prisili. Ugovor pozitivistov je bil, da naše znanje zahteva neprestano uporabo pojmovnega aparata, ki vsebuje doloþena idealna stanja, ki se v empiriþnem svetu ne morejo uresniþiti. Glede na te idealne situacije (stanja) in njihove znaþilnosti nam postajajo vse bolj razumljive realne situacije, ki so idealnim bolj ali manj podobne. Svet, ki ga poznamo, predstavlja skupek posameznih dejstev (faktov), ki jih þutno zaznavamo. Znanost je usmerjena v urejanje in klasifi ciranje teh dejstev in zaradi težnje po urejanju postaja resniþna znanost, kar pomeni nekaj, kar je možno praktiþno izkoristiti in kar omogoþa predvidevanje prihodnjih dogodkov na osnovi preteklih. V teh sistemih, ki urejajo dejstva, so vsebovani vsi naši abstraktni pojmi in celotna idealizacija narave. Zaradi njih smo zmožni, da svojemu izkustvu damo edinstveno in neprotislovno obliko, oþišþeno sluþajnih odstopanj in deformacij, ki jih vsebuje vsako posamezno dejstvo (prav tam, str. 33–36) Pozitivistiþna fi lozofi ja je predpostavljala, da predstavlja znanost klasifi kacijo dejstev, ki jim vsebinsko niþesar ne dodaja. Tako imenovane generalizacije ali pojasnjevalne interpretacije nimajo samostojne spoznavne funkcije, ampak igrajo vlogo simbolnih zapisov za stvarna izkustva. Tisti elementi našega opisa sveta, ki jih ne moremo opazovati, pripadajo sferi jezika. Opisujemo to, kar je ‘dano’ s pomoþjo jezikovnih sredstev, ki oznaþujejo nekaj, kar pravzaprav ni ‘dano’, ampak predstavlja nekakšno skrito notranjo strukturo pojava. Vendar pa , kar koli že trdimo o svetu, ki ga ne moremo opazovati, še ne pomeni, da mu pripisujemo doloþene lastnosti; gre za to, da sami sebi enostavno ustvarjamo ugo-dnejši naþin opisa, ki nam omogoþa, da izkustvo boljše shematiziramo. To, kar je ‘dano’, oziroma to, kar je ‘pozitivno’, predstavlja edino resniþno vsebino znanosti – vse ostalo je zgolj instrument komuniciranja in pomnjenja empiriþne zgradbe; znanost ne more odkriti nikakršne razlike med tem, kar je ‘dano’ in ‘bistvom stvari’ (prav tam, str. 190–197). Tretji regulativ nasprotuje veri v možnost spoznanja vrednotnih sodb in normativnih izjav. Izkustvo ne vsebuje kvalitete dogajanj, stvari in þloveškega obnašanja, kot je npr. plemenit, nizek, podel, dober, zli, lep ipd. Ravno tako nas nobena izkušnja s kakršnokoli operacijo ne more prisiliti, da sprejmemo izjave, ki vsebujejo ukaze ali prepovedi, da je nekaj treba narediti ali se neþesa vzdržati. Jasno je, da je glede na cilj, ki si ga þlovek postavi, možno dokazati sodbe, ki govorijo o uþinkovitosti uporabljenih sredstev za uresniþitev tega cilja; ocene te vrste imajo tehnološki znaþaj in podležejo kvalifi kaciji glede na resnico in laž, þe govorijo o tem, katera sredstva so ali niso uþinkovita glede na 18 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 18 18 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije zaželen rezultat. Nemogoþe pa je predpostaviti, da se katerakoli druga afi rmacija vrednot, ki jih priznavamo zaradi njih samih in ne z ozirom na nekaj drugega, lahko upraviþi z izkustvenimi dejstvi (prav tam, str. 36–37). Imamo torej pravico, da izražamo mišljenje, s katerim vrednotimo svet, vendar nimamo pravice do predpostavke, da ima to mišljenje kakršnokoli znanstveno osnovo ali sploh neke druge razloge, razen naše svobodne izbire. Podrobneje se bomo naþelu vrednotne nevtralnosti posvetili v naslednjem podpoglavju. Kot þetrti regulativ v ideji pozitivizma velja vera v principialno enotnost znanstvene me- tode, ki zagovarja prepriþanje, da so vsi naþini pridobivanja znanja naþelno enaki na vseh podroþjih izkustva, kot so enake tudi glavne etape obdelave izkustva s teoretiþno refl eksijo. Predvsem predstavniki logiþnega empirizma so verjeli v principialno metodološko enotnost znanosti in trdili, da so razlike, ki še vedno obstajajo na poti pridobivanja znanja med razliþnimi znanostmi – predvsem gre tu za razliko med naravoslovnimi in humanistiþnimi vedami – samo rezultat nedozorelosti humanistiþnega znanja, ki pa se vendarle s þasom približuje modelu naravoslovnih znanosti (prav tam, str. 221–227). S temi štirimi predpostavkami je fi lozofi ja pozitivizma razvila široko problematiko, ki je prodrla na vsa podroþja þloveškega spoznanja. Pozitivizem je v vsej svoji zgodovini usmerjal svoje ostre polemike proti metafi ziþnemu razumevanju sveta, torej proti vsem poskusom, da bi þlovekovo znanje temeljilo na neþem, kar je zunaj meja izkušnje. 1.2 NAýELO VREDNOTNE NEVTRALNOSTI Nemškega sociologa Maxa Webra prištevamo med prve zagovornike naþela vrednotne nevtralnosti. Ustvarjal je zlasti na podroþju teoretiþne metodologije družbenih znanosti, sociologije religije in kulture ter prouþevanja birokracije. Vrednotno nevtralnost znanosti je Weber razumel kot koncept, naravnan proti družbenim in idejnim gibanjem na zaþetku 20. stol., kot so bila feminizem, socialni darvinizem in socialna demokracija, ki so pridobivala politiþno moþ. »Kljuþno Webrovo prepriþanje je, da je spoj med znanjem in vrednotami za znanstveno objektivnost nujno negativen. Iz tega sledi njegova ugotovitev, da mešanje vzroþne in vrednotne razlage ogroža znanost« (Kirn, 1988, str. XXVI, podþrtala J. M). Pri kritiki pozitivistiþno-empiriþne metodologije se zdi naþelo vrednotne nevtralnosti najbolj sporno. Na kratko bi ga lahko predstavili s temi glavnimi znaþilnostmi (Lochner, 1968): 1. Znanost ne more sama vzpostaviti nikakršnih veljavnih vrednot; 2. Na vprašanje, kaj naj bi þlovek storil, ne more znanost podati nikakršnega odgovora; 3. Znanost ne more biti pristranska nasproti razliþnim vrednotnim opredelitvam, ki vladajo v svetu. Lahko sicer pokaže ljudem, da obstaja boj med razliþnimi vrednotnimi opredelitvami. Toda, kako naj þlovek ukrepa, katere vrednote naj sprejme, se z znanstvenimi metodami ne da doloþiti. Vrednotna nevtralnost v empiriþno-analitiþni znanstveni teoriji pomeni torej zavzemanje za vrednote znanstvenosti in zavraþanje kakršnihkoli zunaj znanstvenih vrednotnih povezav. 19 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 19 19 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Zahteva po vrednotni nevtralnosti je utemeljena z dvema argumentoma: z logiþnim in z argumentom, ki je vezan na znanstveno prakso. Logiþna utemeljitev dokazuje, da norme in vrednote ne morejo biti izpeljane iz stvarnih izjav o dejstvih. Ali povedano drugaþe: »Stavki deskriptivnega jezika se ne dajo prevesti v stavke preskriptivnega jezika« (Hartmann/Jourdan, 1987, str. 49). Odloþitve, da je nekaj npr. dobro ali slabo, niso empiriþno niti resniþne niti napaþne. Lahko jih samo sprejmemo ali zavrnemo. Znanost odkriva to, ‘kar je’, torej pozitivna dejstva, iz tega pa ni mogoþe izvesti tega, kar naj bi bilo ali pa bi moralo biti. Enako velja za nasprotno: iz tega, kar naj bi bilo, ni mogoþe dobiti pozitivnega, objektivnega znanja o tem, kar obstaja. Drugi argument, ki se povezuje z znanstveno prakso, se nanaša na možnost prikrivanja vrednotnih sodb s spretnim jezikovnim izražanjem: »Vrednotna sodba se je v družbenih vedah izkazala kot vstop za dogmatsko mišljenje, in to predvsem tam, kjer so se najmanj zavedali njegovega pomena in njegove funkcije, namreþ, kadar je šlo za implicitno, prikrito in podtaknjeno vrednotenje« (Albert, 1988, str. 104). Odloþitev o tem, ali je kaka zakonitost sprejeta kot znanstvena ali ne, je odvisna od tega, ali je moþ to zakonitost podvreþi takšnim objektivnim empiriþnim preizkusom, ki jih je mogoþe intersubjektivno podoživljati in jih principielno poljubno lahko ponovi vsak znanstvenik. Naþelo vrednotne nevtralnosti lahko razumemo kot posledico zahteve po intersubjektivni preverljivosti, kajti »povezavo vrednotne nevtralnosti in preverljivosti bi lahko na podroþju znanosti formulirali nekako takole: povsod tam, kjer je možna intersubjektivna kritika, niso potrebne vrednotne sodbe; tam pa, kjer taka kritika ni veþ možna, jih je mogoþe uvesti samo dogmatiþno. Kjer torej vrednotnih sodb ni mogoþe nevtralizirati, tam jih je treba obravnavati kot dogme. O vsakem problemu je možno razpravljati stvarno, ne da bi se bilo treba zatekati k vrednotnim sodbam« (prav tam, str. 106). Albertovo zavzemanje za nevtralnost znanstvenega mišljenja poslediþno pomeni, da so pomembne odloþitve þlovekovega življenja in prakse izkljuþene iz znanstvenih diskusij in ostajajo potemtakem na ravni predznanstvenega. Ravno to pa je bila ena temeljnih kritik, ki so jih na raþun pozitivistiþne znanosti in kritiþnega racionalizma izpostavili predstavniki Frankfurtske šole. Loþevanje med dejstvi in vrednotami temelji na razcepu med objektom in subjektom, med predmetom spoznanja, in tistim, ki ga spoznava. Ta odnos postane na ravni družboslovnega in humanistiþnega raziskovanja še bolj pereþ, kajti družboslovec sveta opazovanih dejstev ne more enostavno dojemati kot sveta ‘zunaj njega’, ki bi ga lahko z distanco meril z znanstvenimi metodami. Ali kot pravi A. Schütz: »Dejstva, podatki in dogodki, s katerimi ima opraviti naravoslovec, so samo dejstva, podatki in dogodki znotraj njegovega opazovanega polja, to polje nima nobenega pomena za molekule, atome in elektrone v njem. Toda dejstva, podatki in dogodki pred družboslovcem so þisto drugaþe strukturirani. Socialni svet kot družboslovþevo opazovalno polje ni v bistvu nestrukturirano. Ima posebno strukturo, ki je pomensko relevantna za þloveška bitja, ki živijo, mislijo in delujejo v njem. Le-ti predselekcionirajo in predeterminirajo ta svet s serijo zdravorazumskih konstruktov realnosti vsakdanjega življenja … Mišljeni objekti, ki jih konstruirajo družboslovci, se nanašajo in so osnovani na mišljenih objektih, ki jih z zdravorazumskim mišljenjem konstruira þlovek, ki živi svoje vsakdanje življenje med soljudmi. Torej so konstrukti, ki jih uporablja družboslovec, tako rekoþ konstrukti druge stopnje, namreþ konstrukti kon-20 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 20 20 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije struktov, ki jih izdelujejo akterji socialne scene in katerih obnašanje znanstvenik prikazuje in ga skuša pojasniti v povezavi s procedualnimi pravili svoje znanosti« (Schütz, cit. po Habermas, 1971, str. 208). Družba torej ni samo skupek neodvisnih, merljivih dejstev, paþ pa sistem zgodovinskih in ideoloških razmerij, ki vsakokrat doloþajo tudi to, kaj ta dejstva so, kako jih merimo, ocenjujemo, sprejemamo in opisujemo. V pedagogiki se je vprašanje naþela vrednotne nevtralnosti izpostavilo kot eno temeljnih. V skladu s pozitivistiþnim in vrednotnonevtralnim razumevanjem znanosti so namreþ predstavniki znanstvene pedagogike seveda zagovarjali predpostavko, da sodi v prouþevanje vzgojnih procesov samo tisto, kar je merljivo z empiriþnimi metodami, vse ostalo, kar ni dosegljivo na ta naþin, pa nima nikakršne znanstvene osnove in torej ne more biti predmet prouþevanja. Bistveno vprašanje, ki se torej pri tej dilemi zastavi, je vprašanje ciljev in vrednot vzgajanja, »kajti nobene pedagoške koncepcije in nikakršne pedagoške znanosti ne moremo zgraditi, þe predhodno ne izhajamo iz odgovora na naslednja vprašanja: kaj je þlovek, kakšna je njegova narava, v þem je njegova usoda, kakšno je njegovo poslanstvo, kaj je smisel eksistence þloveka, njegovega življenja in dela, kaj je skupnost, ki ji pripada itd.« (Potkonjak, 1978, str.89). Pedagogika se tem vprašanjem ne more izogniti, in þe se sklicuje na nezmožnost ‘znanstvenega’ pristopa pri podajanju odgovorov na ta vprašanja, si s tem sama omejuje svoj predmet in postaja vse bolj veda, ki se ubada samo s prouþevanjem ‘tehnik’ in ‘vešþin’ vzgajanja in izobraževanja. ýe je znanstvena teorija le strogo logiþno urejen sistem izjav, ki vsebuje opise in razlage, in za katero so znaþilne hipoteze oz. trditve, ki podležejo verifi kaciji, kam torej v tem sistemu sodijo vprašanja o smislu in ciljih vzgajanja, ki ‘izgnana’ iz znanosti lahko kaj hitro postanejo predmet manipulacije in dogmatizma. Vprašanje o povezanosti med, poenostavljeno reþeno, normativno in empiriþno pedagogiko zanimivo ponazori Strasser (1968, str. 121), ko pravi, da so empiriþne meritve o prednostih in pomanjkljivostih celostne oz. analitiþno-sintetiþne metode pri bralnem po-uku zaþetnikov sicer smiselne, vendar so smiselne samo zato, ker smo si prej pozitivno odgovorili na vprašanje, ali se mora otrok sploh nauþiti brati. Zaradi same narave vzgoje in izobraževanja se pedagogika ne more zasnovati samo kot empiriþna znanost, ki bi izkljuþevala normativna vprašanja. 1. 3 KRITIýNI RACIONALIZEM Kritiþni racionalizem je imel moþan vpliv na metodologijo družboslovnega raziskovanja, med drugim je tudi nemški pedagog W. Brezinka poskušal osnovati pedagoško znanost na principih kritiþnega racionalizma (Wulf, 1983). Osrednje elemente znanstvene teorije kritiþnega racionalizma lahko predstavimo v okviru naslednjih problemskih sklopov, ki jih je v svojem delu Logika znanstvenega odkritja utemeljil K. R. Popper (Popper, 1998): – razumevanje znanosti in metoda, – teorije, hipoteze ter njihovo preskušanje in podkrepljevanje. 21 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 21 21 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja 1.3.1 RAZUMEVANJE ZNANOSTI IN METODA Popperjevo razumevanje znanosti izhaja iz prepriþanja, da absolutnega in dokonþnega spoznanja ni možno doseþi. Pravi, da »znanost ni sistem gotovih ali dobro uveljavljenih stavkov, niti ni sistem, ki stalno napreduje proti stanju dokonþnosti. Naša znanost ni ve-dnost ( epistƝmƝ): nikoli ne more trditi, da je dosegla resnico ali celo nadomestek resnice, kot je verjetnost … ýeprav ne more doseþi niti resnice niti verjetnosti, sta najmoþnejša motiva znanstvenega odkrivanja še vedno težnja po spoznanju in iskanje resnice« (prav tam, str. 308). Karla Popperja prištevamo med utemeljitelje znanstvenega realizma, saj je vedno odkrito zagovarjal tezo o neodvisnem obstoju materialne stvarnosti od zavesti ljudi ali spoznavne dejavnosti ljudi in možnost objektivnega spoznanja stvarnosti v znanstvenih teorijah. Popper je trdil, da je materialna stvarnost spoznavna, lahko se ji približujemo z našimi teorijami, þeprav nikoli ne moremo doseþi popolne resnice, niti ne moremo zagotovo vedeti, kdaj resnico dosežemo. Naše védenje je þloveško in kot takšno tudi zmotno. Ravno ta ideja zmote pa implicira idejo iskanja objektivne resnice, ki se ji s svojimi zmotami neprestano približujemo. Znanost po Popperju ni nekaj, kar bi izkljuþevalo metafi ziþne vizije. Znanstveno spoznanje je svobodna kreacija, je ugibanje, ki ga »vodi neznanstvena, metafi ziþna (þeprav biološko razložljiva) vera v zakone, pravilnosti, ki jih lahko razkrijemo – odkrijemo« (prav tam, str. 308). Toda v trenutku, ko so te kreacije, domneve oz. teorije predstavljene, postanejo predmet kritike in so podvržene sistematiþnim preizkusom. Popper, v nasprotju z empiriki, znanosti ne vidi kot sistema, ki ga postopoma gradimo k vse veþji popolnosti, od preprostih opazovanj in poskusov do tvorjenja vse komple-ksnejših teorij, paþ pa vidi znanost bolj kot revolucionarna znanstvena odkritija, saj pravi: »Znanost ne napreduje zato, ker se s þasom nabere vedno veþ zaznavnih izkustev, niti zato, ker vedno bolj uporabljamo svoja þutila. Znanosti ni mogoþe destilirati iz neinterpretiranih þutnih izkustev, ne glede na to, kako prizadevno jih zbiramo in sortiramo. Drzne ideje, neupraviþene anticipacije in spekulativne misli so naša edina sredstva, s katerimi lahko interpretiramo naravo, naš edini organon, naše edino sredstvo, da jo razumemo. In postavljati jih moramo na kocko, da bi tako dobili nagrado. Tisti med nami, ki niso pripravljeni izpostaviti svojih idej tveganju, da bi bile spodbite, se ne udeležujejo znanstvene igre« (prav tam, str. 309–310). Popper v svoji Logiki zavrne induktivno metodo, ki jo pri znanstvenem odkrivanju uporabljajo empiriþne znanosti. Naþelo indukcije so empiriki imeli za edino merilo, ki odloþa o resniþnosti znanstvenih teorij. Brez uporabe tega naþela znanost ne bi mogla odloþati o tem, kaj je resniþno in kaj ne. Pri indukciji gre za izpeljavo resniþnih splošnih stavkov iz izkustva. Popperjeva trditev pa je, da izkustvo ne more niti tvoriti niti potrditi teorije, paþ pa jo lahko samo podkrepi. Sam proces oblikovanja hipotez in teorij ne more imeti induktivnega znaþaja, ker ne obstajajo nikakršne dispozicije, ki bi nam omogoþale, da z doloþenim naþinom opazovanja preidemo na splošne hipoteze. Samo opazovanje vedno poteka z doloþenega gledišþa, torej izhaja iz teorije ali hipoteze o tem, kar opazujemo. Namesto induktivnega naþela vpelje Popper »deduktivno metodo preskušanja«, kjer sicer tudi gre za empiriþno preskušanje hipotez, vendar šele potem, ko so bile predlagane. 22 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 22 22 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije Deduktivno preizkušanje teorij po Popperju poteka tako, da novih idej znanstvenik ne pridobiva po neki logiþni metodi porajanja idej, ampak vsaka nova ideja vsebuje kakšen iracionalni element, nekakšno kreativno intuicijo. »Iz nove ideje, ki jo predlagamo zaþasno in še ni na noben naþin upraviþena – priþakovanje, hipoteza, teoretiþni sistem ali karkoli drugega – z logiþno dedukcijo izpeljemo sklepe. Te sklepe nato primerjamo med sabo in z drugimi relevantnimi stavki, da bi tako ugotovili, kakšne logiþne povezave … obstajajo med njimi« (prav tam, str. 29). Ena od poti preizkušanja teorij je tudi preizkušanje z empiriþnimi uporabami sklepov, ki se lahko izpeljejo iz teorije. S tem preizkušanjem ugotavljamo, kakšne odzive oz. reakcije povzroþa na novo formulirana teorija v praksi. Tudi v tem primeru gre za deduktivno izpeljavo. Iz teorije izpeljemo posamezne stavke, ki jih Popper imenuje ‘predvidevanja’ (prav tam, str. 30). Tista predvidevanja, ki jih je mogoþe najenostavneje preizkusiti in uporabiti, izpeljemo skupaj s tistimi, ki jih ni mogoþe izpeljati iz veljavne teorije, predvsem tiste, »ki jim veljavna teorija nasprotuje. Nato poskušamo doseþi odloþitve glede teh (in drugih) iz-peljanih stavkov tako, da jih primerjamo z rezultati praktiþnih uporab in poskusov. ýe je ta odloþitev pozitivna, torej þe se izkaže, da so posamezni sklepi sprejemljivi ali preverjeni, je teorija zaþasno prestala preskus: nismo našli nobenega razloga, da bi jo zavrgli. Toda, þe je odloþitev negativna, ali drugaþe reþeno, þe so bili sklepi ovrženi, potem njihova ovržba ovrže tudi teorijo, iz katere so bili logiþno izpeljani« (prav tam, str. 30). 1.3.2 TEORIJE IN HIPOTEZE TER NJIHOVO PRESKUŠANJE IN PODKREPLJEVANJE O teorijah pravi Popper, da so »mreže, ki jih vržemo, da bi ujeli to, þemur reþemo ‘svet’: da bi ta svet racionalizirali, razložili in ga obvladali. Prizadevamo si, da bi bila mreža vse gostejša« (prav tam, str. 59). Popper v nasprotju z induktivno logiko, ki pravi, da je teorijo moþ opredeliti kot resniþno ali napaþno oz., da je teorija preverjena, ko so preverjena nekatera predvidevanja, izpeljana iz nje, postavi trditev, da je teorija ali hipoteza lahko samo bolj ali manj podkrepljena. Pri hipotezah bi morali poskušati oceniti, kakšne preizkuse je ta hipoteza prestala in kako je dokazala svojo trdoživost, ko je te preizkuse prestajala. Popper principu verifi kacije (empiriþno preverjanje stavkov) hipotez postavi nasproti princip falzifi kacije. Po principu falzifi kacije ugotavljamo le to, ali hipotezo lahko zavrnemo. Znanost je sistem hipotez in teorij, ki jih vseskozi preverjamo in zavraþamo. Znanost in raziskovanje ne težita k takšnemu formuliranju hipotez, ki bi bile þim bolj v skladu z našimi izkušnjami, temveþ k formuliranju þim bolj nenavadnih in tveganih hipotez, ki jih lahko podvržemo vedno strožjim poskusom zavrnitve. ýim veþ poskusov zavrnitve je neka teorija oz. hipoteza uspešno prestala, tem višja je stopnja njene podkrepljenosti. Vendar tudi za tako podkrepljeno hipotezo ne moremo trditi, da je resniþna, paþ pa ostaja na stopnji domneve. Stopnjo podkrepitve pa ne doloþa toliko število podkrepitvenih primerov, paþ pa bolj »strogost razliþnih preskusov, ki jim je lahko in jim je bila podrejena neka hipoteza. Toda sama strogost preskusov je odvisna od stopnje preskusljivosti in zato od enostavnosti hipoteze: hipoteza, ki je bolj ovrgljiva ali enostavnejša, je tudi tista, ki jo je mogoþe bolj 23 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 23 23 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja podkrepiti« (prav tam, str. 295). Popper z namenom pojasnitve zgornje trditve primerja dve hipotezi: ‘Vse vrane so þrne’ in ‘Naboj elektrona ima vrednost, ki jo je doloþil Mil-likan’. Prva hipoteza je podkrepljena z veþ podkrepitvenimi osnovnimi stavki, pa vendar je po Popperjevi trditvi hipoteza o naboju elektrona bolje podkrepljena. (prav tam, str. 294–295). Zakaj? Ker je podvržena strožjim preizkusom in tudi, ker je bolj ovrgljiva in jo je zato moþ bolj podkrepiti. Teorijo, ki je dobro podkrepljena, lahko preseže samo teorija, ki vsebuje višjo stopnjo splošnosti, je torej bolj preskusljiva in ji uspe razložiti vse ali veþino tistih pojavov, ki jih je razložila predhodna teorija. To napredovanje k teorijam z vedno višjo stopnjo splošnosti imenuje Popper ‘kvaziinduktivna težnja’. Za lažjo predstavljivost te »kvaziinduktiv-ne evolucije znanosti, lahko razliþne ideje in hipoteze ponazorimo kot delce, ki lebdijo v tekoþini. Preskusljiva znanost je usedlina teh delcev na dnu posode; delci se usedejo v plasteh (splošnosti). Gostota usedline raste s številom teh plasti, tako da vsaka plast ustreza teoriji, ki je splošnejša od tiste pod njo. Kot rezultat tega procesa lahko vþasih z rastjo znanosti pridemo tudi do idej, ki so prej plavale v višjih metafi ziþnih obmoþjih in tako pridejo v stik z znanostjo in se usedejo« (prav tam, str. 307). Na tak naþin tvorjenja vedno splošnejših teorij si þlovek vzpostavlja red v svoji sliki sveta in takšna pot znanosti omogoþa napredek v znanju þloveštva. Ta model, ki temelji na deduktivni logiki, je predpostavljal univerzalno znanstveno metodo za dojemanje sveta – bodisi narave ali socialnega okolja þloveka. Kako neka teorija nastaja, je vseeno, ker nastanek teorij ne more biti podvržen nikakršni logiþni analizi. Znanstveno je moþ teorijo le utemeljiti in sicer z najstrožjimi in najnatanþnejšimi preizkusi: dogodki, ki jih neka teorija podaja za svojo utemeljitev, morajo nastopati v realnosti. Vprašanje je torej, kako ustrezno povezati abstraktno teorijo z njeno izkustveno osnovo. V primeru, da lahko iz teorije deduktivno izpeljemo nesprejemljive posledice, je teorija falsifi cirana, ker ne »obstaja nikakršno soglasje med vsebino hipoteze in stavki o rezul-tatih opazovanja tistega fenomena v izkustvenem svetu, o katerem je ta hipoteza nekaj doloþenega trdila« (Brezinka, 1978, cit. po Hartmann/Jourdan 1987, str. 38). ýe na koncu strnemo glavne vsebinske predpostavke deduktivnega modela falsifi kacije teorij, pridemo do doloþenih zahtev, ki jih ta model postavlja: a) Teorije morajo biti splošno veljavne, sestavljene iz splošnih, univerzalnih stavkov, ki se ne nanašajo na doloþen prostor in þas, ampak veljajo povsod in vedno. b) Teorije morajo biti logiþne, torej neprotislovne. Zahteva po neprotislovnosti oz. skladnosti igra za Popperja »posebno vlogo med razliþnimi zahtevami, ki jih mora teoretiþni ali aksiomatiþni sistem zadovoljiti. Razumeti jo je mogoþe kot prvo od zahtev, ki jih mora zadovoljiti vsak teoretiþni sistem, naj bo empiriþen ali neempiriþen« (Popper, 1998, str. 95). ýe je stavek s seboj protisloven, je mogoþe iz njega izpeljati vsakršno poljubno posledico in v tem primeru ne moremo veþ razloþevati med stavki, ki ga lahko potrdijo in tistimi, ki ga lahko ovržejo. c) Teorije morajo biti intersubjektivno preverljive. Intersubjektivna preverljivost je za Popperja odloþujoþi pogoj objektivnosti: » Objektivnost znanstvenih stavkov je v tem, da jih je mogoþe intersubjektivno preizkusiti« (prav tam, str. 43). 24 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 24 24 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije d) Teorije morajo biti ovrgljive. »Teorijo imenujemo ... ‘ovrgljiva’, þe razred vseh možnih osnovnih stavkov nedvoumno loþi v naslednja dva ne-prazna podrazreda. Prviþ je to razred vseh tistih osnovnih stavkov, s katerimi se teorija ne ujema (ali jih izkljuþuje ali prepoveduje): tega imenujemo razred potencialnih ovrževalcev teorije; in drugiþ je to razred tistih osnovnih stavkov, s katerimi ni v nasprotju (ali jih ‘dovoljuje’). To lahko izrazimo krajše z besedami: teorija je ovrgljiva, þe razred njenih potencialnih ovrževalcev ni prazen« (prav tam, str. 89). Znanstvenik mora podati osnovne stavke, ki vkljuþujejo vse predstavljive ugotovitve o nekem dejstvu, preden zaþne s poskusi njihove ovržbe. V primeru, da stavki teoriji nasprotujejo, vodijo k njeni ovržbi. e) Teorije morajo biti vrednotno nevtralne. Ta zahteva izhaja iz tega, da vrednotenja presegajo empiriþno vsebino dejstev in niso empiriþno preverljiva. Znanost ne daje konþnih in absolutnih odgovorov in tudi posedovanje nespodbitne resnice ni tisto, za kar si znanost prizadeva. Njen cilj in tako cilj vsakega znanstvenika je »vztrajno in brezobzirno kritiþno iskanje resnice«, vendar pa znanost »nikoli ne sledi slepilnemu cilju, da bi bili njeni odgovori dokonþni ali celo verjetni. Njen napredek je usmerjen k neskonþnemu, vendar dosegljivemu cilju: vedno znova odkriva nova, globlja in splošnejša vprašanja in naše vedno le zaþasne odgovore izpostavi vedno bolj prenovljenim in vedno strožjim preskusom« (prav tam, str. 311). Popper je v svojem modelu deduktivno-falsifi - kacionistiþne znanosti zavrnil vsakršne psihološke, sociološke ali zgodovinske razloge, ki bi privedli do zavrnitve ali zaþasnega sprejema neke hipoteze oz. teorije. Nobeno subjektivno prepriþanje, izkustvo ali obþutek ne more potrditi ali zavrniti nobenega osnovnega stavka. Znanstveno spoznanje je legitimno, þe je neodvisno od samovolje kogar koli oz. je objektivno, þe ga je mogoþe intersubjektivno preizkusiti. Naþelo objektivnosti znanstvenega spoznanja se povezuje z naþelom vrednotne nevtralnosti, o þemer smo govorili v prejšnjem poglavju. 1.4 PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE, UTEMELJENO NA POZITIVISTIýNI IN KRITIýNO RACIONALISTIýNI METODOLOGIJI Na prelomu prejšnjega stoletja se je v pedagogiki pojavila moþna struja, ki je nasprotovala dotedanji ‘stari’ pedagogiki, ki se je vse preveþ ukvarjala predvsem z zgodovinskimi in normativnimi vprašanji. Ta ‘nova’ empiriþna pedagogika se je oblikovala najprej pod vplivom pozitivizma, kasneje pa tudi kritiþnega racionalizma. V središþe svojih prizadevanj si je postavila znanstveno raziskovanje dejstev vzgojne prakse, na podlagi katerih se koncipirajo najbolj splošnoveljavne zakonitosti. Splošnoveljavni zakoni naj bi imeli þasovno in prostorsko neomejeno veljavnost. To, kar v znanosti velja za dejstvo, je vedno odvisno od teorij in sistemov pravil, ki jih neka znanstvena smer sprejme kot veljavne. Pri raziskovanju pedagoška znanost ne more izhajati zgolj iz spoznavanja stvarnih dejstev, ampak mora kot svoje izhodišþe izbrati oblikovanje teorij in hipotez, ki morajo biti formulirane v obliki kavzalnih stavkov in jih je moþ podvreþi intersubjektivni kontroli. 25 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 25 25 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja V nasprotju z zaþetnim, na pozitivizmu sloneþem prepriþanju, da vzgojno stvarnost predstavljajo ‘pozitivna’ dejstva, ki jih lahko z doloþenimi metodami spoznamo, zastopa so-dobnejša empiriþna pedagogika prepriþanje, da je »družbeno realnost vzgoje moþ razumeti samo v luþi prej razvitih teorij, ‘neteoretiþni’ dostop do te realnosti pa v nasprotju s tem ni mogoþ« (Wulf, 1983, str. 130). V skladu s tem so osrednjo vlogo v pedagoškem raziskovanju, ki temelji na nauku kritiþnega racionalizma, dobila prizadevanja za oblikovanje in preverjanje teorij. Teorije oz. hipoteze je treba podvreþi takšnim objektivnim empiriþnim preizkusom, ki jih je mogoþe intersubjektivno podoživljati in jih v principu lahko ponovi vsak znanstvenik. Takšno objektivno sprejemanje ali zavraþanje teorije temelji na predpostavki, da so izkljuþene vse vrednotne sodbe. Temeljni, konstitutivni princip znanstvenega delovanja se manifestira v metodološkem principu empiriþno-analitiþnega raziskovanja, in sicer v principu vrednotne nevtralnosti. ýe so zakonitosti tako formulirane, da so dostopne objektivni kontroli, pri tem ne more iti za vrednotne sodbe (Haeberlin, 1975, str. 658). Z namenom zagotavljanja objektivne kontrole analiziranih postopkov se je razvila paleta empiriþnih raziskovalnih metod. Te razgradijo elemente postopka v vzroþne pogoje tako, da hipotezo lahko ali enoznaþno ovržemo ali pa zaenkrat obdržimo. »Kvalitativni kriterij raziskovalne metodologije v ožjem smislu je tako sistematiþna kontrola elementov analiziranega postopka« (prav tam, str. 660). Metodologija mora zagotoviti, da se lahko prouþevani dogodek kontrolira. Sistematiþno mora izkljuþiti možnost nekontroliranega vplivanja na dogodek. Takšna sistematiþna kontrola je optimalno možna takrat, kadar je analizirani postopek umetno vzpodbujen. Eksperiment najbolj izpolnjuje kriterij sistematiþne kontrole. Da bi lahko ugotovili uþinek eksperimentalnega faktorja z najveþjo možno mero zanesljivosti, je potrebno kontrolirati delovanje vseh ostalih faktorjev, ki bi imeli možnost vplivati na pojav. Eksperimentalno raziskovanje, ki je prevladalo v naravoslovju, se je s pozitivistiþ- nim konceptom preneslo tudi v družboslovje. Pedagoški eksperimenti iz zaþetka stoletja so se modifi cirali in ostajajo v kvantitativni metodologiji temeljna raziskovalna metoda odkrivanja vzroþnih zvez med pojavi. V ugovorih proti eksperimentu je najbolj poudarjeno to, da so dejavniki, ki se prepletajo z eksperimentalnim faktorjem, številni in otežujejo in vþasih celo prepreþujejo ugotavljanje njegovega vpliva na pojav. Razen tega je tudi vsak od teh ostalih faktorjev sam po sebi zelo kompleksen in z zapletenimi mehanizmi povezan s pojavom. Situacija se zaplete še bolj, þe vemo, da tudi posledica povratno deluje na svoj vzrok. Kompleksnost kavzalnih povezav, tako horizontalno kot vertikalno, nas navaja k temu, da vidimo vsak vzrok kot posledico nekega prejšnjega vzroka in vsako posledico kot vzrok nekega novega pojava. Ko eksperiment, ki v bistvu pomeni simuliranje situacije, uporabimo za spoznavanje tako zapletenih odnosov, moramo predvidevati, da bomo dobili omejene rezultate. Eksperiment ne more zaobjeti situacije tako celovito, v vsej njeni kompleksnosti, ampak se v glavnem omejuje na prouþevanje posameznih vplivov. L. Kociü je opozoril na nevarnost poenostavljenega razumevanja vzroþno-poslediþnih zvez pri eksperimentiranju na podroþju vzgoje in izobraževanja. »Ni problem v tem,« 26 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 26 26 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije pravi Kociü, »da npr. uporabljeno uþno metodo v nekem eksperimentu oznaþimo za vzrok, dobljeni rezultat pa za posledico, saj smo najprej uvedli metodo in pustili, da deluje in šele po njeni uporabi izmerili doseženi rezultat. Seveda smo tukaj poenostavili stvari, ker smo zanemarili povratni uþinek posledice. Vendar, þe bi raziskovanje omejili na doloþen þasovni ciklus, bi posledica delovala na svoj vzrok, ga spreminjala in skupaj z njim predstavljala novi vzrok v naslednjem ciklusu« (Kociü, 1981, str. 84). V delovanje na zaþetku uvedene metode se vkljuþi tudi njen rezultat, ki je bil zaradi nje dosežen v prejšnjem ciklusu. Vplivnost v drugem ciklusu bo torej odvisna od doseženega uspeha v predhodnem ciklusu. Na podroþju vzgoje in izobraževanja najdemo dosti primerov, kjer mesto odvisne in neodvisne spremenljivke ni toþno doloþeno, kjer zelo težko opredelimo, kaj je þemu vzrok in kaj posledica. Ne moremo pa tudi izkljuþiti možnosti, da je vzrok nekega pojava kak drug dejavnik in ne tisti, ki smo ga mi doloþili, ali pa doloþen vzrok izzove neko posledico samo v prisotnosti drugih dejavnikov, ki so nam popolnoma neznani. ýe trdimo, da je eksperiment metoda, s katero ugotavljamo vzroþne zveze med pojavi, naletimo še na en problem: pogosto se zgodi, da menimo, da nam je vzrok kakega pojava poznan, kar smo dokazali tudi z eksperimentom, vendar pa ne vemo, kako ta vzrok natanþ- no deluje na merjeni pojav, kako v resnici ‘proizvaja’ posledico. Pedagoških pojavov ne moremo preprosto razstaviti na njihove osnovne sestavine (elemente) in izolirano prouþevati enega samega segmenta, ne da bi pri tem upoštevali organsko celovitost pedagoških pojavov in njihovo interakcijo. Na nek pojav nikoli ne uþinkuje en sam, izolirani dejavnik, temveþ gre za vpliv veþjega števila dejavnikov, ki ne delujejo neodvisno drug od drugega, paþ pa kot sklop, kot celota. Vpliv teh dejavnikov bi bil drugaþen, þe bi izostalo delovanje samo enega od njih. Težave pri uporabi eksperimenta kot tudi drugih metod odkrivanja vzroþno-poslediþnih zvez na podroþju vzgoje in izobraževanja seveda niso specifiþen problem pedagoške metodologije, ampak se z njim sreþuje celotno družboslovno raziskovanje, kadar gre za uporabo kvantitativnih metod. Kot eno od neposrednih posledic uporabe kvantitativnih metod štejemo tudi loþitev med raziskovalnim subjektom in raziskovanim objektom, kar je v bistvu eden glavnih metodoloških principov empiriþno-analitiþne metodologije. Strogi metodološki standardi, kot so npr. izoliranje spremenljivk, kvantitativni merski postopki, uporaba standardiziranih raziskovalnih instrumentov itd. defi nirajo socialno situacijo raziskovanja. Tako imamo na eni strani raziskovalca, ki popolnoma obvladuje raziskovalni proces v vseh njegovih fazah, na drugi pa raziskovanca, katerega vloga je bolj ali manj pasivna udeležba predvsem v fazi pridobivanja podatkov. Vloga raziskovalca je od vloge raziskovanca eksaktno loþena. Da bi zadostili kriterijem in zahtevam po veljavnosti, objektivnosti in zanesljivosti, je, po mnenju kritikov tradicionalne metodologije, komunikacija med raziskovalci in raziskovanci zmanjšana na minimum, ker bi preveliko poseganje v raziskovalno polje lahko ogro-zilo posplošitveno moþ rezultatov, in poteka predvsem enosmerno od raziskovalcev do raziskovancev. Tudi pri doloþanju spoznavnih ciljev raziskovanci nimajo moþi odloþanja, kajti ta vloga je pripisana izkljuþno raziskovalcem ali naroþnikom raziskav. Pomembno 27 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 27 27 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja je poudariti tudi možnosti in pravico do uþenja pri odvijanju raziskovalnega procesa, ki pripadajo raziskovalcem. Raziskovanci ostajajo tudi na tem podroþju v svoji pasivni vlogi, saj bi njihova udeležba v procesu uþenja lahko pomenila moteþo spremenljivko (Heinze idr., 1975, str. 17–18). Kritiki tradicionalne metodologije pedagoških raziskav so v svojih sodbah pogosto rigorozni, kar se v praksi ne bi vedno izkazalo za upraviþeno. Enosmernost komunikacijskega procesa in minimalnost stikov med raziskovalci in raziskovanci v raziskavi, ki poteka po kriterijih tradicionalne metodologije, v praktiþnem poteku raziskave zagotovo ni prisotna v tako strogi obliki, saj je dvosmerna komunikacija bistveni sestavni del pedagoškega procesa in je konec koncev tudi temeljni element medþloveških odnosov nasploh. Tudi þe bi komunikacija potekala le enosmerno, torej od raziskovalcev do raziskovancev, bi že samo to dejstvo pomenilo poseg v raziskovalno polje, kjer se potemtakem zaradi takšnega posega že odvija proces spreminjanja. Strnjene ugotovitve o vplivu kritiþnega racionalizma na empiriþno-analitiþno metodologijo družboslovnega in tudi pedagoškega raziskovanja bi formulirali nekako takole: – Naloga znanosti je opisovati, pojasnjevati in napovedovati. Zahteva, ki se pri tem postavlja, je, da so kot hipoteze oblikovani stavki splošno veljavni in preverljivi na posameznih primerih. Ker temelji doloþanje zahtevane stopnje verjetnosti na statistiþnih ugotovitvah, uporabljamo raziskovalne instrumente pretežno za pridobivanje kvantitativnih podatkov. – Standardiziranje merskih instrumentov omogoþa izkljuþitev poljubnosti pri postopku intersubjektivne preverljivosti, ki omogoþa aplikacijo principa falsifi ciranja (ovržbe) hipotez oz. teorij. – Ker znanost služi objektivnemu spoznavanju stvarnosti, ne pa kakemu kakorkoli (pristransko) utemeljenemu namenu, ostajajo družbeno relevantni problemi na stopnji predznanstvenega. – Znanost je vrednotno nevtralna, zato se ne more neposredno uporabljati za spreminjanje družbenih procesov (Popper, 1993, 1998). Te temeljne postavke empiriþno-analitiþne metodologije so v šestdesetih letih v Nemþiji izzvale ostre kritike in to nasprotje, ki ga poznamo pod imenom spor okoli pozitivizma ('Positivismusstreit'), bomo podrobneje predstavili, saj pomeni bistveni prispevek k teoretiþnemu utemeljevanju ideje in metodologije akcijskega raziskovanja. 1.5 SPOR OKOLI POZITIVIZMA 1.5.1 HISTORIAT PROBLEMA Družboslovne znanosti so v šestdesetih letih prevevale diskusije o razliþnih pogledih, strategijah in moralno-politiþnih opcijah v družboslovnem raziskovanju, posebej še v socioloških krogih v Nemþiji. Oktobra leta 1961 je v Tübingenu potekal kongres Nemške družbe za sociologijo (Deutsche Gesellschaft für Soziologie), na katerem sta K. R. Popper in T.W. Adorno predstavila uvodna referata. Popperjev je imel naslov Logika družbenih 28 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 28 28 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije znanosti, Adornov koreferat pa K logiki družbenih znanosti. R. Dahrendorf je v svojem þlanku Opombe k diskusiji referatov Karla R. Popperja in Theodora W. Adorna (prviþ objavljen 1962) ironiþno pripomnil, da je »diskusiji vseskozi manjkala tista intenzivnost, ki bi bila resniþno primerna zaradi prisotnih razlika v naziranju« (Dahrendorf, 1993, str. 145). Oþital je, seveda predvsem Adornovemu koreferatu, da takšno soglašanje ne omogo- þa kritiþnega sooþenja in razprav o razlikah, ki so prisotne v nemški sociologiji. Ta pripomba je vzpodbudila objavo serije þlankov in razprav, ki so izhajali v uglednih nemških socioloških publikacijah in pomenijo pravzaprav jedro razprav v sporu okoli pozitivizma. Popperju se je v teh razpravah prikljuþil še drugi vidnejši predstavnik kritiþne-ga racionalizma Hans Albert, Adornove teze pa je kot zagovornik kritiþne teorije družbe podprl Jürgen Habermas. Obstajajo trditve, da je spor okoli pozitivizma nastal predvsem kot posledica Adornove reakcije na Dahrendorfove pripombe o prevelikem soglašanju obeh referentov in umanj-kanju vsakršne polemiþnosti (Mali, 1997), saj je ravno Adorno postal najstrožji kritik Po-pperjevega kritiþnega racionalizma. Vendar ni naš namen, da bi se na tem mestu spušþali v analize tehtnosti takšnih trditev, paþ pa nas bodo zanimale vsebinske in metodološke razlike, ki jih je v družboslovno raziskovanje prinesla obravnavana kontroverza. Hermenevtiþ- no-dialektiþna pozicija Habermasa in Adorna je oþitala kritiþnim racionalistom predvsem to, da je njihovo pojmovanje znanosti in njene metode za prouþevanje socialnega sveta neprimerno. 1.5.2 OBJEKTIVNOST KOT ‘MITOLOŠKI RELIKT’ POZITIVISTOV Pozitivistiþno pojmovanje razume znanost kot absolutno samostojno dejavnost, ki ima konstitutiven znaþaj za vsakršno spoznanje. Pozitivisti zastopajo strog pojem objektivne znanstvene veljavnosti in se þutijo »zmagovalce nad idealizmom, vendar so mu dosti bliže kot kritiþna teorija: oni hipostazirajo spoznavajoþi subjekt, ne sicer kot tvorni, absolutni, vendar pa kot topos noetikos vsakršne veljavnosti in znanstvene kontrole« (Adorno, 1993, str. 12). Predpostavka objektivne znanosti je torej priti do takšnega znanstvenega spoznanja, ki bo splošno veljavno in neodvisno od avtoritete spoznavnega subjekta. Toda kakšna je vloga spoznavnega subjekta pri doseganju objektivnosti oziroma kako je sploh možno doseþi objektivno spoznanje na relaciji refl ektirajoþega subjekta nad objektom? Odnos subjekt – objekt je s tem vprašanjem dobil osrednjo vlogo v problematiki znanstvene objektivnosti. 1.5.3 ODNOS SUBJEKT – OBJEKT Popperjevo razumevanje objektivne znanosti, ki temelji na intersubjektivni preverljivosti, teži k cilju oblikovati takšno metodologijo znanstvenega raziskovanja, ki bo omogoþila neodvisnost znanstvenih dognanj od raziskovalca. Vendar se Popper ne slepi s tem, da bi þloveka raziskovalca dojemal kot nerelevantnega za znanstveni proces. Ravno upoštevanje þloveka kot spoznavnega subjekta je vodilo Popperjeva razmišljanja v tej smeri, da absolutno vedenje ni dosegljivo, ker ne obstaja zanesljivi vir spoznanja in tudi nobene konþne instance, ki bi presojala o resnici in neresnici, ni (Popper, 1998). 29 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 29 29 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Popper pri razreševanju problematike dualizma subjekta in objekta najde rešitev v oblikovanju takšnih metod in naþinov raziskovanja, ki bodo omogoþila þim veþjo izkljuþitev spoznavnega subjekta iz znanstvenega procesa. »Ta cilj želi Popper doseþi z omejevanjem znanstvenosti na preverjanje in kritiko teorij, na njihovo logiþno deduktivno utemeljevanje … Spoznavni subjekt je zgolj nosilec kritike, medtem ko je kriterij resniþnega in napaþnega dejstvo, o katerem je v teoriji, ki jo preverjamo, postavljena neka trditev. To dejstvo je obravnavano kot dejstvo samo na sebi in ne kot so-konstruirano od subjekta« (Hartmann/Jourdan, 1987, str. 69–70). Habermasov oþitek pozitivistom (Popper je veljal, kot smo že poudarili, pri svojih kritikih za pozitivista) je, »da raziskovalni proces, ki ga izvaja subjekt, objektivnemu sklopu, ki ga spoznava, preko akta spoznavanja sam pripada« (Habermas, 1993, str. 156). S tem je hotel poudariti dejstvo, da spoznavni subjekt v spoznavnem procesu sokonstruira (sooblikuje) prouþevani predmet in ga je kot takšnega nemogoþe izkljuþiti kot nerelevantnega iz znanstvenega procesa. Tudi težnja po uporabi metod, ki bi to omogoþale, je nesmiselna, ker je sam prouþevani predmet že zaznamovan z predhodnim subjektovim razumevanjem. Naj se znanost še tako trudi za doseganje objektivne slike sveta, se njena dognanja nikoli ne bodo znebila subjektivnih dejavnikov in interesov, kajti »relacije subjekt – objekt se … ne da opisati kot sliko dveh konstantnih, pojmovno popolnoma razsvetljenih velikosti, ki se gibljeta druga proti drugi – nasprotno, v dejavnikih, ki jih oznaþujemo za objektivne, tiþijo subjektivni, in v tako imenovanih subjektivnih tiþijo tudi objektivni, to pa tako, da moramo … spreplet obeh prikazati kot spreplet þloveških in zunajþloveških, individualnih in razrednih, metodoloških in predmetnih momentov, ne da bi mogli vsakega od teh momentov v njegovi uþinkovitosti brez ostanka izolirati od drugega« (Horkheimer, 1968, cit. po Schmidt 1981, str. 280). Spoznavani objekt, v družboslovnem raziskovanju socialni svet, torej ni nekakšna danost v pozitivistiþnem smislu, ki jo objektivno zrcali naše spoznanje, ampak je predeterminirana v naši zavesti in z dejanji, ki jo sooblikujejo. Adorno je opozoril še na eno pomembno stvar pri odnosu subjekta do objekta, in sicer na zgolj navidezno premoþ, ki jo ima refl ektirajoþi subjekt nad objektom, kajti »bolj kot se je subjekt polašþal doloþanja objekta, bolj je tudi sam, nezavedno, postajal objekt« (Adorno, 1993, str. 29). Kar je znanost v stoletjih predstavljala kot napredek, je bilo vedno veþje omejevanje subjektivnosti, saj je pristala tudi na izgubo »spontanosti spoznanja« (prav tam, str. 30), samo da bi lahko zadostila metodološkim kriterijem objektivnosti. 1.5.4 ZAVRAýANJE POSTULATA VREDNOTNE NEVTRALNOSTI Princip vrednotne nevtralnosti smo podrobneje predstavili že v prvem poglavju (1.2), tukaj se bomo omejili predvsem na njegovo kritiko. Princip vrednotne nevtralnosti temelji na dualizmu dejstev in socialnih norm. Pozitivisti menijo, da sta obe podroþji avtonomni. Medtem ko za naravne zakone velja, da so neodvisni od subjekta, so socialne norme pogojene s priznavanjem s strani subjekta. Hipoteze, ki se nanašajo na naravne zakone, so trditve, ki so empiriþno utemeljene ali ne. Stavki, s katerimi sprejemamo ali zavraþamo socialne norme, so trditve, ki ne morejo biti empiriþ- 30 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 30 30 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije no niti resniþni niti napaþni. Prve sodbe temeljijo na spoznanju, druge na odloþitvi. »Sferi biti in najstva sta v tem modelu striktno loþeni« (Habermas, 1993, str. 170). Gre za loþevanje med spoznavanjem in vrednotenjem, kar pomeni empiriþno potrjevanje naravnih in družbenih procesov v nasprotju z vrednotnimi vprašanji, ki ne morejo nikoli legitimno prevzeti oblike teoretiþnih stavkov, podvrženih empiriþni analizi. Vendar pa si je Habermas v nekem trenutku zastavil provokativno vprašanje: »Ali je potem pozitivistiþno, na izkustveno znanost zreducirano spoznanje resniþno razbremenjeno vsakršne normativne povezave« (prav tam, str. 175)? Habermasov glavni ugovor je bil, da »dualizem dejstev in odloþitev sili k redukciji do-pustnega spoznanja na izkljuþno izkustveno znanost in s tem k eliminaciji vprašanj življenjske prakse iz horizonta znanosti nasploh« (prav tam, str. 171). Habermas je opozoril na dejstvo, da z oženjem predmeta, znanost iz svojega okvira izloþa tudi vsa pomembna vprašanja þlovekovega življenja, kot so norme, vrednote in odloþitve, ki so tako prepušþe-ne neznanstvenim pojasnitvam in razlagam. Predstavniki kritiþne teorije družbe se usmerjajo proti zgolj ugotavljanju dejstev oz. stanja, kakršno vlada v družbi. Družba vendar »ni le skupek dejstev« (Adorno, 1993, str. 18), ki jih je moþ spoznavati s pomoþjo empiriþnega instrumentariuma, ki že po svoji formula-ciji doloþa raziskovani predmet. S statistiþnimi metodami se pridobljeni podatki posameznih oseb posplošijo in ‘oþistijo’ vsakršnih odstopanj. Takšna posploševanja se vsekakor uporabljajo za oblikovanje podobe o neki prouþevani stvari in v njih »odseva tudi objektivnost, vendar zagotovo ne popolnoma in mnogokrat popaþeno« (Adorno, 1993, str. 85). Kar po Adornovem mišljenju izostaja, je teža subjektivnih mnenj, stališþ in vedenja, ki ostajajo sekundarna. Mnenja in stališþa pa seveda implicirajo podobo družbe, kakršna naj bi bila, kar pa pozitivistiþna znanost kot najstvo strogo izloþa iz svojih okvirov. ýe se povrnemo k Habermasovemu vprašanju: »Ali je potem pozitivistiþno, na izkustveno znanost reducirano spoznanje, resniþno razbremenjeno vsakršne normativne povezave« (prav tam, str. 175)? Odgovor je pri Habermasu seveda negativen, ker je vsakršno izkustvo in na njem temeljeþe spoznanje vnaprej oblikovano in sicer po predhodnih izkušenjah, ki vkljuþujejo tudi norme in stališþa, kakor tudi po priþakovanjih. Tudi izbira raziskovalnega podroþja je odvisna od odloþitve znanstvenika, prav tako se tudi »osnovni stavki, preko katerih se teorije nanašajo na realnost, sprejemajo z odloþitvijo diskutirajoþih znanstvenikov« (Pilot, 1993, str. 314). 1.5.5 PRIMAT METODE Primat metode izhaja iz zahtev pozitivistiþne tradicije, da bi kvantitativne metode, ki so se v naravoslovju izkazale za uspešne, prenesli v družboslovje in humanistiko. Te zahteve so privedle do dileme med usmerjenostjo na predmet raziskovanja na eni strani in primat metode na drugi. Pozitivistiþna znanost je tako usmerjena na razpoložljive metode namesto na predmet in njegov spoznavni interes. Vendar je v družboslovju primat metode po mnenju kritikov pozitivizma nevzdržen, ker zakoni, ki so izpeljani s pomoþjo Popperjeve deduktivne metode, popaþeno predstavljajo sliko družbe in vlogo þloveka v njej. Habermas pravi: »Predpisi za analitiþno-empiriþne postopke vsebujejo poleg formalnologiþnih 31 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 31 31 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja pravil za tvorbo deduktivnega sklopa hipotetiþnih stavkov … tudi zahtevo, izbirati poenostavljene osnovne predpostavke tako, da omogoþajo izvajanje empiriþno smiselne zakon-ske domneve« (Habermas, 1993, str. 157). Postavljeni smo pred paradoksalno situacijo, ko metoda doloþa predmet, kar pa ima za posledico, da je dejansko ujemanje hipotez z empiriþnimi dejstvi »principialno sluþajno« (prav tam, str. 157). Družboslovne znanosti se morajo usmeriti na spoznavni predmet, ker empiriþno-analitiþ- na metodologija interesov družbe kot predmeta spoznavanja ne vkljuþuje. Družboslovje se mora dvigniti nad þisto manipulacijo naravoslovja (ko gre za manipulativno-raziskovalni odnos subjekta do objekta) in postati »delujoþa (aktivna) znanost« (prav tam, str. 158). Samo poznavanje družbenih nasprotij in njihovo opisovanje ne pripomore k njihovemu odpravljanju. In ravno v tem tiþi eno bistvenih stališþ kritiþne teorije, in sicer emancipatorni interes v smislu preseganja družbenih nasprotij in gospostvenih razmerij. ZAKLJUýEK Predstavili smo temeljno kontroverzo na podroþju sociologije iz konca šestdesetih in za- þetka sedemdesetih let, ki je pomenila bistven premik v spoznavnoteoretskih pogledih za celotno družboslovje. Strnjene ugotovitve bi bile: empiriþno-analitiþna znanost se vse preveþ omejuje na metodologijo, kar predstavlja za družboslovne in humanistiþne znanosti nedopustno redukcijo predmeta. Kajti v omenjenih znanostih ne gre zgolj za spoznavanje dejstev in þistih znanstvenih spoznanj, paþ pa gre za spoznavanje smiselnih kontekstov v družbeni praksi. Vprašanja o nastanku in ovrednotenju teorij in hipotez imajo osrednji pomen, iz þesar izhaja, da nikakor ne bi smela biti prepušþena nekontroliranim podroþjem pred- in zunajznanstvenega. Tudi vprašanje odnosa subjekta in objekta je relevantno, saj v družboslovnih raziskavah mesto objekta prouþevanja zavzame doloþen posameznik oz. skupina posameznikov – subjektov, ki skupaj z raziskovalcem sooblikujejo raziskovano situacijo in se s tem stroga loþitev med subjektom in objektom poruši, kar pa je po strogih pravilih analitiþne metodologije nevzdržno. Sporna je tudi zahteva po intersubjektivni preverljivosti znanstvenega spoznanja, ki bi naj omogoþala objektivnost in s tem vrednotno nevtralnost v smislu nepristranskosti znanstvenikov, ki kot posamezni subjekti znotraj skupnosti znanstvenikov odloþajo o »’druž- beni’ vrednosti znanstvenih spoznanj« (Wulf, 1983, str. 134). Pomembno je tudi vprašanje odnosa teorije in prakse, ki se v konceptu kritiþne teorije bistveno razlikuje od kritiþnega racionalizma. ýe je spoznavanje in ugotavljanje druž- benih dejstev empiriþno-analitiþnemu družboslovnemu raziskovanju zadostno, se kritiþ- na teorija usmerja na kritiþno analizo družbene sedanjosti, in sicer v horizontu možnega spreminjanja obstojeþega. Bistvena naloga kritiþne teorije je analiza »realne življenjske prakse, ne samo z ozirom na objektivne strukture in faktorje, ampak tudi v perspektivi njihovih subjektivnih izkušenj in ocen« (Fahrenbach,1978, str. 203). Dimenzija subjektivne izkušnje pa v nasprotju z zgolj ugotavljanjem ‘dejstev na sebi’ vodi k ozavešþenju in 32 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 32 32 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Utemeljitev empiriþno-analitiþne kvantitativne metodologije preseganju ‘postvarjene zavesti’, kar je nujen pogoj, ki omogoþi emancipacijo in po njej spreminjanje družbenih razmerij. V nadaljevanju bomo predstavili in analizirali dolgo trajajoþe obdobje antagonizma med, poenostavljeno reþeno, kvalitativno in kvantitativno paradigmo, ki je potekalo hkratno s formiranjem novih raziskovalnih pristopov, katerih metodologija je bila moþno zazna-movana tudi z obstojeþo kontroverzo, pri þemer je akcijsko raziskovanje dober primer preseganja polaritet in združevanja prednosti obeh metodologij. 33 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 33 33 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 34 34 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... II. OPREDELITEV PARADIGMATSKEGA RELATIVIZMA IN NJEGOV POMEN ZA METODOLOGIJO AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA 2.1 PRESEGANJE OBDOBJA NASPROTIJ MED PARADIGMAMI Metodološka in ideološka debata, ki smo jo predstavili v prejšnjem poglavju pod imenom ‘spor okoli pozitivizma’ se je pravzaprav že pred tem zaþela in nadaljevala kot »paradigmatska vojna« (Tashakkorie in Teddlie, 1998, str. 3), v kateri je glavno ‘jabolko spora’ predstavljala razliþnost svetovnih nazorov ali vrednotnih sistemov. V družboslovnih znanostih so se te razprave odvijale (in se deloma še odvijajo) predvsem na relaciji med postpozitivisti in konstruktivisti, v prejšnjem poglavju pa smo podrobneje predstavili za akcijsko raziskovanje še posebej pomembno debato med kritiþnim racionalizmom in kritiþno teorijo. V nadaljevanju nas bodo zanimala predvsem metodološka vprašanja, ki so se jih v teh razpravah dotikali, manj pa ontološke in epistemološke razlike med obema pozicijama. Vendar se tudi tem ne bomo mogli v celoti izogniti, þe želimo prikazati celostni obseg in pomen teh razprav za družboslovno raziskovanje, katerega del so tudi akcijske raziskave. Najveþji poudarek pa bomo namenili preseganju bipolarnosti pri oblikovanju t. i. kombinirane metodologije (Tashakkori in Teddlie, 1998), ki teži k uporabi mešanih, torej tako kvantitativnih kot kvalitativnih raziskovalnih metod. 2.1.1 TEZA O NEKOMPATIBILNOSTI PARADIGEM Osnovna, diametralno nasprotna, paradigmatska modela predstavljata torej pozitivistiþna ali empiriþna in konstruktivistiþna ali fenomenološka orientacija. Pozitivistiþni paradigmi je osnova to, þemur pravimo kvantitativne metode, medtem ko konstruktivistiþni paradigmi ustrezajo kvalitativne metode (Guba in Lincoln, 1994). Razpravo med tema dvema paradigmama poimenujejo vþasih tudi kvalitativno-kvantitativna debata (Tashakkori in Teddlie, 1998, Fielding in Schreier, 2001). Te paradigmatske bitke so se bile na razliþnih poljih, zadevale pa so pomembne konceptualne zadeve, kot sta na primer ‘narava realnosti’ in ‘možnost kavzalnega povezovanja’. Nobena disciplina v družboslovnih in humanistiþnih znanostih se ni mogla izogniti ma-35 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 35 35 4.12.2008 12:47:09 12:47:09 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja nifestacijam teh nasprotij med paradigmami. Smith in Heshusius (1986, povz. po Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 4) sta predlagala, da se ta dialog med obema stranema konþa, rekoþ, da njuna nekompatibilnost onemogoþa nadaljnji produktivni razvoj. To stališþe se je imenovalo ‘teza o nekompatibilnosti’. Zagovarjali so jo predvsem t. i. paradigmatski puristi, ki so jo utemeljevali s tem, da združljivost med kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami ni mogoþa zaradi nekompatibilnosti paradigem, ki so podlaga tem metodam. V skladu s tem so teoretiki in raziskovalci, ki poskušajo kombinirati dve nasprotujoþi si metodi, obsojeni na neuspeh zaradi inherentnih razlik v filozofijah, ki so temelj teh razliþnih metod (prav tam, str. 11). Y. S. Lincoln pravi, da »sprava med paradigmami na aksiomski osnovi ni možna. Socializacijski procesi, povezani z vsako paradigmo, so preveþ razliþni, þustvene in politiþne zaveze so tako moþne, da bi kombinirana strategija, tako na aksiomski kot na praktiþni ravni, proizvedla komaj kaj veþ kot notranje neskladje v raziskovalnem procesu, obliko diskurzivne nepovezanosti, ki vraþa rezultate, neuporabne za oba ta-bora« (Lincoln, 1990, str. 81). Torej so epistemološke in ontološke razlike tako velike, da jim raziskovalec mora podleþi. Tukaj bi omenili T. S. Kuhna (1998), (podrobneje ga bomo obravnavali v naslednjem poglavju), ki pravi, da je vsak znanstvenik pri svojem delovanju zavezan doloþeni paradigmi. Ko preseže njene okvire, ko mu pravila znotraj doloþene paradigme ne zadošþajo veþ, pristopi k oblikovanju novega paradigmatskega koncepta. Zagovorniki ene in druge strani so uporabljali skorajda vojaški besednjak, L. Datta npr. je imenoval udeležence v tej vojni ‘rokoborci’ (wrestlers) (Datta, 1994, str. 53), Tashakkori in Teddlie pravita, da jima je ljubši izraz ‘bojevniki’ (warriors) (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 4). Kje torej najdemo glavne razlike med obema stranema? Za lažjo predstavitev si bomo pomagali s tabelo, ki smo jo izdelali s pomoþjo primerjav v delih Denzina in Lincolnove (1994), Gube in Lincolnove (1994) in Tashakkorija in Teddlieja (1998): Temeljne razlike med alternativnimi raziskovalnimi paradigmami Paradigma Pozitivizem/ Kritiþna teorija Konstruktivizem Postpozitivizem ontologija Naivni/kritiþni Historiþni realizem Relativizem – lokalne realizem í obstoj – obstoj virtualne in specifiþno objektivne stvarnosti, stvarnosti, ki jo konstruirane ki jo je moþ (delno) oblikujejo družbene, stvarnosti spoznati z ustrezno politiþne, kulturne, metodo ekonomske in etniþne vrednote epistemologija Dualizem/ Interaktivnost/ Interaktivnost/ objektivizem; subjektivizem; subjektivizem; skanje resnice vrednotno dognanja so posredovana subjektivno dognanja konstruirana metodologija Eksperimentalno/ Dialogiþna/ Hermenevtiþna/ manipulativna; dialektiþna; dialektiþna; verifikacija hipotez; kvalitativne metode kvalitativne metode kvantitativne metode 36 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 36 36 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... Iz zgornje tabele je razvidno, da bi jo v poenostavljeni obliki, za namene naše razprave, lahko preoblikovali tudi v nazive kvantitativna paradigma (v njene okvire sodita pozitivizem in postpozitivizem) in kvalitativna paradigma (sem prištevamo kritiþno teorijo in konstruktivizem) (Mužiü, 1999, str. 15). Razlikujeta se po ontoloških, epistemoloških in metodoloških znaþilnostih, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju. V prvi vrsti ti dve paradigmi loþimo glede na cilje raziskovanja. Kvantitativni paradigmi lahko pripišemo atribut pojasnjevanja, razlaganja (Erklären), ki se povezuje s pojmoma predvidevanja in kontrole, kvalitativni pa ustreza pojem razumevanje (Verstehen). Znotraj tega je pri kritiþni teoriji (kar smo podrobneje opisali v prejšnjem poglavju) pomembna kritika in spreminjanje družbenih, politiþnih, kulturnih, ekonomskih in etiþnih struktur z angažiranjem in konfrontacijo. Pristop k raziskovanju je idiografski (iz grškega idios – posameznik), gre za usmerjenost raziskovanja v posamezne primere (osebe, skupine), znaþilni znanstveni postopek je študija primera. Pri kvalitativni paradigmi nasploh je tež- išþe usmerjeno v poglobljeno razumevanje raziskovanih pojavov, pri konstruktivizmu pa tudi na rekonstrukcijo miselnih, vedenjskih itd. struktur, ki jih ljudje imajo. Pomembna pri procesu spreminjanja sta konsenz in odprtost za nove interpretacije na osnovi pridobljenih informacij, kar vodi k vedno bolj sofisticiranim strukturam in omogoþa, da se posameznik zave pomena njihove konkurenþnosti in s tem možnosti izbire. Pri kvantitativni paradigmi ali, kot jo tudi imenujemo, paradigmi razlaganja in pojasnjevanja (prim. Mužiü, 1999, str. 19) gre za t. i. nomotetiþni pristop k raziskovanju (iz grškega nomos – zakon), ko oblikujemo znanstvene stavke o odnosih med dvema ali veþimi pojavi na podlagi prouþevanja veþjega števila enot, iz katerih s pomoþjo ustrezne metode posplo- šujemo na širšo populacijo. Drugo temeljno razlikovanje se odpre pri vprašanju narave védenja. Povedali smo že, da je pri kvalitativni paradigmi raziskovanje usmerjeno v poglobljeno razumevanje raziskovanih pojavov. To se nanaša na þlovekove aktivnosti, njegovo vlogo in pomen v družbi, pri þemer izhajamo iz subjekta samega, kar pogojuje težnjo po subjektivnosti. To nam omogoþa bolj bogato in popolno interpretacijo pojava, ki temelji na realnih podatkih, zbranih v ‘naravnih’ situacijah. Védenje se sestoji iz struktur, o katerih je bil dosežen relativni konsenz med tistimi, ki so kompetentni za interpretiranje teh struktur. Možen je tudi hkratni obstoj »multiplih ‘védenj’« (Guba in Lincoln, 1994, str. 113), þe interpretacije med seboj niso enotne, kar je odvisno od družbenih, politiþnih, kulturnih, ekonomskih in etiþ- nih dejstev, ki vplivajo na razliþnost interpretacij. Takšne védenjske strukture so predmet nadaljnjih revizij. Pri kvantitativni paradigmi je poudarek na þim bolj natanþnem ugotavljanju vzroþnih zvez med pojavi, védenje sestoji iz verificiranih hipotez, ki jih sprejmemo kot dejstva ali zakone. Kavzalnost je temeljni princip, ki zahteva preverjanje vplivov in njihovih posledic na osnovi zbranih podatkov, ki morajo biti veljavni in zanesljivi. Iz tega izvira tudi zahteva po objektivnosti tega pristopa. Tretji paradigmatski par predstavlja obþi metodološki okvir (Mužiü, 1999, str. 18). Znotraj kvalitativne paradigme sreþamo fenomenološki pristop, povezan s postopkom hermenevtiþne analize. Izraz fenomenologija izvira od nemškega filozofa Husserla, ki ga je 37 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 37 37 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja utemeljil kot postopek, usmerjen v spoznavanje pojavnosti same, vendar ne v smislu þim natanþnejše in þim bolj ekzaktne analize, ampak je izvor spoznanja intuicija. Intuitivno spoznanje je povezano s fenomenološko redukcijo, pri þemer se izkljuþuje oziroma reducira vsakršno stališþe raziskovalca, tako da je intuicija usmerjena k samemu objektu, vsa predhodna teoretiþna nadgradnja fenomena (dokazi, hipoteze, predhodna spoznanja), da bi do izraza prišla izkljuþno samo danost fenomena; izkljuþiti, se pravi reducirati je potrebno tudi vso tradicijo v zvezi s dojemanjem tega fenomena in vsakršno dosedanje mišljenje o njem. Na fenomenologijo in njena izhodišþa se naslanja hermenevtika, ki je kot metoda razumevanja in razgradnje besedila na podlagi poglobljene analize moþno prisotna znotraj kvalitativnega raziskovanja. Na strani kvantitativne paradigme gre za uporabo empiriþno-analitiþnih postopkov, ki se opirajo na ideje pozitivizma in dokazujejo vzroþno-poslediþne zveze med pojavi z natanþ- no doloþenimi metodološkimi inštrumenti. ýetrta dihotomija izvira iz razliþnega pojmovanja akumulacije védenja. Védenje, kot ga razumejo zagovorniki kvantitativnega pristopa v raziskovanju, se kopiþi v procesu rasti, ko se vsako dejstvo uporabi kot neke vrste opeka, ki, þe je pravilno vstavljena, prispeva v rastoþo »zgradbo védenja« (prav tam, str. 114). Ko dejstva prevzamejo obliko generalizacije, so lahko zelo uþinkovita za predvidevanje in kontrolo. Posplošitve iz vzorcev na osnovno populacijo lahko izvajamo z dokaj veliko mero zanesljivosti. Zagovorniki kvalitativnega pristopa ne razumejo akumulacije védenja v absolutnem smislu. Vedenje raste in se spreminja v procesu revizije, ki se zavzema za þim bolj informiran vpogled v družbeno situacijo. Nadaljnje razlikovanje najdemo na podroþju kriterijev, ki doloþajo verodostojnost oziroma kvaliteto raziskovanja. Pozitivistiþna in postpozitivistiþna tradicija prisegata na primernost kriterijev, ki so konvencionalni (privzeti iz naravoslovja) in rigorozni. Sem sodijo notranja veljavnost v smislu ujemanja raziskovalnih dognanj z realnostjo, zunanja veljavnost ali posplošljivost, zanesljivost in objektivnost. Ti kriteriji izvirajo iz ontoloških predpostavk pozitivizma, da obstaja neodvisna, od subjekta loþena realnost, ki jo z ustrezno metodo lahko spoznavamo. Na drugi strani pa je bila predvsem znotraj konstruktivistiþnih krogov izdelana lestvica kriterijev, ki v kvalitativnem raziskovanju nadomešþajo kriterije tradicionalne empriþ- ne metodologije. Guba in Lincolnova predlagata naslednje kriterije: zanesljivost (trust-worthiness) v pomenu kredibilnosti, kot paralelo notranji veljavnosti, transferabilnost kot zunanjo veljavnosti, odvisnost (dependability) v pomenu zanesljivosti in potrditev (con-firmability) kot paralelo objektivnosti. Vendar sta avtorja na podlagi kritik, þeš da gre za kriterije, ki se preveþ paralelno navezujejo na pozitivistiþne kriterije, oblikovala nov niz meril za presojanje kakovosti raziskovanja, in sicer: verodostojnostni kriterij nepri-stranosti, ontološka verodostojnost (razširja osebne strukture), izobraževalna verodostojnost (vodi k napredovanju razumevanja struktur drugih ljudi), katalitiþna verodostojnost (spodbuja k akciji) in taktiþna verodostojnost (omogoþa akcijo). Avtorja sama priznavata, da »vprašanje kriterijev kvalitete v konstruktivizmu vendarle ni ustrezno rešeno in zahteva nadaljnje kritike« (Guba in Lincoln, 1994, str. 114). Na tem mestu se v podrobnejšo 38 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 38 38 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... analizo kriterijev kvalitativnega raziskovanja ne bomo spušþali, ker je to tema nadaljnjih poglavij naše razprave. Oba paradigmatska pristopa v raziskovanju se seveda bistveno razlikujeta tudi glede vpra- šanja vrednotne nevtralnosti, ki smo ga podrobneje predstavili in obravnavali v poglavju 1.2. Epistemološka podstat pozitivizma navaja k razumevanju znanosti kot vrednotno ne-opredeljene, medtem ko imajo znotraj kvalitativne paradigme vrednote svoje legitimno mesto. Raziskovalci jih razumejo kot neizbežne pri oblikovanju raziskovalnih dognanj. Pomembna razlika med obema konceptoma se kaže tudi v razumevanju vloge raziskovancev v raziskovalnem procesu. Vprašanje je, kateri glas se sliši v raziskovalnih aktivnosti, še posebej tistih, ki so usmerjene v spremembe. Raziskovalcem, ki raziskujejo po principih kvantitativne ali tradicionalne, empiriþno-analitiþne metodologije, se pogosto oþita vloga »nezainteresiranih znanstvenikov« (prav tam, str. 115), ki svoja znanstvena dognanja dajejo na voljo politiki, in tistim, ki imajo v rokah vzvode odloþanja (Moser npr. govori o t. i. ‘bianko-þekih’ znanosti, ki jih lahko nosilci moþi poljubno uporabijo (Moser, 1987, str. 103)). Kritiþna teorija kot del kvalitativne paradigme je tudi na tej ravni podala metodološko in ideološko kritiko, s tem ko je pozvala znanstvenike k neodvisni drži intelektualcev, ki spreminjajo razmerja moþi v družbi, obenem pa raziskovancem namenjajo bolj aktivno vlogo v procesu raziskovanja in odloþanja o uporabi raziskovalnih dognanj. Kakšne so torej možnosti za ‘spravo’ med tema dvema temeljnima paradigmama? Glavni oþitek, ki ga kvalitativni raziskovalci namenjajo kvantitativni tradiciji, je ravno dolžina te tradicije, saj so »si (zagovorniki kvantitativne paradigme – dodala J.M) pridobili hegemo-nijo nad zadnjimi nekaj stoletji«. Postpozitivisti kot ‘naravni’ nasledniki pozitivizma še vedno »nadzorujejo objavljena besedila, vire financiranja, promocijske mehanizme, diser-tacijske komisije in druge vire moþi in vpliva. Bili so, vsaj do osemdesetih let, ‘insiderska’ skupina in še naprej predstavljajo najmoþnejši glas pri profesionalnem odloþanju« (Guba in Lincoln, 1994, str. 116). Podoben ugovor najdemo tudi pri tistih slovenskih raziskovalcih, ki so bolj naklonjeni kvalitativni paradigmi, ko pravijo, da »so se v razvitem svetu dogajali pomembni premiki v smer kvalitativnega raziskovanja …, pri nas pa je ostajalo tovrstno raziskovanje na obro-bju. Dogajanje in razmišljanje še vedno premoþno obvladuje tradicionalna empiriþno-analitiþna, kvantitativno usmerjena paradigma, ki sebe neredko predstavlja kot edino ‘pravo’ znanost. Ob mnogih njenih nedvomnih dosežkih pa ne gre spregledati, da z monopolnim položajem in z obvladovanjem naþina razmišljanja, na primer o strategijah inoviranja prakse, prav to inoviranje ‘od spodaj navzgor’ tudi zavira« (Marentiþ í Požarnik, 2001, str. 65). Avtorica v nadaljevanju svoje razprave poziva k ustvarjanju enakopravnejšega odnosa med obema paradigmama. Tudi veþina drugih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s kvalitativnim raziskovanjem, se ni ‘postavila na okope’ kvalitativne paradigme, ampak zagovarja poveþano odprtost za integracijo s kvantitativnimi pristopi. Tako na primer beremo pri Friebertshäuserjevi in Prenglo-vi: »Takoj na zaþetku poudarjava: etiketa ‘kvalitativne raziskovalne metode’ ne oznaþuje 39 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 39 39 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja frontnega položaja nasproti kvantitativnemu raziskovanju« (Friebertshäuser in Prengel, 1997, str. 11). Podobno misel je v uvodu svoje knjige izrazil tudi Banister, ko pravi, da »ni nujno postaviti kvantitativne in kvalitativne tradicije v diametralno opozicijo ene do druge« (Banister, 2001, str. 1). Takšna razmišljanja sreþamo tudi pri drugih avtorjih (npr. Flick, 1998, Steinke, 1999, Mayring, 2002, Denzin in Lincoln, 2000), ki so metodološko razpravo v družboslovnih in humanistiþnih znanostih v zadnjem desetletju moþno oživili, predvsem zaradi razvoja novih pristopov in uporabe novih tehnologij v kvalitativnem raziskovanju. Poskuse približevanja obeh paradigem najdemu tudi v znanstvenih razpravah na naših tleh. J. Sagadin je opozarjal na neplodnost »paradigmatskega ekskluzivizma« (Sagadin, 1989, str. 335) in utemeljeval možnosti za dopolnjevanje obeh, dozdevno nasprotujoþih si paradigem. B. Marentiþ í Požarnik pri kombiniranju obeh metodoloških pristopov opozarja predvsem na to, »da se vsaki paradigmi prizna tisto mesto, ki ji gre pri spoznavanju in spreminjanju kompleksne ... resniþnosti in da se marsikje njune ugotovitve tudi prepletajo in kombinirajo. Nisem pa za sožitje v smislu brisanja temeljnih medsebojnih razlik, tako da tradicionalno raziskovanje le prevzame nekaj alternativnega besednjaka, ‘razmerje moþi’ pa ostane nespremenjeno« (Marentiþ í Požarnik, 2001, str. 78). Pogosto se je dogajalo, da so bili kvalitativni raziskovalci precej bolj pripravljeni razpravljati na temo, kaj in kako se raziskovanja lotevajo kvantitativni raziskovalci, medtem ko z nasprotne strani takšne pripravljenosti ni bilo moþ zaznati v tolikšni meri. Ta situacija pravzaprav reflektira metodološko situacijo v družboslovnih znanostih, kjer je, kot smo že omenili, kvantitativna paradigma še vedno dominantna. Posledica tega je, da kvalitativni raziskovalci ne morejo mimo poznavanja kvantitativnih metod in metodoloških standardov, v številnih disciplinah pa se kvantitativni raziskovalci ne ‘naprezajo’ preveþ s spoznavanjem kvalitativnih metod. Da bi se torej izognili takšnemu, zgolj navideznemu sodelovanju med obema paradigmat-skima pristopoma, bomo v nadaljevanju predstavili argumente, ki nasprotujejo obravnavani tezi o nekompatibilnosti v prid koeksistenci med metodologijama. 2.1.2 TEZA O KOMPATIBILNOSTI ýe se vendarle še enkrat najprej vrnemo k bistvu razlik med paradigmama, bi za ta namen uporabili citat S.Y. Lincoln, ki pravi: »Privzetje paradigme dobesedno prodre v vsako dejanje, ki je celo samo bežno povezano z raziskovanjem, tako da vsako razmišljanje, ki se samo oddaljeno dotika raziskovalnega procesa, zahteva ponovni razmislek, da se uskladi-jo odloþitve z linijo svetovnega nazora, ki je utelešen v sami paradigmi« (Lincoln, 1990, str. 81). Povedano drugaþe, paradigmatske predpostavke doloþajo raziskovalno strategijo. Raziskovalci morajo torej predpostavljati: – ali, da obstaja tam zunaj realni svet, ki ga þlovek lahko bolj ali manj dobro spozna, in kjer lahko razloži odnose med pojavi in poskuša posploševati iz ene situacije na drugo, – ali pa, da je nesmiselno skrbeti za to, ali ta realni svet sploh obstaja, in se osredotoþiti na poroþanje in pojasnjevanje þlovekovih interpretacij o tem, kaj se dogaja v specifiþnem okolju. 40 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 40 40 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... Prva pozicija je pozitivistiþna, druga je konstruktivistiþna, med njima pa ni vmesnega prostora. Še veþ, primat paradigmatskih predpostavk ustvarja nekompatibilnost. Vendar primerjava teh pozicij s sodobnim metodološkim mišljenjem kaže, da so v praksi stvari veliko bolj kompleksne in je potrebno sprejeti veþ odloþitev in veþ vmesnih opcij, kot ka- žejo primerjave paradigmatskih pravil. Kljuþ do prilagoditve oziroma sprave je nespreje-manje ali nestrinjanje z gledišþem »kraljice znanosti«, da torej filozofski principi doloþajo metodologijo. Ko zaþnemo gledati, kaj raziskovalci v resnici poþnejo, se zidovi med paradigmami zaþnejo podirati (Firestone, 1990, str. 122). V praksi raziskovalci uporabljajo paleto nepopolnih pristopov za doseganje kredibilnosti svojih argumentov, da bi zadostili kriterijem validnosti, generalizacije i.t.d. Mnogi vplivni raziskovalci so izjavili, da so razlike med obema paradigmama presežene in da razkol med njima ni tako velik, kot so ga prikazovali puristi. E. R. House na primer zakljuþuje, da ta dihotomizacija izvira iz »nerazumevanja znanosti«, potem ko je izpostavil prednosti in slabosti obeh raziskovalnih tradicij, pri þemer je pojasnil, da »ni nikakršne zagotovljene metodološke poti do obljubljene dežele« (House, 1994, str. 20–21). Raziskovanje torej naj ne bi potekalo po vnaprejšnjih standardiziranih postopkih, ampak je v vsaki raziskavi raziskovalec postavljen pred nove izzive, kako poiskati prave naþine in poti, da bodo rezultati njegovega dela verodostojni in bodo ustrezali splošnim kriterijem kvalitete. Obenem pa je potrebno posvariti pred indiskriminatorno kombinacijo obeh paradigem. Glavne razlike med kvantitativnim in kvalitativnim raziskovanjem morajo biti videne v raziskovalnih strategijah, kajti postavljene imata razliþne raziskovalne cilje, pridobivata razliþne oblike podatkov in operirata z razliþnimi vzorþnimi tipi. Zaradi vsega naštetega kombinacija kvalitativnega in kvantitativnega pristopa ne prinese nujno najboljšega iz obeh podroþij. Kombiniranje kvalitativnih in kvantitativnih metod ni dobro v vseh þasih, ampak predvsem takrat, kadar nam taka kombinacija zagotavlja združljivost s splošnimi raziskovalnimi cilji. L. Datta je podala pet prepriþljivih, praktiþnih razlogov za sožitje med obema paradigmama, na katerih temeljijo raziskovalne metodologije (Datta, 1994, str. 54–56): – obe paradigmi se dejansko uporabljata že dolga leta; – mnogi raziskovalci nagovarjajo k uporabi obeh paradigem; – raziskovalne inštitucije podpirajo obe paradigmi; – obe paradigmi sta vplivali na politiko; – znotraj obeh paradigem je bilo veliko razprav o možnostih za sodelovanje. Avtorica je navedla nekaj zelo pragmatiþnih argumentov za koeksistenco, vendar bi nanje pristali raziskovalci, ki znanost razumejo bolj kot praktiþno uporabnost znanstvenih dognanj, manj pa v povezavi z ontološkimi, epistemološkimi in metodološkimi koncepti, ki so podlaga znanstvenega delovanja. Pravzaprav so bili pragmatisti tisti, ki so najbolj ugovarjali tezi o nekompatibilnosti, ki je bila utemeljena na zvezi med epistemologijo in metodo. Pragmatizem ima korenine predvsem v Ameriki, pri avtorjih kot so Peirce, James in Dewey. Evropski znanstveniki so bili nekako zaniþevalni in omalovažujoþi do pragmatizma, predvsem zaradi njegovega »razkrinkavanja metafiziþnih konceptov, kot je, recimo, resnica. Namesto iskanja metafiziþne resnice, je za pragmatiste resnica to, 'kar 41 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 41 41 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja deluje'« (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 12). Tukaj je pravzaprav tudi jedro razlike med akcijskimi raziskovalci nemškega in angleškega govornega podroþja (podrobneje bomo o tem pisali v nadaljevanju razprave, v poglavju 3.8). Nemci se niso mogli odreþi svoji filozofski tradiciji in so iskali epistemološko in ontološko, torej teoretiþno podstat akcijskega raziskovanja, medtem ko so anglosaški raziskovalci videli akcijsko raziskovanje predvsem kot koncept, ki naj služi praksi, ne glede na njegovo epistemološko in ontološko utemeljenost. Vprašanje resnice (kot ga je npr. izpostavil Moser s svojim konceptom diskurzivne znanosti, dialoškega doloþanja pojma resnice …) na neki naþin podleže praktiþni vrednosti pridobljenih spoznanj. Seveda je tudi akcijsko raziskovanje anglosaškega kroga zavezano doloþenim metodološkim principom, ki so utemeljeni na kriterijih kvalitete in ti ostajajo vodilni pri izpeljavi vsakršne akcijske raziskave. ýe se vrnemo k tezi o kompatibilnosti, moramo omeniti Reichardta in Rallisovo, ki v svoji analizi združljivosti kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja trdita, da obstaja dovolj podobnosti v fundamentalnih vrednotah med kvalitativci in kvantitativci, da bi lahko »oblikovali dolgotrajno partnerstvo« (Reichardt in Rallis, 1994, str. 85 ). Ta podobnost v fundamentalnih vrednotah vkljuþuje prepriþanje o vrednotni obremenjenosti raziskovanja, teoretiþni obremenjenosti dejstev, prepriþanje, da je realnost multipla in konstruirana, prepriþanje o zmotljivosti védenja in prepriþanje, da je teorija doloþena z dejstvi. Kar pomeni, da je »katerikoli niz podatkov lahko razložen z mnogimi teorijami« (prav tam, str. 88). Ta seznam vkljuþuje pravzaprav veþino trditev, ki so jih zagovorniki kvantitativne paradigme oþitali kvalitativnim raziskovalcem in obratno. Kvantitativni raziskovalci trdijo, da je moþ s pomoþjo ustrezne metode priti do vrednotno nevtralnega znanstvenega spoznanja. Dejstva niso teoretiþno obremenjena, ampak z njimi potrjujemo ali zavraþamo vnaprej pripra-vljene hipoteze. Kvantitativni raziskovalci prisegajo na pozitivistiþno videnje sveta, ki je celovit in se mu s svojimi spoznanji približujemo, v nasprotju s konstruktivistiþnim gleda-njem, ki realnost vidi kot skonstruirano s strani subjekta. Kar zadeva zmotljivost védenja, je najverjetneje to edina trditev s tega seznama, ki ustreza kvantitativni paradigmi, ki pravi, da je potrebno teorije vedno znova preverjati in falsificirati, ker ne obstaja dokonþno spoznanje o prouþevanem predmetu. Kar zadeva doloþenost teorije z dejstvi, t.j., da lahko podatke razložimo z mnogimi teorijami, je to prepriþanje v nasprotju s kvantitativnim, po katerem ne razlagamo podatkov s teorijami, ampak teorije potrjujemo ali pa zavraþa-mo s pomoþjo podatkov. Reichard in Rallis sta torej navedla kot skupne fundamentalne vrednote tiste, ki so blizu kvalitativni paradigmi in bi jim kvantitativni raziskovalci težko pritrdili. Za preseganje nasprotja kvalitativno – kvantitativno je po Mayringovem mnenju moþ na-vesti tri bistvene argumente (Mayring, 2001): 1. Zagovorniki kvalitativnega raziskovanja zadnjih desetletij se napajajo iz ostre kritike kvantitativne metodologije. Pri tem ustvarjajo popaþeno sliko, ki ne upošteva novejšega razvoja. ýe predstavimo dva primera: pogosto se kvantitativni metodologiji podtika enostransko naravoslovno mišljenje, kar sreþamo npr. pri U. Flicku, ko nam predstavlja kvantitativno raziskovanje na podroþju psihologije v njegovi najbolj rigorozni obliki (Flick, 2002, str. 2í4). Ta zreducira þloveka in družbo na mašinerijo, ki funkcionira po splošno veljavnih zakonih, to je po merljivih, enostavnih principih vzroka in posledice. 42 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 42 42 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... Drugi oþitek kvantitativni metodologiji je v tem, da je enostransko statiþno usmerjena in ne prouþuje procesov (prim. Denzin in Lincoln, 1994). Slabosti kvantitativne metodologije so pretirano poudarjene. (Ravno s kvantitativnimi metodami zbiranja podatkov dobimo kdaj tudi implicitne informacije, ki jih raziskovanci drugaþe skrivajo in jih šele anonimnost inštrumenta za zbiranje podatkov (npr. anketa) spodbudi, da jih razkrijejo). Po drugi strani pa se slabosti in problemi kvalitativnih pristopov premalo tematizirajo. K temu pogosto sodijo pomanjkljiva transparentnost in sistematiþnost postopkov in težave pri posploševanju rezultatov (temu problemu smo v nadaljevanju posvetili celo poglavje, ki se ukvarja z vprašanjem posploševanja izsledkov akcijskih raziskav in skuša predvsem s pomoþjo metodologije predmetno zasnovane teorije najti delne rešitve in možnosti za generalizacijske postopke akcijskega raziskovanja). Kar zadeva pomanjkljivo transparentnost in sistematiþnost postopkov kvalitativnih raziskav, naj bi ta oþitek spodbudil raziskovalce v bolj kritiþno, celo skeptiþno stališþe do pridobljenih podatkov. Vse prepogosto kvalitativni raziskovalci prikazujejo površne zakljuþke tako, kot da je glavni produkt družboslovnega in humanistiþnega raziskovanja potrjevanje tega, kar so vsi vedeli že po zdravem razumu na zaþetku. Ko so takšne analize izzvane in kritizirane, se kvalitativni raziskovalci sklicujejo na »etnografsko avtoriteto« (Hammersley in Atkinson, 2000) in branijo svoje interpretacije, ne s privrženostjo sistematiþnim, etabliranim, eksterno–validacijskim analitiþnim postopkom, ampak z dejstvom, ki mu itak nihþe ne oporeka, in sicer, da »so bili tam«. Opravili so delo v raziskovalnem polju, zbrali podatke, zato imajo lahko »najboljši vpogled«, kaj lahko ti podatki pomenijo. Kritiþni pogled mora videti prednosti in slabosti v kvantitativnem in kvalitativnem pristopu. Iz tega sledi, da je potrebno razliþne strategije vpeljati povsod tam, kjer so primerne in kjer lahko razvijejo svoje prednosti. 2. Drugi argument se povezuje z zahtevo po priznavanju primata predmetu in raziskovalnemu vprašanju pred metodo. Najprej mora biti jasno, kaj bomo prouþevali, potem je šele potrebno pretehtati, katere metode so za to primerne. Ta pozicija, ki vedno tudi dopu- šþa kombinacijo kvalitativne in kvantitativne metodologije, dokler je takšna kombinacija ustrezna glede na cilje raziskave, se pogosto teoretiþno formulira znotraj kvalitativnega raziskovanja (prim. Bortz in Döring, 1995, str. 278). V praksi pa so se izoblikovale metodološke šole, ki prakticirajo vedno iste zanesljive metode. To enostransko mišljenje bi morali preseþi, da bi dosegli odprtost metodoloških postopkov, ki bi bili usmerjeni v predmet raziskovanja. 3. Argument za to, da bi iskali skupne toþke in linije, je tudi v tem, da so bili do zdaj poskusi enoznaþne in jasne razmejitve kvalitativne in kvantitativne analize, neuspešni (Mayring, 2002, str. 19í24). Tako velikost nakljuþnega vzorca ne predstavlja jasnega, enoznaþne-ga kriterija za razmejitev, ker obstajajo tudi kvantitativne študije posameznega primera (prim. Sagadin, 2004). Tudi skaliranje, ki temelji na merjenju, ne ponuja jasne diferenci-acije, ker se nominalni in ordinalni podatki kvantitativno analizirajo, po drugi strani pa se pod pojmom ‘eksplorativna podatkovna analiza’ (Tukey, 1994, povz. po Mayring, 2001) kvantitativni podatki kvalitativno interpretirajo. ýe torej ne moremo definirati jasne razlike med kvantitativnimi in kvalitativnimi postopki, je potrebno iskati povezovalne toþke. 43 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 43 43 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Znanstveniki so ponovno izzvali þrno-bela sliko teze o nekompatibilnosti. Trdijo, da znanstveno raziskovanje ni formalistiþno in da je raziskovalec lahko tako subjektiven kot objektiven, lahko izbere kvalitativne ali kvantitativne metode, prouþuje veþje vzorce ali manjše skupine oziroma posameznike … Odloþitev je odvisna od raziskovalnih vprašanj in faz raziskovalnega ciklusa. ýe se postavimo na stališþe, da je spor med paradigmami konþan in ga je nadomestila bolj pragmatistiþna orientacija, potem lahko razvijamo tezo o paradigmatskem relativizmu in uporabi multiplih metod. 2.2 PARADIGMATSKI RELATIVIZEM KOT NOVA PARADIGMA? 2.2.1 PRIMAT PREDMETA RAZISKOVANJA IN RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ Raziskovalci, ki na raziskovanje gledajo s pragmatiþnega stališþa, menijo, da so raziskovalna vprašanja bolj pomembna tako od metode, ki jo uporabljajo, kot tudi od svetovnega nazora, ki naj bi tvoril osnovno ozadje oziroma podlago te metode. Veþina raziskovalcev najraje naslavlja svoja raziskovalna vprašanja z vsem razpoložljivim metodološkim orodjem, opirajoþ se pri tem na pragmatistiþni credo: ‘kar deluje’. Za veþino raziskovalcev, ki so predani natanþni preuþitvi raziskovalnega problema, je metoda sekundarna za samo raziskovalno vprašanje in njej podložni svetovni nazor komajda pride na površje, razen v najbolj abstraktnem smislu. V celotem obdobju je imela paradigmatska debata primarno relevantnost znotraj zgodovi-ne filozofije družboslovnih znanosti, nakar so mnogi aktivni teoretiki in raziskovalci prevzeli pravila in naþela paradigmatskega relativizma, kar pomeni uporabo kateregakoli fi-lozofskega in/ali metodološkega pristopa, ki je uporaben za doloþen raziskovalni problem, ki ga prouþujemo (Raichardt in Rallis, 1994). Celo t. i. bojevniki, ki so zavzeto zagovarjali ekskluzivno vlogo in pomen konstruktivizma kot temeljne paradigme kvalitativne metodologije in njegove nepovezljivosti s pozitivistiþno orientacijo, so privzeli sþasoma bolj spravljiv ton. Guba in Lincolnova pravita, da je »metafora vojne paradigem … nedvomno presežena. Opisovanje diskusije preteklega desetletja ali dveh kot vojne, slika zadevo bolj konfliktno, kot je potrebno. Rešitev paradigmatskih razlik se lahko pojavi šele, þe se pojavi nova paradigma, ki je bolje oblikovana in sofisticirana kot katerakoli druga obstojeþa. To se tolikanj bolj verjetno zgodi, þe zagovorniki teh razliþnih pogledov pridejo skupaj in predebatirajo svoje razlike« (Guba in Lincoln, 1994, str. 116). Tukaj pravzaprav gre za aplikacijo ideje T. Kuhna (Kuhn, 1998), ki govori o preseganju okvirov obstojeþe paradigme v prid vzpostavitve novega paradigmatskega koncepta. (Podrobneje bomo o tem govorili v naslednjem poglavju, kjer bomo tudi predstavili Moserjev poskus oblikovanja akcijskega raziskovanja kot nove družboslovne paradigme.) ýe torej sprejmemo predpostavko, implicirano znotraj paradigmatskega relativizma, da je spor med paradigmami konþan, lahko ugotovimo, da ga je nadomestila pragmatistiþna orientacija, ki si je pravzaprav svoje mesto utrla, ne s teoretiþnimi razpravami o pragma-tizmu, ampak z delom raziskovalcev v praksi, razlog za to pa lahko najdemo v razmahu in razvoju družboslovnih znanosti, saj so le-te »od petdesetih let naprej … silno narasle. In s to rastjo se nobeno veliko problemsko podroþje ni prouþevalo ekskluzivno znotraj ene metode« (Brewer in Hunter, 2006, str. 10). 44 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 44 44 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... Popušþanje napetosti v vojni paradigem je bilo pozitivno za razvoj raziskovanja na mnogih podroþjih, ker zdaj veþina raziskovalcev uporablja katerokoli metodo, ki je primerna za njihovo raziskavo, namesto da bi se zanašali zgolj na eno. Zdi se, da je prevladalo prepriþanje, ki so ga prevzeli mnogi metodologi in raziskovalci in ga lahko enostavno zapišemo kot ‘vzemi iz arzenala razliþnih raziskovalnih metodologij tisto, kar potrebuješ v svoji raziskavi, ostalo pa pusti’. To ‘naþelo’ je zraslo iz celotne debate, ki je bila pre-obremenjena z metodološkimi argumenti kot nasprotje epistemološkim predpostavkam. ‘Bojevniki’ so kazali moþne preference za temeljne epistemološke predpostavke o naravi realnosti (poudarjajoþ pri tem idejo o multiplih realnostih), ‘pacifisti’ ali ‘povezovalci’ pa so v glavnem razvijali metodološke smernice za integracijo metod, upoštevaje teoretiþne vidike kot stvar konkretnega raziskovalnega projekta in raziskovalnih vprašanj. Opisani naþin raziskovanja je blizu raziskovalcem, ki so pragmatiþno usmerjeni. Pragmatizem se pravzaprav še najbolj približuje ideji paradigmatskega relativizma, ki upraviþuje uporabo kombiniranih metod in kombiniranih modelov znanstvenega raziskovanja. Pragmatizem nekako ugaja, ker a) predstavlja paradigmo, ki je privzela uporabo kombiniranih metod, ker se b) izogiba uporabi metafiziþnih konceptov (kot so Resnica in Realnost), ki so povzroþili množico neskonþnih razprav in c), ker predstavlja zelo praktiþno in uporabno raziskovalno filozofijo: prouþuj, kar je koristno in te zanima, poþni to na razliþne naþine, ki se ti zdijo primerni, uporabi rezultate na naþin, ki ti lahko prinese pozitivne posledice znotraj tvojega sistema vrednot (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 30). Vsak resen metodološki razmislek znotraj katerekoli znanosti pa vendarle mora najprej upoštevati naravo raziskovanega pojava in šele nato postavljati vprašanje, katera metoda je primerna za opis, razlago in razumevanje tega pojava. Metodološki koncepti sami ne morejo odgovarjati na vprašanja »katera metoda naj se uporabi za prouþevanje katerega družbenega pojava in ali naj bodo kvalitativne in kvantitativne metode integrirane v ta prizadevanja« (Kelle, 2001). Namesto da utemeljujemo razpravo o primerni metodologiji za družboslovne znanosti ekskluzivno na abstraktni metodološki in epistemološki ravni, bi bilo koristneje usmeriti metodološke in druga bistvene razmisleke k preverjanju uporabnosti metodoloških konceptov s pomoþjo primerov iz raziskovalne prakse. Potrebno je poudariti, da kombiniranje metodoloških pristopov ne sme voditi raziskovalcev k temu, da bi se jim zdelo postransko zavedanje, da razliþni pristopi izhajajo iz razliþnih epistemologij in logiþnih predpostavk. Metodološka triangulacija (kombiniranje metod) ne dviguje nujno validnosti rezultatov. Konkurenþne teorije so v glavnem produkt razliþnih tradicij in kombinirane lahko ponudijo bolj polno sliko, vendar ne tudi bolj ‘objektivno’. Ravno tako tudi razliþne metode, izpeljane iz razliþnih epistemoloških predpostavk in kombiniranje le-teh, lahko dodajo svoj kamen v zbirko védenja in mu poveþajo globino, kar pomeni sprejemanje relativistiþne epistemologije, torej takšne, ki upraviþuje uporabo mnogih virov, raje kot povzdigovanje zgolj enega vira védenja. 2.2.2 RELATIVIZEM KOT PARADIGMA NEIZKLJUýEVANJA V obdobju monometod je obstajala definitivna povezava med uporabljeno metodo in znanstveno paradigmo, znotraj katere je znanstvenik deloval. Z relativiziranjem te pove-45 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 45 45 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja zave, se je spremenila tudi metodološka podoba raziskovalnih oblik. Relativizem je kljuþ do odprtosti in kontinuiranega iskanja vedno bolj informativnih in razvitih konstruktov. Vse razprave so potekale na ravni štirih paradigem: pozitivizma, postpozitivizma, kritiþne teorije in konstruktivizma. Vpleteni smo v veliko debato o tem, katera od teh naj prevladuje. Vendar tudi E. Guba, kot prepriþan zagovornik konstruktivizma, ugotavlja, »da je boj za prevlado irelevanten« in da » nobena od teh štirih paradigem ni tista prava paradigma izbire. Ne gre za to, da zmaga na koncu ena paradigma, ker ne more, ampak da se povzpnemo na drugo raven, na kateri bodo vse te paradigme zamenjane z novo paradigmo, katere obrise lahko danes zgolj zamegljeno vidimo. Ta paradigma ne bo veþje približevanje resnici, bo samo bolj informativna in sofisticirana kot te, s katerimi imamo opraviti danes« (Guba, 1990, str. 27). Ali imamo tukaj kot opcijo nove paradigme opraviti z relativizmom? Najverjetneje da, kajti še vedno obstaja veliko interpretacij, ki jih lahko najdemo v vsakem raziskovanju, in þe ne obstaja neki fundamentalni postopek, s katerim bi lahko determinirali resnico ali napaþnost konstruktov te resnice, potem ni druge alternative, kot zasesti pozicijo relativizma. Ali kot pravi C. D. Phillips: »ýe nobeno védenje ne more biti popolnoma in in neizpodbitno dokazano, potem niþ ne more biti izkljuþeno. Pristali smo na kamniti cesti proti relativizmu. Vendar je možno ohraniti upajoþ pogled in celo dati prijeten okus izzivu, ki ga ta nova slika znanosti predstavlja. Tukaj lahko dobimo raziskovalca iz polja evalvacije in akcijskega raziskovanja. Ljudje tukaj ne izgubljajo srca, þetudi so sooþeni z realnostjo, ki je blizu paraleli ‘þistih’ znanstvenikov; in nekateri celo uspevajo na negotovostih svojega polja« (Phillips, 1990, str. 38). Na neizkljuþljivosti je relativizem pravzaprav utemeljen. Dejansko gre za to, da imajo razliþni ljudje in razliþne družbe razliþne poglede na to, kaj je realno. In tega dejstva se ne da zanikati. Po drugi strani imajo razliþni ljudje razliþne poglede na to, ali lahko ali ne moremo vedeti, kateri od teh pogledov je pravilen. Relativizem je zavezan naþelu, da so vsi takšni razlikujoþi se in kontradiktorni pogledi pravilni oziroma veljajo v nekem þasu. Tukaj bi omenili T. Kuhna, ki govori o tem, da smo vsi ujeti znotraj paradigme in da ne moremo racionalno konvertirati v druge paradigme, ker so naša verovanja in prepriþanja nekompatibilna. Vendar se zdi takšen ekstremni ekskluzivizem kontradiktoren pri vsakdanji izkušnji znanosti. Zagovorniki Freudove psihoanalize razumejo, vendar se ne strinjajo s Skinnerjevimi behavioristi, in neomarksistiþni družboslovni znanstveniki razumejo kolege iz bolj konservativne struje in obratno. »Bistveno je, da paradigme služijo kot leþe, ne kot plašnice« (prav tam, str. 41). Znanost ni tehniþna in enodimenzionalna in v njej mora ostati odprt prostor za pluralizem. Ne obstaja neodvisen, vseobsegajoþ okvir ali ogrodje ali en sam meta jezik, s katerim bi lahko racionalno razsodili ali nedvoumno ovrednotili konkurenþne trditve alternativnih paradigem. Zaradi tega relativizem res predstavlja »kamnito pot«, kot pravi Phillips ali þe gremo še dlje, »v svoji najstrožji obliki je relativizem temeljno prepriþanje, da ko se obrnemo k prouþevanju tistih konceptov, ki so jih filozofi privzeli za najbolj fundamentalne – najsi gre za koncept racionalnosti, resnice, realnosti, prava, dobrega ali norm – smo prisiljeni spoznati, da moramo v konþni analizi vse takšne koncepte razumeti kot relativne znotraj specifiþne konceptualne sheme, teoretiþnega okvirja, paradigme, oblike življenja, družbe ali kulture« (Bernstein, 1983, str. 8). V svoji najekstremnejši obliki nam relativizem predstavlja pravzaprav naþin videnja sveta, ki so mu odvzeti vsi temelji in s tem tudi 46 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 46 46 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... kriteriji. V raziskovanju na tako skrajno gledanje seveda ne moremo pristati. Na ravni raziskovanja gre za bolj konceptualno raven, da kombiniramo in povezujemo tisto, kar se je zdelo nepovezljivo in nekompatibilno, pri þemer to utemeljujemo z naþelom relativizma, da þe niþ ne more biti neizpodbitno zavrnjeno, tega tudi ni mogoþe izkljuþiti kot možnega. Raziskovanje kot nevtralni, tehniþni proces je zamenjal poziv k dialoškemu diskurzu o množici razpoložljivih raziskovalnih logik in paradigmatskih perspektiv. Bistvo ‘sprave’ med paradigmami, ki jo omogoþa njihovo relativiziranje, je v njihovem prepoznavanju kot edinstvenih, zgodovinsko pogojenih oblik spoznavanja, v razumevanju njihovih posledic in v prepoznavanju tega, kar v resnici so – naþini videnja, ki istoþasno razkrivajo in zakrivajo. Raziskovalec sam mora znotraj pisane palete možnosti najti poti za odgovore na svoja vprašanja. Raje kot da je omejen z eno samo paradigmo, ki jo revolucionarno nadomešþa z vedno novo ali zgolj s spajanjem dveh paradigem, je poudarek na razumevanju tega, da odprtost za multiple perspektive daje najboljše rezultate. V nadaljevanju razprave nas bo predvsem z metodološkega stališþa zanimalo, kakšni so kombinirani raziskovalni pristopi v praksi, kakšne oblike in možnosti kombiniranja obstajajo in katere bi bile najprimernejše za uporabo v akcijskih raziskavah. 2.3 OD MONOMETOD H KOMBINIRANIM RAZISKOVALNIM PRISTOPOM Raziskovanje na družboslovnem in humanistiþnem podroþju teži k bolj integriranemu metodološkemu pristopu, ki naj bo osredotoþen na potrebe posameznih raziskovalcev in raziskovalnih skupin pri kombiniraju metod med raziskovalnim procesom. Tashakkori in Teddlie opozarjata, da del te metodološke integracije vkljuþuje tudi veþjo preciznost v jeziku, ki ga uporabljamo za poimenovanje multiplih metod. Zaþetnik v raziskovanju je sooþen z osupljivo množico imen na podroþju družboslovnega raziskovanja: monometode (kvantitativne in kvalitativne, z vsemi variantami), multiple metode, mešane metode, multimetodološko raziskovanje, triagulacija metod, metodološka združevanja itd. (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 14). V naši razpravi bomo uporabljali predvsem izraze monometode in kombinirane metode, ki jih omenjena avtorja natanþneje obravnavata v svoji knjigi, po kateri bomo povzeli in predstavili veþino modelov kombiniranih študij, obenem pa posku- šali ugotoviti, kateri modeli bi bili najprimernejši za uporabo v akcijskih raziskavah. 2.3.1 EVOLUCIJSKI RAZVOJ OD MONOMETOD DO KOMBINIRANIH METOD Ta razvoj je potekal najprej od uporabe ene temeljne raziskovalne metode do uporabe ra-znovrstnih metod. Tranzicija se je dogodila po koncu obdobja ‘vojne paradigem’, ki ji je sledilo obdobje ‘teze o kompatibilnosti’ in paradigmatskega relativizma. Za predstavitev evolucijskega razvoja na podroþju uporabe kombiniranih metod smo povzeli tabelo, ki sta jo izdelala Tashakkori in Teddlie (prav tam, str. 15) in daje dober pregled ne samo nad obdobjem prehoda od monometod h kombiniranim metodam, ampak tudi nadaljnji razvoj kombiniranih pristopov v raziskovanju. 47 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 47 47 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Razvoj metodoloških pristopov v družboslovnih in humanistiþnih znanostih I. Obdobje: monometode ali doba ‘puristov’ (pribl. od 19. stoletja do konca petdesetih let) A. Samo kvantitativna usmerjenost 1. posamezni viri podatkov (KVANT.) 2. znotraj ene paradigme/modela, raznovrstni viri podatkov a) sekvenþni (KVANT/KVANT) b) paralelni/soþasni (KVANT + KVANT) B. Samo kvalitativna usmerjenost 1. posamezni viri podatkov (KVAL) 2. znotraj ene paradigme/modela, raznovrstni viri podatkov a) sekvenþni (KVAL) b) paralelni/soþasni (KVAL + KVAL) II. Obdobje: pojav kombiniranih metod (pribl. od šestdesetih do osemdesetih let 20. stol.) A. modeli z enakovrednim statusom (preko obeh paradigem/metod) 1. sekvenþni (tj. sekvenþne študije v dveh fazah) a. KVAL/KVANT b. KVANT/KVAL 2. paralelni/simultani a. KVAL + KVANT b. KVANT + KVAL B. prevladujoþi – manj prevladujoþi modeli (preko obeh paradigem/metod) 1. sekvenþni a. KVAL/kvant b. KVANT/kval 2. paralelni/simultani a. KVAL + kvant b. KVANT + kval C. modeli z uporabo razliþnih pristopov na veþih ravneh III. Obdobje: pojav študij (raziskav) s kombiniranimi modeli (pribl. od devetdesetih let dalje) A. posamezne aplikacije znotraj faze raziskave* 1. naþin raziskovanja – KVAL ali KVANT 2. zbiranje/obdelava podatkov – KVAL ali KVANT 3. analize/sklepi – KVAL ali KVANT B. multiple aplikacije znotraj faze raziskave** 1. naþini raziskovanja – KVAL in/ali KVANT 2. zbiranje/obdelava podatkov – KVAL in/ali KVANT 3. analize/sklepi – KVAL in/ali KVANT – *kombinacije morajo biti izpeljane tako, da se vsak pristop pojavi v vsaj eni fazi raziskave – **kombinacije morajo biti izpeljane tako, da se oba pristopa pojavita vsaj v eni fazi raziskave 48 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 48 48 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... Razvojna pot od kombiniranih metod do kombiniranih modelov raziskav je zajemala razmislek o razlikah v sami metodi do razmisleka o razlikah v vseh fazah raziskovalnega procesa. Ker je bil pojav multiplih metod razumljen kot zgolj metodološka zadeva, je bilo vprašanje povezovanja epistemologije in metode v þasu paradigmatske debate nujno za razumevanje, kako razliþne paradigmatske usmeritve vplivajo tudi na druge faze raziskovalnega procesa (na oblikovanje problema, modele študije, analizo in interpretacijo podatkov …). Creswell (1995) je zastavil temeljno vprašanje, ki zadeva uporabo povezave med paradigmo in metodo in njen vpliv na druge faze raziskovalnega procesa: »Najbolj uþinkovita uporaba obeh paradigem (kvalitativne in kvantitativne – dodala J. M.) bi morala spodbujati k naslednjemu koraku proti kombiniranim modelom: ali so lahko drugi vidiki raziskovalnega procesa (ne samo metode) – kot so uvod v raziskavo, literatura in teorija, namen raziskave in raziskovalna vprašanja – tudi izpeljani iz razliþnih paradigem znotraj posamezne študije« (prav tam, str. 176). Odgovor na to vprašanje seveda mora biti pritrdilen, þe želimo govoriti o spoju obeh paradigem. V nasprotnem primeru ostajamo pri tem, da ena, prevladujoþa paradigma (bodisi kvalitativna ali kvantitativna) ‘dopusti’ samo na podroþju metod zbiranja podatkov vdor druge paradigme, vsi ostali segmenti raziskave pa potekajo zgolj po naþelih ene od obeh. S tem se je strinjal tudi Creswell, ki je v svoji knjigi navedel primere, kako se razliþne paradigme in znanstvenikovi pogledi na raziskovanje lahko plodno uporabijo v vseh fazah raziskovalnega procesa. Podobno stališþe sta razvila tudi Brewer in Hunter (2006), ki razumeta uporabo multimetodološkega pristopa v vseh fazah raziskovanja, ne zgolj v fazi merjenja in zbiranja podatkov. Pravita, da »odloþitev za privzetje multimetodološkega pristopa ne vpliva samo na merjenje, ampak na vse stopnje raziskovanja. Vsekakor je multiplo merjenje pogosto nedvoumno vpeljano zaradi reševanja problemov na drugih ravneh raziskovalnega procesa. Te širše uþinke … multimetodoloških taktik je potrebno natanþno prouþiti, upoštevajoþ pri tem nove izzive, ki jih uporaba multiplih metod ima za analizo podatkov, za pisanje in evalvacijo raziskovalnih þlankov in za etiko raziskovanja« (prav tam, str. 9). Predvsem metode merjenja in zbiranja podatkov so tako posredno pripeljale do evolucijskega premika od pojava kombiniranih metod do uvajanja kombiniranih študij. Ta preskok je pravzaprav najtežji, þe pomislimo na trditve, ki smo jih navajali v prejšnjem poglavju, in sicer, da je znanstvenik raziskovalec vrednotno zavezan eni od paradigem in da se najveþje razlike kažejo ravno v tem nizu verovanj ali prepriþanj o tem, kakšna je narava realnosti in þlove- škega spoznanja. Zagotovo je to vprašanje lažje rešljivo tam, kjer se raziskave loti skupina znanstvenikov, ki se sicer razlikujejo glede na to, kateri skupini pripadajo (bolj kvalitativno ali kvantitativno usmerjeni oziroma bolj pozitivistiþno ali bolj konstruktivistiþno), vendar med raziskovalnim procesom konsenzualno išþejo rešitve in s tem omogoþajo ve- þjo pluralnost postopkov in rezultatov. V primeru raziskave, ki jo samostojno izvaja en sam raziskovalec, je vprašanje aplikacije obeh paradigmatskih pristopov najverjetneje bolj zapleteno, ravno iz razlogov, ki smo jih navedli, seveda pa ni izkljuþeno, predvsem v fazi merjenja in obdelave podatkov. Zanimiv primer raziskave, ki sta jo izvedla dva znanstvenika, prvi s poudarkom na kvalitativnem, drugi na kvantitativnem pristopu, je študija Godringa in Rallisove. S. Rallis se 49 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 49 49 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja je posvetila študiji primera evalvacije šolskih reform, in ugotovila, da se je pojavil nov tip šole, ki je uspešno privzel spremenjene programe. Medtem ko so bili opisi šol zelo bogati in natanþni, pa kvalitativna študija S. Rallis ni pokazala, ali je ta tip šole številþen. Odgovor na vprašanje, ali je bil ta pojav široko razširjen ali je šlo zgolj za posamezne primere je pokazala Goldringova študija. Goldring je opravil veliko analiz masovnega števila podatkov, zbranih na šolah in zunaj njih, ter ugotovil, da je bil vzorec resniþno široko razširjen. S kombiniranjem rezultatov obeh študij sta lahko predstavila bogatejšo in bolj uporabno konceptualizacijo ‘dinamiþnih šol’ (Goldring in Rallis, 1993, povz. po Reichardt in Rallis, 1994, str. 10). Primer prikazuje pravzaprav dve loþeni študiji o isti problematiki, ne navaja pa eksplicitno skupnih izhodišþ v vseh fazah raziskovalnega procesa. Pa vendarle, þetudi sta metodi razliþni, se rezultati obeh spojijo v skupni vsebini. Kvantitativni podatki se iz-kažejo za sestavino kvalitativnih interpretacij, þetudi je to lahko skrito za obsežno podatkovno obdelavo, po drugi strani pa je kvalitativno védenje o lokalnem kontekstu nujno za pridobivanje verodostojnih alternativnih razlag. Evolucijski proces k vedno bolj pogosti uporabi kombiniranih metod in kombiniranih raziskav se je v zadnjih tridesetih letih še pospešil zaradi uvedbe številnih novih metodoloških orodij, zaradi hitrega razvoja novih tehnologij, ki omogoþajo lažji in hitrejši dostop in uporabo teh metodoloških orodij. Pomemben vir hitrega razvoja kombiniranih metod in raziskav s kombiniranimi modeli pa predstavlja tudi pospešena komunikacija v družboslovnih in humanistiþnih znanostih, ki poteka v smeri vedno veþje interdisciplinarnosti. 2.3.2 TAKSONOMIJA RAZISKAV Z RAZLIýNIMI METODOLOŠKIMI PRISTOPI Predstavili bomo tri glavne tipe raziskav, ki smo jih povzeli po Tashakkoriju in Teddlieju na podlagi njunenega evolucijskega prikaza razvoja od monometod h kombiniranim modelom študij, prikazanim v prejšnjem poglavju (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 17í19). Monometodološke raziskave Monometodološke raziskave so raziskave, ki jih izvajajo t. i. ‘puristi’, ki delujejo izrecno znotraj ene od prevladujoþih paradigem. Vsa naša dosedanja razprava pa nas navaja k temu, da je ‘era puristov’ presežena in zato takšne raziskave danes vse redkeje sreþujemo. Raziskave z uporabo kombiniranih metod Raziskave s kombiniranimi metodami so tiste, ki združujejo kvalitativne in kvantitativne pristope v raziskovalni metodologiji posamezne raziskave ali raziskave, ki ima veþ faz. Creswell (1995) je opredelil štiri modele kombiniranih metod, ki so predstavljeni v tabeli in sicer: – Sekvenþne raziskave: raziskovalec najprej izvaja kvalitativno fazo raziskave in nato kvantitativno oziroma obratno. Obe fazi sta loþeni. – Paralelne/simultane raziskave: raziskovalec izvaja kvalitativno in kvantitativno fazo istoþasno. – Modeli z enakovrednim statusom: raziskovalec uporablja kvalitativni in kvantitativni pristop približno enakovredno za razumevanje pojava, ki ga prouþuje. 50 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 50 50 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... – Prevladujoþe / manj prevladujoþe raziskave: raziskovalec izvaja raziskavo »znotraj posamezne prevladujoþe paradigme z manjšo sestavino … izpeljano iz alternativnega modela« (prav tam, str. 177). Tashakkori in Teddlie pa sta tem štirim tipom kombiniranih modelov dodala še petega, in sicer – Modeli z multiplimi aplikacijami znotraj faze raziskave: raziskovalci uporabljajo razliþne tipe metod na razliþnih ravneh analize podatkov. Na primer, podatki se lahko analizirajo kvantitativno na ravni posameznega študenta, kvalitativno na ravni razreda, kvantitativno na ravni šole in kvalitativno na ravni okrožja (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 18). Raziskave z uporabo kombiniranih modelov Raziskave, ki jih v tabeli najdemo pod pojmom ‘kombinirani metodološki modeli’, je definiral Creswell, ki jih je opisal takole: »Ta model predstavlja najvišjo stopnjo kombiniranja paradigem … Raziskovalec kombinira vidike kvalitativne in kvantitativne paradigme v vseh ali v veþini korakov« (Creswell, 1995, str. 177–178). Definicija, ki jo oblikujeta Tashakkori in Teddlie, je nekoliko drugaþna. Pravita, da so »to raziskave, ki so produkt paradigme pragmatistov in ki kombinirajo kvalitativne in kvantitativne pristope znotraj razliþnih faz raziskovalnega procesa« (Tashakkori in Teddlie, 1998, str. 19). Kot primere takšnega raziskovanja navajata avtorja naslednje: – raziskovalni model, ki zahteva eksperiment v polju in obenem obsežen etnografski intervju, – zbiranje podatkov, ki vkljuþuje vprašanja z zakljuþenimi, številþnimi odgovori, kakor tudi vprašanja z odprtimi odgovori, – analiza podatkov, ki vkljuþuje faktorsko analizo Likertove skale na eni strani, združeno z uporabo konstantne komparativne metode na drugi, da tako analiziramo odprte odgovore za vprašanja, povezana z Likertovo lestvico stališþ. V primerjavi s kombiniranimi modeli metod, ki so bolj usmerjeni na uporabo razliþnih metod merjenja in zbiranja podatkov, manj pozornosti pa namenjajo drugim fazam raziskovalnega procesa, se kombinirani modeli raziskav bolj posveþajo tudi fazam, kot so formulacija raziskovalnega problema, tvorba in preverjanje teorije, vzorþenje, analiza in interpretacija podatkov. Gre torej za to, da se v raziskavah, kjer gre za kombinirane modele metod, pod pojmom metode razume metode za zbiranje podatkov in ne metode raziskovanja v smislu doseganja razliþnih spoznavnih ravni prouþevanega polja. Ko pa govorimo o kombiniranih modelih raziskav, pa mislimo na metodološko kombinacijo raziskovalnih metod v vseh fazah raziskovalnega procesa. Tudi P. Mayring poskuša zahtevo po povezovanju kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja in po tem, da se ju ne prikazuje kot nasprotje, utemeljiti na prikazu konkretnih modelov. Integracijo kvalitativne in kvantitativne analize predstavi na petih ravneh in sicer (Mayring, 2001): 51 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 51 51 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja INTEGRACIJA í na tehniþni ravni: í raþunalniško podprta KVALITATIVNE kvalitativna analiza IN ĺ í na ravni podatkov: í induktivna tvorba kategorij KVANTITATIVNE s pomoþjo kvalitativne ANALIZE vsebinske analize í deduktivna uporaba kategorij s kodirnimi navodili ĺ í na ravni posameznikov: í tipiziranje í induktivno posploševanje primerov ĺ í na ravni modela: í model predhodne študije í model posploševanja í model poglabljanja í model triangulacije í raziskovalna logika: í skupni model poteka raziskave Tehniþno raven integracije predstavljajo raþunalniški programi, ki jih zadnjih dvajset let svetujejo za podporo kvalitativnemu raziskovanju. Izhodišþe je v tem, da imamo tudi v kvalitativnem raziskovanju pogosto opraviti z velikimi koliþinami materialov. Odloþujo- þe pri teh programih je, da raþunalnik ne prevzame vrednotenja (analize), ampak podpira samo kvalitativne analitiþne korake, jih olajša in dokumentira. Pri podatkovni ravni gre predvsem za tvorbo kategorij (o þemer bomo podrobneje pisali v poglavju IV.) s pomoþjo kvalitativne vsebinske analize. Pomembno je, da te kategorije, potem ko smo jih vzpostavili, lahko tudi statistiþno obdelamo. Lahko doloþimo pogostost pojavljanja kategorij v materialu in izraþunavamo odstotke, pogostost pojavljanja lahko primerjamo med razliþnimi materiali, kategorijam lahko tudi pripišemo enostavne ordi-nalne sisteme stopenj (visoko, srednje, nizko), izraþunavamo mero centralne tendence … Ko imamo opraviti s sistemi kategorij, je prvi korak sestavljen iz kvalitativne analize, drugi korak iz kvantitativnih procedur, ki so nato v tretjem koraku spet kvalitativno inter-pretirane. Na ravni udeležencev raziskovanja imamo v kvalitativnih raziskavah opraviti po veþini z analizami posameznih primerov. Takšne analize veljajo kot ideal kvalitativnega raziskovanja, ker z njimi pridobimo celosten pogled na subjekt, lahko opišemo kompleksne odnose posameznika z njegovim okoljem. Problem, ki se tukaj pojavi, je seveda vpra- šanje posplošljivosti rezultatov takšnih analiz. Mayring (prav tam) vidi rešitev v tem, da postopoma razširimo bazo primera, s tem ko prouþujemo primerljive primere. Tukaj so možne razliþne strategije: vkljuþevanje posebej pogosto nastopajoþih primerov, so-oþanje ekstremnih primerov ali natanþna analiza teoretiþnih primerov. Tako se raven posameznega primera preseže in za namene generalizacije se razširi baza prouþevanih predmetov. Po tej poti se integrirata kvalitativni in kvantitativni postopek na ravni udeležencev – raziskovancev. 52 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 52 52 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... Na ravni modelov se Mayringova tipologija najbolj približa tipologiji Tashakkorija in Teddlieja, ker govori o kombinacijskih modelih. Pravi, da še moþnejša integracija kvalitativnih in kvantitativnih postopkov obstaja v tem, da razumemo obe vrsti analize kot korake postopkov v nadrejenem raziskovalnem modelu. Pri takšni kombinaciji kvalitativne in kvantitativne analize si lahko zamislimo razliþne modele (Mayring, 2001): Model predhodne študije KVALITATIVNO KVANTITATIVNO Predhodna ĺ Preverjanje ĺ REZULTATI raziskava hipotez Tvorba hipotez Model posploševanja KVALITATIVNO KVANTITATIVNO V primer usmerjena Posplošitve deskriptivna ĺ REZULTATI ĺ Analiza povezav raziskava Model poglabljanja KVANTITATIVNO KVALITATIVNO Raziskava na ĺ REZULTATI ĺ Interpretacija velikem vzorcu Poglabljanje Zgledi primerov Triangulacijski model KVANTITATIVNO Ĺ Ļ Veþnivojski pristop ĺ REZULTATI Ĺ Ļ KVALITATIVNO Prvo možnost povezovanja predstavljajo modeli predhodnih študij, kjer gre v nadaljevanju sicer za klasiþno razliþico kvantitativno usmerjenega raziskovalnega postopka, vendar se v fazi predhodne študije s kvalitativnimi koraki analize pridobivajo hipoteze. V nadaljnjih fazah se te hipoteze preverjajo s kvantitativnimi postopki. Drugo možnost kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih postopkov predstavlja model posploševanja. Tukaj imajo kvalitativni elementi veþjo vlogo in pomen, ker se najprej v celoti izvaja kvalitativna raziskava, ki se tudi analizira in ovrednoti, šele v drugem koraku nastopijo kvantitativne tehnike, ki omogoþajo posploševanje rezultatov. Tretjo možnost integracije lahko vidimo v t. i. modelu poglabljanja. Tukaj je postopek obrnjen. Zakljuþena kvantitativna raziskava se s kvalitativnimi analizami nadaljuje. Rezultati so tako bolje interpretirani in vodijo k pojasnjevanju ugotovljenih vzroþnih povezav. 53 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 53 53 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ýetrti model povezovanja kvalitativnih in kvantitativnih postopkov predstavlja model triangulacije. Ta pomeni najbolj kompleksno prepletenost kvalitativnih in kvantitativnih postopkov v procesu raziskave. Pri tem se enega vprašanja lotimo iz razliþnih kotov z razliþnimi metodami, vendar nam ne gre za to, da bi ugotovili, kateri raziskovalni pristop daje boljše rezultate. Rezultati se morajo obojestransko podpirati, prerez posameznih rezultatov pa predstavlja konþni rezultat (Mayring, 2002, str. 147í148). Model triangulacije se znotraj kvalitativnega raziskovanja uporablja kot osrednji kriterij kvalitete (o kriterijih kvalitete bomo natanþneje pisali v nadaljevanju), pri þemer ne priþakujemo, da bo iskanje resnice v preseþišþu analitiþnih perspektiv, ampak gre za postopno razširjanje spoznanja z vzajemnim primerjanjem razliþnih pristopov. Denzin govori o razliþnih možnostih triangulacije, kot so: podatkovna, teoretiþna, metodološka in triangulacija na ravni raziskovalcev (Denzin, 1978). ýe se sedaj povrnemo še na peto raven možnosti kombinacije kvalitativnega in kvantitativnega, vidimo, da ga Mayring utemelji na ravni skupne raziskovalne logike (Mayring, 2001 ). Premagovanje pogosto kritiziranega nasprotja bo uspešno samo, þe za obe tradiciji oblikujemo skupno raziskovalno logiko. Mayring tukaj sicer ne izpostavi eksplicitno zahteve po paradigmatskem relativizmu, vendar ga lahko razumemo v smislu oddaljevanja od dihotomne logike obeh pristopov in približevanja, ne toliko nekakšni novi raziskovalni logiki ali paradigmi, ampak k iskanju skupnih temeljev za izvedbo raziskave, ki bo dala najbolj optimalne rezultate. Mayring se ukvarja s konkretnimi primeri in težavami, na katere naletimo pri poskusu iskanja skupne raziskovalne poti, in sicer, da je ta pot otežena tudi zato, ker klasiþni metodološki priroþniki empiriþnega raziskovanja postavljajo zahteve po formuliraju hipotez na zaþetku raziskave ali zahteve po uporabi velikih, še najbolje reprezentativnih vzorcev, ki jih zagovorniki kvalitativnega pristopa zavraþajo. Posledica tega pa je pogosto ta, da kvalitativno usmerjeni projekti ne sledijo urejeni in predpisani shemi poteka. V uþbenikih in priroþnikih empiriþnega družboslovnega raziskovanja se po pravilih raziskovalni proces razgradi v idealnotipiþne posamezne korake, kot so oblikovanje raziskovalnih vprašanj, opis vzorca, metode, predstavitev rezultatov in interpretacija. Mayring zagovarja predpostavko, da tak idealnotipiþni model na nekaterih toþkah lahko razširimo in s tem ponudimo prostor tudi kvalitativnim projektom. Takšna, za kvalitativni in kvantitativni pristop skupna raziskovalna logika, bi oba integrirala na neki višji ravni (prav tam): 54 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 54 54 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... 1. Razlaga in specificiranje raziskovalnih vprašanj Relevantnost, problemska povezanost raziskovalnih vprašanj, hipoteze ali postavljanje odprtih vprašanj. Ļ 2. Razlaga obstojeþe teorije Stanje dosedanjih raziskav, teoretiþni osnutek predhodno/vnaprejšnje razumevanje. Ļ 3. Empiriþna baza Izbira in opis vzorca posameznega primera. Ļ 4. Metodološki koncept Zbiranje, obdelava podatkov, ali pri novih instrumentih za zbiranje Utemeljevanje postopkov podatkov testiranje s pomoþjo pilotske študije. Ļ 5. Rezultati Predstavitev, povzetki, analize, povratek na hipoteze oziroma postavljanje vprašanj. Ļ 6. Zakljuþki Kriteriji kvalitete, posplošljivost relevantnost rezultatov (na kaj?). V predstavljenjem modelu so na nekaterih mestih vgrajene razširitve ali alternative. Te zadevajo v prvem koraku predvsem zahtevo po eksplicitni tvorbi hipotez. ýe v tej fazi dopustimo tudi sprejemanje izdelanih vprašanj, ki pa še ne anticipirajo možnih rezultatov, ponudimo tako tudi kvalitativnim projektom možnost vkljuþitve. Po drugi strani predstavlja takšen naþin po Mayringovem mnenju tudi možnost, da si kvalitativni projekti pridobijo nekaj znanstvene kredibilnosti, katere pomanjkanje jim pogosto oþitajo predvsem kvantitativno usmerjeni raziskovalci. Dogaja se, da se nekateri raziskovalci polotijo za-nimivega primera v kakšnem do zdaj neprouþevanem polju prakse, zaþnejo z zbiranjem podatkov, ne da bi pred tem razvili jasna raziskovalna vprašanja. Raziskovalni rezultati pa se dajo smiselno razumeti samo glede na konkretna vprašanja – tudi v kvalitativnih projektih. Nasprotno pa drugi korak ravno v interpretativno usmerjenih pristopih pogosto predstavlja posebno moþ kvalitativne analize. Kajti interpretativni postopek (hermenevtiþni cikel) zahteva od interpreta oblikovanje predhodnega razumevanja. 55 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 55 55 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Tretji korak zahteva razširitev razumevanja empiriþne baze. Kvalitativni projekti v druž- boslovnih znanostih se danes razumejo vseskozi kot empiriþni, imajo pa pogosto majhne vzorce, najveþkrat samo en sam primer kot izhodišþni material. Ampak tudi en primer predstavlja empiriþno bazo, da se ga opisati in ga v svoji izbiri utemeljiti. Opustitev re-prezentativnega vzorþenja pomeni za kvalitativne projekte vsekakor potrebo po posebni argumetaciji in analizi posplošenih rezultatov. ýetrti korak, ki ga predstavlja natanþna opredelitev uporabljenih metod za zbiranje, obdelavo in ovrednotenje podatkov, je za kvalitativno raziskovanje pomembna postavka. Ta korak je osrednji predpogoj za zagotavljanje kriterijev kvalitete. Vsekakor pa je potrebno po Mayringovem mnenju opustiti zahtevo po izkljuþni uporabi standardiziranih instrumentov. Kvalitativni projekti po pravilu konstruirajo instrumente na novo, na konkretnem predmetu. Zato bi morali biti instrumenti v kvalitativnih študijah tam, kjer so prviþ uporabljeni, prej preizkušeni vsaj na majhnem vzorcu (prav tam). Pri naslednjem koraku predstavitve rezultatov bi moralo biti tako za kvalitativne kot za kvantitativne projekte samoumevno, da se nanašajo na v prvi fazi formulirana vprašanja in hipoteze. To pa pri kvalitativnih projektih ne izkljuþuje tega, da se med izvedbo raziskave ne bi odkrili novi vidiki predmeta raziskovanja, ki pri postavitvi vprašanj niso bili zaobseženi. Glede na te nove vidike raziskave bi bilo potrebno preoblikovati raziskovalna vprašanja, opredeliti teoretiþno ozadje v skladu z novo odkritimi dognanji in tako oblikovati nov projektni okvir. To bi bistveno dvignilo in izboljšalo znanstveno kredibilnost same kvalitativne raziskave. Šesti korak predstavlja za kvalitativne projekte posebno zahtevo, ker morajo utemeljiti, pod kakšnimi pogoji in na kaj se rezultati lahko posplošujejo. Pri tem je potrebno pri analizah primerov navajati primerljive primere, opisovati primerljive projekte, predstaviti argumente, kjer so znaþilnosti prouþevanega vzorca podobne znaþilnostim populacije, na katero posplošujemo (Posploševanje rezultatov in tvorba teorije je vsebina IV. poglavja priþujoþe razprave.). 2.3.3 UPORABNOST MULTIMETODOLOŠKIH PRISTOPOV V AKCIJSKIH RAZISKAVAH Ko primerjamo obe predstavitvi kombiniranih metodoloških pristopov (Tashakkori – Ted-dliejevega, 1998 in Mayringovega, 2001) vidimo, da oba najvišji domet kombinacije kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja vidita v hkratni aplikaciji obeh pristopov in sicer v vseh fazah raziskovalnega procesa – od utemeljitve raziskovalnega problema in vprašanj, preko zbiranja in obdelave podatkov, do konþne analize in interpretacij. ýe pogledamo vsebino skupne raziskovalne logike, kvalitativnega in kvantitativnega pristopa v raziskovanju pravzaprav ne moremo loþiti. Kvantitativne raziskave so bolj precizne, eskplicitne in predeterminirane ter predpostavljajo, da se ustrezne spremenljivke lahko identificirajo vnaprej in so veljavno izmerjene. Neposredna usmerjenost na spremenljivke zreducira mo- žne motnje, omogoþa razlikovanje in pospešuje zgošþeno analizo. Kvalitativne raziskave so oprte na bolj odprta, provizoriþna vprašanja, na zbiranje podatkov, ki je usmerjeno predvsem v odprte intervjuje in opazovanje. Manj je vnaprejšnjega predpostavljanja, vkljuþno 56 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 56 56 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... z (ne)doloþanjem relevantnih spremenljivk, kvalitativne raziskave so bolj odprte, osredoto- þene na kontekst akcije in namenov, razlag ter presoj vseh udeležencev. Ne glede na to, da gre za razliþni metodologiji, se njuna spoznanja združujejo. Kot smo videli v prikazanih modelih, se npr. kvantitativni podatki izkažejo kot komponente kvalitativnih interpretacij, þeprav so veþkrat skriti za obširno podatkovno obdelavo. Po drugi strani so kvalitativna spoznanja, vezana na lokalni kontekst, nujna za pridobivanje verodostojnih alternativnih razlag. Nadaljnje, na ravni sklepanja in zakljuþkov, vsaka konceptualna teorija ali hipoteza predpostavlja neko ‘kvalitativno’ prepriþanje, ki igra neizogibno vlogo pri ustvarjanju zakljuþkov. Le-ti so odvisni od dejanskih odnosov, tako da vsi raziskovalni pristopi temeljijo na zdravem razumu, prejšnjih izkušnjah in logiki prouþevane situacije. Lahko se zgodi, da v raziskavi uporabimo oba pristopa, tako kvantitativnega kot kvalitativnega, vendar se v konþni analizi rezultati bistveno razlikujejo. Uporabimo npr. dva razliþna instrumenta za zbiranje podatkov in ugotovimo, da so rezultati ankete drugaþni (ali celo nasprotni) kot rezultati odprtega intervjuja. Naloga raziskovalca je, da prouþi, zakaj je prišlo do diskrepance, kje so vzroki zanjo. Ali prvi instrument ni dovolj natanþno meril tega, kar smo hoteli izvedeti? Je bil intervju pristranski zaradi naþina, kako smo predstavljali, analizirali ali interpretirali odgovore? Kombinacija obeh raziskovalnih modelov nam pogosto pokaže veþplastnost in raznolikost prouþevanega podroþja in ravno možna konfliktnost delnih rezultatov in iskanje vzrokov zanjo dajeta podlago za bolj integrirane in poglobljene konþne analize. Metodologija akcijskega raziskovanja ne vsebuje togo predpisanih metodoloških pravil in je pravzaprav v svoji osnovi dokaj ohlapna. Poteka v spiralnih krogih med akcijo in refleksijo, na vseh ravneh pa ponuja dovolj prostora za aplikacijo kvantitativnih postopkov. Akcijski raziskovalni projekti pridobijo s takšnim povezovanjem na transparentnosti in metodološki ostrini. Instrumentalno tehniþni znaþaj raziskovalnih strategij je moþneje podþrtan, vendar lahko vodi v nove nevarnosti, þe pretirano težimo k upoštevanju strogih kvantitativnih metodoloških naþel (predvsem kadar gre za interakcije med raziskovalci in raziskovanci). Akcijsko raziskovanje pridobi z vkljuþevanjem kvantitativnih korakov na intersubjektivnosti in preverljivosti, predvsem pa na posplošljivosti rezultatov. Vse to daje argumente proti ugovorom pomanjkljive znanstvenosti, ki so še vedno prisotni med zagovorniki kvantitativne paradigme. Na kakšen naþin so potekali poskusi povezave kvalitativne metodologije akcijskega raziskovanja z elementi kvantitativnih raziskovalnih pristopov, bomo predstavili v III. poglavju. 2.4 KRITERIJI KVALITETE KVALITATIVNEGA RAZISKOVANJA Pomemben standard empiriþnega raziskovanja je, da se rezultati raziskave ovrednotijo glede na kriterije kvalitete. Obstajajo torej razvita merila, po katerih se ocenjuje kvaliteta raziskovalnih izsledkov. Razlikujemo med kriteriji veljavnosti (validnosti), zanesljivosti (reliabilnosti) in objektivnosti, ki prestavljajo temeljne metodološke standarde kvantita-57 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 57 57 4.12.2008 12:47:10 12:47:10 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja tivnega raziskovanja. Bistveno vprašanje, ki se pri tem postavlja, je seveda to, ali lahko z enakimi merili vrednotimo tudi rezultate kvalitativnih raziskav, þe vemo, da izhajajo iz drugaþnih epistemoloških, ontoloških in metodoloških predpostavk. Naslednje vprašanje je, kako ocenjevati veljavnost, zanesljivost in objektivnost rezultatov tistih raziskav, ki so zasnovane kot multimetodološki, torej kombinirani raziskovalni modeli. Odgovor je v oblikovanju na novo definiranih kriterijev kvalitete kvalitativnega raziskovanja, ki morajo biti izpolnjeni z novimi vsebinami. 2.4.1 PRENOSLJIVOST ‘KLASIýNIH’ KRITERIJEV KVALITETE V KVALITATIVNO RAZISKOVANJE Veljavnost O veljavnosti (validnosti) govorimo takrat, kadar resniþno merimo to, kar smo si zadali, da bomo merili (Steinke, 1999, str. 158), oziroma smo z raziskavo resniþno zajeli tisto, kar smo hoteli zajeti (Mayring, 2002, str. 140). Obstajajo razliþni koncepti pojma validnosti. Glede na metode, hipoteze, raziskovalna vprašanja, znanstvenoteoretiþno usmeritev in fazo raziskovalnega procesa lahko razlikujemo med interno in eksterno validnostjo, kon-struktno, vsebinsko in kriterijsko validnostjo, validnostjo statistiþnega zakljuþka itd. (Steinke, 1999, str. 159). Podroþje, ki se ukvarja z vprašanjem validnosti, je torej zelo obširno in veþplastno. V naši razpravi se bomo omejili predvsem na notranjo (interno) in zunanjo (eksterno) veljavnost in na možnosti prenosa tega kriterija na kvalitativno raziskovanje. Interna in eksterna validnost sta metodološki pravili, ki omogoþata vzroþne interpretacije podatkov neke raziskave in ustrezata induktivni metodologiji. S pojmom interna validnost oznaþujemo veljavnost raziskovalnih spremenljivk v neki raziskovalni situaciji. Raziskava je notranje veljavna takrat, þe si lahko spremembe odvisnih spremenljivk enoznaþno in izkljuþno razlagamo z a priori postavljenimi razlikami v raziskovanih pogojih, tj. z neodvisnimi spremenljivkami. Interno validnost doloþamo tudi s predstavitvijo neodvisne spremenljivke kot vzroka odvisne spremenljivke. Cilj preverjanja veljavnosti je v pojasnitvi, v koliko lahko neodvisne pogoje uporabimo za utemeljevanje variabilnosti. Pri interni validnosti ne gre torej samo za vprašanje, ali so bile vzroþne interpretacije (med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami) opazovane ali izmerjene, ampak ali so dejansko upraviþene. Interna validnost pomeni: samo neodvisna spremenljivka je vzrok za odvisno spremenljivko. Zato je potrebno preveriti, ali ne vplivajo na odvisno spremenljivko tudi drugi dejavniki, ki jih je potrebno kontrolirati (prav tam, str. 160). Problem nastane, ker je kontrola oziroma nadzor nad ‘moteþimi’ spremenljivkami omejen. Tudi v laboratoriju, pod strogo nadzorovanimi pogoji, ali v eksperimentu ni možen popoln nadzor vseh vplivov, predvsem zato, ker vsi pogoji in moteþi vplivi niso poznani in se jih niti ne da identificirati. Še posebej težko je nadzorovati družbene in psihiþne vplive na raziskovalno situacijo. Subjektivnosti in refleksivnosti raziskovancev in raziskovalcev se iz raziskovalnega polja seveda ne da eliminirati. V kvalitativnem raziskovanju je v primerjavi s kvantitativnim slika pravzaprav obrnjena: v kvalitativni raziskavi ne težimo k nadzoru in eliminaciji moteþih spremenljivk, ker morata priti do izraza ravno intencionalnost 58 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 58 58 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... in refleksivnost raziskovancev. Postopki zbiranja podatkov niso popolnoma standardizirani, ampak omogoþajo raziskovalcem in raziskovancem bolj odprt manevrski prostor s ciljem, da lahko razvijejo svoje poglede in ravnanje. Dinamika odnosov med raziskovalci in raziskovanci predstavlja del raziskovalnega dogajanja in istoþasno služi kot kvalitetni vir empiriþnih podatkov. Osnovni vzroþni princip med neodvisno in odvisno spremenljivko je v kvalitativnem raziskovanju presežen. Odnosi med pojavi so raznoliki in kot taki potrebni celostne obdelave in ne zgolj posamiþne, na osnovi poskušanja opredelitve predvsem enega vpliva in karseda številne eliminacije drugih. Dober primer celostne obravnave je princip kodiranja v predmetno zasnovani teoriji (veþ o predmetno zasnovani teoriji v poglavju 4.6), kjer so poleg pogojev in posledic vsebovane tudi strategije in interakcije med pojavi. Odnosi med pojavi niso vnaprej omejeni preko metodološkega aparata (v smislu izolacije in analize odvisne in neodvisne spremenljivke), ampak se razvijajo v procesu interpretacije. Kar zadeva uporabo kriterija validnosti v kvalitativnem raziskovanju, lahko ugotovimo, da je neposredni princip, na katerem validnost temelji, tj. kavzalni odnosi med pojavi, sicer prenosljiv v kvalitativne raziskave, vendar se poti za dokazovanje te kavzalnosti bistveno razlikujejo. B. Mesec pravi, da o notranji veljavnosti v kvalitativnih raziskavah govorimo takrat, ko þim bolj zanesljivo ugotavljamo vzroþne odnose, torej, þe ni dvoma, da doloþenim dogodkom nujno slede doloþeni drugi dogodki. Raziskava je tem bolj veljavna, þim bolj ji uspe zbrati dovolj prepriþljivih podatkov, ki utemeljujejo sklep o vzroþni zvezi (Mesec, 1998, str. 145). Mesec torej veljavnost razume kot upoštevanje principa kavzalnosti, poti do izpeljave in utemeljitve vzroþno-poslediþnih zvez pa vidi predvsem v fazi zbiranja podatkov, ki naj to vzroþnost karseda neizpodbitno predstavijo. Kajti še tako »lep rezultat je znanstveno brez vrednosti, þe ni natanþno dokumentiran postopek, s katerim je bil dosežen« (Mayring, 2002, str. 144). Kvalitativne raziskave se bistveno razlikujejo od laboratorijskih in eksperimentalnih študij, seveda pa tudi od empiriþno-analitiþnih kvantitativnih raziskav. Temeljijo na intenzivnih in ne restriktivnih interakcijah med raziskovalci in raziskovanci. Zbiranje podatkov je kompleksna faza, v kateri prouþujemo veþ pogojev istoþasno, ki ne morejo in ne smejo bili izolirani. Zmanjšana oziroma niþelna standardizacija predvsem pri insturmentih za zbiranje podatkov imajo posledice tako za objektivnost, zanesljivost in tudi notranjo veljavnost raziskave, þe jo razumemo v okvirih kvantitativne metodologije. Tudi pojmovanje eksterne validnosti je v kvalitativni raziskovalni metodologiji drugaþno kot v kvantitativni. Zunanja veljavnost se nanaša na posplošljivost raziskovalnih rezultatov. O eksterni validnosti govorimo takrat, þe rezultati neke raziskave niso veljavni samo v specifiþnih pogojih, v katerih so bili izpeljani, ampak jih je mogoþe posploševati (Steinke, 1999, str. 165). Generalizacija in generalizacijski postopki so moþno vezani na reprezen-tativnost vzorca, na katerem izvajamo raziskavo. Možnosti posploševanja rezultatov kvalitativnih raziskav so glede na standarde kvantitativne metodologije omejene. Posplošitve se izvajajo zelo previdno in so tesno povezane s pridobljenimi podatki. V IV. poglavju te razprave smo se omejili predvsem na možnosti tvorbe posplošenih, teoretiþnih stavkov na osnovi rezultatov kvalitativnih raziskav. Pri 59 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 59 59 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja tem smo se opirali v izhodišþu na metodologijo predmetno zasnovane teorije, kjer se na zaþetku raziskovalnega procesa sooþimo s temami in predpostavkami ter empiriþnimi primeri. V cirkularnem procesu, ki vsebuje indukcijske in dedukcijske postopke, se generira teorija, ki je kontekstualno vezana. Ta teorija je v svoji posplošitveni moþi omejena, ker je veljavna samo za doloþeno podroþje, za doloþene tipe kontekstov, interakcij in situacij. ýe pogledamo na kriterij veljavnosti, kakor se je oblikoval znotraj kvantitativne paradigme, vidimo, da v bistvenih vidikih ni združljiv s principi kvalitativnega raziskovanja, predvsem kar zadeva ‘oddaljenost’ od vsakdanje raziskovalne situacije, eliminacijo oziroma izolacijo prouþevanih spremenljivk, omejevanje interakcije med raziskovalci in raziskovanci. Koncept validnosti nasprotuje znaþilnostim kvalitativnega raziskovanja kar zadeva principe odprtosti, nenehnega razvoja prouþevanega predmeta in princip kontekstualno vezane teorije. Vprašanje, ki se zastavlja, pa seveda je, v kakšnem smislu in na kakšen naþin je princip validnosti (notranje in zunanje) vendarle možno prenesti v kvalitativno raziskovanje. Zagotovo je ta prenos možen na ravni ugotavljanja in analizi-ranja vzroþnih povezav, vendar ne v smislu klasiþnega induktivizma, ki temelji na istem principu kot notranja veljavnost, ampak v smislu koncepta enoznaþne interpretativnosti rezultatov. To vsebuje definiranje vidikov, ki so izzvali, nanj vplivali ali modificirali do-loþen pojav oziroma poslediþno izhajajo iz doloþenega pojava. Drugi vidik prenosljivosti koncepta veljavnosti v kvalitativno raziskovanje je v cilju generalizacije. Ta cilj je v kvalitativni metodologiji modificiran in vezan na to, da imajo teorije, ki izhajajo iz rezultatov kvalitativnih raziskav, lokalni znaþaj, ki rezultira iz družbenih in kulturnih specifiþnosti prouþevanih oseb oziroma primerov. Vsekakor pa je tudi takšnim kontekstualno vezanim teorijam, ki so generirane s pomoþjo kvalitativnih raziskav, potrebno prouþiti meje veljavnosti. Vidimo torej, da v svoji temeljni logiki koncept veljavnosti ostaja kot kriterij kvalitete tudi v kvalitativnem raziskovanju, da pa je potrebno njegova naþela in standarde v veliki meri modificirati. Zanesljivost Pojem zanesljivosti je vezan predvsem na klasiþno testno teorijo. Pod pojmom reliabilnosti ali zanesljivosti testa razumemo stopnjo natanþnosti, s katero je merjen prouþevani pojav. Zanesljivost zadeva izjave o uporabljenem merskem instrumentu, ki pa seveda ni nujno test, lahko gre tudi za razliþne vprašalnike in skalirne lestvice (prav tam, str. 144). Pri natanþnosti merjenja pa ne gre za vprašanje, ali instrument v resnici meri to, kar naj bi meril. To je, kot smo videli zgoraj, predmet validnosti. Definicija zanesljivosti torej temelji na predpostavkah modela klasiþne testne teorije. Temeljno izhodišþe je, da je testni rezultat seštevek ‘prave vrednosti’ in napake merjenja (Sagadin, 1993, str. 76). Popolna zanesljivost bi bila dosežena, þe bi test meril samo pravo vrednost brez napake merjenja. Popolnoma zanesljiv test bi moral pri ponovnem testiranju na istih osebah dati eksaktno iste rezultate, þe bi prava vrednost ostala nespremenljena (kar lahko predpostavljamo pri stabilnih osebnostnih znaþilnostih in lastnostih testiran-cev). ýe se rezultati ponovnega testiranja razlikujejo, te razlike pripišemo napakam merjenja. Ker so napake merjenja neodvisne tako od prave vrednosti in drugih znaþilnosti kot tudi ena od druge, lahko merjenje povzroþi samo nesistematiþne odklone med merjenimi 60 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 60 60 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... vrednostmi dveh meritev. Ti nesistematiþni odkloni tvorijo t. i. varianco napake. Veþja kot je varianca napake, veþ napake merjenja se steka v testne vrednosti. Nasprotno pa velja, da manjša kot je varianca napake, bolj zanesljiv je test. Veþja kot je podobnost oziroma kore-lativna povezava med obema merjenima vrednostima, veþji je delež sistematiþne, skupne variance vrednosti in toliko manjši je istoþasno delež napake. Razlike merjenih vrednosti potem niso ‘sluþajne’, ampak sistematiþne; nanašajo se na ‘prave’ znaþilnosti in tvorijo t. i. varianco ‘prave vrednosti’ (Bortz in Döring, 1995, str. 181). ýe torej izhajamo iz tega, da pri posameznem testiranju lahko ugotovimo razpršenost testnih vrednosti, ne pa tudi razpršenosti napake, je potrebno za ugotavljanje variance napake izvesti dve merjenji, ki ju je moþ primerjati. Zanesljiv test se torej definira kot test, ki pri ponovni uporabi (ponavljalna metoda ali metoda paralelnih oblik) vodi do istih rezultatov. Lahko trdimo, da kriterija zanesljivosti v tradicionalnem smislu z uporabo retestne metode, metode paralelnih oblik in metode notranje konsistentnosti, v kvalitativno raziskovanje ne moremo prenesti. Takšen prenos bi s principom standardizacije merskega in- štrumenta, ki je podlaga kriteriju zanesljivosti, trþil na osnovne principe kvalitativnega raziskovanja, kot sta cikliþnost raziskovalnega procesa in razvoj prouþevanega predmeta. Uporaba retestne metode implicira npr. predpostavko o stabilnosti prouþevanega pojava, kar ni v skladu s predpostavkami kvalitativne metodologije, da se prouþevani pojav nenehno spreminja v svojem vsakdanjem življenju in mu ni mogoþe a priori pripisovati þasovne in prostorske stabilnosti. Takšno stabilnost bi bilo mogoþe pri kvalitativnem raziskovanju ugotavljati zgolj na temelju obširne raziskave prouþevanega pojava v mnogih razliþnih kontekstih. Objektivnost O objektivnosti kot najpomembnejšem metodološkem kriteriju kvantitativnega empiriþ- nega raziskovanja smo obširneje pisali v poglavju o Sporu okoli pozitivizma (1.5). Zagovorniki kvantitativne paradigme, ki izhajajo iz principov in naþel pozitivizma in postpozitivizma, vidijo znanost kot dejavnost, ki mora biti prosta vseh subjektivnih vplivov in nejasnosti, þe hoþe zadostiti kriteriju objektivnosti. S tem je povezana tudi maksimalna redukcija interakcij med subjekti (raziskovalci) in objekti (raziskovanci). Ta minimum komunikacije se dosega s standardizacijo raziskovalnega procesa. Manjši kot je vpliv raziskovalca na odgovore vprašanih, bolj objektivni so dobljeni rezultati. Objektivnost je poudarjena tudi v fazi interpretacije, kajti bolj kot so postopki, ki dajejo numeriþne rezultate, standardizirani, veþja je možnost objektivne interpretacije. Ideal objektivnosti, kot ga razume kvantitativno opredeljena empiriþna znanost, je s kvalitativnim raziskovanjem nezdružljiv. ýe pogledamo samo naþelo karseda obsežne re-dukcije interakcij med udeleženci v raziskavi, vidimo, da prenos tega principa ni možen, ker v fazi zbiranja podatkov v kvalitativni raziskavi ni standardizirane komunikacije med raziskovalci in raziskovanci. Raziskovalci se morajo fleksibilno prilagajati vsakokratnim vsakdanjim prouþevanim kontekstom in partnerjem. Posebej to velja v akcijskem raziskovanju, kjer so meje med vlogami raziskovalcev in raziskovancev še bolj zabrisane. 61 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 61 61 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Preverjanje objektivnosti po naþelu intersubjektivne preverljivosti je v kvalitativnem raziskovanju praktiþno neizvedljivo, ker je ponovitev (replikacija) raziskovalne situacije nemogoþa zaradi nestandardiziranosti raziskovalnih postopkov. Subjektivnost raziskovalca in raziskovancev in interakcija med njimi ne more pripeljati v ponovnem postopku do enakih (ali vsaj približno enakih) rezultatov. Sooþenje kriterijev objektivnosti, zanesljivosti in veljavnosti, kot jih razume kvantitativna raziskovalna paradigma, je pokazalo, da je neposredni prenos teh kriterijev v kvalitativno raziskovanje nemogoþ. Vendar so delni vidiki teh kriterijev uporabni tudi v kvalitativni metodologiji. Zato je po mnenju I. Steinke smiselno in nujno, da se kriteriji kvalitete za kvalitativno raziskovanje razvijajo ravno iz mejnih, delnih vidikov kriterijev objektivnosti, veljavnosti in zanesljivosti (Steinke, 1999, str. 204). 2.4.2 OBLIKOVANJE OSREDNJIH KRITERIJEV ZA VREDNOTENJE KVALITATIVNEGA RAZISKOVANJA V nadaljevanju bomo analizirali temeljne kriterije kvalitativnega raziskovanja, kot jih je v svojem delu ‘Kriteriji kvalitativnega raziskovanja’ razvijala I. Steinke (1999). Steinkejeva se je lotila tega problema z vidika vsakokratne postavitve raziskovalnih vprašanj, metod in specifik prouþevanega polja in predmeta. Avtorica poudarja, da ne gre za univerzalne, splošno zavezujoþe kriterije kvalitativnega raziskovanja, ker teh ni mogoþe oblikovati zaradi nestandardiziranosti metodoloških postopkov, ki so predmetno, situacijsko in mi-ljejsko odvisni. Smiselno je oblikovati fond kriterijev, po katerih se, glede na primernost za vsakokratno raziskavo in njene postopke, lahko orientira raziskovalec pri izvedbi, ocenjevanju in legitimiranju svoje raziskave (prav tam, str. 205). Steinkejeva poudari v svoji razlagi bistveno znaþilnost kvalitativnega raziskovanja in sicer njegovo metodološko raznolikost in nestandardiziranost. To znaþilnost kvalitativne metodologije so mnogi kvalitativni raziskovalci sprejeli kot enega najveþjih izzivov in se lotili oblikovanja kriterijev, po katerih naj se ocenjuje verodostojnost in relevantnost raziskav (npr. Guba in Lincoln, 1994, Tashakkori in Teddlie, 1998, Flick, 1998, Milles in Huberman, 1994 …). Ti kriteriji se med seboj razlikujejo, predvsem glede tega, ali gre za oblikovanje kriterijev kvalitativnega raziskovanja kot paralelne navezave na kriterije kvantitativne metodologije (npr. Milles in Huberman, 1994), ali pa gre za poskus oblikovanja popolnoma novih, drugaþnih kriterijev, kot sta to poskušala Guba in Lincolnova (1994). Steinkejeva se je v svoji opredelitvi jedrnih kriterijev kvalitete kvalitativnega raziskovanja odloþila za nekakšno ‘vmesno’ pot, saj je pri oblikovanju kriterijev izhajala iz tradicionalnih kvantitativnih kriterijev, ki pa jih je precej modificirala in jim dodala nove vsebine ter tako dobila listo kriterijev kvalitete, ki morajo upoštevati naslednje pogoje: – Ne obstajajo nikakršni univerzalni, veþno veljavni kriteriji. Ni spoznavnega temelja in kriterija ovrednotenja zunaj našega spoznavnega sistema. – Vrednotenje neke teorije ne more izhajati iz fi ksnega temelja oz. zunanjega sistema. Kriteriji ovrednotenja morajo biti opredeljeni brez takšnega referenþnega sistema. – Pragmatiþni kriteriji so primerni kriteriji ovrednotenja. 62 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 62 62 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... – Kriteriji so konstrukcije. So kontekstualno vezani in jih je potrebno obravnavati kot odvisne od momenta, ki jih konstituira (širše politiþno, ekonomsko in družbeno okolje; raziskovalni cilji; raziskovalne prakse …). – Zahteva se dokumentiranje raziskovalnega procesa. – Upoštevati je potrebno konstrukcijsko uþinkovitost metode. – V kvalitativnem raziskovalnem procesu mora dobiti (samo)refl eksija raziskovalca posebno težo. – Kvalitativno raziskovanje je kontekstualno vezano, zaradi þesar je potrebno upoštevati meje posplošljivosti. Obenem pa si je potrebno prizadevati za þim veþjo mero generalizacije v danih okvirih. – Nujna je vzpostavitev intersubjektivnega podoživljanja. – Identifi cirati je potrebno vse vidike, relevantne za prouþevani pojav, kot so npr. izzvani in modifi cirani pogoji, konteksti, interakcije … – Preverjanje teorije je možno realizirati s pomoþjo falsifi kacije in verifi kacije kot delnega elementa v (poznejši) fazi raziskovalnega procesa. – Prednost je potrebno dati raziskavam, usmerjenim v vsakdanjo prakso in njihovim mnogoterim kontekstom (prav tam, str. 251). Na podlagi teh pogojev je I. Steinke formulirala kriterije kvalitete kvalitativnega raziskovanja, in sicer (prav tam, str. 205í254): 1. kriterij intersubjektivnega podoživljanja; 2. kriterij indikacije; 3. kriterij empiriþne zasidranosti; 4. kriterij limitacije; 5. kriterij refl ektirane subjektivnosti; 6. kriterij koherentnosti; 7. kriterij relevantnosti. 1. K riterij intersubjektivnega podoživljanja omogoþa kritiþno komunikacijo o empiriþni raziskavi med raziskovalci oz. med raziskovalcem (ki je raziskavo izpeljal) in bralcem (raziskave). Pri kvantitativnem empiriþnem raziskovanju se kot splošnoveljavni kriterij upošteva intersubjektivna preverljivost. Pot za realizacijo tega kriterija predstavljata razvoj in uporaba standardiziranih postopkov in kriterijev. Na podlagi stroge formalne strukture se te tehnike uporabljajo na enak naþin in omogoþajo preverjanje oziroma replikacijo. Kvalitativne raziskave pa že zaradi svoje edinstvenosti zbiranja podatkov in nestandardiziranosti postopkov ne morejo biti enako replicirane. Zato je v kvalitatativni metodologiji bolj smiselno govoriti o intersubjektivnem podoživljanju. Zagotavljanje in preverjanje tega kriterija pa poteka predvsem z detaljno dokumentiranostjo celotnega raziskovalnega procesa (dokumentiranje predhodnega razumevanja raziskovanega pojava, raziskovalþe-va eksplicitna in implicitna priþakovanja, poznavanje teorije …, dokumentiranje metod in naþinov zbiranja podatkov, dokumentiranje transkripcijskih pravil, dokumentiranje su-rovih podatkov, dokumentiranje evalvacijskih postopkov, predstavitev virov informacij, dokumentiranje samo-refleksivnih analiz …), s skupinskimi diskurzivnimi oblikami in z uporabo in razvijanjem kodificirnih postopkov, ki omogoþajo posploševanje (prav tam, str. 207í215). 63 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 63 63 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja 2 . Indikacija raziskovalnega procesa in kriterijev ovrednotenja. Pri kriteriju indikacije gre predvsem za to, koliko je izpolnjena zahteva po primernosti predmeta raziskovanja, pri þemer ne išþemo le primernosti metod zbiranja podatkov in njihovega ovrednotenja, ampak tudi iz tega izhajajoþe metodološke odloþitve, ki jih raziskovalec sprejema med raziskovalnim procesom, ko si postavlja naslednja vprašanja: V kolikšni meri je vzorþenje indicirano? Ali so uporabljene metode primerne? Koliko so indicirani kriteriji ovrednotenja, ki so podlaga dane raziskave …? Itd. 3 . Kriterij empiriþne zasidranosti je kriterij, ki zadeva povezanost med empirijo in teorijo. Kvalitativno raziskovanje je empiriþno: teorije se tvorijo in preverjajo na podlagi empirije, kar pomeni, da sta tvorba in preverjanje hipotez empiriþno utemeljeni. V fazi oblikovanja in utemeljevanja teorij so empiriþni podatki obvezni, kar je v nasprotju z deduktivno-hipotetiþnim postopkom kvantitativnih raziskav. Tvorba teorije tako izhaja neposredno iz empiriþnih podatkov, je torej empiriþno zasidrana. 4 .Kriterij limitacije služi odkrivanju meja podroþja veljavnosti teorij, ki so se s postopki posploševanja razvile v doloþenem raziskovalnem procesu. Kriterij limitacije je med dvema zahtevama, ki sta videti na prvi pogled kot nasprotujoþi si, in sicer med zahtevo po kontekstualno vezanih, ‘lokalnih’, ‘malih’ teorijah kot nasprotje univerzalnim teorijam, ki so þasovno in kontekstualno neodvisne. Srednja pot se kaže v težnji po oblikovanju karseda širokih posplošitev, pri katerih pa pokažemo vse meje (limite) teorije. Podatki o podroþju veljavnosti doloþene teorije so osrednja predpostavka za vzpostavitev in preverjanje ustreznosti in uporabnosti dobljenih rezultatov za druge kontekste v raziskovanju in praksi. 5 . Kriterij reflektirane subjektivnosti predstavlja, koliko nastopa konstituirajoþa vloga subjektivnosti raziskovalca pri tvorbi teorije. To je pomembno tako za raziskovalca, ki izvaja raziskavo, da ga ta kriterij spodbudi k metodološko zavestnemu ravnanju z lastnimi subjektivnimi predpostavkami v raziskovalnem procesu, po drugi strani pa je koristno tudi za bralce raziskave, ki lahko podoživljajo, kako je subjektivnost raziskovalca sokonstru-irala tvorbo teorije. 6. Zahteva po koherentnosti je znanstvenoteoretiþni minimalni kriterij, ki mu mora zadostiti vsakršno raziskovanje, seveda tudi kvalitativno. S kriterijem koherentnosti se prenese problem ovrednotenja teorij (oz. njihove pravilnosti) na raven koherentnosti stavkov, t.j. problem ovrednotenja teorij postane problem logiþne sintakse. 7 .Kriterij relevantnosti zajema ovrednotenje teorije glede na njeno pragmatiþno pomembnost in uporabnost. Teorija je redko direktno prenosljiva v praktiþne situacije in je vedno vezana na specifiþne socialne in zgodovinske kontekste. O tem, katera instanca odloþa o uporabnosti teorije, v številnih razpravah na to temo ni bilo enoznaþnega odgovora in ga pravzaprav tudi ne more biti, ker je spekter uporabnikov neke teorije lahko zelo širok. Na kratko smo predstavili kriterije kvalitativnega raziskovanja, kakor jih je razvijala I. Steinke. Zaradi nestandardiziranosti raziskovalnih postopkov v kvalitativnem raziskovanju lahko pri številnih avtorjih najdemo razliþne drugaþe oblikovane kriterije (prim. Denzin, 1978, Mayring, 2002, Guba in Lincoln, 1994) . Vprašanje kriterijev kvalitativnega 64 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 64 64 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Opredelitev paradigmatskega relativizma in njegov pomen za metodologijo ... raziskovanja je pravzaprav kljuþno vprašanje te vrste raziskovanja, ker z njimi utemelji znanstvenost svojih dognanj. Akcijsko raziskovanje kot ena od oblik kvalitativnega raziskovanja seveda ne more obiti bistvenih vprašanj kriterijev kvalitete, prav tako pa zanj velja, da so kriteriji relevantni v odvisnosti od vsakokratnega raziskovalnega interesa, od raziskovalnih vprašanj, predmeta raziskovanja, metod, raziskovalnega polja, lastne subjektivnosti in polja uporabnosti raziskovalnih rezultatov. Tudi v akcijskih raziskavah moramo izhajati iz tega, da niso vsi kriteriji uporabni za vsako raziskavo. Glede na odprtost in fleksibilnost akcijskega raziskovanja se razvijajo in oblikujejo kriteriji kvalitete raziskovanja na temelju razliþnih metodoloških in epistemoloških izhodišþ. ZAKLJUýEK V tem poglavju smo obravnavali kontroverzo med kvantitativnim in kvalitativnim raziskovanjem in iz tega izhajajoþe možnosti za koherentnost med obema v smeri paradigmatskega relativizma, ki bi omogoþil uporabo kombiniranih metodoloških pristopov. Po zaþetnem obdobju nasprotij med paradigmami, ki mu lahko sledimo že v prvi polovici prejšnjega stoletja, v dvajsetih in tridesetih letih, in sicer pri ameriškem sociologu H. Blu-merju in t. i. ýikaški šoli, so se te debate nadaljevale tudi v petdesetih in šestdesetih letih, ko so najmoþnejše kritike pozitivistiþne znanosti in kvantitativne metodologije prihajale s strani frankfurtskega kroga. Nasprotje med obema raziskovalnima pristopoma se je do neke mere vseskozi ohranjalo, napajalo se je seveda predvsem iz kritike ene in druge strani, vendar je ves þas poskušalo najti skupni imenovalec, na katerem bi se lahko utemeljila nekakšna ‘srednja pot’, ki bi na podlagi prepoznavanja slabosti enega in drugega pristopa oblikovala raziskovalno metodologijo, ki bi temeljila predvsem na prednostih obeh. Integracija kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja mora potekati v obliki enakovre-dnega partnerstva. Utemeljiti jo je potrebno na zadostni meri skupnih vrednot, s katerimi bodo lažje privzete tudi razlike z ene in druge strani. Paradigmatski relativizem se kaže kot ena od možnih poti, ki usmerjajo k hkratni uporabi obeh raziskovalnih pristopov, þe to vodi k možnostim boljšega spoznavanja prouþevanega pojava. Pragmatistiþno gledanje se torej pojavi kot nasprotje puristiþnemu in pripomore k uvajanju kombiniranih modelov raziskav. Pot od monometod h kombiniranim raziskovalnim pristopom je seveda povezana s teo-retskimi razpravami o razliþnih paradigmatskih konceptih kvantitativne in kvalitativne metodologije in poslediþno poteka od obdobja metodološkega ‘purizma’ preko modelov raziskav z enakovrednim statusom raziskovalnih paradigem oziroma modelov prevladujo- þe in podrejene paradigme do modelov z uporabo razliþnih raziskovalnih pristopov na veþ ravneh. Obdobju sekvenþne in paralelne uporabe kvalitativnih in kvantitativnih modelov sledi obdobje, ki smo mu v raziskovanju priþa danes, ko se izvajajo raziskave s kombiniranimi modeli in multiplo aplikacijo kvalitativnih in kvantitativnih postopkov v posamezni fazi raziskave. Na neki naþin se zdi, da je cilj dosežen in da je preseženo stanje, v katerem vsaka od paradigem goji idejo o lastni absolutni avtoritativni utemeljitvi védenja. ýe pristanemo na 65 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 65 65 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ‘kamniti poti relativizma’, potem se še bolj izpostavi vprašanje kriterijev kvalitete raziskovanja, pri þemer je najbolj poudarjeno to, da metodološki postopki, ne glede na to, kako strogo predpisani so, sami po sebi še ne pripeljejo do utemeljitve kvalitete raziskovanja, kar je bil tudi glavni oþitek zagovornikov kvalitativne paradigme do kvantitativne. V nasprotju s tem pa se je kvalitativno raziskovanje lahko uveljavilo ravno z oblikovanjem kriterijev kvalitete, po katerih se presoja veljavnost, relevantnost, sistematiþnost razvoja teorije … kvalitativnih raziskav. Poskusov oblikovanja kriterijev kvalitete je veliko, kar je posledica metodološke specifiþnosti kvalitativnih raziskav. Akcijsko raziskovanje v tem primeru ni izvzeto. Eden od kriterijev kvalitete, ki ga najdemo pri veþini avtorjev, ki se ukvarjajo z akcijskim raziskovanjem, je zagotovo kriterij validnosti, tako notranje kot zunanje (Heinze idr. 1975, McNiff idr. 1996, Moser 1995, Heron in Reason 2001). Vpra- šanje, ki mora ostajati vedno pod drobnogledom, je, ali z raziskovanjem resniþno spoznavamo to, kar smo želeli prouþevati in ali so rezultati verodostojni. Poti za zagotavljanje odgovora na ti dve vprašanji so glede na metodološko, epistemološko in ontološko razliþ- nost akcijskega raziskovanja v primerjavi s tradicionalnim empiriþnim oz. kvantitativnim seveda razliþne. V nadaljevanju razprave nas bo zanimalo predvsem to, kako je metodologija akcijskega raziskovanja iskala težišþe med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovalnim pristopom, kako izkljuþujoþa je bila in koliko tudi integrativna. S konfrontacijo razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja bomo poskušali pokazati in utemeljiti, kako je s svojimi osnovnimi predpostavkami paradigmatski relativizem vplival na metodologijo akcijskega raziskovanja. Predvsem razprave med kritiþnimi racionalisti in kritiþnimi teoretiki so pogojevale teoretiþno utemeljenost novega metodološkega pristopa, ki so ga nekateri skušali predstaviti kot novo, alternativno paradigmo v družboslovnem raziskovanju (Moser, 1977, 1978, 1995), drugi so ga videli kot nadgradnjo empiriþne metodologije (Klafki, 1983). V nadaljevanju bomo najprej predstavili dva koncepta, ki ju prištevamo med temeljna obliko-valca metodologije akcijskega raziskovanja: prvi koncept je Lewinov in temelji na empiriþno-analitiþnih metodoloških predpostavkah, vendar ima precej znaþilnosti akcijskega raziskovanja; drugi je Moserjev in se nanaša neposredno na teoretiþni koncept kritiþne teorije ter predstavlja poskus utemeljitve akcijskega raziskovanja kot samostojne, alternativne paradigme. Ta dva koncepta sta služila kot temelj drugim avtorjem, ki so se ravno tako ukvarjali z metodološkimi in ideološkimi vprašanji akcijskega raziskovalnega koncepta in jih bomo vkljuþili v nadaljevanje naše razprave. 66 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 66 66 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... III. KONFRONTACIJA RAZLIýNIH KONCEPTOV AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA IN VPLIV PARADIGMATSKEGA RELATIVIZMA NA OBLIKOVANJE AKCIJSKE RAZISKOVALNE METODOLOGIJE 3.1 LEWINOVO RAZUMEVANJE AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Lewinova razmišljanja niso potekala v smeri koncipiranja nekakšne nove raziskovalne metodologije, ampak kot poskus utemeljitve takšnega raziskovanja, ki bi vsebovalo vse osnovne prvine empiriþno-analitiþnih metod, katerih uporaba omogoþa znanstvenost spoznanj. V svojem delu »Tatforschung und Minderheitenprobleme« (prevedli bi ga lahko kot ‘Akcijsko raziskovanje in problemi manjšin’) je svoj namen opredelil takole: »To nikakor ne pomeni, da je raziskovanje, za katerega si prizadevamo, v kakršnemkoli pogledu manj znanstveno ali ‘nižje’, kot je za þisto znanost na podroþju socialnih pojavov potrebno. Na-gibam se k temu, da je ravno nasprotno resniþno« (Lewin, 1953, str. 280). Lewinov odnos do tradicionalne empiriþne metodologije je torej nesporno pozitiven, ker možnosti za svoje raziskovanje vidi zgolj v njenem okviru, vendar se pojavi v njegovem konceptu bistveni premik, in sicer razširitev uporabe empiriþnih metod v naravne situacije: »ýeprav se zdi, da je mogoþe doloþene probleme družbe prouþevati v eksperimentalno ustvarjenih, manjših laboratorijskih skupinah, bomo mi vendarle razvili takšne raziskovalne tehnike, ki nam bodo dovoljevale izvedbo pravih eksperimentov v ‘naravnih’ socialnih skupinah, ki se nahajajo v družbi« (Lewin, 1963, str. 201). Za Lewina torej vprašanje uporabe eksperimenta kot najeksaktnejše raziskovalne metode tradicionalne empiriþno-analitiþne metodologije sploh ni sporno. Eksperiment ostaja osnovni in bistveni instrument družboslovnega raziskovanja, le njegova uporaba se iz la-boratorija prenese v naravne situacije. Lewin sicer pokaže tudi na probleme, kot so sestavljanje primerjalnih kontrolnih skupin in zagotavljanje konstantnih pogojev med krajšimi þasovnimi obdobji, vendar verjame, da so ti problemi v osnovi rešljivi. 67 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 67 67 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Tudi vloga znanstvenika ostaja na prvi pogled klasiþna, vsaj kakor jo predstavi Lewin v delu »Feldtheorie in den Sozialwissenschaften« (‘Teorija polja v družboslovnih znanostih’) (Lewin, 1963). Nalogo znanstvenika vidi Lewin v okviru iskanja in ugotavljanja dejstev, kar se sklada z vlogo znanstvenika, kakršno predpostavlja tradicionalno empiriþ- no raziskovanje. Lewin pravi, da je »cilj v odkrivanju dejstev glede na to, kar je, in na to, kar bi bilo, þe bi predpostavili doloþena razmerja« (prav tam, str. 204). Znanstvenik sam je torej tisti, ki prouþuje, kaj bi moralo biti narejeno, da bi dosegli doloþene cilje, kar pomeni, da znanstveno spoznanje odpira vrata zaþetkom sprememb, ali z drugimi besedami, služi družbeni akciji. S tem se spremeni tudi vloga znanstvenika kot zgolj ‘nevtralnega iskalca in zapisovalca dejstev’. Z usmerjenostjo na družbene probleme in njihovo reševanje na osnovi znanstvenih spoznanj je Lewin prestopil mejo, ki loþuje konvencionalno razumevanje znanosti (v smislu njene vrednotne nevtralnosti in deduktivnega pridobivanja hipotez) od raziskovalnega pristopa, ki že vsebuje elemente akcijskega raziskovanja. Lewin se je vsekakor zavedal omejitev postulata vrednotne nevtralnosti, ko je trdil, da leži nevarnost v tem, da je znanstveno spoznanje lahko uporabljeno v dobre ali slabe namene. Pravi namreþ, da »daje znanost tako zdravniku kot morilcu, demokraciji ali fašizmu veþ svobode in moþi. Družboslovni znanstvenik bi moral svojo odgovornost razumeti tudi s tega stališþa« (Lewin, 1953, str. 295). Lewin tukaj poudari praktiþni interes uporabe znanstvenih dognanj, ki vodi k spreminjanju obstojeþih odnosov. Ravno ta modifikacija družboslovnega raziskovanja ga navaja na razmišljanje o metodoloških spremembah v znanosti, ki jih pogojuje takšno raziskovanje družbe. Celoten raziskovalni proces spelje Lewin v obliki ciklusa, ki poteka od doloþanja ciljev, realizacije prvega koraka, evalvacije nove situacije in modifikacije doloþanja ciljev. Za Lewina ima raziskovalni proces obliko »spirale korakov … katerih vsak je sestavljen iz kroga planiranja, delovanja in doloþanja dejstev o rezultatu delovanja« (prav tam, str. 284). Lewin vrednoti raziskovanje z vidika potreb družbene prakse, spreminjanja preko družbene akcije. Nosilci družbene akcije so ljudje, ki so neposredno prisotni v raziskovani situaciji, ki v njej živijo in delujejo, zato morajo biti aktivno udeleženi v raziskovanju. Lewin vidi njihovo aktivno vlogo najbolj v fazi evalvacije. Evalvacijo razume kot enakopravno komunikacijo, vendar se zaveda, da doseganje tega cilja ni preprosto in navaja svojo izkušnjo o poteku takšnih evalvacijskih zasedanj, ki jim je prisostvoval v nekem projektu: »Vzdušje objektivnosti, pripravljenosti vodstva za odkrito razpravo o svojih napakah ne da bi bil pri tem ogrožen njihov položaj, je, kot kaže, vodilo k stopnjevanju upoštevanja in je ustvarilo tisto razpoloženje sprošþene objektivnosti, ki ni nikjer težje dosegljiva kot na podroþju medþloveških odnosov, ki je obremenjeno s þustvenostjo in togimi stališþi, celo pri tako imenovanih liberalcih in tistih, katerih naloga je pospeševanje medþloveških odnosov« (Lewin 1953, str. 291). Lewin je bil navdušen nad »silnim pedagoških uþinkom«, ki so ga imela takšna evalva-cijska sreþanja, in poudarja, da so ga »takšne in podobne izkušnje prepriþale, da je potrebno obravnavati akcijo, raziskovanje in vzgojo kot trikotnik, ki mora ostati povezan v 68 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 68 68 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... korist vsakega njegovih kotov« (prav tam, str. 291). S tem je Lewin jasno izrazil zahtevo akcijskega raziskovanja, da se povežejo akcija, raziskovanje in uþenje, vendar za uresni- þitev tega cilja ni uvedel novih metodoloških pristopov, saj ostaja zanj, kakor smo omenili na zaþetku, najpomembnejša raziskovalna metoda klasiþni eksperiment. Toda ne moremo spregledati pomena, ki ga Lewin pripisuje usposabljanju raziskovancev, ki postanejo kljuþni nosilci akcije, kajti raziskovanje ima lahko pozitivne rezultate le, þe se dogaja v praksi in v njem sodelujejo ozavešþeni in usposobljeni posamezniki. Lewinova definicija akcijskega raziskovanja je zelo široka in bi z njo lahko opredelili tako uporabno raziskovanje kot terenski eksperiment (Mesec, 1993). Podal je osnovo za opredelitev akcijskega raziskovanja kot posebne metode, kjer se prepletata spoznavanje in praktiþno delovanje. Koncept akcijskega raziskovanja kot metode spoznavanja temelji pri Lewinu na naslednjih predpostavkah (prav tam): – znanost ima nalogo, da prispeva k reševanju družbenih problemov in naj se zato tudi loteva takšnih tem, ki so pomembne za posamezne družbene skupine in družbo v celoti; – pri akcijskem raziskovanju se ne osredotoþimo na prouþevanje izoliranih spremenljivk, ampak upoštevamo kompleksnost celotnega raziskovanega polja; – pomembna je izmenjava subjektivne in objektivne perspektive, perspektive raziskovancev in raziskovalcev, akterjev in opazovalcev, brez katere ni uspešne izpeljave sprememb; – raziskovalni postopki naj bodo vkljuþeni v praktiþno akcijo, tako da jo lahko po potrebi spreminjajo in usmerjajo, hkrati pa omogoþajo neposredno prisotnost v dejanskem do-gajanju tako raziskovancem kot raziskovalcem; – eksperiment ostaja najprimernejša metoda pri izvajanju akcijskih raziskav; – akcijsko raziskovanje poteka v ponavljajoþih ciklusih, v katerih si zaporedno sledijo opredelitev problema, naþrtovanje, akcija in evalvacija; – pomembno vlogo v akcijskem raziskovanju ima preplet akcije, raziskovanja in uþenja. Pomembno je omeniti tudi vidik akcijskega raziskovanja kot metode družbenega spreminjanja, kjer je Lewin prišel do naslednjih spoznanj (prav tam): – v procesu družbenega spreminjanja ima pomembno vlogo skupina in ne posameznik, saj skupinska odloþitev za spreminjanje stanja zagotavlja trajnejšo spremembo kot individualna odloþitev; – posamezen vidik se lahko spremeni samo pod pogojem, þe se spremeni celota, v katero je vkljuþen; – zaradi težnje do ohranjanja skupinskih norm in standardov pogosto prihaja do odpora do sprememb in v tem primeru odigra odloþilno vlogo skupinska odloþitev za spreminjanje in oblikovanje novih naþinov vedenja; – da bi lahko spremenili obstojeþe stanje s pomoþjo raziskovanja, je potrebno v raziskavo vkljuþiti nosilce družbene moþi, ki s svojim vplivom podprejo potrebne spremembe na pomembnih instancah odloþanja. 69 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 69 69 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Bistveno po Lewinovem razumevanju koncepta akcijskega raziskovanja je, da se dogaja v družbeni praksi in so njegovi nosilci ljudje, ki hoþejo doseþi praktiþne spremembe, tako da sami kot skupina ob pomoþi strokovnjaka izvedejo raziskavo, ki naj odkrije neskladja v obstojeþi stvarnosti, in se nato kot skupina na osnovi dobljenih rezultatov odloþijo za praktiþno ukrepanje. Lewin svojega koncepta akcijskega raziskovanja ne izpelje prvenstveno kot metode, ki naj služi odkrivanju novih znanstvenih spoznanj in je zato tudi ne podredi kriterijem objektivnosti, veljavnosti in zanesljivosti, kot uveljavljenim kriterijem kvantitativne empiriþne metodologije, ki pa ji Lewin, kot smo zapisali na zaþetku poglavja, nikakor ne nasprotuje in jo vidi kot temeljni okvir, znotraj katerega naj potekajo akcijske raziskave. Vendar Lewin pravzaprav nikjer eksplicitno ne razreši vprašanja, kako zadostiti tem kriterijem ob tem, da se na primer zavzema za izmenjavo subjektivne in objektivne perspektive. Tudi težnja po sprotnem spreminjanju prouþevanega polja tekom raziskovalnega procesa je v opreki z naþelom intersubjektivne preverljivosti znanstvenih spoznanj … Eksperimentu kot metodi pripisuje Lewin velik pomen, prenese ga sicer iz laboratorijev v vsakdanje življenje, vendar ne opredeli podrobneje, kako naj bo takšen eksperiment izveden, kakšna je vloga kontrolne skupine, na kakšen naþin se merijo uþinki eksperimentalnega dejavnika, ki ga vnesemo v prouþevano situacijo… Lewinovo razumevanje akcijske metodologije je iz spoznavnoteoretskega vidika omejeno predvsem na uvajanje sprememb v prouþevano situacijo, brez težnje po oblikovanju širše veljavnih teoretiþnih konceptov in analiz. 3.2 NOVA PARADIGMA DRUŽBOSLOVNIH ZNANOSTI V sedemdesetih in osemdesetih letih se je predvsem na nemško govoreþem podroþju razvila strokovna debata o konceptu akcijskega raziskovanja, ki je poskušala redefinirati teoretiþno in metodološko konceptualizacijo akcijskega raziskovanja in ga utemeljiti v okviru kritiþne teorije družbe ter na ta naþin preseþi tradicionalno, kvantitativno metodologijo družboslovnega raziskovanja, in sicer z namenom oblikovanja nove paradigme (Haag, 1972, Klüver/Krüger, 1972, Moser, 1977, 1978). V nadaljevanju bomo predstavili glavna težišþa v razpravah o novi družboslovni paradigmi. 3.2.1 ODNOS MED TEORIJO IN PRAKSO V ZNANSTVENEM RAZISKOVANJU Odnos teorije in prakse je predstavljal v kritiþni teoriji in kritiþnih družboslovnih znanostih osrednjo tematiko. To se je kazalo tudi v prvih Horkheimerjevih spisih, v katerih je poudarjal, da mora biti kritiþno védenje neposredno usmerjeno v družbeno prakso. V delu ‘Tradicionalna in kritiþna teorija’, v katerem predstavi nasprotje med tradicionalnim pojmovanjem znanosti, ki opisuje, analizira in pojasnjuje, ter kritiþno teorijo, ki ne »stremi zgolj po kopiþenju védenja kot takšnega, temveþ meri na emancipacijo þloveka iz zasu- žnjujoþih razmerij« (Horkheimer, 1981, str. 76), opredeli tudi odnos tradicionalne znanosti in prakse. Pravi, da se je »znanost, ki v namišljeni samostojnosti gleda na oblikovanje prakse, kateri služi in ji pripada, zgolj kot na nekaj sebi onostranskega in ki privoljuje v loþevanje mišljenja in delovanja, … že odpovedala humanosti. Odlikujoþe znamenje mi-70 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 70 70 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... selne dejavnosti je to, da sama doloþa, kaj naj opravlja, þému naj služi in to ne posamiþno, tu in tam, ampak v totalnosti. Njen lastni ustroj jo potemtakem pošilja k zgodovinski spremembi, k vzpostavitvi praviþnih razmer med ljudmi« (prav tam, str. 74). Cilj znanosti torej ni izkljuþno spoznavnoteoretski, paþ pa mora imeti znanost neposredni interes za spreminjanje družbenih razmer. Koncept nastajanja in oblikovanja teorij ter njihova uporabnost morata biti neprestano reflektirana. Znanost se mora v tem procesu neprestano spraševati, katere družbene funkcije opravlja in kakšne so njene možnosti vplivanja na družbeno prakso. Loþevanje med teorijo in znanostjo na eni in družbeno prakso na drugi strani skuša kritiþna teorija preseþi, tako da vrednost teorij ne bi bila doloþena neodvisno od družbene prakse in zgolj v okviru raziskovanja, ampak je ravno praksa tisti kriterij, na katerem se mora njihova vrednost potrjevati. Kritiþna teorija je sicer predstavljala ostroumno analizo znanosti in družbe nasploh, vendar je odpovedala pri reševanju konkretnih problemov obstojeþe družbeno-ekonomske prakse, kajti »družbene spremembe skoraj ne morejo biti dosežene preko znanosti – tudi ne preko takšne znanosti, ki se je osvestila – takorekoþ kot nadomestek za manjkajoþo družbeno zavest« (Moser, 1978, str. 24). Uspešna praksa je torej možna le pod pogojem emancipiranja postvarjene zavesti. Emancipacija je razumljena v smislu osvobajanja tako posameznika kot družbe s samorefleksijo, ki pogojuje spreminjanje prevladujoþih odnosov. Lempert (1971) pravi, da je »emancipatorni interes interes þloveka za razširitev in ohra-nitev razpolaganja s samim seboj. Meri na odpravo in zavraþanje iracionalnega gospostva (vladavine), na osvoboditev od vsakršne prisile. Kot prisila ne deluje zgolj materialna nadvlada, ampak tudi ujetost v predsodke in ideologije. Ta ujetost se lahko, þe ne že popolnoma odpravi, vsaj omili z analizo lastne geneze, s kritiko in samorefleksijo« (cit. po Wulf, 1983, str. 164). Spreminjanje zavesti (ozavešþanje) je torej nujen pogoj spreminjanja posameznika in družbe; in to novo samoumevanje þloveka in sveta okoli njega je postalo ciljni pojem tudi v procesu vzgoje in izobraževanja. Kritiþna teorija je poskušala vzpostaviti most med teorijo in prakso, tako da je družbeno kritiko razumela kot glavni pogoj, kot osrednjo predpostavko emancipacije. Kritika obstojeþih odnosov v družbi, znanosti, vzgoji … naj bi vodila do distanciranja od teh struktur in ozavešþanja, s þimer bi bili doseženi zadostni pogoji, da bi ozavešþeni individuumi pose-gli v obstojeþo prakso in jo spremenili. Vendar pa, kot ugotavlja Moser, »ostaja kritiþna teorija še naprej pri verbalnih zagotovilih in analizah; ne zmore nuditi … veþ kot negirajoþo analizo obstojeþe družbe in nazadnje prepušþa praktika nemoþi« (Moser, 1978, str. 24). Kljub spodletelemu poskusu povezati teorijo in prakso, kajti praksa se je v kritiþni teoriji izkazala »zgolj kot teorija prakse« (prav tam, str. 24), so bile vendarle podane kljuþne ideje preseganja empiriþno-analitiþne znanosti in metodologije. Prav na podroþju pedagoških raziskav se je pokazala nesprejemljivost postavk ‘tradicionalne’ znanosti in sicer mislimo predvsem na vprašanje odnosa subjekta in objekta ter principa vrednotne nevtralnosti. Kadar gre npr. za prouþevanje uþinkovitosti uþnih in vzgojnih ciljev, zadeva vprašanje normativnih funkcij vse udeležence, tako uþence, ki naj bi te norme internalizirali, uþitelje, ki naj bi jih posredovali, kot tudi raziskovalce, ki priþakujejo potrditev ali zavrnitev svojih hipotez. 71 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 71 71 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Poskus preseganja razkola med teorijo in prakso poskuša na podroþju pedagogike razrešiti t. i. kritiþna znanost o vzgoji (kritische Erziehungswissenschaft), ki temelji na predpostavkah kritiþne teorije, vendar tudi ta brez ustreznega znanstveno-metodološkega programa ne more biti uspešna. Tukaj odigra svojo vlogo akcijsko raziskovanje, ki »kot alternativni raziskovalni koncept obljublja neposreden dostop do prakse« (Moser, 1995, str. 33). 3.2.2 ZNANOST IN ŽIVLJENJSKA PRAKSA Znanost je z uporabo enotne metode postulirala doloþen tip védenja, ki je, za razliko do vseh drugih, oznaþen s predikatom ‘znanstvenosti’. Samo tisti, ki se giblje znotraj meja tega tipa védenja, dobi priznanje »družbenega prestiža, ki je povezan z institucijo znanosti« (Moser, 1978, str. 65). Enotnost naravoslovnih in družboslovnih znanosti in njihove metode postane že v sporu okoli pozitivizma glavna sporna toþka, ki jo Moser v svojem poskusu utemeljitve akcijskega raziskovanja kot nove paradigme samo še poglobi in raz- širi: družbeno relevantni problemi in vprašanja ne morejo ostajati znotraj imanentne sfere skupnosti znanstvenikov, ki jih prouþujejo in pojasnjujejo v skladu s svojimi standardi. Mnogo bolj bi morala stopiti v ospredje življenjska praksa kot sfera, ki je znanosti predhodna in jo konec koncev utemeljuje, tudi zato, ker »v raziskovanju uporabljene operacije niso iznajdba znanosti. Izhajajo iz vsakdanjega ravnanja, so samo prefinjeno izboljšanje oz. preciziranje vsakdanjih operacij (razumevanje, razlaga, opisovanje, merjenje, primerjanje …) (Mollenhauer/Rittelmeyer, 1975, str. 687). Znanost ni nekakšno »onostransko podroþje elitne skupnosti« (Moser, 1978, str. 74), ampak temelji na aspektih življenjske prakse, ki jih posnema in sistematizira. Nesporno dejstvo je, da znanost pripada življenjski praksi, ki jo prouþuje, kar predstavlja sprecifiþni problem ravno družboslovnih znanosti: raziskovalcu v raziskovalnem procesu pripada dvojna vloga, in sicer teži na eni strani k þim veþji distanci do družbene stvarnosti í objekta njegovega prouþevanja (najveþkrat gre za družbene skupine), ki pa ji po svoji aktivnosti sam pripada. Raziskovalec je tako hkrati subjekt in objekt v raziskovalnem procesu. ýe znanstvenik verjame, da lahko raziskovalne objekte opazuje kot neodvisno predmetno podroþje, potem si situacijo umetno idealizira, kajti kot individuum vzpostavlja odnose do prouþevanih ‘objektov’. Raziskovanje tako postane institucija ljudi, ki delujejo skupaj in med seboj komunicirajo (prav tam, str. 79). Preseganje stroge razmejenosti med subjektom in objektom je ena glavnih znaþilnosti koncepta akcijskega raziskovanja, ki je v nasprotju s paradigmatskimi naþeli empiriþno-analitiþne, kvantitativne metodologije. Tako kot znanstvenoraziskovalna praksa, se tudi vsakdanja praksa usmerja po doloþenih zakonih, pravilih in normah. Razlika med znanostjo in življenjsko prakso ni v tem, da bi bila slednja iracionalna, zgolj prva pa racionalna. Temeljna razlika je v tem, da znanost poskuša probleme in vprašanja, ki izvirajo iz vsakdanje prakse, sistematizirati in formulirati po strogih paradigmatskih pravilih. Vendar pa ravno v principu stroge delitve objekta in subjekta v raziskovalnem procesu znanost odstopa od realnosti življenjske prakse, kjer je komunikacija nenazadnje tudi temeljni pogoj preživetja in poskuša vzpostaviti nekakšno idealizirano razmerje med udeleženci – raziskovalci in raziskovanci. Pa vendar se moramo kljub argumentom, ki smo jih navedli v prid zbliževanja znanosti in življenjske prakse, vprašati, ali se znanost lahko popolnoma odreþe distanci do prouþevane-72 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 72 72 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... ga predmeta? Spoznavni interes znanosti se vendarle razlikuje od vsakdanjega praktiþnega interesa þloveka, kajti znanost je tista, ki išþe globlje vzroþne povezave pri prouþevanju problemov in poti za njihovo razrešitev. Pri tem si pomaga z doloþenim odmikom od prou- þevane problematike v korist bolj objektivnega uvida, ki ga na tak naþin pridobi. Pri vprašanju kritike, ki jo kriteriju objektivnosti namenjajo kritiþni teoretiki in kasneje tudi zagovorniki akcijskega raziskovanja, bi želeli opozoriti, da je bila ta kritika namenjena predvsem temu, da pozitivistiþna znanost s svojo težnjo po objektivnosti izgublja stik s problemi vsakdanje prakse, ki zanjo postajajo vse manj relevantni. Pri poudarjanju povezanosti med znanostjo in življenjsko prakso mislimo predvsem na izbiro in praktiþno relevantnost predmeta prouþevanja, ne pa na odrekanje znanstvenemu spoznavnemu interesu. Kritika empiriþnega raziskovanja zajema osrednje postulate kvantitativne empiriþne metodologije, kot so npr. vrednotna nevtralnost, loþevanje subjekta in objekta, konstantnost merjenih spremenljivk, upoštevanje merskih karakteristik pri uporabi merskih instrumentov ipd., in se pri tem opira ravno na zakoreninjenost predvsem družboslovne znanosti v družbeni praksi. Znanstveniki naj ne bi predstavljali neke vrste »tajne skupnosti, ki na elitistiþen naþin in popolnoma samozadostno obdeluje neke probleme, ki so za ostale ljudi popolnoma nepomembni« (prav tam, str. 72). Relevantnost prouþevanih problemov je tudi eden od kriterijev, ki povezujejo znanost in prakso, saj znanstvenih spoznanj nedvomno ne moremo ocenjevati zunaj konteksta njihove uporabnosti in koristnosti za prakso. Konstruktiven odnos med znanostjo in vsakdanjo prakso predstavlja enega temeljnih pogojev akcijskega raziskovanja, ki svojo odloþujoþo vlogo in nalogo vidi ravno v njunem povezovanju. Moser je poskušal na osnovi kritike empiriþno-analitiþne znanosti in na teoretiþnih postavkah kritiþne teorije zasnovati akcijsko raziskovanje kot nov paradigmatski koncept. Pri tem se je opiral na Kuhnovo teorijo znanstvenih revolucij, ki vidi zamenjavo znanstvenih paradigem kot popoln prelom z obstojeþo znanstveno prakso, kar predstavlja edini možni napredek v znanosti. 3.3 MOSERJEV POSKUS OBLIKOVANJA NOVE PARADIGME DRUŽBOSLOVNIH ZNANOSTI 3.3.1 OPIRANJE NA KUHNOVO TEORIJO MENJAVE PARADIGEM Moser v konceptu enotnosti naravoslovnih in družboslovnih znanosti vidi glavni razlog neuspešnosti družboslovnih ved, katerih naloga je odkrivanje družbenih protislovij in njihovo odpravljanje, vendar so zaradi uporabe naravoslovnih metod in priseganja na dolo- þen tip védenja neuspešne (Moser, 1978). Preseganje zahteve po enotnosti v znanosti vidi Moser v Kuhnovem konceptu znanstvenih revolucij (Kuhn, 1998). Kuhn poskuša dokazati, da znanstveni napredek ne poteka linearno v smislu oblikovanja teorij in poskusov njihove ovržbe, ampak da je razvoj znanosti povezan z revolucionarnimi menjavami paradigem. Kuhnov poskus opredelitve znanstvene paradigme sicer ni ravno natanþen (Ule, 1998), vendar je kljub temu identificiral njene bistvene sestavine, na kar se je Moser pri oblikovanju akcijskega raziskovanja kot nove paradigme oprl. 73 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 73 73 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja S pojmom ‘paradigma’ Kuhn želi pokazati, »da nekateri sprejeti primeri dejanske znanstvene prakse – primeri, ki vkljuþujejo zakon, teorijo, aplikacijo in instrumentacijo hkrati – ponujajo modele, iz katerih izvirajo posamezne koherentne tradicije znanstvenega raziskovanja« (Kuhn, 1998, str. 21). Kuhn je hotel pokazati, da so ljudje, katerih raziskovanje temelji na skupni paradigmi, zavezani istim pravilom in normam v znanstveni praksi. Bistvene sestavine paradigme so (Ule, 1998, str. 189): temeljna teorija, izbrani primeri uporabe teorije, vzorci razlage obravnavanih pojavov, temeljne raziskovalne metode. Paradigma tako predstavlja skupno metodološko, pojmovno in teoretsko jedro, ki ga sprejmejo vsi þlani posamezne znanstvene skupnosti v nekem obdobju. V zgodovini znanosti ne sreþujemo zgolj tega, da ena paradigma zamenja drugo, ampak so obstajale razliþne šole, ki so se vsebinsko in metodološko razlikovale v razliþnih pogledih. Te šole »se med seboj niso razlikovale po tej ali oni napaki v metodi – vse so bile ‘znanstvene’ – ampak po nesoizmerljivosti videnj sveta in prakticiranja znanosti v njem, kot bomo to poimenovali. Opazovanje in izkustvo lahko in tudi morata zelo omejiti domet sprejemljivega znanstvenega prepriþanja ali pa znanosti ne bi bilo« (Kuhn, 1998, str. 15). Za uþinkovitost znanosti je pomembna konstelacija, ki ji je skupina znanstvenikov v nekem þasu dejansko zavezana. Raziskovalna dejavnost predstavlja nenehen poskus, da bi naravo stlaþili v »pojmovne predalþke« (prav tam, str. 16). Paradigme si pridobijo status zato, ker so najuspešnejše pri reševanju problemov. Konkurenþnost je torej temeljni princip pri njihovem uveljavljanju. Na osnovi pojma paradigma loþuje Kuhn v razvoju znanosti dve sukcesivni obdobji: a) Prvo poimenuje normalna znanost, ki deluje v okviru doloþene paradigme. Gre za obdobje, v katerem poskušajo znanstveniki reševati uganke, ki so vsebovane v okviru dane paradigme. Paradigma predstavlja neke vrste »obljubo« (Moser, 1978, str. 68), da bodo za znanost zanimive uganke rešljive. Za rešitev uganke pa morajo obstajati pravila, ki dolo- þajo sprejemljivost rešitev, in koraki, kako do njih pridemo. Normalna znanost je »dejavnost, ki ji veþina znanstvenikov posveþa skoraj ves svoj þas« … in »stoji na domnevi, da znanstvena skupnost ve, kakšen je svet. Velik del njene uspešnosti izhaja iz pripravljenosti skupnosti, da obrani to domnevo, vþasih za precejšnjo ceno. Normalna znanost na primer pogosto zatre temeljne novosti, ker nujno spodjedajo njena osnovna naþela« (Kuhn, 1998, str. 16). Tukaj Kuhn poda kritiko prevladujoþega empirizma in pozitivizma, ki gojita vero v napredek znanosti v smislu vse bolj temeljitega prodiranja v bistvo realnosti, ki nas obdaja, kar pa je možno le po principih in naþinih raziskovanja, ki temeljijo na enotni paradigmi. Normalna znanost naleti na ovire takrat, ko se doloþeni vzorec reševanja problemov ne sklada veþ z obstojeþo paradigmo, Kuhn govori o pojavu anomalij. Anomalije so pravzaprav nova dejstva, ki presegajo obstojeþa paradigmatska pravila. V tem trenutku je obdobje normalne znanosti zakljuþeno. b) Priþne se obdobje znanstvene revolucije. Anomalije je potrebno prouþiti in prilagoditi obstojeþo paradigmatsko teorijo tako, da se nova dejstva vanjo lahko vkljuþijo. Prehod od obstojeþe k novi paradigmi, iz katere bo kasneje izhajala nova tradicija normalne znanosti, ni enostaven proces. Gre za nastanek novih temeljev, ki bodo spremenili najelementar-74 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 74 74 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... nejše teoretiþne osnove nekega podroþja, tako v metodološkem kot uporabnem smislu. O novem odkritju lahko govorimo, ko znanstvenik spozna, da je »narava nekako prekršila s paradigmo spodbujena pravila, ki vladajo normalni znanosti. Nadaljuje se z bolj ali manj široko raziskavo podroþja anomalije in konþa s prilagoditvijo paradigmatske teorije tako, da postane anomalija priþakovana. Prisvojitev nove vrste dejstev zahteva veþ kot nakna-dno prilagoditev teorije in dokler to prilagajanje traja – dokler se znanstveniki ne nauþijo videti narave drugaþe – nova dejstva sploh niso prava znanstvena dejstva« (prav tam, str. 57). Zagovorniki obstojeþe paradigme se sprejetju sprememb seveda upirajo. Vendar ravno ta odpor zagotavlja, da se obstojeþa paradigma ne bo prehitro ‘vdala’ in bodo morali zagovorniki novitete ali ‘anomalije’ uporabiti zelo prepriþljive argumente, ki bodo prodrli v samo jedro obstojeþega fonda znanja in povzroþili spremembo paradigme. Normalna znanost ima po Kuhnu na eni strani izjemno tradicionalno naravo, vendar po drugi strani ravno ta tradicionalizem in težnja k popolni skladnosti znotraj paradigme pripravljata »pot lastni spremembi« (prav tam, str. 67). Znanstvenik, ki deluje znotraj paradigme normalne znanosti, rešuje probleme, ki jih z obstojeþo metodologijo lahko razreši, se ne sprašuje o relevantnosti paradigme, ker ji je brezpogojno zavezan. Vprašanje, ki se postavi, je: kdo so torej tisti znanstveniki, ki prese-kajo z obstojeþo prakso normalne znanosti in zaznajo probleme zunaj dometa obstojeþega spoznavanja stvarnosti? Po Kuhnovem mnenju so to zelo mladi ljudje ali pa takšni, ki so na nekem podroþju, ki ga je zajela kriza in kjer se z obstojeþim naþinom raziskovanja problemi ne morejo veþ razrešiti, tako novi, da še niso zavezani pravilom stare paradigme. Njihova naloga je, da celotno stroko pridobijo za novo videnje znanosti in sveta. To je proces, ki je sicer dolgotrajen, vendar nujen za napredek znanosti. Ob tej Kuhnovi trditvi se moramo vprašati, ali so torej znanstveniki, ki še niso ‘okuženi’ z nekim doloþenim paradigmatskim konceptom, res najprimernejši, da prekinejo z obstoje- þo prakso normalne znanosti? Po Kuhnovem mnenju so to zelo mladi ljudje, takšni torej, ki so na nekem podroþju še novinci, kar poslediþno pomeni, da je njihovo védenje o tem podroþju še zelo omejeno. Težko bi trdili, da imajo takšni ljudje zadovoljive znanstvene kompetence in bi bili zaradi tega najprimernejši za argumentirano ‘rušenje’ obstojeþe paradigme. Bolj verjetno je, da so nosilci preobrata v znanosti tisti, ki imajo dovolj poglobljeno in obsežno védenje in vpogled v razsežnosti doloþenega paradigmatskega koncepta in so na podlagi poznavanja njegovih pomanjkljivosti pripravljeni preseþi obstojeþe okvire. V nadaljevanju tudi sam Kuhn potrdi to domnevo, ko pravi, da se nove paradigme po-rajajo iz starih in zato »vkljuþujejo velik del pojmovnega in manipulativnega besednjaka ter aparata stare paradigme. Le redko pa so ti izposojeni elementi uporabljeni popolnoma tradicionalno. V novi paradigmi stari termini, pojmi in eksperimenti stopijo v nove med-sebojne odnose« (prav tam, str. 134). V poglavju o nekompatibilnosti paradigem (2.1.1) smo govorili o tem, da so kvalitativni raziskovalci precej bolj pripravljeni razpravljati, kaj in kako se raziskovanja lotevajo kvantitativni raziskovalci, medtem ko z nasprotne strani takšne pripravljenosti ni bilo moþ zaznati v tolikšni meri. Ta situacija pravzaprav reflektira metodološko situacijo v družboslovnih znanostih, kjer je, kot smo že omenili, kvantitativna paradigma še vedno dominantna. Posledica tega je, da kvalitativni raziskovalci ne morejo mimo poznavanja kvantitativnih metod in metodoloških standardov, medtem ko 75 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 75 75 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja se kvantitativni raziskovalci kot predstavniki ‘normalne’ znanosti redkeje ukvarjajo s spoznavanjem metodologije kvalitativnega raziskovanja. Še vedno zagovorniki razliþnih paradigem vidijo na doloþenih podroþjih razliþne stvari in jih tudi dojemajo v drugaþnih medsebojnih odnosih. Nova paradigma se mora uveljaviti v celoti, da lahko pride do popolne komunikacije v skupnosti znanstvenikov, in þeprav se znanost »zagotovo poglablja«, ostaja vprašanje, ali se tudi širi. Revolucija v znanosti pogosto »poveþa obseg … specializacij in zmanjšuje … komunikacijo z drugimi poklicnimi in laiþnimi skupinami« (prav tam, str. 150). Tako se poglablja razkol med znanostjo in prakso, ker postaja znanost vedno bolj domena elitnih skupin, ki se ukvarjajo s problemi, katerih razreševanje je za laike v nekaterih primerih lahko popolnoma brez pomena. Revolucija v znanosti in menjava paradigem zahteva od znanstvenikov popoln miselni preskok, totalni preobrat pri dojemanju sveta, in ni nujno, da bo takšen preobrat sprejet v celotni znanstveni skupnosti. Toda ko je (þe je) sprejet, se preverjanje znanstvenih teorij in hipotez odvija dalje v okvirih normalne znanosti. Ko doloþena znanost sprejme paradigmo in jo ‘utrdi’, postane torej spet normalna znanost. ýe se povrnemo k Moserju in njegovi naslonitvi na Kuhnovo teorijo, omenimo najprej Kuhnovo kritiko empirizma in pozitivizma, ki ji je Moser kot zagovornik kritiþne teorije zagotovo pritrjeval. Kuhn je v nasprotju s Popperjem nasprotoval ideji o tem, da lahko damo merilo za »bližino resnici« ali veri v to, da se znanost vedno bolj približuje neki »absolutni« ali »objektivni« resnici (Kuhn, 1974, cit. po Ule 1998, str. 198) s kontinuirano uporabo vedno istih metod in konceptov. V tem vidi Moser najostrejši napad na prevladujoþe dojemanje oz. razumevanje analitiþno-empiriþne znanosti predvsem na podroþju uporabe enotnih metod (Moser, 1978, str. 69), saj je spoznavanje družbene stvarnosti bistveno drugaþno od spoznavanja dejstev v naravnih procesih. Obstojeþi arzenal empiriþ- no-analitiþnih metod enostavno ne pokriva celotne palete problemov družbene realnosti, kar vodi do nujnosti oblikovanja nove paradigme. Kuhn pravi: »Videli pa smo že, da je ena od stvari, ki jo znanstvena skupnost pridobi s paradigmo, merilo za izbiranje problemov, za katere lahko domnevamo, da imajo rešitev, dokler paradigma velja za gotovo. To so pretežno tudi edini problemi, ki jim bo znanstvena skupnost priznala znanstvenost oz. pri katerih bo spodbujala svoje þlane, da se jih lotijo. Druge probleme, skupaj z mnogimi, ki so prej veljali za standardne, pa zavraþajo kot metafiziþne, kot domeno druge discipline in vþasih kot preprosto preveþ problematiþne, da bi zanje tratili þas. V ta namen lahko paradigma celo loþi skupnost od tistih socialno pomembnih vprašanj, ki niso zvedljiva na formo ugank, ker ne morejo biti izražena s pojmovnim in instrumentalnim orodjem paradigme. Takšni problemi so lahko moteþi in to lekcijo odliþno prikazujejo … nekatere od sodobnih družboslovnih znanosti« (Kuhn, 1998, str. 42–43, podþrtala J. M.). ýe znanost ne daje nekakšne objektivne slike sveta, ampak gre za zgolj doloþeno videnje sveta, se Moser sprašuje, na podlagi katerih pogojev in sil se takšno videnje spreminja (prav tam, str. 71), ter se opre na Kuhna, ki pravi, da se paradigma zamenja, ko znanstveniki, ki delujejo znotraj neke paradigme, spoznajo njene pomanjkljivosti, ko odkrijejo dejstva, ki z dosedanjim naþinom raziskovanja ne morejo biti zadovoljivo pojasnjena. Moser tukaj nedvomno aplicira Kuhna v tem smislu, da njegov poskus utemeljevanja nove para-76 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 76 76 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... digme izhaja ravno iz nezadostnosti analitiþno-empiriþne znanosti, da bi odkrila in razre- šila probleme. Naloga družboslovnih znanosti pa je ravno v tem, da odkrivajo protislovja v družbi in jih odpravljajo. Utemeljevanje nove paradigme izvira torej iz nezadostnosti stare, vendar se nova paradigma naslanja na star paradigmatski koncept, saj »vkljuþuje velik del pojmovnega in manipulativnega besednjaka ter aparata stare paradigme« (Kuhn, 1998, str. 134). Ali torej res lahko govorimo o nadomešþanju stare paradigme z novo ali pa gre bolj za nadgradnjo ‘starega’ koncepta? Na to vprašanje nam odgovarjajo skorajda vsi zagovorniki akcijskega raziskovanja, ki so prišli do zakljuþka, da se je kvantitativnemu metodološkemu konceptu nesmiselno odpovedati, da pa ga je potrebno ustrezno modificirati in vkljuþiti v metodologijo akcijskega raziskovanja. Moser je v svojih kasnejših razpravah (glej predvsem Moser, 1995) priznal, da njegov poskus utemeljitve akcijskega raziskovanja kot samostojne metodološke paradigme ni bil preveþ uspešen. Temeljni prelom znotraj družboslovja v smislu menjave paradigme je bil bolj postularna želja v diskusijah sodelujoþih znanstvenikov kakor pa realna praksa (prav tam, str. 38). Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je koncept akcijskega raziskovanja prispeval k odkrivanju nerazrešenih problemov, predvsem glede povezave med znanostjo in prakso, in v tem smislu predstavlja bolj novo organizacijsko obliko znanosti kot pa novo paradigmo. ýe je šlo empiriji predvsem za preizkušanje hipotez, je bilo akcijsko raziskovanje sistematiþno razvijanje védenja, usmerjenega predvsem v prakso. S tem akcijsko raziskovanje sicer ne predstavlja nove paradigme, lahko pa govorimo o samostojnem raziskovalnem konceptu. Moserjeva kasnejša ugotovitev je bila tudi ta, da paradigma predstavlja veþ kot zgolj metode, saj je povezana s temeljnimi pojmi neke znanstvene discipline, ki pa pri konceptu akcijskega raziskovanja niso bili tako »natanþno izoblikovani, da bi lahko govorili o ‘paradigmi’ akcijskega raziskovanja« (prav tam, str. 38), vendar se je noviteta zoperstavila ‘stari’, tradicionalni znanosti predvsem v zanikanju strogih pravil formalne logike in nevtralnega izkustva, ki je izkljuþevalo vsakršne primesi subjektivnosti. 3.3.2 DISKURZ KOT TEMELJNA INSTANCA KONCEPTA AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Instanca naravoslovnih in tudi klasiþnih družboslovnih znanosti, ki so v prizadevanju za enotno znanost prevzele paradigmo naravoslovja, je eksperiment, za katerega je znaþilno strogo upoštevanje metodoloških standardov, kar vodi do formuliranja zakonov posplošitve s pomoþjo zbiranja posameznih empiriþnih podatkov. Instanca akcijskega raziskovanja – mislimo na njegovo interpretacijo v okviru kritiþne teorije družboslovnih znanosti – pa je diskurz (Moser, 1987). Pri formuliranju t. i. ‘skiciranega diskurza’ se je Moser opiral predvsem na model svetova-nja erlangške šole in na Habermasovo teorijo komunikacije (prav tam, str. 85–100). Osnovno poþelo Moserjeve utemeljitve diskurza kot instance znanstvenega raziskovanja je, da predstavlja raziskovalni proces institucijo med seboj sodelujoþih in komunicirajoþih ljudi (prav tam, str. 79). ýe ima znanost nalogo, da doloþa zakonitosti in pravila, si Moser 77 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 77 77 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja zastavi vprašanje, »kje in kako naj se to zgodi. To ni samo vprašanje o ustreznih metodah oz. metodološkem fundamentu ... marveþ gre za identifikacijo tiste institucije, ki jo sam imenujem ‘instanca’ znanstvenega mišljenja. S tem mislim instanco, na katero je treba apelirati, kadar se odloþa o zakonitosti znanstvenih stavkov. Takrat pa postanejo pomembni tisti koncepti, ki oznaþujejo diskurz kot instanco takšne refleksije « (prav tam, str. 84). O tem, ali nekemu stavku lahko pripišemo pomen znanstvene zakonitosti, torej ne odloþa veþ sledenje strogim metodološkim standardom, ampak je vprašanje znanstvene resnice odvisno od smiselnega in razumskega argumentiranja. Moser opozarja, da diskurza ne smemo razumeti kot nekakšne poljubne diskusije, ampak se diskurz navezuje na doloþene pogoje, ki se v razliþnih šolah razlikujejo. Kot primer navaja kriterije racionalne argumentacije, kot jih predstavlja eden od zagovornikov erlangške šole (Gatzemeier, 1974, povzeto po Moser, 1978, str. 87): – vse besede, ki so pomembne za razumevanje argumentacije, morajo biti razumljivo obrazložene; – vse trditve morajo biti utemeljene; – noben argument kateregakoli partnerja v pogovoru ne sme biti vnaprej, t. j. brez preverjanja, izkljuþen; – vsak partner, ki sodeluje v argumentiranju, mora biti pripravljen, da se njegova prepri- þanja preverijo in se jim po potrebi tudi odreþe; – dajanje ali odrekanje soglasja neki izjavi ne sme biti odvisno od nagrade ali kazni (ne-gativnega ali pozitivnega sankcioniranja); – argumentiranje se ne sme sklicevati na nepreverjeno predhodno razumevanje; – þe je dosežen utemeljen izid, je potrebno preveriti, ali lahko vsakdo z njim soglaša; – od udeležencev pri argumentiranju je potrebno zahtevati strokovnost in prostovolj-nost. Veþina naštetih kriterijev predstavlja znaþilnosti znanstvene razprave nasploh in ne zgolj diskurza kot temeljne instance akcijskega raziskovanja. Tudi Moser vidi v teh kriterijih in njihovi formalni predstavitvi samo še eno obliko prenosa odloþitev na metode, ki potem dozdevno objektivno doloþajo kvaliteto predmeta raziskovanja. Predmet diskurza torej lahko postane katerakoli vsebina, þe se le podredi kriterijem racionalne argumentacije, vendar pa formalni kriteriji vsekakor ne zadostujejo za zagotovitev razumskosti in smisel-nosti znanstvenega delovanja. ýe formalna pravila dopušþajo poljubne vsebine, se selekcija lahko izvrši tako, da se z izbiro doloþenih diskusijskih partnerjev zagotovi kvaliteta obravnavanih vsebin. Tukaj pa se takoj pojavi vprašanje, kdo odloþa o kompetentnosti oziroma nekompetentnosti sodelujoþih akterjev v diskusiji. So to znanstveniki sami ali to vlogo prevzame javnost, ki »preko institucij kot so šola in znanost, odloþa o kompetentnosti« (prav tam, str. 89)? Vprašanje se zdi vsekakor relevantno, saj o možnostih in omejitvah praktiþnega delovanja znanost sama ne more odloþati, ampak se mora naslanjati na družbeno prakso. Problem ob tem pa nastane, ko poskušamo definirati tisto ‘javnost’, ki bi lahko upraviþila takšen koncept. Moser se pri odgovoru nasloni na Habermasa in trdi, da pomanjkanje družbene refleksije ni niþ drugega kot posledica brezmejnega zaupanja v individuum, ki lahko prostovoljno, 78 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 78 78 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... nepristransko in brez prepriþevanja vstopi v dialog. Prav tako so precenjene sposobnosti individuuma, da bi vsak argument lahko utemeljil in razumljivo pojasnil oziroma postavil pod vprašaj svoje nepreverjeno predhodno razumevanje (prav tam, str. 89). Model diskurza erlangške šole predpostavlja racionalnost kot temeljni princip þlovekovega delovanja, ki je neodvisen od gospostvenih razmerij v družbi in od vsakršnih interesov individuuma. Sklicevanje na javnost, kot zadnjo instanco znanstvenega diskurza, in na predpostavke, ki naj bi pogojevale kriterije diskurza (sem sodijo enake pravice, svobošþi-ne in možnosti, ki jih imajo udeleženci v diskurzu), se zdi Moserju sicer naivno, vendar v tem modelu vidi pozitiven poskus vkljuþevanja javnosti v instance odloþanja, kajti »šele koncept, izražen v luþi družbene refleksije, lahko prepreþi, da diskurz zaide v zgolj ideo-logem doloþenih družbenih razmerij« (prav tam, str. 91). Boljšo rešitev vidi Moser pri Habermasu, ki je poskušal osnovati takšen koncept diskurza, ki omogoþa identifikacijo ideoloških momentov in uveljavljanje argumentov brez principa družbene ali ideološke prisile. Loþevanje med ideologijo in resnico ni vezano na formalna pravila (kot je to v primeru zagovornikov erlangške šole), ampak na možnosti jezika, da prodre v bistvo pojava. Možnost za dosego konsenza je torej odvisna od doloþenih zmo-gljivosti jezika. Argumentiranje je v diskurzu vezano na t. i. idealno govorno situacijo (Sprechsituation), za katero je znaþilno, da lahko vsak konsenz, ki je dosežen v njenih pogojih, obvelja za resniþnega. Idealna je ta govorna situacije toliko, kolikor komunikacija ni omejena niti z zunanjo prisilo niti s pritiskom same komunikacijske strukture. Idealna govorna situacija po Habermasu izkljuþuje sistematiþno popaþenje komunikacije, kajti samo pod temi predpostavkami »vlada izkljuþno znaþilen neprisiljen pritisk (der zwanglose Zwang) boljšega argumenta, ki omogoþa strokovno metodiþno preverjanje trditev in lahko racionalno motivira izid praktiþnih vprašanj« (Habermas, 1971, cit. po Moser, 1978, str. 93). Vsem udeležencem diskurza morajo biti omogoþene enake možnosti za izbiro in izvajanje jezikovnih dejanj, tako da lahko v vsakem trenutku postavljajo vprašanja in dobivajo odgovore. Udeleženci diskurza morajo imeti enake možnosti, da podajajo trditve, pojasnitve in utemeljitve ter problematizirajo njihovo veljavnost, s þimer ustvarjajo podlago za to, da je vsakršna izjava lahko tematizirana in podvržena kritiki. Habermas vidi v teh znaþilnostih diskurza, ki so vezane na idealno govorno situacijo, veþ kot zgolj metodološko uve-ljavitev pravil argumentiranja. V pogojih diskurza vidi odslikavo pogojev idealne oblike življenjskih situacij v smislu težnje za idejami resnice, svobode in praviþnosti. Povezava idealne govorne situacije z idealno življenjsko obliko nedvomno odslikava ideje frankfurtskega kroga, katerega privrženec je bil Habermas. Moser je videl napako v Habermasovi veri v razum. Oþital mu je, da goji vero v razum, ki je osvobojen družbenih prisil in pritiskov in ki se kljub neugodnim družbenim razmerjem vendarle lahko uveljavi. Kot nasprotje temu citira Moser Foucaulta, ki pravi: »Monopoli-ziranemu in skrivnostnemu védenju orientalske tiranije postavlja Evropa nasproti univerzalno komunikacijo spoznanja, neomejeno in svobodno izmenjavo diskurzov. Pa vendar ta misel ne vzdrži preizkusa. Izmenjava in komunikacija sta pozitivni figuri znotraj kompleksnih sistemov omejitev; in ne moreta funkcionirati neodvisno od njih« (Foucault, 1974, 79 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 79 79 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja cit. po Moser, 1978, str. 95). Diskurz torej ne pomeni veþ nekakšne osvobajajoþe instance, ampak je brezizhodno omejen ravno s tistimi družbenimi razmerji, ki jih poskuša preseþi. Habermas je po Moserjevem mnenju precenil vlogo in pomen diskurza, ker ne upošteva zadostno realne zapletenosti posameznika v družbena razmerja prisile. Habermas vidi v diskurzu tisto silo, ki predstavlja alternativo razmerjem gospostva v poznokapitalistiþni družbi. Kritika, ki jo je Moser namenil Habermasu, naj ne bi izrinila pomena in vloge, ki jo ima v diskurzu subjekt. Vloga subjekta je vendar dvojna; na eni strani je zapleten v obstojeþa družbena razmerja in jim služi, na drugi strani pa je vendarle izražena težnja po emancipaciji. Ravno zato se zdi Moserju potrebno poudariti zavest kot bistveno kategorijo za diskurz, þetudi je »le-ta brez suverenosti in vedno v nevarnosti, da se popolnoma integrira v zaslepljeni kontekst družbe … Iz tega razloga potrebuje diskurz kriterije, ki bodo prepre- þili, da bi udeleženci diskurza vanj vnašali ideološke argumente popaþene zavesti: diskurz postane t. i. skicirani diskurz, ki se vrti okoli zakonitosti, torej okoli usmerjenosti v delovanje, ki integrira zakone, pogovorno védenje, norme itd.« (prav tam, str. 100). 3.3.3 SKICIRANI DISKURZ Moser poskuša preseþi formalne pogoje diskurza erlangške šole in Habermasovo vero v þlovekovo racionalnost, in sicer tako, da svoj skicirani diskurz naveže na kritiko pozitivistiþne znanosti, ki jo poskuša v odloþujoþi toþki spremeniti. Ta odloþujoþi moment vidi Moser v tem, da znanost podpira vladajoþo ideologijo in s tem izgublja lastno legitimnost. Pod okriljem dozdevne nevtralnosti in zavezanosti metodološkim standardom znanost tako rekoþ ‘dobavlja’ vladajoþi ideologiji védenje, ki je opremljeno s pridevnikom znanstveno, ne da bi jo pri tem zanimalo, kaj se s tem védenjem dogaja oz. v kakšne namene je uporabljeno. Moser pravi: »Aura znanstvenosti, ki obdaja tehnološko uporabno védenje, je vedno pogosteje uporabljena tam, kjer gre za kritje legitimnosti odloþitev. Predvsem pozitivistiþna znanosti … je za takšno nalogo posebej primerna. Na eni strani zahteva najveþjo možno mero eksaktnosti in znanstvenosti, medtem ko je na drugi strani zavezana logiki raziskovanja vrednotne nevtralnosti in se s tem þuti odvezana od refleksije smisla znanosti ali konteksta njenega vrednotenja« (Moser, 1987, str. 103). V nasprotju s tem ima skicirani diskurz nalogo, da posreduje v nasprotju med interesi in zahtevami družbe in nalogami znanosti. Vsebinsko in substancialno argumentirana znanost mora zahteve družbe po enakosti in svobodi iz samo deklarativnih naþel, pripeljati do realizacije, kajti »prikazati neizpolnjene zahteve družbe kot zahteve, katerih realizacija je možna, in terjati njihovo uresniþitev, ravno to bi sodilo v program kritiþne družboslovne znanosti kot vodilni princip « (prav tam, str. 104). Moser vidi v diskurzu edino možno obliko za uresniþitev naþel kritiþne teorije družbe, kajti znanost je tista, ki se mora zavze-mati za interese tistih, ki niso nosilci družbene moþi in so tako podvrženi manipulaciji. Naloga znanosti je torej v družbeni emancipaciji in ne zgolj v odslikavi danih razmerij (glavni oþitek, ki ga Moser nameni predstavnikom kritiþne teorije je ravno v tem, da so sicer podali kritiko obstojeþih razmerij, niso pa utemeljili naþina, kako družbena nasprotja razrešiti). 80 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 80 80 4.12.2008 12:47:11 12:47:11 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... To funkcijo naj bi diskurz prevzel z usmerjenostjo na štiri vsebinske kriterije, ki jih Moser formulira takole (prav tam, str. 105): 1. V diskurzu ne sme biti prezrt interes za substancialno demokratizacijo družbenih odnosov. 2. V diskurzu vsebovane izjave morajo biti transparentne glede na njihove paradigmatske vsebine. 3. V diskurzu vsebovane izjave ne smejo obstojeþega zgolj pozitivistiþno odslikavati in tako imunizirati pred kritiko. 4. V diskurzu ne smejo biti prikrite ali postati legitimne neenakosti in družbene te- žnje, ki izvirajo iz gospostvenih razmerij. Seveda so tako deklarirani kriteriji dokaj splošni in skorajda ne presegajo tistih, ki jih je Moser kritiziral v modelu erlangške šole (glej predhodno poglavje). Tega se je zavedal tudi sam, ker si zastavlja vprašanje, ali je s tako definiranimi kriteriji sploh možno delati. Ustrezni odgovor je v tem, da je potrebno te kriterije razumeti kot vodilne principe, ki kot temeljni pogoji vodijo delo diskurza. Predstavljajo nekakšne »nedoloþene pojme, ki šele z uporabo dobijo konkretno opredeljenost in zato naravnost silijo k uporabi (prav tam, str. 106). Kljub temu ostaja odprto, kdo v takšnem diskurzu doloþi razumevanje pojmov in doseganje ciljev, kot so npr. ‘substancialna demokratizacija’ ali ‘odkrivanje družbenih neenakosti’ ipd. Drugo vprašanje je povezano z možnostmi, ki jih ponuja skicirani diskurz, da se izogne samovolji razpravljalcev. Ali bi morale obstajati še nekakšne formulirane metode, ki bi »zagotavljale veljavnost konsenza«? Moser v takšnih metodah ne vidi niþ drugega kot koncept, ki ga pozna naravoslovje in je vezan le na formalne standarde in se tako umika vsebinski refleksiji. Tudi formalna pravila, kot jih doloþa erlangška šola, po Moserjevem mnenju niso ustrezna rešitev. Poteka diskurza ni moþ enoznaþno utemeljiti na logiþnih kriterijih, ker potem to ne bi bil veþ diskurz, ampak zgolj »dedukcija iz premis, ki jih je potrebno upraviþiti« (Moser, 1978, str. 107). Kako uiti samovolji razpravljalcev v diskurzu in kako doseþi znanstvenost konsenza, o tem Moser ne daje konkretnega odgovora. Moser diskurz utemelji kot nasprotje modela pozitivistiþnih znanosti, ki s pomoþjo de-dukcije dospejo do potrditve oz. zavrnitve teorij in hipotez. Diskurz predstavlja model, ki služi reševanju problemov, in sicer tako, da se v procesu argumentiranja neka dejstva »nenadoma pojavijo v popolnoma drugi luþi in narekujejo drugaþno rešitev, ki prej – v luþi stare ‘paradigme’ – ne bi mogla biti odkrita« (prav tam, str. 107). Ob tem seveda ne smemo zanemariti logiþnih zakonov, kajti tudi Moserju ni do tega, da bi diskurz predstavil kot obliko, v kateri prevladujejo nekakšni metafiziþni principi reševanja problemov, ampak poudarja pomen drugaþnega naþina spoznavanja, ki se ne prekriva z dominantno shemo prevladujoþe znanstvene metodologije. Moserju moramo v tem primeru oþitati ne-doslednost, kajti sam nikjer eksplicitno ne utemelji kako, oziroma kaj zagotavlja, da se bo obravnavani problem pokazal, kot pravi sam, v novi luþi, kar bi vodilo do popolnoma drugaþne razrešitve tega problema, ki bi se bistveno razlikovala od tiste, do katere bi prišli, þe bi raziskovali po principih kvantitativne metodologije. S tem v zvezi je potrebno omeniti tudi vprašanje resnice. Ta je v primeru pozitivistiþnih znanosti vezana na deklarirane metode, ki naj bi zagotavljale, da neki zakon res odslikava 81 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 81 81 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja to, kar je, in ne nekaj drugega. Moserju se zdi pri tem pomembno poudariti, da ti kriteriji resnice niso tako neproblematiþni, kot je spoþetka videti, »kajti v resnici ni tako, da se od predmeta neodvisni subjekt usmeri k objektu in ga poskuša ujeti v znanstveni sistem. Nasprotno so ravno kategorije, preko katerih þlovek obravnava naravo, družbeno preformira-ne …« (prav tam, str. 109). Resnica torej ni nekaj objektivno danega, ampak ima veljavo znotraj obstojeþe paradigme. Resnica, ki bi segala preko tega paradigmatskega okvira, bi prišla do veljave samo v primeru, da bi znanstveni napredek uspešno prekoraþil meje obstojeþe paradigme. Ne moremo spregledati Moserjeve navezave na Kuhna in njegovo teorijo znanstvenih revolucij: þeprav vidi Moser razvoj znanosti bolj kot þlovekovo težnjo, da v svoje pojmovne in vsebinske kategorije zajame vedno globlje dojemanje sveta, ki ga obdaja, in razvoj znanosti pojmuje bolj evolucijsko, ga Kuhnov sistem znanstvenih revolucij vendarle prepriþuje, da stare resnice v novih interpretacijah samo še delno vzdržijo v okvirih obstojeþe paradigme in da spoznanja, ki prerašþajo okvire obstojeþega, postavljajo zahteve po spremembah. Ravno analiziranje problema resnice je naloga skiciranega diskurza. Kriteriji, ki so formulirani v njem, naj bi omogoþali razlikovanje med bistvom in pojavom družbenih fenomenov. Doloþene izjave v diskurzu naj ne bi bile veþ izolirano preverjane na podlagi formalnih metodoloških postopkov, ampak mora biti vsebinsko prouþeno, kaj je njihova resnica, njihovo bistvo v družbenem kontekstu. »Zgolj prisotnost nekega dejstva še ne pomeni, da ga priznavamo kot resnico« (prav tam, str. 111). Resnica je torej zgodovinsko in družbeno pogojena in se pokaže šele v konfrontaciji danega stanja z zahtevami družbe po spremembah. Na koncu bi omenili še Moserjevo pojmovanje empiriþnih raziskovalnih metod in njihov pomen za diskurz. Diskurz torej poteka po doloþenih kriterijih, ki tudi opredeljujejo odnos diskurza do védenja, ki vstopa vanj. To védenje naj bi bilo v diskurz sistematiþno vneseno in sicer v dveh pogledih. Na eni strani mora biti védenje o nekem predmetnem podroþju zbrano kar se da popolno, tako da se išþejo sistematiþno relevantne teorije. Na drugi strani mora biti empiriþna situacija, ki je obravnavana v diskurzu, raziskana po metodah empiriþnega družboslovnega raziskovanja. Po Moserjevem mnenju gre v zadnji zahtevi predvsem za to, da se razvijejo takšni instrumenti, ki služijo sistematiþnemu zbiranju informacij, ne da bi se le-to usmerilo k tistim rigidnim kriterijem, ki sodijo na podroþje klasiþnega empiriþnega raziskovanja (prav tam, str. 108–109). Moser se na tem mestu eksplicitno zavzema za uporabo instrumentov, ki jih pozna kvantitativna metodologija, vendar obenem postavlja zahtevo po ‘ublažitvi’ njenih strogih kriterijev. Podatki, zbrani na tak naþin, naj bi služili kot gradivo v diskurzu. Potemtakem kvantitativna metodologija s pomoþjo svojih metod priskrbi material, ki je nato podvržen argumentirani razpravi v diskurzu, kar predstavlja konþno analizo in ovrednotenje pridobljenih podatkov. Moser torej ugotavlja, da se v diskurzu kriteriji kvantitativnega empiriþnega raziskovanja (validnost, zanesljivost in objektivnost), ne morejo upoštevati, ne da bi bili pri tem okrnje-ni. Strogi kriteriji bi zato morali biti formulirani v enostavnejši obliki in z manj zahtevnimi standardi. Moser tako oblikuje kriterije kvalitete zbiranja informacij in jih loþuje na (prav tam, str. 123–124): 82 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 82 82 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... a) kriterij transparence, ki ga razume kot podoživljanje raziskovalnega procesa za vse udeležence, in sicer v smislu razgrnitve funkcij, ciljev in metod raziskovalnega dela; b) kriterij skladnosti je opredeljen kot skladnost oz. združljivost ciljev in metod raziskovalnega dela; c) kriterij vpliva raziskovalca, pri katerem je Moser mislil predvsem na to, da raziskovalec pri zbiranju podatkov ne sme zavestno vplivati na raziskovalni proces tako, da bi ga paþil. Validnost, kot jo razume kvantitativna metodologija, se nanaša na merski instrument oziroma na njegovo lastnost, da meri prav tisto, kar želimo z njim meriti, da nam prinaša torej prav tiste podatke, ki jih želimo z njim dobiti. Veljavnost instrumentov se doloþa po razliþnih kriterijih in postopkih (podrobneje smo o kriteriju veljavnosti pisali v poglavju 2.4). Moser se postulatu validnosti ne želi odpovedati, ampak vidi v kriteriju transparence primerno modifikacijo, ki omogoþa, da se o kvaliteti podatkov diskutira v okviru skiciranega diskurza, kajti »bistveno za doloþanje veljavnosti nekega podatka v diskurzu bi vendarle bilo v tem, da raziskovalni proces kot takšen postane tako transparenten (kar zadeva razgr-nitev funkcij, metod in ciljev raziskovalnega procesa – op. av.), da se argumentacija diskurza lahko opira na zadevne informacije pri doloþanju veljavnosti« (Moser, 1978, str. 122). O kriteriju reliabilnosti ali zanesljivosti govorimo takrat, ko pri ponovni uporabi istega instrumenta na istih osebah znova dobimo podobne rezultate oziroma podatke (podrobneje smo o tem pisali v poglavju o kriterijih kvalitativnega raziskovanja 2.4). Ta kriterij se zdi Moserju z vidika akcijskih raziskav nesmiseln, in sicer zato, ker je raziskovanje usmerjeno k spremembam obstojeþih razmer in ne k težnji za stabilnostjo in statiþnostjo dane situacije. Kot alternativo zato oblikuje t. i. »dinamiþni« kriterij, ki združuje cilje in metode raziskovanja (prav tam, str. 123). Gre za že prej omenjeni postulat skladnosti ciljev in metod, ki v sebi nosi tudi odgovor na tretji tradicionalni kriterij: na kriterij objektivnosti. Objektivnost razume Moser kot þim veþjo distanco raziskovalca od objekta raziskovanja, ki ga v družboslovnih raziskavah predstavljajo družbene skupine in posamezniki. Postavlja se vprašanje, ali takšna drža raziskovalca resniþno vodi do najveþje možne mere objektivnega spoznanja. Domnevna nezainteresiranost raziskovalca in njegova težnja, da bi ostal »zunaj«, ga »vodita ravno k temu, da obstane na površini; tam, kjer med videzom in bitjo, bistvom in pojavom stvari ne obstaja nikakršna razlika« (prav tam, str. 125). V Moserjevi kritiki prepoznamo stališþe zagovornikov frankfurtske šole, da je postulat objektivnosti pravzaprav zgolj opraviþilo znanosti za ohranjanje statusa quo pozicije, ki znanost odvezuje od spraševanja po uporabnosti in koristnosti njenih izsledkov. Objektivnost, kot jo razume pozitivizem, izhaja iz korespondenþne teorije resnice, ki je utemeljena na korespondenci med teoretiþnimi spoznanji in realnostjo. Tarski, na katerega se je naslanjal tudi Popper, je oblikoval tezo, da je stavek resniþen le, þe je skladen z dejstvi. Popper, ki je videl v tezi Tarskega ustrezen odgovor o pojmovanju resnice in objektivnosti spoznanj, je menil, da je konþni cilj znanosti absolutna korespondenca med stvarnostjo in mišljenjem (Ule, 1998, str. 364–365), ki jo lahko zagotovijo ustrezne metodološke operacije. Zagovornikom korespondenþne teorije resnice Moser oþita, da se ne vprašujejo o tem, ali so metodološke procedure empiriþnega družboslovnega raziskovanja sploh primerne za 83 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 83 83 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja zagotavljanje objektivnosti, obenem pa seveda ne trdi, da kriteriji transparence, skladnosti in omejitve vpliva raziskovalca kakorkoli bolj prispevajo k objektivnosti spoznanj. Vendar v skiciranem diskurzu Moser korespondenþni teoriji resnice postavi kot alternativo konsenzualno teorijo resnice, katere glavni postulat je formuliran takole: izjava (stavek) je veljavna, þe jo vsi priznajo. Ob tem si Moser zastavi vprašanje, kdo so ‘vsi’: gre za vse ljudi na svetu, za omejeno populacijo ali samo za tiste, ki sodelujejo v diskurzu. ýe bi rezultati diskurza z gotovostjo ustrezali resnici, bi bila rešitev po Moserjevem mnenju enostavna: potreben bi bil en sam diskurz, v katerem bi sodelovali npr. znanstveniki in rezultat bi bil veljaven za vse ljudi. Vendar sta ravno zavezanost doloþeni paradigmi in nezanesljivost védenja temelja koncepta diskurza (prav tam, str. 124–125). Diskurz je torej potreben zaradi tega, ker so njegovi udeleženci ljudje, ki so zavezani razliþnim paradigmatskim konceptom. Imajo razliþne predsodke in gledajo na stvari z razliþnih perspektiv, þesar tudi diskurz ne more odpraviti, vendar lahko z argumentirano razpravo vodi do konsenza glede obravnavane problematike. Tam, kjer resniþnosti neke izjave nihþe ne nasprotuje, þe jo torej vsi priznajo, odpade potreba po problematizaciji v diskurzu. Kjer obstajajo nesoglasja, je potrebno argumentirano diskutiranje, ki pripelje do soglasja. Ker pa ne moremo priþakovati, da bodo vsi udele- ženci v diskurzu vedno sodelovali s svojimi argumeti, takšen diskurz nikoli ne more imeti dokonþnega znaþaja. Rezultat vsakega diskurza je vedno lahko predmet novih diskusij, kar ima po Moserju dve posledici (prav tam, str. 126): 1. Vprašanje resnice izgubi svoj absolutni znaþaj, ker ni vsak rezultat, ki je bil trenutno dosežen v konsenzu, dokonþna resnica. 2. Vsaka dejavnost ni priznana kot veljavna šele takrat, ko postane predmet diskurza. Tako bi prišli do takšnega stanja v družbi, kjer bi posamezniki neprestano razpravljali o akciji, ne da bi do nje sploh prišlo. Šele ko iz kateregakoli razloga neka zakonitost ne more biti veþ priznana, ker ne ustreza vsebinskim kriterijem skiciranega diskurza, in sicer v primeru, ko imamo opraviti z novimi dejstvi ali védenjem, ali pa praktiþni uspeh ni bil dosežen, pride na vrsto zahteva po novih utemeljitvah v diskurzu. Vprašanje metodoloških kriterijev in standardov je zelo tesno povezano z vprašanji diskurza. Metodološki postulati kvantitativnega empiriþnega raziskovanja so pri Moserjevem konceptu navezani na diskurz, vendar so oblikovani na novo in z manj strogimi standardi. Moser jih obravnava kot »minimalne kriterije« (prav tam, str. 127), ki jih je potrebno upoštevati, da bi v diskurzu obravnavani podatki ohranili veljavnost. V primeru kriterija transparence mora biti zagotovljeno, da imamo takšne informacije, ki dopušþajo, da se v diskurzu razpravlja tudi o kvaliteti podatkov. Vse te težnje služijo zahtevi po resnici, ki ni absolutna, ampak je lahko v nadaljnjih diskurzih kadarkoli postavljena pod vprašaj in na novo definirana. ZAKLJUýEK Moser v svojem oblikovanju diskurza kot instance akcijskega raziskovanja uporabi pozitivne izkušnje erlangške šole, predvsem kar zadeva oblikovanje kriterijev diskurza. Zagovornikom erlangške šole sicer oþita formalizem in prestrogo doloþanje kriterijev, vendar 84 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 84 84 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... priznava, da brez utemeljenih osnovnih principov diskurz kot instanca znanstvene paradigme ne more funkcionirati. V Habermasovem diskurzu je Moser videl predvsem poskus osnovanja takšnega koncepta, ki bo omogoþal opredelitev ideoloških momentov, loþevanje med bistvom in pojavom in poudarek na argumentih, ki so osvobojeni vsakršne prisile. Moserjev poskus opredelitve akcijskega raziskovanja kot samostojne paradigme na temelju diskurza kot osnovne instance je bil pogosto kritiziran, pa tudi sam Moser je v svojih kasnejših delih priznal, da je njegova namera spodletela (glej poglavje 3.3.1). G. Merz (Merz, 1985) mu oþita predvsem to, da abstraktno nasprotje med eksperimentalnim empiriþnim raziskovanjem in diskurzivnim akcijskim, dialoško doloþanje pojma resnice znotraj praktiþnega diskurza in razvoj skiciranega diskurza s pomoþjo vsebinskih kriterijev niso mogli paradigmatsko utemeljiti koncepta akcijskega raziskovanja. Drugi oþitek je veljal Moserjevemu, kot pravi Merz »robatemu prevzemu« Kuhnovega pojmovanja paradigme. Kot tretje kritizira, da ni nikjer opredelil, kaj je v njegovem skiciranem diskurzu skiciranega, in domneva, da je Moser s tem terminom izpostavil postulat subjektivnosti akcijskega raziskovanja, ki zahteva, da znanstveno védenje in postopki samo toliko vstopajo v prakso, kolikor so tam lahko predmet konsenza in komunikacije. (prav tam, str. 42–43). B. Rathmayru (Rathmayr, 1976) se zdi, da Moserjeva ideja, da bi »palþku«, kakršen je akcijsko raziskovanje, odvzel strah pred »gigantom«, ki ga predstavlja etablirano družboslovno raziskovanje, ni dosegla cilja. Moserjev poskus oblikovanja kriterijev akcijskega, v strogi razmejitvi od kriterijev kvantitativnega raziskovanja, ni zadovoljiv, ker ostajajo kriteriji na ravni splošnih postulatov. V konkretni raziskovalni praksi še vedno sreþamo raziskujoþega praktika, ki se sprašuje, ali je to, kar dela, še vedno ‘znanost’ (prav tam, str. 374–375). J. Sagadin (Sagadin, 1991) v zvezi z Moserjevimi kriteriji kvalitete zbiranja informacij (transparenca, skladnost in vpliv raziskovalca) meni, da jih je smotrno upoštevati tudi pri tradicionalnem empiriþnem raziskovanju, vendar se ne moremo odreþi klasiþnim merskim karakteristikam instrumentov za zbiranje podatkov, predvsem v raziskovanju, ki je usmerjeno bolj v kvantitativno metodologijo (prav tam, str. 55). Sagadin v nasprotju z Moserjem daje prednost korespondenþni teoriji resnice, vendar ob njej vidi prostor tudi za konsenzualno teorijo, saj je komunikacija med udeleženci v raziskovalnem projektu potrebna in je najdemo tem veþ, þim veþ se praktiki nahajajo v vlogi subjektov in ne le objektov raziskovanja (prav tam, str. 57). Tudi po sodbi B. Meseca (Mesec, 1993) Moser ni uspel utemeljiti akcijskega raziskovanja kot nove splošne družboslovne metode, saj »akcijsko raziskovanje sploh ni nobena teorija in prav tako tudi ni obþi metodološki pristop«. Mesec primerja Moserjevo delo z Lewino-vimi teoretiþnimi in praktiþnimi izhodišþi v raziskovanju in ugotavlja, da »þe presejemo Moserjeve misli, ostane na rešetu – Lewinov model skupinskega odloþanja in participativnega raziskovanja« (prav tam, str. 77). Moserjev prispevek h konceptualizaciji akcijskega raziskovanja je nedvomno imel velik pomen, predvsem v diskusijah z empiriki, ki so akcijskemu raziskovanju oþitali neznanstvenost metod in z njimi pridobljenih spoznanj. Nasprotno pa je Moser videl v podatkih, ki so bili zbrani s kvantitativnimi metodami, nezadostnost informacij za znanstveno delo-85 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 85 85 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja vanje. Poudarjal je pomen tudi takšne vrste védenja, ki je pridobljeno iz spoznanj vsakdanje življenjske prakse. Komunikacija med vsemi, ki so kakorkoli vkljuþeni v raziskovalni proces, je druga pomembna toþka Moserjevega koncepta. Po njegovem mnenju se tudi znanost spreminja in vprašanje znanstvene resnice se rešuje vse bolj dialoško in ne veþ po principu monološkega koncepta enotnosti metodoloških postopkov. Raziskovanje postaja cikliþen proces, v katerem se izmenjujejo faze zbiranja informacij in faze diskurza, kjer se zbrane informacije ovrednotijo in sicer z namenom njihove nadaljnje uporabe pri spreminjanju obstojeþega stanja. V procesu zbiranja informacij se Moser nikakor striktno ne odreka empiriþnim metodam, ampak poleg kvalitativnejših metod zbiranja informacij vidi pomen tudi v podatkih, zbranih v postopkih kvantitavne metodologije, pri þemer pa seveda morajo skozi sito obdelave v diskurzu, kjer se preverja in utemeljuje njihova in-formacijska vrednost. Moser svoj koncept akcijskega raziskovanja navezuje na tradicijo kritiþne teorije družbe, zato vidi v akcijskih raziskavah možnost, da se þlovek uveljavi kot družbeni subjekt, ki je nosilec odloþanja in spreminjanja lastne življenjske prakse. Takšno videnje akcijskega raziskovanja je pred Moserjem zagovarjalo še nekaj teoretikov, ki so izhajali iz postulatov frankfurtskega kroga in so v akcijskem raziskovanju videli ustrezen koncept, ki bi lahko pokrival celotno družboslovno raziskovalno podroþje, vendar njihova težnja ni bila utemeljevanje samostojne paradigme (kakor pri Moserju), zato se nam je zdelo smiselno, da najprej predstavimo Moserjeve ideje in jih v nadaljevanju podkrepimo še z nazori predhodnih teoretikov. 3.4 DRUGI POSKUSI UTEMELJITVE AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA KOT DRUŽBENE AKCIJE 3.4.1 POUDARJANJE DRUŽBENOPOLITIýNIH CILJEV PRI RAZVOJU STRATEGIJE AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA V tem delu razprave je naš namen kritiþno analizirati in umestiti prispevke skupine nem- ških avtorjev, ki so jih združili v knjigi, ki je izšla leta 1972 in nosi naslov Akcijsko raziskovanje: raziskovalne strukture, raziskovalna polja in raziskovalni naþrti (Haag idr., 1972). Avtorji so izhajali iz predpostavk kritiþne teorije družbe, vendar so se razlikovali po stališþih glede tega, ali koncept akcijskega raziskovanja pojmovati kot samostojni druž- boslovni metodološki pristop ali kot kombinirani raziskovalni model, ki vkljuþuje tudi oblike kvantitativne metodologije. Haagovo pojmovanje izhaja iz kritike empiriþne metodologije, ki se poleg ‘objektivnih’ podatkov za administrativne cilje ukvarja tudi s pridobivanjem informacij, ki kažejo ideološko usmerjenost, mnenja in stališþa ljudi, in sicer z namenom, »da bi te odvisne ljudske mase lahko politiþno vodili« (Haag, 1972, str. 36). Znanost je torej v službi vladajoþih politiþnih struktur, ki jo izkorišþajo za svoje politiþne namene in cilje, kar pa pozitivistiþne znanosti (kakor trdijo predstavniki kritiþne teorije), ki se od uporabnosti svojih izsledkov in njihovega pomena v družbenem kontekstu distancira, ne zadeva kaj dosti. 86 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 86 86 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... Tisti znanstveniki, ki pa se zavedajo družbenih nasprotij in neproblematiziranosti le-teh v raziskovalni praksi in želijo razviti novo strategijo, ki bi bila adekvatna praktiþnemu interesu, da z znanostjo posežejo v družbena razmerja, pri svojem poskusu naletijo na težave. Haag jih oznaþi kot družbeno- in znanstvenopolitiþne probleme, znanstvenoteoretiþne, raziskovalnostrateške in metodološke probleme, ki jih po segmetnih analizira, da bi na koncu prišel do enotne strategije v družboslovnem raziskovanju. V družbeno- in znanstvenopolitiþnem kontekstu Haag v navezavi na Lewina opozarja predvsem na nevarnosti, ki izvirajo iz vladajoþih razmerij v družbi in razdeljenih pozicij moþi. Akcijsko raziskovanje kot nova raziskovalna strategija ima možnosti za uspeh samo v primeru, þe je v sam raziskovalni proces nenehno vkljuþena samorefleksija; da se torej z analizo lastne vkljuþenosti v družbeno dogajanje neprestano ozavešþa in s tem znižuje nevarnost, da bi z nelegitimnih pozicij kdorkoli lahko determinirajoþe posegal v raziskovalni proces in njegove izsledke. Ta nasprotja je po Haagovem mnenju potrebno ozavestiti na bazi zgodovinsko-strukturnih analiz s ciljem, »da se akcijsko raziskovanje kot znanstvena praksa ne sooþi z vsakodnevno prakso kot odtujena praksa, ampak da akcijsko raziskovanje ne postane niþ drugega kot k lastnemu samozavedanju in samoodloþanju dospela vsakodnevna praksa« (prav tam, str. 41). Pri vprašanju znanstvenoteoretiþnih problemov se je Haag usmeril predvsem na komunikacijo med udeleženci v raziskovalnem procesu. Po njegovem mnenju ima družboslovna znanost nalogo, da deluje z ljudmi v vsakodnevni praksi v skupnih delovnih in uþnih pogojih o katerih tudi razpravljajo, da bi preko teh skupnih delovnih in uþnih procesov prispevali k razgradnji vladajoþih gospostvenih razmerij. Družboslovni znanstveniki morajo te ljudi sprejemati kot subjekte z lastnimi, drugaþnimi izkušnjami, ker ti ljudje druž- benopolitiþno delujejo kot nosilci praktiþne izkušnje (prav tam, str. 42–44). Na ta naþin raziskovanci izgubijo vlogo objekta ter v komunikacijskih procesih postanejo interpreti lastnih izkušenj in nosilci sprememb. Raziskovalnostrateški problemi se pojavljajo predvsem zaradi nedefiniranosti in nekonsi-stentnosti pojma akcijsko raziskovanje. Haag kot primer navede razliþne avtorje, ki so ga uvršþali med uporabno in temeljno raziskovanje. König na primer meni, da se pri razgradnji pojma ‘action research’ pojavita dve gledišþi. Na eni strani beseda ‘action’ pomeni ‘dejanje, ki nekaj spreminja’. Na drugi strani se od tega spet oddaljuje, ker besedo raziskovanje (‘research’) najpogosteje povezujemo s þistim teoretiþnim pojmovanjem in ga zato ne moremo oznaþiti kot ‘uporabno znanost’ (König, 1969, povzeto po Haag, 1972, str. 46). Haag našteje še nekaj avtorjev, ki so v akcijskem raziskovanju videli bolj poudarjene te ali one vrste raziskav, sam pa se odloþi za splošnejšo opredelitev in pravi: »Sisteme akcijskih raziskav je potrebno v danih družbenih pogojih interpretirati kot ‘šolske sisteme’ za razvoj znanstvene prakse. Njihova naloga je na eni strani inovativni razvoj, na drugi pa prenos znanstvene prakse v vsakodnevno prakso, kakor tudi zavarovanje tega prenosa« (prav tam, str. 50). Haag torej vidi, þe ga pravilno razumemo, pomen akcijskega raziskovanja predvsem v tem, da prispeva k razvijanju znanosti znotraj vsakdanje prakse, ki bi na 87 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 87 87 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ta naþin postala nosilec znanstvenih procesov. Bistvo je torej v ‘poznanstvenjenju’ vsakdanjega življenja z namenom spreminjanja obstojeþih razmer. Vendar v zgoraj omenjeni definiciji akcijskega raziskovanja Haag kljub vsemu eksplicitno ne odgovori na vprašanje, ali sodijo akcijske raziskave v kategorijo temeljnega ali uporabnega raziskovanja. Glede na to, da je, kot pravi Haag, njihova naloga inovativni razvoj in prenos znanstvene prakse v vsakodnevno prakso, bi jih torej šteli med uporabne raziskave. Haag se v svoji definiciji ni spušþal v to, ali akcijske raziskave omogoþajo temeljnejša spoznanja in prispevajo k tvorbi splošno veljavnih teorij. Razrešitev metodološke problematike vidi Haag v strukturiranju takšnih pragmatiþnih komunikacijskih pravil, s pomoþjo katerih bo omogoþena vzpostavitev spoznavnih procesov na ravni planiranja, izvedbe in evalvacije raziskovanja. ýeprav si Haag kot cilj postavi tvorjenje nekakšnih osnovnih pravil komunikacije, jih v svojem prispevku ne definira tako, kot to naredi npr. Moser. Bolj ga zanima legitimni interes znanosti, da bi se prezenti-rala v družbeni praksi. Pri tem se opira na Finana (Finan, 1966), ki govori o konstituiranju shem, ki nimajo za cilj pridobivanje zaprtega sistema parametrov, da bi na tak naþin dosegli visoko posploševalno moþ, ampak te sheme vodijo aktivnosti v raziskovalnem procesu (povzeto po Haag, 1972, str. 50–53). Iz opisanega je razvidno, da Haag alternativo empiriþni metodologiji in njenim kriterijem vidi v strukturiranju komunikacijskega procesa, ki postane tudi spoznavni proces. Kriterij resniþnosti znanstvenih spoznanj ne temelji veþ na postulatu intersubjektivne preverljivosti, ampak (kakor Haaga interpretira B. Mesec) postane temeljni kriterij resniþnosti uspe- šno vzpostavljanje realnih empiriþno-praktiþnih sistemov (Mesec, 1993, str. 74). Kar zadeva vprašanje raziskovalnih metod, poudarja Haag predvsem to, da morajo metode empiriþnega družboslovnega raziskovanja spremeniti svojo vlogo in postati predvsem mediji v komunikacijskih procesih in vzpostavljenih delovnih in uþnih razmerjih. Uporabljajo se kot sredstvo pomoþi pri ozavešþanju, sporazumevanju, naþrtovanju in odloþanju. Da bi metode empiriþnega družboslovnega raziskovanja lahko razumeli kot medije, moramo pustiti prosto pot »razmahu družboslovne domišljije v smeri iznajdbe sistematiþnih komunikacijskih sredstev« (Haag, 1972, str. 53). Haag torej eksplicitno ne zavrne kvantitativnih metod. Pri njihovi uporabi se moramo vedno znova spraševati, kakšno vrednost in vlogo imajo za raziskovalni proces, kakšen je njihov praktiþen prispevek in katero komunikacijsko kompetenco predpostavljajo oz. razvijajo. Novo razumevanje empiriþnih metod ne sme veþ temeljiti na þim veþji izkljuþenosti objekta raziskovanja iz uþnega procesa, ampak morajo raziskovalne metode nastopati kot sredstva prosvetljevanja in emancipacije. Pri Haagu sreþamo vse pomembne postulate akcijskega raziskovanja, kot so npr. preseganje enostranskega odnosa subjekt – objekt in njegovo nadomešþanje z aktivno vlogo raziskovancev ter poudarjanjem pomena njihove praktiþne izkušnje, pripisovanje velikega pomena komunikacijskim procesom v raziskovanju, uporabno vlogo akcijskega raziskovanja in njegov pomen pri redefiniranju družbenih razmerij. Vendar imamo pri Haagu opraviti z »nekonsekventnim in tudi protislovnim mišljenjem« (Mesec, 1993, str. 74). Mesec to protislovje vidi predvsem v tem, da Haag po eni strani 88 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 88 88 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... pritrjuje samodeterminiranosti þloveka, ki uporablja znanost kot orodje za znajdenje v svetu, in zastopa stališþe, da je znanost tista, ki prispeva k ozavešþenju o alternativnih mo- žnostih þlovekovega ravnanja in njihovih posledicah, na drugi strani pa postavlja znanost v službo emancipacijskega interesa. Pripisuje ji moþ osvobajanja þloveka izpod odnosov gospostva in vidi v emancipaciji kriterij znanstvene resnice. Zdi se, kot da Haag nekako stoji med obema pozicijama: pozitivistiþno, ki þloveka vidi kot tistega, ki obvladuje naravo in svet ter svoj položaj v njem in s pomoþjo znanosti njegova spoznanja prodirajo vedno globlje, ter pozicijo kritiþne teorije, ki pozitivistiþno znanost vidi kot orodje v rokah vladajoþih, da tako pod krinko legitimnosti znanosti ohranjajo zaželeni status quo. Haagovo razumevanje akcijskega pristopa še najlaže primerjamo z Moserjevim, kajti tudi Haag je akcijsko raziskovanje enaþil z družboslovnim raziskovanjem. Celotno raziskovanje v družboslovju naj bi se torej odvijalo po principih in metodah akcijskega. Tega izklju- þujoþega mnenja z njim niso delili drugi avtorji, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju. 3.4.2 SOOýENJE AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Z DVEMA TEMELJNIMA ZNANSTVENOTEORETIýNIMA POZICIJAMA (KRITIýNIM RACIONALIZMOM IN KRITIýNO TEORIJO) Po mnenju Klüverja in Krügerjeve se akcijsko raziskovanje eksplicitno spušþa na podro- þje socialne realnosti z namenom, da le-to v skladu z doloþenimi cilji spremeni. V tem vidita temeljni preskok od tradicionalnega družboslovnega raziskovanja. Postulati, ki bistveno oznaþujejo akcijsko raziskovanje, so naslednji (Klüver/Krüger, 1972, str. 76–77): – izbira problema ne izhaja iz konteksta znanstvenih spoznavnih ciljev, ampak iz konkretnih družbenih potreb; – cilj raziskovanja ni izkljuþno v preverjanju ali pridobivanju teoretiþnih stavkov, ampak v tem, da istoþasno posežemo v družbeni kontekst in ga v praksi spremenimo; – podatkov, ki jih pridobimo v raziskovalnem procesu, ne obravnavamo kot izoliranih spremenljivk 'na sebi', ampak jih interpretiramo kot momente procesa; þe imamo neprestano pred oþmi njihovo povezanost z realnim procesom, pridobijo tako smisel na teoretiþni ravni; relevantnost na praktiþni ravni pridobijo kot konstitutivni elementi v nadaljnjih procesih; – družbeno situacijo, ki jo problematiziramo, obravnavamo celostno in iz nje ne izolira-mo posameznih spremenljivk le zaradi naših potreb po njihovi uporabnosti; – praktiþni in teoretiþni aspekti akcijskega raziskovanja zahtevajo od raziskovalca, da se vsaj zaþasno odpove distanci do raziskovanega objekta v prid zavestnemu vplivu, ki sega od opazovanja z udeležbo do aktivne interakcije z vsemi udeleženci raziskave; – ustrezno s spremenjeno vlogo raziskovalca se spremeni tudi vloga raziskovancev, ki postanejo subjekti v celotnem raziskovalnem procesu. Klüver in Krügerjeva sicer vidita v akcijskem pristopu nov odnos do prakse, ki izraža zahtevo po ukinitvi distance do družbene realnosti in omogoþa angažiranje pri razreševanju družbenih problemov, vendar se temeljni postulati akcijskega raziskovanja po Klüverju in Krügerjevi ne razlikujejo bistveno od Lewinovega koncepta. Razlika je v tem, da se po mnenju obeh avtorjev akcijsko raziskovanje ponuja kot izhod iz spora med pozitivisti in 89 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 89 89 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja kritiþnimi teoretiki, ki so v nasprotju s tradicionalno empiriþno metodologijo, kateri gre oþitek, da so rezultati znanstvenih raziskav poljubno prepušþeni instrumentalnim interesom nosilcev družbene moþi in da se zaradi oklepanja strogih metodoloških standardov pogosto 'zgreši' socialna realnost, zavezani prouþevanju in spreminjanju družbenih razmerij. V nadaljevanju skušata avtorja konfrontirati koncept akcijskega raziskovanja s štirimi razliþnimi teoretiþnimi pozicijami oz. preverjata možnosti integracije akcijskega raziskovanja s pozicijami kritiþnega racionalizma, kritiþne teorije, sistemske teorije in historiþnega materializma. Nas bosta zanimali predvsem poziciji kritiþnega racionalizma (in pozitivizma) in kritiþne teorije, saj predstavljata bistvena nasprotujoþa si koncepta v 'vojni paradigem'. Avtorja sta akcijsko raziskovanje sooþila z omenjenimi štirimi koncepti na osnovi štirih osrednjih komponent akcijskega pristopa (prav tam, str. 80): 1. izbire problema in ciljev raziskovanja, 2. kvalitete podatkov, 3. kompleksnosti predmeta raziskovanja, 4. redefi niranja vloge raziskovalcev in raziskovancev. Akcijsko raziskovanje lahko razumemo kot neposredni izziv kritiþnemu racionalizmu (prav tam, str. 80). V prvi vrsti gre za kvaliteto podatkov, ki jih tradicionalna, na kritiþnem racionalizmu utemeljena metodologija zbira z namenom preverjanja postavljenih hipotez, jih med seboj logiþno povezuje in tako pridobijo svoj smisel šele v okviru teorije. V kritiþnem racionalizmu relevantnost zbranih podatkov izhaja iz potreb teorije, v akcijskem raziskovanju pa iz njihove relevantnosti za rešitev družbenih problemov. Smiselnost posameznih podatkov ne izvira iz poljubnih logiþnih operacij in povezav pri posamezni teoriji, ampak je vzpostavljena v okviru celotnega procesa v realni družbeni situaciji. Kar zadeva pridobivanje podatkov in njihovo funkcijo, vidita Klüver in Krügerjeva v konceptu akcijskega raziskovanja dve bistveni razliki, ki ga loþujeta od sheme kritiþnega racionalizma (prav tam, str. 82): podatkov ne pridobivamo nujno v kvazieksperimentalnih situacijah, ki jih lahko poljubno reproduciramo, in zato jim na splošno ne moremo pripisati objektivne veljavnosti. Ker moramo podatke nenehno povezovati z vsakokratno situacijo, v kateri so bili pridobljeni, ne moremo z njihovo pomoþjo tvoriti splošno veljavne teorije. Na drugi strani pa v akcijskem raziskovanju ne moremo obravnavati poljubnih podatkov kot principialno enakovrednih, kajti v akcijskih raziskavah dobijo podatki razliþno relevantnost glede na to, ali predstavljajo konstitutivne elemente za procese delovanja (akcije). Kljub razlikam se avtorjema zdi verjetno, da bi koncept akcijskega raziskovanja lahko predstavljal vsebinsko dopolnilo kritiþnemu racionalizmu, ne da bi se bilo pri tem potrebno odreþi temeljnim metodološkim postulatom. To bi dosegli tako, da se teorija racionalizma ne bi neposredno navezovala na podatke, pridobljene v akcijski raziskavi, ampak bi dojemala podatke in pripadajoþe procese kot kompleksne celovitosti, kot »podatke višjega reda«, na katerih se lahko preverjajo teorije. To pomeni, da za teorijo ne bi bil relevanten posamezni podatek, ampak sklop, v katerem sta podatek in proces konstitutivna elementa. 90 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 90 90 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... Šele takšen sklop pridobi za teorijo funkcijo podatka, vendar tako, da je za potrebe teorije izlušþen iz specifiþne konkretne situacije ter interpretiran in analiziran tako, da pridobi ustrezno objektivnost, kakršno podatki v spoznavni shemi kritiþnega racionalizma morajo imeti (prav tam, str. 82–83). Na ta naþin se oblikuje teoretiþni kontekst, ki analitiþno zajame v akcijski raziskavi zbrane podatke in jih združi. Za kritiþni racionalizem je akcijsko raziskovanje lahko zanimivo predvsem zaradi kvalitete na novo pridobljneih podatkov in na to se »akcijsko raziskovanje, ki se odvija v smislu kritiþnega racionalizma, tudi osredotoþi. Ostale komponente so temu osrednjemu vidiku podrejene in morajo biti kritiþnemu racionalizmu ustrezno na novo difinirane« (prav tam, str. 83). Kar zadeva vprašanje izbire raziskovalnega problema, obravnava akcijsko raziskovanje seveda probleme na podlagi njihove družbene relevantnosti, vendar se izbira med družbe-no relevantnimi problemi odvija na temelju znanstveno imanentnih kriterijev kritiþnega racionalizma. S stališþa kritiþnega racionalizma se torej doloþa, kateri izmed problemov so pomembni za preverjanje tiste teorije, ki je ravno predmet diskusij. Družbeno relevantni problemi se tako navezujejo na potrebe znanstveno teoretiþnih razprav in tako motivirajo raziskovalce, da se s temi problemi ukvarjajo. Klüver in Krügerjeva torej nista zagovornika akcijskega raziskovanja kot absolutne alternative dosedanjih raziskovalnih metodologij in ga ne zagovarjata v smislu paradigmatskega koncepta, ampak skušata v tem primeru združiti prednosti obeh raziskovalnih pristopov. Pri tem bi jima morebiti lahko oþitali nejasnost glede tega, katero metodologijo prilagajamo in modificiramo: ali gre za kritiþni racionalizem, ki ga prežemajo elementi akcijskega raziskovanja, predvsem kar zadeva kvaliteto pridobljenih podatkov, ali gre za akcijsko raziskovanje, ki vsebuje komponente kritiþnega racionalizma pri tvorjenju in preverjanju teorij. Na nekem mestu govorita o tem, da bi akcijsko raziskovanje lahko predstavljalo vsebinsko dopolnilo kritiþnemu racionalizmu (prav tam, str. 82), na drugem pa spet o akcijskem raziskovanju, ki se odvija v smislu kritiþnega racionalizma (prav tam, str. 83). Tudi izbiranje raziskovalnega problema je po našem mnenju preveþ odvisno od temeljne postavke kritiþnega racionalizma tj. od preverjanja teoretiþnih konceptov. ýe sta pri definiranju postulatov akcijskega raziskovanja eksplicitno trdila, da izbira raziskovalnega problema ne izhaja iz konteksta znanstvenih spoznavnih ciljev, ampak iz konkretnih družbenih potreb (prav tam, str. 76), sta v poskusu združevanja akcijskega in kritiþno racionalistiþnega raziskovalnega pristopa to naþelo preveþ modificirala v škodo vsaj delne odpovedi iz prakse izhajajoþih potreb po reševanju aktualnih problemov. Pri analizi kritiþne teorije in njene povezave z akcijskim raziskovanjem sta avtorja izpo-stavila predvsem problem, kako naj kritiþna teorija svoj spoznavni interes empiriþno in praktiþno poveže (prav tam, str. 88–91). Rešitev te naloge vidita v tem, da se znanstvenik spusti na raven konkretne situacije, da bi skupaj z tistimi, ki jih le-ta neposredno zadeva, analiziral pogoje socialnega ravnanja v tej situaciji in jo poskušal s pomoþjo skupno obli-kovanih alternativ spremeniti. Akcijsko raziskovanje v smislu kritiþne teorije ima zato za cilj, da prizadete osvobodi konkretnih družbenih prisil in sicer tako, da jim posreduje vpogled v družbena razmerja. Tako se znajdejo v situaciji, ko morajo iskati alternative za 91 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 91 91 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja reševanje svojih problemov in tako sami prispevati k spremembi svoje socialne situacije. Na ta naþin se lahko emancipatorni interes kritiþne teorije praktiþno uresniþi. Druga skupna toþka pri povezavi teh dveh konceptov je odnos subjekta in objekta. Govorili smo že o ostri kritiki, ki so jo zagovorniki kritiþne teorije namenili kritiþnim racionalistom, þeš da vidijo v raziskovancih zgolj ‘posredovalce’ podatkov in torej socialne subjekte spreminjajo v objekte svojih raziskovalnih postopkov. Kritiþni teoretiki poudarjajo metodološko potrebo, da subjekti postanejo tako predmet kot tudi nosilci spoznanja, kar pomeni, da družboslovni znanstvenik informacije nenehno pridobiva med procesom komunikacije z vsemi udeleženci raziskave. Na novo definiran odnos med raziskovalci in raziskovanci predstavlja »osrednjo toþko za integracijo akcijskega raziskovanja v kritiþno teorijo« (prav tam, str. 90). Znanstvenik, ki raziskuje v duhu kritiþne teorije, se seveda ne odpove tudi pridobivanju empiriþnih podatkov o raziskovancih, vendar je raziskovalec zavezan reševanju problemov, ki zadevajo raziskovance in njihovo družbeno situacijo, in sicer tako, da na temelju analize skupaj z raziskovanci prouþi vzroke, ki so pripeljali do problemske situacije in skuša z ozavešþanjem in emancipiranjem individuumov vzpostaviti stanje, ki bo pripeljalo do njene razrešitve. V kritiþni teoriji je izbira raziskovalnega problema vseskozi doloþena z družbeno relevantnimi kriteriji in ne – kot je to primer pri kritiþnem racionalizmu – z namenom preverjanja teoretiþnih spoznanj. Vendar avtorja pri poskusu realizacije odnosa subjekt – subjekt med raziskovalci in raziskovanci v akcijskem raziskovanju, ki je izpeljano po naþelih kritiþne teorije, opozarjata na naslednji problem: vzpostavitev takšnega odnosa, v katerem tako raziskovalci kot raziskovanci ne bi upoštevali svojih razliþnih družbenih vlog in bi se skušali sreþati v »kvazi-svobodnem prostoru«, bi lahko imelo ravno nasprotni uþinek in sicer ne odkrivanje razlik v družbi, paþ pa njihovo prikrivanje, kajti socialne razlike med raziskovalci in raziskovanci vsekakor obstajajo. ýe bi se za vzpostavitev odnosa subjekt – subjekt za vsako ceno trudili takšne objektivne razlike izkljuþiti, bi obstajala nevarnost, da »družbene prisile, katerim so razliþno izpostavljeni raziskovalci in raziskovanci in ki jih velja narediti transparentne, ne bi bile niti tematizirane niti podvržene spremembi« (prav tam, str. 91). V kritiþni teoriji je akcijsko raziskovanje nedvomno našlo trdnega ‘zaveznika’, ki se v svojih deklarativnih naþelih še najmanj razlikuje od osnovnih postulatov akcijskega raziskovanja. Zagovorniki akcijskega pristopa so v kritiþni teoriji tudi videli njegovo teoretiþ- no podstat. Vendar je pomembnejša druga ugotovitev, ki jo podata Klüver in Krügerjeva, in sicer ta, da je akcijsko raziskovanje resda preseglo okvire tradicionalnega raziskovanja v družboslovju, vendar ga je možno povezati tudi z metodološkim pristopom kritiþnega racionalizma, kar so drugi avtorji, kot sta npr. Moser in Haag, eksplicitno izkljuþevali. Akcijsko raziskovanje torej ni razumljeno kot samostojna metodološka paradigma niti kot raziskovalna strategija, ki bi bila uspešna zgolj v navezavi na paradigmo kritiþne teorije, ampak gre za metodologijo, ki je združljiva z razliþnimi raziskovalnimi pristopi, tudi s tistimi, ki temeljijo na kritiþnem racionalizmu. 92 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 92 92 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... 3.4.3 TRIJE SPLOŠNI PRINCIPI AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Kolektiv avtorjev Pedagoške visoke šole v Berlinu (Fachbereich Sozialpädagogik an der Pädagogischen Hochschule Berlin, v: Haag, 1972) je podal na Lewinovem konceptu utemeljen, vendar bistveno razširjen pogled na akcijsko raziskovanje. Utemeljili so ga na treh principih (prav tam, str. 65): – Raziskovalci ne vstopajo samo na posameznih toþkah v situacijo z namenom, da bi izprašali raziskovance po njihovih mnenjih in stališþih, ampak daljše þasovno obdobje sodelujejo v socialnem procesu in ga pomagajo pospeševati. – Raziskovalci ne sodelujejo s socialno izoliranimi individuumi, ampak s skupinami v njihovih medsebojnih odnosih. – Teh skupin raziskovalci ne informirajo le o ciljih in namenu raziskave, ampak jih prite-gnejo k udeležbi pri ocenjevanju in evalvaciji raziskovalnih rezultatov. ýe primerjamo osnovne postulate Klüverja in Krügerjeve z zgoraj navedenimi principi, lahko ugotovimo, da gre pri slednjih za poudarjanje dela z družbenimi skupinami, predvsem pa za vkljuþevanje vseh udeležencev v proces interpretacije in evalvacije rezultatov, ki ga Klüver in Krügerjeva omenjata zgolj kot bolj aktivno vlogo raziskovancev, ne da bi posebej poudarila, v katerem delu raziskovalnega procesa je ta vloga še posebej pomembna. Pri principu udeležbe raziskovalcev v prouþevani socialni situaciji so avtorji opozorili na razkorak med priþakovanji raziskovalca, pridobljenimi na osnovi teorije, in razvojem raziskovalnega dela v samem raziskovalnem polju. »Ta razkorak lahko postane nevaren, þe raziskovalci ne vedo (ali ne povedo), na temelju katerih predpostavk so prišli do doloþenih zakljuþkov in s þim se lahko korektnost teh zakljuþkov meri«. Nadalje obstaja nevarnost takšnega razkoraka tudi tam, kjer raziskovalci svoje teoretiþno predrazumevanje udele- žencem v raziskavi predstavijo kot »pravilno védenje«. Vendar se po mnenju avtorjev neko védenje lahko izkaže kot pravilno šele takrat, ko se praktiþno in politiþno uveljavi (prav tam, str. 65). Neko védenje je torej ‘pravilno’ oziroma ‘resniþno’, þe se potrdi v svoji praktiþni relevantnosti. Praksa je potemtakem merilo resniþnosti in nobena teorija se ne more izkazati kot nosilna, þe ni povezana s procesi v realni situaciji v raziskovalnem polju. V tem prepoznamo kritiko kritiþne teorije, ki jo je namenila pozitivistiþni znanosti, þeš da je razkorak med teorijo in prakso takšen, da teorija ne odraža dejanskosti prakse, ker se ji z razpoložljivim arzenalom raziskovalnih metod tako ali tako sploh ne more približati in jo spremeniti, ampak ostaja na ravni ‘merljivih’ dejstev, ki ne predstavljajo globljih razmerij družbene prakse. Kljub temu pa se moramo vprašati, ali avtorji niso preveþ rigorozni pri trditvi, da nobeno védenje ni pravilno, dokler se ne potrdi v praksi. V tem primeru bi torej vsaka raziskava zaþela potekati kot nekakšna ‘tabula rasa’ in bi se moral raziskovalec znanstvenik odreþi vsakršnemu teoretiþnemu védenju nasploh. Temu seveda ni tako in zato so v nadaljevanju avtorji poskušali najti pot, kako omiliti takšno strogo razmejevanje. Možnost minimalizacije razkoraka med raziskovalþevimi teoretiþnimi koncepti pred vstopom v raziskovalno polje in samim delom v polju vidijo avtorji v kar se da reprezentativ-nem »prouþevanju izhodišþnega položaja« (prav tam, str. 66). Pri takšnem prouþevanju akcijski raziskovalci lahko uporabljajo tudi kvantitativne metode empiriþnega raziskovanja, 93 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 93 93 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja kajti »akcijsko raziskovanje ne pomeni nujno in na vsak naþin materialne in metodološke alternative tradicionalnim metodam družboslovnega raziskovanja, gre le za poskus, da bi tradicionalne metode vpeli v novo povezavo med namenom in sredstvi (Zweck – Mittel – Zusammenhang)« (prav tam, str. 66). Na tem mestu je eksplicitno poudarjena vloga akcijskega raziskovanja v smislu povezovanja z empiriþno kvantitativno metodologijo in ne kot njene alternative, vendar se pisci niso posebej dotaknili vprašanja, kako in s kakšnimi oblikami naj se kvantitativne metode vkljuþijo v metodologijo akcijskega raziskovanja. So pa posebej izpostavili princip udeležbe raziskovancev pri evalvaciji raziskovalnih rezultatov, kar nedvomno predstavlja bistven element akcijskih raziskav in ga v ‘klasiþnih’ raziskavah po naþelih tradicionalne metodologije ni bilo najti. Da bi ta princip lahko uveljavili, morajo biti vsi udeleženci bodisi že na zaþetku ali med procesom obvešþeni o namenih in ciljih raziskave. To dejstvo seveda naleti pri zagovornikih kvantitativne empiriþne metodologije na ugovor, þeš da raziskovanci ob poznavanju raziskovalnih ciljev in metod reagirajo drugaþe, kot þe jih o njih ne bi informirali. Takšen ugovor izkljuþuje vlogo in pomen motivacije raziskovancev, ki delujejo v doloþenem socialnem polju in so zainteresirani za rešitev situacije, ki so jo sami definirali kot problemsko, zato je iskanje izhoda iz nje njihov poglavitni cilj. Mnogo bolj resen se zdi avtorjem ugovor v zvezi z eksperimentalnim raziskovanjem, v katerega so vkljuþeni mladina in otroci, in ki naj bi ravno tako vsebovalo moment evalvacije raziskovalnih rezultatov. Pri takšnih raziskavah je potrebno posvetiti pozornost zadostnosti in primernosti informacij, ki bodo mladim pomagale, da popolnoma spoznajo svoje »objektivne potrebe«, kajti dokler ta pogoj ni izpolnjen, takšne skupine ne morejo nadzorovati raziskovalca in ustrezno ocenjevati raziskovalnih rezultatov. Z narašþajoþi-mi izkušnjami se dviguje tudi »nadzorni potencial« skupine, medtem ko se možnosti za avtonomno delovanje raziskovalca manjšajo (prav tam, str. 71). Temu ugovoru vsekakor moramo pritrditi predvsem kar zadeva zadostnost in primernost informacij, ki jih morajo dobiti otroci in mladina, da bi lahko aktivno sodelovali v raziskavi. Vendar se nam zdi predpostavka o avtoritativnem in skorajda manipulativnem odnosu raziskovalca do skupine v primeru njene nezadostne informiranosti in neizkušenosti pretirana, saj meri na to, da naj bi raziskovalec uporabljal svoj priviligiran položaj toliko þasa, dokler ga skupina ne bi zmogla ustrezno nadzirati. V zvezi s tem so avtorji izpostavili še en princip, in sicer princip raziskovalþevega dela z družbenimi skupinami. Skupine tukaj niso mišljene kot laboratorijske skupine, izbrane z doloþenimi izbirnimi postopki za izpeljavo eksperimeta, ampak kot skupine, ki delujejo v realnih življenjskih situacijah. Pri takšnem naþinu raziskovanja je vstop v skupino za raziskovalca ali raziskovalno skupino otežen, saj se sooþajo z že izoblikovano socialno strukturo, kamor sami vstopajo kot ‘tujci’. Po mnenju avtorjev se je mogoþe težavni vklju- þitvi vsaj delno izogniti na ta naþin, da raziskovalci popolnoma odkrito predstavijo cilje raziskave in pri tem težijo k temu, da so ti cilji þim bližji interesom delujoþe skupine (prav tam, str. 68–69). Kljub temu se ni moþ popolnoma izogniti ‘prepadu’ med raziskovalci in raziskovanci kar zadeva razliþnost družbenih vlog. Razlike med raziskovalci kot akademskimi inte-94 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 94 94 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... lektualci in preostalimi udeleženci raziskave pogosto lahko postanejo zaviralni moment, ki lahko ogrozi uspešnost celotnega projekta. Takšen konkreten primer neke raziskave na vzgojno-izobraževalnem podroþju navaja P. Gstettner (Gstettner, 1976), ki je analiziral komunikacijske procese med znanstveniki (raziskovalci) in uþitelji (raziskovanci) v neki raziskavi. Pravi, da so si »znanstveniki, zaznamovani s tradicionalnimi poklicnimi in privatnimi socializacijskimi procesi, sami v napoto pri uresniþevanju idealno tipiþne paradigme akcijskega raziskovanja« (prav tam, str. 325). V omenjeni raziskavi so znanstveniki »prakticirali klasiþno obliko ‘pouka’, bili so ‘tipiþni uþitelji’« (prav tam, str. 326). S svojimi znanstvenimi kompetencami in informacijami so preprosto zatrli spontanost in zgovornost uþiteljev. Opisani primer kaže, da je doseganje ‘idealne pogovorne situacije’ in diskurza, prostega gospostvenih razmerij (herrschaftsfreier Diskurz – po Habermasu) na deklarativni ravni dosti enostavnejše kot v praksi in da si je nesmiselno zatiskati oþi pred razlikami v druž- benih vlogah med enimi in drugimi. Tudi takšne napetosti so nujen sestavni del akcijskih raziskav, saj kažejo na raznolikost družbene prakse. Njihovo zanikanje bi privedlo do prikrivanja resniþnega stanja in vzpostavljanja navidezne nekonfliktnosti. Skupina avtorjev berlinske Pedagoške visoke šole akcijskega raziskovanja ne vidi kot nove raziskovalne tehnologije ali novega raziskovalnega designa, ki bi ga lahko poljubno uporabljali za prouþevanje družbene realnosti. Raziskovalnih principov, ki so jih razvili, ne smemo jemati kot neodvisnih napotkov za raziskovalne postopke. Ti principi so po mnenju avtorjev jezikovni izraz splošnega raziskovalnega koncepta, katerega ciljna usmerjenost je bistveno doloþena s principom udeležbe raziskovancev v procesu evalvacije raziskovalnih rezultatov. ZAKLJUýEK Obravnavanim avtorjem v tem poglavju bi lahko pripisali vsaj eno skupno toþko, in sicer izhajanje iz naþel kritiþne teorije družbe ter vzpostavljanje takšnih metodoloških principov v akcijskem raziskovanju, ki zagotavljajo uresniþevanje osnovnih postulatov kritiþne teorije družbe: deobjektivizacijo, emancipacijo in ozavešþanje posameznika. Po mnenju B. Meseca so pisci akcijsko raziskovanje ideologizirali, saj so v njem videli »instrument osvobajanja in revolucioniranja temeljnih družbenih odnosov« (Mesec, 1993, str. 75). Tudi þe metodologiji akcijskega raziskovanja niso dodali niþesar bistveno novega in so se po veþini naslanjali na Lewinov koncept, jim vendarle ne moremo odreþi prizadevanj za takšno raziskovalno strategijo (vsaj kar zadeva nazore Klüverja in Krügerjeve ter kolektiva avtorjev berlinske Pedagoške visoke šole), ki bi, ne glede na paradigmatiþno osnovo, združevala razliþne naþine prouþevanja družbene stvarnosti in služila njenemu spreminjanju. 95 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 95 95 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja 3.5 AKCIJSKO RAZISKOVANJE KOT POSKUS POLITIZACIJE ZNANOSTI Skupina nemških družboslovcev je leta 1979 v Frankfurtu izdala zbornik s temo akcijskega raziskovanja in mu dala pomenljiv naslov: Akcijsko raziskovanje: hoja po vrvi brez mreže? (Horn, 1979), ki v tem raziskovalnem pristopu še vedno vidi precejšnje prednosti v primerjavi s tradicionalno raziskovalno metodologijo, ker zaradi družbenega razvoja pre-stopa konvencionalne metodološke meje. Osrednji obravnavani problemi v zborniku na-daljujejo ‘tradicijo’ vprašanj, ki zadevajo utemeljitev glavnih postavk akcijskega raziskovanja: gre za probleme odnosa med teorijo in prakso, subjektom in objektom, ter znanostjo in politiko. Tudi avtorji v tem zborniku izhajajo iz stališþ kritiþne teorije družbe, »vendar pa je v njem veliko veþ zadržanosti in kritiþnih pomisli kot v pionirsko zagnanem Haagovem zborniku in veliþinski novi paradigmatiþnosti Moserja« (Mesec, 1993, str. 78). 3.5.1 POLITIýNI MOMENT V ZNANOSTI Pod pojmom akcijsko raziskovanje sta se razvila dva, po metodah in ciljih precej razliþna raziskovalna koncepta (Kramer idr., 1979): prvi se je uveljavil predvsem na angloameri- škem govornem podroþju, v okviru etabliranega družboslovnega raziskovanja. Zagovorniki tega koncepta poskušajo z novimi potmi v raziskovanju poveþati njegovo sporoþilnost in obþutek za realne probleme. Kot razlog za takšna prizadevanja navajajo raziskovalci predvsem nezadovoljstvo z rezultati prevladujoþe empiriþne družboslovne znanosti in iz tega izhajajoþo potrebo po razvoju novih postopkov, ki so bolj prilagojeni reševanju druž- benih problemov, oziroma po uporabi že uveljavljenih, a delno modificiranih empiriþnih metod. Vendar se po mnenju Kramerja in sodelavcev vsi ti poskusi uvajanja ustreznejših postopkov in uporaba zgolj modificiranih empiriþnih metod uporabljajo edinole za vse bolj perfekteno obvladovanje in nadzorovanje ljudi. Nesporno priznavajo, da gre za eno obliko akcijskega raziskovanja, kar kaže predvsem dejstvo, da si tudi zagovorniki tega koncepta prizadevajo za zmanjšanje distance med raziskovalci in objekti raziskav, vendar je njihov namen zgolj v pridobivanju zaupanja prouþevanih skupin in posameznikov, da bi tako prišli do ustreznejših podatkov (prav tam, str. 21–22). Kot alternativna oblika zgoraj opisanemu konceptu se je razvilo akcijsko raziskovanje, ki se po mnenju njegovih zagovornikov, v temelju razlikuje od prvega. Tudi zagovorniki drugega koncepta si prizadevajo za þim pristnejše odnose z raziskovanci, vendar ne z namenom kasnejše manipulacije na osnovi pridobljenih podatkov, ampak v prid praktiþnim družbenim spremembam, ki bodo omogoþile izboljšanje družbenega položaja socialno zapostavljenih skupin. Akcijski raziskovalci pri tradicionalnem raziskovanju ne kritizirajo zgolj pomanjkljivega obþutka za realnost in ideološko-manipulativne uporabe rezultatov s strani naroþnika. Kritizirajo predvsem metode družboslovnega raziskovanja, ki odraža-jo družbena razmerja moþi. Trdijo, da so »’poskusne osebe’ obravnavane kot podgane, v razmerah, ki jim prepovedujejo možnost uþenja. Lastna identiteta in svoboda, da bi se izrazili, tam nimajo prostora« (prav tam, str. 23). Kvantitativno empiriþno družboslovno raziskovanje funkcionira torej kot tehnokratski instrument nosilcev oblasti, pri þemer so raziskovanci objekti, raziskovalci pa orodje, ki 96 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 96 96 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... služi interesom priviligiranih. Akcijsko raziskovanje ima predvsem to nalogo, da problematizira model etabliranega družboslovnega raziskovanja na vseh ravneh, še posebej na ravni metod in vloge znanstvenika. Ukvarjanje s predpostavkami, teorijami in družbenim vrednotenjem rezultatov prevladujoþe znanosti na ravni ideološke kritike je po mnenju avtorjev premalo. Kritiki je potrebno podvreþi predvsem raziskovalne postopke in metode ter njihove družbene posledice in jih nadomestiti z razvijanjem ustreznejših alternativ. Pri utemeljevanju postulatov akcijskega raziskovanja se Kramer in drugi ne razlikujejo od avtorjev, ki smo jih spoznali v prejšnjih poglavjih (prim. Moser, 1978, Haag, 1972, Klüver/Krüger, 1972 …). Izpostavili so predvsem naslednje vidike (Kramer idr., 1979, str.26–29): – Pri oblikovanju raziskovalnih vprašanj akcijsko raziskovanje izhaja iz potreb družbeno zapostavljenih in zatiranih skupin. – Cilji akcijskega raziskovanja so v procesu uþenja vseh udeležencev v raziskavi. – Pomembno je prizadevanje za odpravo distance med raziskovalcem in raziskovanci. – Akcijsko raziskovanje si prizadeva za takšno komunikacijo med udeleženci, v kateri bodo odpravljena prevladujoþa gospostvena razmerja. – Obstojeþi kriteriji in standardi tradicionalne znanosti so pri akcijskem raziskovanju vprašljivi in prednost ima kriterij skladnosti med raziskovalno metodo in cilji raziskave, ki ga je poudaril že Moser (Moser, 1978). – Vprašanje jezika predstavlja pri akcijskem raziskovanju posebno mesto. Jezik kot sredstvo komunikacije ne sme biti zgolj privilegij »posveþenih«, ki zaradi nerazumljivosti služi poglabljanju razlik med ljudmi, ampak mora pospeševati uþenje in pridobivanje izkušenj vseh udeležencev v procesu raziskovanja. Našteti postulati imajo skupne imenovalce s postulati, ki so jih opredelili tudi drugi obravnavani avtorji, vendar je v njih bolj prisoten moment ideološke kritike obstojeþih druž- benih razmer, ki temelji na vlogi in nalogah nepriviligiranih družbenih razredov, katerih glavni motiv delovanja je v spremembi in izboljšanju njihovega družbenega položaja. Kramer in sodelavci se zavedajo, da je znanost vpeta v družbeni aparat in služi reprodukciji obstojeþega, vlogo akcijskega raziskovanja pa vidijo ravno v tem, da prepreþi uporabo znanstvenih rezultatov izkljuþno v korist vladajoþih razredov, s tem ko poskušajo ukiniti razmejevanje oziroma þimbolj povezati znanost s prakso. Akcijsko raziskovanje je namenjeno politiþni akciji, njegov spoznavni interes je v prvi vrsti družbeno praktiþen in šele nato znanstven. Kramer in sodelavci v svojem prispevku sicer ne omenjajo akcijskega raziskovanja kot samostojne znanstvene paradigme, vendar iz njihovih naþel lahko razberemo, da v akcijskem raziskovanju ne vidijo zgolj posebne (kvalitativne) metode, ampak širši raziskovalni pristop. Kljub kritiki kvantitativnega družboslovnega raziskovanja pa ostaja akcijsko raziskovanje pod okriljem obstojeþega uveljavljenega raziskovalnega pristopa. Avtorji se zavedajo tudi težav pri izvajanju deklarativno postavljenih postulatov in ciljev akcijskega raziskovanja. Ugotavljajo predvsem to, da v praksi kljub prizadevanjem »znanstvenik ostaja znanstvenik« (prav tam, str. 30) in da je resniþno enakopravna komunikacija med raziskovalci in ostalimi þlani skupine možna le obþasno. Tudi možnosti raziskovalca, da 97 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 97 97 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja bi bistveno prispeval k spremembi, predvsem k izboljšanju življenjske prakse prouþevanih skupin, so omejene, in znanstvenik si glede tega ne bi smel delati nobenih iluzij. Predvsem pa Kramer in njegovi sodelavci obravnavajo ambivalentnost vloge akcijskega raziskovalca, ki jo vidijo v tem, da se akcijski raziskovalec ne bi smel tako približati praksi, da bi pri tem znanstveni interes popolnoma stopil v ozadje in bi prevladoval zgolj praktiþni, obenem pa v dobrobit prizadetih znanstvenik ne sme zanemariti praktiþnega interesa. V tem vidijo avtorji nevarnost »hoje po vrvi« (prav tam, str. 31). Na eni strani je ravno družbena vloga in zavest raziskovalca, da s komunikacijo in konfrontacijo z druž- benimi skupinami le-te pripelje do ozavešþanja in delovanja, ki ga brez njegove pomoþi najverjetneje ne bi bilo, na drugi strani pa mora raziskovalec obdržati doloþeno distanco do skupine, þe se noþe izgubiti v partikularnih interesih. Akcijski raziskovalec mora torej krmariti med eksplicitno politiþno angažiranostjo in identifikacijo znanstvenika. Od tega, kako dobro bo opravil to nalogo, je odvisno, ali bo akcijski raziskovalni pristop zapadel v goli politiþni akcionizem oziroma bo njegovo poslanstvo zvodenelo pod pritiskom empiriþno-analitiþnega tehnologizma ali pa bo doseglo stopnjo družbene koristnosti s kvalitetnejšim pristopom in iskanjem ustreznejših poti v znanosti. 3.5.2 RELEVANTNOST SPOZNANJ V PRAKSI AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Gstettner (Gstettner, 1979) si je zastavil vprašanje, kakšnih pridobitev v spoznavnih procesih se lahko nadejamo, ko upoštevamo eno temeljnih pravil akcijskega raziskovanja, in sicer prepletenost znanstvenika z raziskovalnim poljem, in zakaj. Odgovor na to vprašanje je Gstettner oblikoval s tezo, da se s subjektivno in objektivno prepletenostjo akcijskega raziskovalca z raziskovalnim poljem razvije nov (oziroma vsaj kvalitativno drugaþen) tip spoznanja, ki je povezan z izkušnjami o socialnih odnosih. Takšen tip spoznanja je relevanten tako za kritiþno družboslovje kot tudi za »refleksivno vsakdanjo prakso ne-znanstvenikov« (prav tam, str. 163–164). Povedano drugaþe, z akcijskim raziskovanjem dobimo neki drug tip oz. vrsto informacij, ki jih z metodami kvantitativnega raziskovanja ne bi. V þem je torej sprecifiþnost akcijskega raziskovanja? Po Gstettnerju so zanj znaþilne naslednje karakteristike (prav tam, str. 164–165): – Kot teoretiþno-empiriþni postopek akcijsko raziskovanje kritizira pravilnost spoznanj, pridobljenih v okvirih tradicionalnega družboslovja, in kot normativni, v dejanja usmerjeni postopek, kritizira tudi relevantnost tradicionalnih družboslovnih metod. – Kot kritiþna praksa sledi akcijsko raziskovanje cilju, da z družbenim angažmajem spozna in uporabi možnosti za spremembe, ki omogoþajo podrejenim družbenim razredom izboljšanje njihovih življenjskih pogojev. Izvedba tega programa naleti na praktiþne omejitve, ki so povezane deloma z družbeno-institucionalnimi okviri, deloma pa z individualnimi in situacijskimi pogoji. Gstettner se osredotoþi predvsem na raven individualnih in situacijskih pogojev, da bi »pokazal subjektivno relevantnost raziskovalno-logiþnih struktur« (prav tam, str. 165). 98 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 98 98 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... Pri raziskovanju, kjer imamo opraviti z ljudmi kot prouþevanimi ‘objekti’, se nikakor ne moremo izogniti stikom, ki so lahko bolj ali manj intenzivni, v vsakem primeru pa raziskovalca izpostavljajo ‘protiopazovanju’ (Gegenbeobachtung) objekta (prav tam, str. 166). Medtem ko se opazovanje v naravoslovju vedno odvija enosmerno, se znanosti, ki prouþujejo þloveško vedenje, sooþajo z reciproþnim informacijskim pretokom: raziskovalec opazuje raziskovanca in postavlja, sprejema ali zavraþa hipoteze, toda tudi raziskovanec dela doloþene zakljuþke na podlagi raziskovalþevega vedenja in svoje vedenje prilagaja priþakovanjem raziskovalca. V družboslovnem raziskovanju ni mogoþe vzpostaviti takšne situacije, kjer bi lahko popolnoma izkljuþili možnost, da opazovana oseba opazovalca ne zaznava oziroma se ne zaveda, da se nahaja v opazovani situaciji. Fenomen ‘protiopazovanja’ oz. reciproþnega opazovanja poimenuje Gstettner »prepletenost zaznavanja« (Wahrnehmungsverschränkung) (prav tam, str. 166), katerega upoštevanje je za znanost pomembno, saj imamo opraviti s pojavom, ki ga najdemo v vsakdanji komunikaciji. Metodološki standardi kvantitativne empiriþne znanosti, ki izhajajo predvsem iz tega, da je objektivnost pridobljenih podatkov tem veþja, þim bolj je raziskovalcu uspelo ostati neopažen, so seveda v nasprotju s postavljeno trditvijo. Empiriþno-analitiþna znanost nalaga znanstvenikom, ki raziskujejo v skladu z njenimi metodološkimi postulati, težko nalogo: pri opazovanju naj se vzdržijo vsakršnih þloveških vzgibov in potlaþijo vse subjektivne impulze, razen tistih, ki so relevantni za raziskovalni postopek. Gstettner seveda opozori na utopiþnost takšnega metodološkega ideala (prav tam, str. 168), þeprav se mu poskušajo znanstveniki približati tako, da poveþujejo socialno distanco do prouþevanega objekta s pomoþjo dveh strategij: ali odrekajo opazovanemu predmetu specifiþen þloveški status (da je družbeno bitje z zavestjo), ali pa lastni status interpretirajo kot ‘zunajdružben’, pri þemer misli Gstettner najverjetneje na znanstvenikovo popolnoma nevtralno pozicijo v odnosu do prouþevanega polja. Dejstvo, da se raziskovalci od svojih ‘objektov’ distancirajo in zavzemajo bolj ali manj »’zunajþloveški’ opazovalni položaj« (prav tam, str. 172), postaja vir nezavednega stra-hu, ki sproža vrsto kompenzacijskih in obrambnih mehanizmov. Raziskovalec, ki se zave svojega ‘nadrejenega’ in hkrati tudi priviligiranega položaja, ki ga povzroþajo takšni asi-metriþni odnosi, se znajde v precepu: s tem, ko vzdržuje svoj priviligirani položaj, obenem vzdržuje tudi družbeni status quo, pri tem pa je izpostavljen kritiki objekta, ki se kaže v obliki protestnih reakcij prouþevanih oseb. Gstettnerjevo pojmovanje odnosov med raziskovalci in raziskovanci v pogojih empiriþ- no-analitiþnega raziskovanja je po našem mnenju vendarle preveþ ekstremno, ko poudarja popolno distanciranje raziskovalca od raziskovanca. Ta je nenazadnje njegov soþlovek in ga je nemogoþe obravnavati zgolj kot ‘objekt’, pri tem pa dobesedno izkljuþiti oziroma zreducirati kakršnekoli þloveške stike do najmanjše možne mere. Izhod iz omenjene situacije vidi Gstettner v konceptu akcijskega raziskovanja. Akcijski raziskovalec izhaja pri vseh stikih v raziskovalnem polju iz predpostavke, da je ‘protiopazovanje’ sestavni del raziskovalnega procesa in mora biti kot takšno pri raziskovanju prisotno. Izhajajoþ iz tega, se akcijski raziskovalec zavestno izogiba vsakršnemu metodološkemu angažiranju, da bi se pred protiopazovanjem obvaroval. Ravno nasprotno: priza-99 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 99 99 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja devati si mora za þim uspešnejše vživljanje v raziskovalno polje in se prepustiti interakciji, ki vlada v vsakdanjem življenju prouþevane skupine, ter tako pridobivati potrebne podatke (prav tam, str. 174–175). Akcijsko raziskovanje naj bi bilo torej v nasprotju z tradicionalnimi metodami zbiranja podatkov bolj prežeto z medþloveškimi kontakti. Raziskovalec naj bi zapustil svojo pozicijo distanciranega opazovalca in razvil v odnosu do raziskovanca þim veþ empatije, kar obema daje najboljše možnosti za uþenje v procesu raziskovanja. ýeprav tudi ta pristop ne more prepreþiti popaþenja podatkov ali oblikovanja napaþnih spoznanj, je možna rešitev vendarle v tem, da se vsi udeleženci v raziskovalnem procesu permanentno sooþajo z obrambnimi mehanizmi, ki lahko pripeljejo do napaþnega razumevanja in interpretiranja podatkov in težijo k temu, da podatke kar se da nepopaþeno in ‘objektivno’ zaznavajo in sprejemajo. Priznavanje obrambnih mehanizmov kot metodološko prikritih reakcijskih konstruktov je lahko po Gstettnerjevem mnenju znanstveno produktivno, ker pridobimo še dva dodatna vira podatkov, in sicer z analizo motenj in protestnih reakcij. Kot eno od možnih motenj navaja avtor spremenjeno identiteto raziskovalca, ki se v akcijski raziskavi odreþe svoje ‘stare’ vloge in sooþi s svojo novo vlogo tako vse udeležence kot tudi samega sebe. Gstettner navede dva primera: v prvem se sam raziskovalec ni mogel sprijazniti s svojim novim položajem v raziskovalni skupini. Ni veþ obvladal situacije, ki se mu je nenadoma zazdela prenaporna in je reagiral nanjo tako, da je zbolel. Drugi primer, ki ga opisuje Gstettner, je povezan s težavami, ki so jih imeli raziskovanci s sprejemanjem raziskovalcev v njihovih novih vlogah, ker so jih imeli enostavno za nekompetentne, ko so se odrekli svojim avtori-tarnim pozicijam vsevedov (prav tam, str. 176–178). Poglobljena analiza in diskusija vseh udeležencev o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj so reagirali tako, kot so, seveda lahko pripelje do konstruktivnih zakljuþkov, ki predstavljajo osnovo za nadaljevanje akcijske raziskave na Ġemelju bolj razþišþenih pozicij zaradi dodatno pridobljenih podatkov oziroma zaradi ozavešþenja spornih reakcij. Naloga akcijskega raziskovalca je izhajati iz tega, »da se ljudje, ki delujejo v raziskovalnem polju, ne le v vsakdanji praksi kompetentno vedejo, ampak da znajo pojasniti svoja dejanja na naþin, ki je za njih relevanten« (prav tam, str. 184). Akcijski raziskovalec je tisti, ki posreduje v raziskovalnem polju, in njegova intervencija se odraža v tem, da nenehno izziva udeležence k interpretaciji smisla lastnih dejanj, obenem pa sam konfrontira lastne interpretacije z dobljenimi, kar pa mu poslediþno prepreþuje odmik od realne situacije v raziskovanem polju. Pri ozavešþanju smisla lastnih dejanj se udeleženci raziskave po Gstettnerjevih izkušnjah razlikujejo od raziskovalcev. Vendar naloga akcijskega raziskovalca ni v tem, da v procesu refleksije vsiljuje ostalim udeležencem lastno interpretacijo smisla nekega dejanja, ampak mora najti naþin, da s skupnim delovanjem z raziskovanci le-te pripelje do dojemanja razlik med pojavom in bistvom, med subjektivno interpretacijo in objektivnim podatkom. Pri reševanju zgoraj opisanega problema naletimo na vprašanje komunikacije med vsemi udeleženci. Komunikacijske kompetence raziskovalca se razlikujejo od tistih, ki jih posedu-100 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 100 100 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... jejo raziskovanci in raziskovalec se kaj hitro lahko znajde v situaciji, ko je svojim sogovorni-kom nadrejen, obenem pa njegove kompetence delovanja v raziskovalnem polju niso na isti ravni kot kompetence ostalih udeležencev, ki jim je situacija v raziskovalnem polju vendarle bolje poznana in ji je njihova dejavnost bolje prilagojena. »Komunikacijski deficit«, kakor takšno nesimetriþno komunikacijo poimenuje Gstettner (prav tam, str. 189), se pojavlja v prvi vrsti na strani raziskovalcev, ki pogosto sploh ne dojamejo raziskovanþeve interpretacije smisla dejanj in njihove poskuse dialoga zatrejo, zaobidejo ali enostavno razvrednotijo. Pomanjkanje senzibilnosti v komunikaciji predstavlja za akcijsko raziskavo hudo oviro, premagovanje le-te v realni situaciji pa seveda ni preprosto. Gstettner se sicer zavzema za vzpostavitev polne simetriþne komunikacije med raziskovalci in raziskovanci, da bi tako ustvarili pogoje, v katerih bi analizirali in razreševali vse motnje in negativne reakcije ter omogoþili uspešno reflektiranje interpretacij pomena njihovih dejanj. Zgolj deklarativno zastavljeni cilji o enakopravni komunikaciji, ki bo vzpodbujala emancipacijo posameznikov in njihovo ozavešþanje, se v praksi pogosto izrodijo v svoje nasprotje. Gstettner daje o tem kar nekaj dokazov v obliki zapisanih dialogov med udeleženci raziskave, ki so dosegli ravno nasprotno od zaželenega uþinka (primera 16. in 17. ; prav tam, str. 191–194). Gstettner si je na zaþetku zastavil vprašanje, kaj lahko po podatkovni plati prinese akcijsko raziskovanje, predvsem kar zadeva novo kvaliteto odnosov med raziskovalci in raziskovanci. Odgovoril je nanj s pomoþjo navezave na dognanja psihoanalize. Poudaril je predvsem vzpostavitev takšnih odnosov, v katerih bo možna poglobljena analiza obrambnih mehanizmov, ki jih pri vseh udeležencih sprožajo njihove na novo konstituirane vloge v procesu raziskovanja. V tem vidi Gstettner dva nova vira podatkov, ki služita produciranju kvalitetnejših spoznanj. Akcijsko raziskovanje mora torej vkljuþevati kreativni nadzor nad psihiþnimi procesi, ki jih samo vzpodbuja z vzpostavljanjem stikov v raziskovalnem polju, da bi tako dosegli þim bolj nepopaþeno in objektivno predstavo o družbenih odnosih. ZAKLJUýEK Avtorji, ki smo jih obravnavali v tem poglavju, so v doloþenih pogledih bolj kritiþni do akcijskega raziskovanja od piscev v Haagovem zborniku oziroma od Moserjevega poskusa oblikovanja samostojne družboslovne paradigme. Že iz samega naslova zbornika lahko sklepamo, da se sprašujejo o tem, ali je nevarnost ‘hoje po vrvi brez mreže’ tako velika, da se konceptu akcijskega raziskovanja lahko kaj kmalu zgodi, da bo zdrsnil iz vrtoglavih višin uspešnosti, ki mu jo pripisujejo nekateri, in se znašel na realnejših tleh. Akcijsko raziskovanje še vedno predstavlja možnost za veþjo politizacijo posameznika in znanosti, za njun izstop iz anonimnosti in zaprtih prostorov univerz in inštitutov, vendar je pri obravnavanih avtorjih ta misel razbremenjena ‘revolucionarnega’ naboja in prežeta z bolj realnimi pogledi na povezanost med znanostjo in družbo oz. znanostjo in politiko. Odnosov, ki vladajo med njima, ni mogoþe enostavno odmisliti, ampak je potrebno dane družbene pogoje upoštevati in iskati alternativne poti. Da namen akcijskega raziskovanja ni zgolj v politiþni akciji, ampak ga poleg praktiþne-ga interesa vodijo tudi spoznavni cilji, je poudaril predvsem Kramer. Izpostavil je kritiko kvantitativnih metod in poudaril pomen akcijskega raziskovanja za emancipiranje 101 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 101 101 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja posameznika in odpravljanje neenakopravnih odnosov v raziskovanju. Prednost pa je dal spoznavnemu interesu pred praktiþnim. Pomembna je tudi njegova ugotovitev, da akcijski raziskovalni pristop ni uporaben za vse probleme na podroþju družboslovja. S tem je hkrati izkljuþil možnost, da bi akcijsko raziskovanje lahko predstavljalo novo paradigmo družboslovnega raziskovanja. Vprašanje o relevantnosti dobljenih podatkov s pomoþjo empiriþnih metod je privedlo Gstettnerja do ugotovitve, da kvalitativnejši pristopi v raziskovanju lahko prispevajo tudi nove podatkovne vire, ki so odvisni od komunikacijskih kompetenc udeležencev. Kritika tradicionalnih metodoloških standardov in empiriþno-analitiþnega raziskovanja nasploh sama po sebi še ne zagotavlja uspešnosti koncepta akcijskega raziskovanja. Kritika sicer pojasnjuje drugaþne poglede in naþine raziskovanja akcijskih raziskovalcev, vendar samega akcijskega raziskovanja ne more utemeljiti. Po mnenju Rammstedta (Rammstedt, 1979) akcijsko raziskovanje še vedno dolguje dokaz za to, »da so družbena podroþja, ki jih zajema, tisto znaþilno posebno v prevladujoþih družbenih odnosih« (prav tam, str. 42). Tudi akcijskemu raziskovanju bi zaradi njegovega opiranja na tradicijo kritiþne teorije lahko oþitali, da kot družbena nasprotja sprejema in prouþuje samo tisto, kar je kritiþna teorija razpoznala kot protislovja v družbi. 3.6 KLAFKIJEV POSKUS ZDRUŽITVE METODOLOŠKIH PRINCIPOV KVANTITATIVNE EMPIRIýNE ZNANOSTI IN KONCEPTA AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA V dosedanjih analizah razliþnih avtorjev smo pri veþini zasledili tezo, da se akcijsko raziskovanje uporabi empiriþno-analitiþnih metod ne more povsem izogniti, vendar morajo biti metode za potrebe akcijskih raziskav primerno modificirane, vsaj kar zadeva zagotavljanje osnovnih standardov koncepta akcijskega raziskovanja (tukaj mislimo predvsem na partnerski odnos med raziskovanci in raziskovalci, ki ne sme veljati za ‘variablo motnje’). Nekateri avtorji (npr. Moser, Klüver/Krüger) so akcijsko raziskovanje stilizirali kot alternativo klasiþni raziskovalni metodologiji in sicer v želji po iskanju boljših rešitev, ki bi prispevale k veþji povezavi teorije in prakse. Ravno na tem podroþju je tradicionalna znanost namreþ s svojim arzenalom metod in strogimi standardi zatajila. Sporazumevanje med zagovorniki kvantitativnega raziskovanja in akcijskimi raziskovalci se je zdelo na metodološki ravni skoraj nemogoþe, kajti prvi so drugim oþitali neznanstvenost, drugi prvim pa neuspešnost pri reševanju konkretnih problemov prakse. Med prvimi, ki so poskušali utemeljiti združitev kvantitativne in akcijske metodologije, je prav gotovo pedagog Klafki, ki je s svojo izjavo, da je »akcijsko raziskovanje oblika empiriþ- nega pedagoškega raziskovanja« (Klafki, 1973, str. 488) naletel na ostre kritike predvsem pri zagovornikih kritiþne teorije (npr. Radtke, 1975, glej Wellenreuther, 1976, str. 346–349). Po Klafkiju obstajajo tri temeljne znaþilnosti akcijskega raziskovanja, ki se v osnovi ne razlikujejo od postulatov, ki so jih tako ali drugaþe, s poudarki bolj na enih ali drugih toþ- kah, izpostavili tudi drugi avtorji (Klafki, 1973, str. 488): 102 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 102 102 4.12.2008 12:47:12 12:47:12 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... – Akcijsko raziskovanje se v svojem spoznavnem interesu, in s tem v postavljanju znanstvenih vprašanj, od vsega zaþetka navezuje na družbeno oz. pedagoško prakso ; s konceptom akcijskega raziskovanja je odnos med teorijo in prakso postavljen v nov položaj in sicer predvsem zato, ker je praksa, ki jo prouþujemo, od vsega zaþetka tista, ki se spreminja pod vplivom raziskovalne prakse. Akcijsko raziskovanje je torej inovacijsko raziskovanje, ki je vkljuþeno v inovacijski proces. – Akcijsko raziskovanje služi reševanju problemov. Njegova glavna naloga je, da neposredno poseže v prakso in ne šele po izvršenem raziskovalnem procesu. Odprto mora biti za sprotno delovanje v praksi in za zastavljanje raziskovalnih vprašanj med samim raziskovalnim procesom. – V akcijski raziskavi na neki stopnji zavestno in z doloþenim ciljem opustimo loþevanje med raziskovalci in praktiki v akcijskem polju, v prid þim boljšemu sodelovanju v raziskovalnem procesu. Kot smo že zapisali, Klafki zagovarja tezo, da je akcijsko raziskovanje oblika empiriþ- nega pedagoškega raziskovanja, vendar hkrati opozarja, da empiriþnega raziskovanja ne smemo razumeti kot izkljuþujoþe alternative hermenevtiþnim metodam, ampak ravno v povezavi z njimi. Vodilni princip empiriþnega raziskovanja bi po ustaljenem prepriþanju lahko formulirali takole: raziskovalci z uporabo metod in zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji raziskovanih objektov med samim procesom ne bi smeli spreminjati. Seveda je praksa empiriþnih raziskav pokazala, da se takšnim 'motnjam' ne da izogniti, zato pa jih je potrebno obravnavati kot 'moteþe spremenljivke' in jih upoštevati pri evalvaciji rezultatov (prav tam, str. 489). Ko se raziskovalci lotijo akcijske raziskave, tako da zavestno in z doloþenimi cilji pose- žejo v raziskovalno polje z namenom njegovega spreminjanja, naletijo na doloþeni toþki na navedeni metodološki postulat empiriþnega raziskovanja in ga seveda 'kršijo'. Na tej toþki zagovorniki klasiþnega empiriþnega raziskovanja ugovarjajo akcijskemu raziskovanju z argumentom: kako lahko akcijska raziskava zagotovi objektivne, tj. intersubjektivno preverljive rezultate, þe se odpoveduje principu þim strožje loþitve med subjektom in objektom raziskave? Klafkijev odgovor na to vprašanje izhaja iz stališþa, da je principialna nezdružljivost akcijskega in tradicionalnega raziskovanja, ki temelji na loþitvi subjekta in objekta, nesmiselna, kakor je narobe razumljena tudi vloga akcijskega raziskovanja kot absolutno alternativnega koncepta empiriþnemu raziskovanju. Takšno alternativno zoperstavljanje šteje Klafki za »abstraktno in neplodno, in sicer iz dveh razlogov« (prav tam, str. 490): – Upoštevanje in modifi ciranje kriterijev klasiþnega empiriþnega raziskovanja oziroma njihovo nadomešþanje z drugimi metodološkimi kriteriji je odvisno od vsakokratnih raziskovalnih vprašanj in postavljenih ciljev raziskave in od strukture prouþevanega polja. – Potrebno je pokazati in utemeljiti, kakšne so možnosti raziskovalnih postopkov in faz v konceptu akcijskega raziskovanja in kako se v metodološki izpeljavi delno ali pa sploh ne razlikujejo od klasiþnega empiriþnega raziskovanja. Izhajajoþ iz tega dobijo postopki klasiþnega empiriþnega raziskovanja v povezavi s postulati akcijskega raziskovanja nov smisel oziroma novo kvaliteto. 103 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 103 103 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Klafki tendenco po povezovanju dveh konceptov, ki se zdita za veþino predstavnikov ene ali druge raziskovalne strategije nezdružljiva, opre na svoje raziskovalne izkušnje in kljub možnim ugovorom proti akcijskemu raziskovanju vidi njegove prednosti v tem, da bo ravno ta koncept premostil razkorak med znanstvenim raziskovanjem in prakso. Na ta vidik so sicer opozarjali vsi do sedaj obravnavani avtorji, vendar so le-ti v akcijskem raziskovanju videli predvsem alternativo, ki mora preseþi prevladujoþo kvantitativno empiriþno metodologijo. Prednosti, ki jih Klafki poudari pri akcijskem razsikovalnem konceptu, so predvsem v mo- žnostih za uþenje, ki jih nudi vsem udeležencem. Projekte akcijskega raziskovanja lahko oznaþimo kot »kompleksne, odprte in reflektivne uþne procese; to nam obenem kaže, zakaj mora biti akcijsko raziskovanje za pedagogiko še bolj pomembno kot za ostale antropološke in družboslovne znanosti« (prav tam, str. 499). Raziskovanje torej Klafki razume kot uþenje, ki poteka v samem procesu spreminjanja, kajti raziskovalna dejavnost ne vpliva samo na prakso, tako da jo spreminja, ampak vkljuþuje tudi pripravljenost vseh udele- žencev, da se uþijo iz sprememb, ki jih takšno raziskovanje povzroþa. S tem misli Klafki predvsem na spreminjanje in preoblikovanje zaþetnih hipotez in raziskovalnih vprašanj, lahko celo veþkrat med celotnim projektom. Pripravljenost za spremembe, za stalno preverjanje problemske interpretacije zadeva tudi predvidene raziskovalne instrumente in na- þin ter þas njihove uporabe. Kriterij za vedno nove odloþitve so inovacijski cilji, za katere so se raziskovanci in raziskovalci sporazumeli. Spremembe, ki se odvijajo med celotnim raziskovalnim procesom, so torej vezane na spoznavni interes akcijskega raziskovanja. Zagovorniki akcijskega raziskovanja poudarjajo, da znanosti ne smemo razumeti kot vrednotno nevtralne instance, ki daje svoje rezultate na razpolago za poljubno uporabo. Družbenokritiþno usmerjeno akcijsko raziskovanje se obraþa proti tehnološkemu razumevanju znanosti in proti vsaki nekritiþni uporabi znanstvenih rezultatov in postopkov. Od znanosti se zahteva samorefleksija lastnih vrednotnih predpostavk in utemeljevanje ter upraviþenost ciljev, ki jim služi. Klafki pa opozarja na previdnost (prav tam, str. 502–504), kajti þetudi je namen akcijskega raziskovanja v njegovi družbeni angažiranosti in emancipaciji posameznika in družbenih skupin ter spreminjanju družbenega okolja, lahko zaradi nedoloþenosti in sprotnega spreminjanja raziskovalnih ciljev pride tudi do zlorab. Kot pedagog je Klafki še posebej izpostavil položaj šolskih praktikov, ki sodelujejo v akcijskih raziskavah. Le-ti ne smejo biti primarno v vlogi raziskovalnega objekta in tudi ne v vlogi zgolj »izvedbenega organa« (prav tam, str. 504) pedagoških inovacijskih ukrepov, ki bi bili naþrtovani brez njihovega sodelovanja. Položaj šolskih praktikov je definiran kot enakopraven odnos, v raziskovanje se morajo vkljuþiti kot enakopravni partnerji v procesu odloþanja in izvajanja raziskave, s tem pa jim seveda pripada doloþena mera odgovornosti za uþinkovitost in uspešnost le-te. Tudi Klafki vidi torej pomembno metodološko spremembo v primerjavi s kvantitativnim empiriþnim raziskovanjem v na novo definiranem odnosu med raziskovalci in v tem primeru šolskimi praktiki. Ta odnos na relaciji subjekt – subjekt lahko razumemo predvsem tako, da naloge raziskovalcev in praktikov ne smejo biti principialno vezane na razliþne vloge, ampak morajo raziskovalci do doloþene mere postati nosilci prakse in tako preko 104 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 104 104 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... odloþanja, naþrtovanja in spreminjanja nosijo osebno soodgovornost za prakso. Na drugi strani veljajo podobne zahteve tudi za praktike, ki, kar zadeva raziskovalna vprašanja in hipoteze ter uporabo raziskovalnih postopkov, pridobijo pravico soodloþanja in z njo tudi svoj del odgovornosti za uspešnost raziskovalnega procesa. Projekti akcijskega raziskovanja imajo po Klafkijevem mnenju predvsem ta cilj, da praktikom v inovacijskem in raziskovalnem procesu posredujejo nove kvalifikacije, nove kompetence, na podlagi katerih praktiki kvalitativno izboljšajo svoje delo in s pomoþjo pri-dobljenega znanja svoje delo podvržejo samokontroli in nadaljnjemu razvoju. V idealno izpeljani akcijski raziskavi odloþajo raziskovalci in praktiki naþeloma skupaj, na temelju »enakih metodoloških kompetenc o vseh znanstvenih vprašanjih in vseh postopkih, ki bodo uporabljeni« (prav tam, str. 505). Klafki se zaveda, da takšna idealna situacija obstaja zgolj na deklarativni ravni in da zaradi neenakosti predhodnih izkušenj in kvalifikacij ni izvedljiva v praksi. Vsekakor pa obstaja imperativ, ki ga morajo upoštevati predvsem raziskovalci, da pred praktiki v akcijskih raziskavah ne smejo obstajati nikakršne skrivno-sti in da nobeni raziskovalni postopki ne smejo biti uporabljeni proti volji praktikov. To pa za Klafkija ne pomeni, da bi morali izkljuþiti vse postopke zbiranja podatkov, ki jih pozna kvantitativna metodologija. Nasprotno, le-ti dobijo novo kvaliteto s tem, ko postanejo instrumenti samokontrole, samovodenja in samoozavešþenja praktikov in omogoþajo njihovo vedno veþjo neodvisnost (prav tam, str. 504– 505) . Kako ta cilj doseþi, nam Klafki podrobneje ne navaja in tudi ne pove, katere so tiste metode in postopki zbiranja podatkov, ki se lahko modificirajo v skladu s tem ciljem. V zvezi z zahtevo naþelne enakopravnosti med raziskovalci in praktiki se pojavi še ena zahteva, in sicer ta, da se v raziskovalni projekt nobena od skupin ne sme vkljuþiti z že iz-oblikovanim konceptom, ki ga druga stran ne bi mogla kritiþno prouþiti in šele na podlagi konstruktivne kritike sprejeti. Klafki misli tukaj seveda predvsem na kontekst nastajanja raziskovalnih hipotez. Konkretizacija hipotez in ciljev raziskav ni samo deduktivni postopek, ampak gre za to, da se partnerji v diskusiji vedno znova trudijo za doseganje do-govorov, katerim ciljem se bodo približali in s katerimi raziskovalnimi postopki jih bodo dosegli (prav tam, str. 512–513). Klafki v tem naþelu vendarle kritizira tradicionalno empiriþno metodologijo, ki na postavkah kritiþnega racionalizma pristaja na deduktivnem izvajanju raziskovalnih hipotez, in obenem podpre princip Moserjevega diskurza kot temeljne instance akcijskega raziskovanja. Vsaj del raziskovalnih vprašanj in instrumentov se razvija šele v procesu akcijskega raziskovanja in niso doloþeni vnaprej. Klafki v svojem razumevanju koncepta akcijskega raziskovanja poudarja predvsem fazo konstrukcije raziskovalnih hipotez, manj pa fazo evalvacije. Naþelo, da naj vse spremembe izhajajo iz potreb prakse, se lahko sprevrže v alibi za akcionizem, ki mu poslediþno sledi izguba vsakršne možnosti za prenos izsledkov v druge podobne situacije. Empiriþno-analitiþno raziskovanje je bilo deležno oþitkov, da z uporabo tehnik in metod zbiranja podatkov izolira posamezne spremenljivke in jih obravnava iztrgane iz celotnega raziskovalnega polja, na tak naþin pa ne zajame celote in ne pridobi celostnega pogleda o povezavah in odnosih v prouþevanem polju. Akcijski raziskovalci so zagovarjali ravno nasprotno pot in sicer zajetje celote, celosten pristop k obravnavanemu problemu z vklju-105 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 105 105 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja þitvijo vseh delujoþih faktorjev. Vendar je prav Klafki opozoril na to, da je potrebno zaradi kompleksnosti raziskovalnega polja prouþevati samo tiste segmente, ki vodijo k razrešitvi problemske situacije. Potrebna je torej redukcija spoznavnega interesa, ker v nasprotnem primeru lahko pride do nepreglednosti in zgolj površinske obravnave problema. Raziskovanje (Klafki misli predvsem na raziskave v šolstvu) je usmerjeno k spremembam. Vse, ki jih neka raziskava kakor koli zadeva (financerji raziskave, raziskovalci, praktiki, uþenci ...) priþakujejo od nje izboljšanje situacije, ki je veljala za problemsko. To priþakovanje, da raziskovanje pripomore k izboljšanju dela v šolskem polju, se uresniþuje tudi takrat, ko raziskovanje poteka v skladu s principi tradicionalne znanosti, ko gre torej za upoštevanje npr. vrednotne nevtralnosti in težnje po objektivizaciji, za uporabo empiriþnih metod in kvantitativno obdelavo podatkov. Po Klafkijevem prepriþanju obstajajo med obema poloma (med tradicionalnim in akcijskim raziskovanjem) vmesne oblike in kombinacije. Napaþna bi bila domneva, da je raziskovanje lahko uspešno, þe je uporabljen samo en tip raziskovanja. Noben od obeh ne more nadomestiti drugega, ker »imata oba na eni strani oþitne meje, na drugi pa specifiþne možnosti« (Klafki, 1983, str. 286). Fleksibilnost pri uporabi dobrih strani vsakega od raziskovalnih konceptov je gotovo odvisna tudi od metodološke fleksibilnosti znanstvenika. Raziskovalec, ki mu je prvi cilj izboljšanje problemske situacije, bo najverjetneje posegel po tistih poteh in metodah raziskovanja, ki bodo omogoþile najveþ uspeha. Klafkijevi pogledi se torej še najbolj oddaljujejo od puristiþnega razumevanja metodologije akcijskega raziskovanja in se približujejo tezi o kompatibilnosti kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov. Kombiniran model med akcijskim raziskovanjem in kvantitativno metodologijo poteka v vseh fazah raziskovalnega procesa, od postavitve raziskovalnih vprašanj in hipotez preko zbiranja podatkov in njihove analize in interpretacije. Klafki sicer ne pokaže eksplicitno, v katerih fazah gre bolj za sekvenþni in v katerih bolj za paralelni raziskovalni model (o kombiniranih modelih smo pisali v poglavju 2.3.1 in 2.3.2), vendar je to zaradi narave metodologije akcijskih raziskav pravzaprav tudi nemogoþe, ker ne gre za standardizirane metodološke postopke, ampak bolj za vodilne principe akcije in refleksije, po katerih naj bi se akcijska raziskava odvijala. 3.7 AKCIJSKO RAZISKOVANJE KOT PROCES SPREMINJANJA PRAKSE Pod geslom ‘uþitelji kot raziskovalci’ se je na angleškem govornem podroþju razvila smer akcijskega raziskovanja, ki se v nasprotju s konceptom akcijskega raziskovanja v nemško govoreþih deželah odlikuje po dosti bolj neposredni navezavi na prakso. Moser sicer opozarja, da moþna profesionalizacija in avtonomizacija prakse lahko pripelje do tega, da se ta profesionalizirana praksa preveþ izkljuþi in poskuša ustvariti neke vrste ‘paraznanost’ (Moser, 1995, str. 208), vendar zaradi oþitne pragmatiþnosti tega koncepta in njegove uspešnosti ter razširjenosti takšni ugovori ne dobijo prevelike podpore. Ta koncept akcijskega raziskovanja se navezuje na vsakdanjo prakso predvsem uþiteljev, manj pa na teoretiþne probleme, kot jih definira znanstvenik raziskovalec v okviru dolo-106 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 106 106 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... þene discipline. V tem se kaže pragmatiþni znaþaj tega koncepta, ker gre pri njem v osnovi za raziskujoþe uþenje, obenem pa zavraþa akademsko znanstvenost, kadar le-ta preveþ vsiljuje praktikom svoje koncepte, namesto da bi procese refleksije izvajala iz prakse in v skladu z njo. Od kod izvirajo razlike med akcijskim raziskovanjem na nemško govoreþem podroþju in ‘novim’ konceptom (prav tam, str. 210–211)? 1. Nemški raziskovalci so bili vse preveþ osredotoþeni na teorijo in sistematiþno mišljenje; cilji in ideje so se zanje že pred vstopom v prakso izkazali kot ‘pravilni’. V nasprotju s tem pa obstaja pri angleških raziskovalcih moþnejše ‘entelehetiþno’ zaupanje v procese, dinamiko, evolucijski razvoj in hipoteze, tudi takrat, kadar se te na koncu izkažejo za napaþne. Védenje, iz katerega izhajajo ‘novi’ akcijski raziskovalci, temelji na njihovem osebno konstruiranem védenju in manj na generaliziranem (posplošenem) védenju, ki je bilo produkt diskurzov družboslovnih znanosti. 2. Akcijsko raziskovanje na nemškem govornem podroþju je favoriziralo simetriþno komunikacijo in kooperacijo med teoretiki in praktiki. V angleški tradiciji pa je bilo v nasprotju s tem že uveljavljeno dejstvo, da se uþitelji in vzgojitelji svoji odgovornosti za vzgojno-izobraževalni proces ne morejo odreþi: »ýe hoþemo biti dosledni, so uþitelji akcijski raziskovalci in ne zunanji raziskovalci, ki z njimi sodelujejo. Etiþni kodeks mora zagotavljati, da si zunanji agenti akcijskega raziskovanja, katerega nosilci so uþitelji, ne bodo prilastili« (Altrichter in Gstettner, 1993, str. 352). 3. Ko govorimo o razlikah med obema ‘tipoma’ akcijskega raziskovanja, je potrebno upo- števati tudi kontekst izobraževalnega sistema, v katerem je vsaka od tradicij akcijskega raziskovanja nastajala. Decentralizirani sistemi, kakršne najdemo v Angliji, so po navadi bolj pluralistiþni, bolj usmerjeni na lokalne iniciative in pogajanja. ‘Radikalizem’ akcijskega raziskovanja na nemško govoreþem podroþju, ki ocenjuje institucije skoraj izkljuþ- no s stališþa interesa po radikalnih spremembah, je povezan z ustrezno administrativno kulturo, tako kot pragmatizem angleških akcijskih raziskovalcev. 4. Angleški akcijski raziskovalci kažejo veþje zaupanje v sposobnosti uþiteljev za samostojno delovanje in konstruktiven razvoj. Tako so v Nemþiji in Avstriji uþitelji državni uslužbenci, ki so dokaj tesno vkljuþeni v birokratski sistem, brez veþjih možnosti za lastne iniciative in nadaljnji razvoj. Nemško govoreþi akcijski raziskovalci so povrhu tega na uþitelje gledali kot na »dvomljive tovariše« (prav tam, str. 353), katerih vsakdanje védenje je bilo prežeto z napaþno zavestjo o razmerjih, ki vladajo v družbi. Bolj sprošþen odnos med teoretiki in praktiki v raziskovanju uþiteljev je v nasprotju z akcijskim raziskovanjem na nemškem govornem podroþju prinesel bistven napredek. Ta koncept je bil bolj uspešen pri tem, da je uþitelje uveljavil in jih postavil v središþe kot samozavestne raziskovalce lastne prakse. Postali so nadzorniki »nad zaþetkom, vodenjem in zakljuþkom raziskovalnega procesa« in bili tako primorani »nositi tudi posledice svojih odloþitev« (Altrichter in Posch, 1990, str. 270). To ‘novo’ akcijsko raziskovanje nas postavlja pred vrsto dilem. Prva je vsekakor ta, da je akcijsko raziskovanje že vseskozi izpostavljeno kritikam, þeš da je ‘neznanstveno’, ker ne 107 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 107 107 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja upošteva tradicionalnih metodoloških standardov. Zagovorniki koncepta akcijskega raziskovanja na nemškem govornem podroþju so ga poskušali utemeljiti na postulatih kritiþne teorije in ga etablirati kot alternativno paradigmo družboslovnega raziskovanja, s tem ko so težili k oblikovanju alternativnih standardov in kriterijev za znanstveno raziskovanje. ‘Novi’ akcijski raziskovalci pripisujejo teoriji drugotni pomen in postavljajo v ospredje predvsem pragmatiþnost, s þemer se še bolj izpostavljajo kritiki, da je takšen raziskovalni pristop neznanstven. Moser ugotavlja, da si akcijsko raziskovanje lahko zagotovi mesto v okviru znanstvenega raziskovanja samo v primeru, þe mu bo uspela tudi metodološka utemeljitev predvsem kar zadeva uporabo in upoštevanje standardov kvalitativnih metod. V nasprotnem primeru si bo težko priborilo znanstveno reputacijo v znanstveneni skupnosti in bo ostajalo na obro-bju kot nekakšna paraznanost (prav tam, str. 213). Kakorkoli že razumemo Moserjevo kritiko ‘novega’ akcijsko raziskovalnega koncepta (njegove poskuse tvorjenja nove paradigme družboslovnih znanosti smo obravnavali v poglavju 3. 3), moramo vsekakor poudariti naslednje: akcijsko raziskovanje, kakor so ga njegovi utemeljitelji prvotno oblikovali, je doživelo veliko kritike ne samo s strani empirikov, ampak tudi iz lastnih vrst, kajti kljub velikim priþakovanjem, ki so jih gojili njegovi zagovorniki, se v praksi ni vselej izkazalo za zelo uspešno (veþ o tem v: Merz, 1985). V nasprotju s tem pa je ‘novi’ koncept, ki ga zagovarjajo znanstveniki z angleške-ga govornega podroþja, doživel velik razmah in ga predvsem praktiki imajo za tisti na- þin raziskovanja, ki je njihovim potrebam najbližji (primerjaj McNiff/Lomax/Whitehead, 1996, Atweh/Kemmis/Weeks, 1998). Vendar kljub omenjenim razlikam med obema konceptoma akcijskega raziskovanja ne mislimo, da ‘novi’ koncept predstavlja nekakšnega ukroþenega ‘enfant terrible’, ki je pristal na to, da se s pomembnimi vprašanji še vedno ukvarja akademska znanost, akcijski raziskovalci pa se ukvarjajo s svojimi ‘malimi’ problemi v svoji vsakodnevni praksi in delovanju. ‘Novi’ akcijski raziskovalci, ki delujejo na podroþju vzgoje in izobraževanja, so sicer res opustili nekatere predvsem ideološko obar-vane teme kot je revolucionarno spreminjanje družbenih razmerij (kar sreþamo pri nekaterih nemško govoreþih avtorjih), vendar to še ne pomeni, da so akcijskemu raziskovanju odvzeli tisto kritiþno ost, ki je naperjena proti obravnavanju posameznika (na podroþju vzgoje in izobraževanja gre pri tem predvsem za uþitelje in tudi uþence) kot zgolj þlena v sistemu in izvrševalca nalog, ki so mu postavljene ‘od zgoraj’ brez možnosti vpliva na njihovo oblikovanje. Z vprašanji, kot so emancipacija uþitelja kot subjekta v raziskovalnem procesu, s poudarjanjem njegovega profesionalnega razvoja in avtonomnosti delovanja v vse bolj tehnokratsko nadzorovanem izobraževalnem sistemu, akcijsko raziskovanje še vedno odpira probleme, ki postajajo v þasu globalizacije, ki ji tako ali drugaþe podlega tudi izobraževanje, še kako pereþi. 3.7.1 PARTICIPATIVNO AKCIJSKO RAZISKOVANJE IN POVEZANOST S PRAKSO Participativno akcijsko raziskovanje je pojem, ki so ga utemeljili predvsem zagovorniki nove smeri v akcijskem raziskovanju. V þem je njegova posebnost? Kemmis in Wilkin- 108 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 108 108 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... sonova povzemata Fals Bordovo definicijo, ki pravi, da je participativno akcijsko raziskovanje namenjeno ljudem, ki raziskujejo stvarnost z namenom, da bi jo spremenili, in dodajata, da bi obenem lahko to trditev postavili tudi tako: participativno akcijsko raziskovanje je namenjeno kot pomoþ ljudem, ki spreminjajo stvarnost z namenom, da jo prouþujejo. Participativno akcijsko raziskovanje uporabljajo torej kot raziskovalni pristop tisti, ki prouþujejo in spreminjajo nekatere družbene in vzgojno-izobraževalne razmere ter odnose v svojem okolju. Uporabljamo ga lahko kot sredstvo za profesionalni razvoj, razvoj kurikuluma ali reševanje problemov v mnogih delovnih situacijah (Kemmis/Wilkinson, 1998, str. 21). Iz te osnovne definicije lahko razberemo to, kar smo pri veþini zagovornikov akcijskega raziskovalnega koncepta že sreþali: moþno povezanost s prakso in predvsem reševanje problemov, ki zadevajo delovanje v praksi. Res je, da participativno akcijsko raziskovanje, kot ga pojmujeta Kemmis in Wilkinsonova, prvenstveno ne vsebuje težnje po družbenih spremembah, katerih nosilci bi naj bili þlani deklasiranih socialnih skupin, ki bi s samorefleksijo ozavestili svoj položaj in družbeno vlogo, kar bi vodilo do globljih premikov v družbenih odnosih. V definiciji, ki jo podajata omenjena avtorja, je naloga akcijskega raziskovanja v reševanju konkretnih, lokalnih problemov, ki zadevajo praktike v njihovem neposrednem delovnem okolju, vendar pri tem ne izpušþata vprašanj, kot so emancipacija posameznika in avtonomnost njegovega delovanja z globljim razumevanjem in ozavešþanjem o obstojeþih družbenih razmerjih. Participativno akcijsko raziskovanje je torej socialni in uþni proces, ki ga izvajajo skupine ljudi, združene z namenom, da spremenijo prakso, v kateri interaktivno sodelujejo. Gre za spreminjanje »socialnega okolja – okolja, v katerem živimo v dobrem in slabem s posledicami dejanj drug drugega« (prav tam, str. 23). Po mnenju Kemmisa in Wilkinsonove vsebuje shema participativnega akcijskega raziskovanja šest kljuþnih znaþilnosti, ki nam služijo za primerjavo z osnovnimi postulati akcijskega raziskovanja, kot so jih navajali prej obravnavani avtorji (prav tam, str. 23–24): 1. Participativno akcijsko raziskovanje je družben proces, ki namerno raziskuje odnose med posameznikom in družbo. Pri tem je potrebno upoštevati, da sta procesa individu-alizacije in socializacije v tesni medsebojni povezavi in prežemata vsa individualna in družbena razmerja. Akcijsko raziskovanje je proces, ki sledi potrebam ljudi, ki hoþejo razumeti, kakšna je njihova individualna vloga v družbi in kakšni so njihovi odnosi z ostalimi þlani skupnosti. 2. Akcijsko raziskovanje je participativno, ker angažira ljudi v preizkušanju njihovega vé- denja (razumevanja, vešþin, vrednot) in interpretativnih kategorij (gre za naþine, na katere ljudje interpretirajo sami sebe in svoja dejanja v družbenem in materialnem svetu). To je proces, v katerem vsak posameznik poskuša biti dejaven v skupini na naþin, ki oblikuje njegov obþutek za identiteto in uþinkovitost, obenem pa kritiþno reflektira, kako njegovo sedanje védenje oblikuje in ovira njegovo delovanje. Participativno je to raziskovanje tudi v tem smislu, da praktiki lahko samo sami izvajajo akcijsko raziskavo – individualno ali kolektivno – in jih pri tem nihþe drug ne more nadomestiti. 109 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 109 109 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja 3. Akcijsko raziskovanje je praktiþno (uporabno) in zasnovano na sodelovanju. Spodbuja ljudi k prouþevanju dejanj, ki jih povezujejo z drugimi v socialni interakciji. Gre za proces, v katerem ljudje prouþujejo svoja dejanja komunikacije, produkcije in družbene organizacije in poskušajo najti naþine, kako bi izboljšali odnose s spreminjanjem dejanj, ki jih konstituirajo – da bi reducirali obseg predvsem tistih dejanj in njihovih posledic, ki jih sodelujoþi obþutijo kot iracionalne, neproduktivne, nepraviþne in nezadovoljive. Akcijski raziskovalci si prizadevajo za skupno delovanje, kar zadeva prouþevanje lastnih socialnih interakcij, na osnovi rekonstrukcije dejanj. Gre torej za raziskovanje, katerega temelj je sodelovanje vseh udeležencev. 4. Akcijsko raziskovanje je emancipatorno, ker pomaga ljudem, da se ozavestijo in osvo-bodijo pritiskov iracionalnih, neproduktivnih, nepraviþnih in nezadovoljivih družbenih struktur, ki omejujejo njihov samorazvoj. Opraviti imamo s procesom, v katerem ljudje raziskujejo poti in naþine, kako bi presegli obstojeþa razmerja, þe za to seveda obstajajo možnosti, oziroma kako bi najbolje delovali v obstojeþih razmerah, tako da bi minimalizi-rali iracionalnost, neproduktivnost, nepraviþnost in nezadovljstvo. 5. Akcijsko raziskovanje je kritiþno, ker navaja ljudi k osvobajanju izpod pritiskov druž- benih medijev, ki vplivajo na njihov jezik, njihov naþin delovanja in družbena razmerja moþi (v katerih doživljajo pripadnost in razliþnost, vkljuþenost in izkljuþenost – odnose, pri katerih so v interakciji z drugimi). Akcijsko raziskovanje je proces, v katerem ljudje namerno naþrtujejo spodbijanje in rekonstrukcijo iracionalnih, neproduktivnih, nepraviþ- nih in nezadovoljivih naþinov interpretacije njihovega sveta (jezika), naþinov delovanja in odnosov z drugimi. 6. Akcijsko raziskovanje je rekurzivno (refleksivno, dialektiþno). Ljudi usmerja k spremembam njihove prakse s spiralnimi ciklusi kritike in samokritike dejanj in refleksije, kar jim pomaga spoznavati njihovo vsakdanjo prakso, jo bolje razumeti, pridobivati nova védenja o družbenih strukturah, ki vladajo znotraj te prakse in družbenih medijih, v katerih se ta praksa izraža in realizira. Gre za proces uþenja in spoznavanja z delovanjem in za proces uþenja z drugimi s spreminjanjem naþinov interakcije. Vidimo, da se osnovna shema akcijskega raziskovanja, kakor ga pojmujeta Kemmis in Wilkinsonova, v temeljih navezuje na Lewinov model akcijske raziskave. Vsebuje vse bistvene elemente; cikliþnost korakov v spirali, katerih vsak je sestavljen iz naþrtovanja, akcije in evalvacije. Poudarek je na sodelovanju vseh udeležencev raziskave, ki v procesu raziskovanja pridobivajo tudi nova védenja. Povedali smo že, da se zagovorniki t. i. ‘novega’ koncepta akcijskega raziskovanja ne opirajo tako konkretno in v takem obsegu na kritiþno teorijo družbe, kot je to primer pri nemško govoreþih avtorjih. Toda v nekaterih postulatih se ji vendarle ne odreþejo. Poudarjanje emancipacije posameznika in njegovo ozavešþanje, kar zadeva zapletenost družbenih razmerij moþi, vsekakor sodita zraven. Res pa je, da Kemmis in Wilkinsonova ne poudarjata pri tem vloge znanosti kot nosilca globalnih družbenih sprememb, ampak se eksplicitno ravnata po naþelu spreminjanja neposrednega okolja, v katerem posameznik deluje in sodeluje z ostalimi þlani skupnosti. Pravita, da »akcijsko raziskovanje zadeva aktualno, ne pa abstraktne prakse. Vkljuþuje uþenje o realni, materialni, konkretni, partikularni praksi doloþenih ljudi na doloþenih mestih« (prav 110 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 110 110 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... tam, str. 24). Na pomenu pridobi tudi vprašanje interakcije v skupini, predvsem postane pomembno rekonstruiranje in analiziranje odnosov med udeleženci raziskave, ki poskuša-jo v procesu samorefleksije locirati nevralgiþne toþke v odnosih in jih v skladu s tem tudi izboljšati. Pri akcijskem raziskovanju ljudje pridejo do boljšega razumevanja svoje druž- bene in vzgojne prakse, do poznavanja doloþenih družbenih in zgodovinskih okolišþin, v katerih se je ta praksa ustvarjala in razvijala, obenem pa si prizadevajo za preseganje obstojeþih iracionalnih, neproduktivnih, nepraviþnih in nezadovoljivih razmerij v družbi. Obravnavana avtorja sta opozorila tudi na razliþnost pojmovanj termina ‘praksa’. Pojem izhaja iz razliþnih raziskovalnih tradicij, od katerih se vsaka osredotoþi na razliþne aspek-te prakse pri njenem prouþevanju. Kot izhodišþe vzameta avtorja dva nasprotjoþa si pogleda na prakso (prav tam, str. 28–34): prvi pristop vidi þlovekovo in družbeno življenje predvsem v ‘individualistiþnem’ smislu, drugi bolj v smislu družbene sfere, þemur se pri-družujeta še razlikovanje med tistimi naziranji, ki razumejo probleme, pojme in metode pretežno v ‘objektivnem’ smislu (iz ‘zunanje’ perspektive), in tistimi, ki pri tem upoštevajo bolj ‘subjektivno’ (‘notranjo’) perspektivo. Avtorja poudarjata predvsem napaþnost takšnih dihotomij in zagovarjata tezo, da se je moþ izogniti parcialnosti vsake posamezne, tako da si predoþimo obe strani, vendar ne kot opoziciji, od katerih je le ena lahko pravilna, ampak kot dialektiþno sorodni – kot vzajemno konstitutivna vidika, ki sta oba potrebna za doseganje bolj obsežnega in izþrpnejšega pogleda na prakso. Povezavo obeh dihotomij, se pravi individualno – družbeno in subjektivno – objektivno, je potrebno razumeti dialektiþno, kot medsebojno nasprotujoþa si, pogosto povsem kontradiktorna, vendar vzajemno nujna aspekta posameznikove, družbene in zgodovinske realnosti. Glede na to je potrebno razumeti, da prakso oblikujejo posamezniki, ki tvorijo mrežo socialnih interakcij, obenem pa je praksa tisti podij, ki vsebuje tako objektivni kot subjektivni vidik, oba pa sta potrebna za razumevanje, kako se praksa v resnici sploh odvija in kako je družbeno in zgodovinsko pogojena. Takšno razumevanje je predpogoj za vse spremembne, ki bi jih ljudje v prakso želeli vnesti z lastnim delovanjem v praksi in spreminjanjem pogojev za to delovanje. Raziskovanje prakse je proces, ki temelji na povezavah med objektivnim in subjektivnim, individualnim in družbenim, preteklim in sedanjim. Izkljuþiti eno od teh perspektiv pomeni hkrati odpovedati se doloþenemu delu celote. Naloga koncepta akcijskega raziskovanja je potemtakem upoštevanje vseh možnih prouþevanj vsakdanje prakse, od katerih je vsako znanstveno legitimno. Ob tem seveda pristanemo pri vprašanju kvantitativnega raziskovalnega pristopa. Avtorja ga absolutno ne izloþata iz akcijskega raziskovanja in mu pripisujeta precejšnjo relevantnost. Vendar vsi podatki, zbrani in obdelani s kvantitativnimi metodami, ne morejo biti temeljni za akcijsko raziskovanje, ampak se morajo povezovati s kvalitativnimi naþini zbiranja podatkov, ki vsebujejo tudi subjektivne elemente, kajti »praksa ne more biti razumljena brez upoštevanja pogledov udeležencev«. Seveda tudi zagovorniki kvantitativnega pristopa s pomoþjo razliþnih instrumentov merijo poglede in stališþa posameznikov, vendar je po mnenju avtorjev njihov pristop zaradi težnje po objektivizaciji udeležencev in po tem, da merijo samo tisto, kar želijo, in ne upoštevajo želja udeležencev po izražanju lastnih videnj, preveþ enostranski (prav tam, str. 33). 111 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 111 111 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Kemmis in Wilkinsonova sodita torej med tiste zagovornike akcijskega raziskovanja, ki se zavzemajo za kombinacijo razliþnih raziskovalnih pristopov in v akcijskem raziskovanju ne vidita zgolj opozicije kvantitativni metodologiji, ampak posamezne tehnike in metode zbiranja podatkov enakovredno vkljuþujeta v metodologijo akcijskih raziskav, seveda pa jo dopolnjujeta s kvalitativnimi pristopi. Pri tem pa ne pozabita poudariti, da bi tudi uporaba samo kvalitativnih metod lahko vodila do enostranskega pogleda na realnost prakse. Vpra- šanje raziskovalnih metod je seveda pomembno, vendar tisto, kar akcijsko raziskovanje utemeljuje kot ‘raziskovanje’, ni mašinerija raziskovalnih tehnik, ampak stalno prizadevanje za uravnotežen odnos med družbeno in vzgojno teorijo in prakso. Od tega, kako razumemo teorijo in prakso ter njun odnos, je odvisna izbira metod in tehnik raziskovanja. 3.7.2 IZZIV DRUŽBENIH SPREMEMB Na zaþetku smo povedali, da se je ‘novi’ koncept akcijskega raziskovanja razvijal predvsem na vzgojno-izobraževalnem podroþju. Gre za vprašanje spreminjanja vzgojno-izobraževalnih procesov predvsem s pomoþjo udeležencev: uþiteljev in uþencev. Dejavnosti, kot so npr. uþenje in pouþevanje, razvoj kurikuluma in njegova evalvacija, so postale integrativni vidiki akcijskega raziskovanja. J. Elliott je poskus, da bi razliþne dejavnosti obravnavali kot povsem razliþne segmente delovanj, oznaþil kot znaþilnost narašþajoþega tehnokratskega sistema nadzora in kontrole s strani oblasti. Akcijsko raziskovanje ni le odziv ali obrambni odgovor na tehnokratsko nadzorovano spreminjanje, ampak predstavlja tudi obliko ustvarjalnega upora, saj prej spreminja kot ohranja stare strokovne prijeme uþiteljske kulture in ‘obrti’ (Elliot, 1991, str. 49). Prouþevanje prakse, poseganje vanjo in njeno spreminjanje z željo po izboljšanju, so temeljne postavke akcijskega raziskovanja. Vendar je težnja po spremembah pri Elliottu bolj kot npr. pri Kemmisu in Wilkinsonovi pogojena s konceptom širših družbenih sprememb in družbenega razvoja. Družbene spremembe danes niso veþ samo epizoda med obdobji socialne stabilnosti. Mo-derne družbe so odprte za kontinuirane spremembe, ki jih je težko znanstveno predvidevati in družbeno nadzorovati. So dinamiþne in ne statiþne, kompleksne in ne enostavne entitete. Napredne družbe so po Elliottovem mnenju »družbe rizika«. Družbene spremembe imajo nejasne posledice za posameznika, ker mu na eni strani odpirajo nove možnosti, na drugi pa se poveþuje rizik pri iskanju le-teh. V takšnih okolišþinah mora biti odgovornost za ustvarjanje pogojev obstoja v družbi prenesena na ljudi od ‘spodaj’. Odloþitve o tem, kaj je dobro za ljudi, ne smejo biti prepušþene vladam ali kakršnim koli drugim oblikam družbenih institucij (pri tem niso izvzete niti tiste, ki izhajajo iz avtoritete znanstvenega védenja) (Elliott, 1998a, str. xii). Povezano z akcijskim raziskovanjem to pomeni, da se le-to odvija skoraj izkljuþno na podlagi iniciativ ljudi, ki delujejo v konkretni družbeni situaciji. Pobude torej ne prihajajo zgolj z univerz, znanstvenih inštitutov ali drugih raziskovalnih institucij, ampak so predvsem odraz zahtev konkretnih družbenih skupin in posameznikov po spremembah njihove neposredne prakse. Spoznavni interes znanosti je na neki naþin potisnjen v ozadje, v ospredje pa stopajo potrebe ljudi, ki za probleme v okolju, v katerem delujejo, išþejo ustrezne rešitve. 112 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 112 112 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... Z vidika širših družbenih sprememb Elliott aplicira svoja razmišljanja na ožje podroþje, in sicer na podroþje vzgoje in izobraževanja, šolske politike in sprememb v šolstvu na splošno. Izobraževanje se lahko sreþa z izzivom družbenih sprememb le, þe poleg ostalih nalog, ki jih ima, usposobi uþence za prevzemanje odgovornosti pri ustvarjanju ekonomskih in družbenih pogojev lastnega obstoja. Primerne so torej takšne oblike izobraževalnih programov, ki uþence usposabljajo za poglobljeno in razširjeno razumevanje njihovih problemov v vsakdanjem življenju in družbi in jim omogoþajo, da te probleme na razumen naþin rešujejo. Z namenom, da bi preverili, ali takšen kurikulum konstantno ustreza vedno novim izzivom, ga morajo uþitelji kontinuirano preverjati, obnavljati in razvijati kot del splošnega razvoja samega pedagoškega procesa (prav tam, str. xii–xiii). Situacija, v kateri so uþitelji postavljeni v vlogo tistih, ki nenehno spremljajo razvoj kurikuluma in njegovo ustreznost, je predpogoj za izpeljavo akcijskih raziskav. Neprestan razvoj na podroþju izobraževanja uþitelje spodbuja k iskanju novih, boljših rešitev, kar pa obenem omogoþa njihov lastni profesionalni razvoj. Elliott je prepriþan, da »ideja o ‘uþiteljih kot akcijskih raziskovalcih’ izvira iz koncepta kurikuluma kot inovativnega pedagoškega eksperimenta pri ustvarjanju kulturnih virov družbene enakosti, dostopne za vse uþence« (prav tam, str. xiii). Uþitelj je torej tisti, ki spreminja strukturo lastne prakse, saj sam sistem ne more uspešno izvajati sprememb brez uþitelja in njegovega sodelovanja. Naþelo, da brez angažiranja uþiteljev nobene spremembe izobraževalnega sistema v praksi ne morejo zaživeti, je sicer znano. (Pri nas je o tem pisal že Schmidt, ko je opozarjal na nujnost vkljuþevanja in pridobivanja uþiteljev za spremembe v šolstvu, ki jih uvajamo na podlagi raziskovalnih rezultatov; glej veþ o tem v: Schmidt, 1956.) Vendar pa v primeru, ko izvajalci raziskave, ki pri uvajanju novosti v izobraževanje prisegajo na naþela kvantitativne metodologije, ne upoštevajo uþitelja kot nosilca raziskovanja, torej kot subjekta, ki pravzaprav vodi proces spreminjanja, ampak ostaja v vlogi raziskovanca, ki ga je potrebno þimbolj uspešno prepriþati v nujnost sprememb, ne dosežejo tega, da bi uþitelji konkreti-zirali lastna dognanja in preizkusili rezultate svojega raziskovanja. Sistemske spremembe ne vodijo nujno tudi v strukturne spremembe, vsaj kar zadeva vzorce vrednot in stališþ. Ravno uþitelji pa so nosilci strukturnih sprememb v izobraževanju. Akcijsko raziskovanje na podroþju izobraževanja si je kot temeljno nalogo zadalo izbolj- šanje kvalitete pouþevanja v šolah, pri þemer se je osredotoþilo na razredne situacije in dogodke. »Cilj akcijskega raziskovanja je v iskanju naþina, kako proces pouþevanja uresniþiti na naþin, ki vanj vkljuþuje ideale naše družbe (demokracija, svoboda, strpnost, praviþnost)« (Elliott, 1998c, str. 42). Napredek prakse je sestavljen iz uresniþevanja tistih vrednot, ki doloþajo njene cilje. Ti se ne kažejo zgolj v dosežkih neke prakse, temveþ tudi kot njene lastne notranje kvalitete. Izobraževalne prakse ne sestavljata zgolj uþenje in po-uþevanje, ne gre torej le za rezultate vzgoje in izobraževanja, ampak tudi za tisto, kar se kaže zunaj prakse kot doloþena kvaliteta, ki to prakso konstituira kot izobraževalni proces. Koncept izobraževanja presega razloþevanje med procesom in njegovim rezultatom. Napredek prakse vkljuþuje prepletanje lastnosti obojega – rezultatov in procesa, kajti loþeno razmišljanje o enem in drugem je nujno pomanjkljivo. Prakso uþenja in pouþevanja je treba ocenjevati in prouþevati tudi po merilih njenih notranjih kvalitet in ne zgolj zunanjih rezultatov. Kadar jo poskušamo izboljševati, morata biti oba, tako rezultat kot proces, premišljeno prepletena (Elliott, 1991, str. 49–50). 113 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 113 113 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Na splošno je prevladovalo mnenje, da so uþitelji tisti, ki imajo moþ, da temeljito spreminjajo svojo prakso. Pri tem Elliott opozori na predpostavko normativnih funkcionalistov (Elliott, 1998a, str. 179–182), da je individualna praksa uþiteljev oblikovana pod vplivom znaþilnosti šolskih struktur, ki so del širšega družbenega sistema. Te strukture in sistemi pa omejujejo možnosti uþitelja za spreminjanje okolišþin in pogojev dela v razredu. Spremembe v konkretni praksi posameznega uþitelja so tako odvisne od predhodnih sprememb v celotnem sistemu in uþitelj nanje nima nobenega vpliva. Sistem ima torej moþ za oblikovanje aktivnosti svojih þlanov. Ideje za spremembe bi v takem sistemu prihajale ‘od zgoraj’, kar pa je praktiþno v popolnem nasprotju s konceptom akcijskega raziskovanja. Raziskovanje na podroþju izobraževanja Elliott ocenjuje in prognozira z vidika globalnih družbenih sprememb. Predavanje, ki ga je imel na letni konferenci Evropskega združenja za pedagoško raziskovanje, je imelo zgovoren naslov: ‘Živeti z negotovostjo in protislov-ji: izziv za pedagoško raziskovanje in njegova umestitev v 21. stoletju’ (Elliott, 1998b), v katerem je izpostavil pomen in vlogo »kritiþnega akcijskega raziskovalca« (prav tam, str. 19). V pogojih globalizacije in vzpostavljanja ‘novega svetovnega reda’ se naj oblikuje nova identiteta družboslovnega raziskovalca, katerega naloga je, da prouþuje in interpretira stvarnost na naþin, ki vodi do boljšega razumevanja mehanizmov sprememb v družbi, in vzpodbuja tista dejanja, ki bodo pomagala prebroditi »tragiþne posledice« globalnega kapitalizma. Iz takšnega vzpostavljanja nove identitete izhaja tudi naloga raziskovanja na podroþju izobraževanja, ki naj oblikuje takšno védenjsko bazo, da bo izobraževanju omogoþila umestitev v novi politiþni in družbeni red, ki temelji na principih demokracije in praviþnosti, obenem pa je osvobojen ekonomskih pritiskov. Izobraževanje je danes ujeto med dve funkciji, ki sta si nasprotujoþi: na eni strani naj bi s produkcijo kadrov podpiralo moþ kapitala, na drugi naj bi bil ravno šolski sistem nosilec promocije enakosti in praviþnosti. Gre torej za dve nasprotujoþi si tendenci in Elliott vsekakor sodi med zagovornike tistih, ki predvsem v drugi funkciji vidijo smisel in pomen izobraževanja. Zato je ena od pomembnejših nalog akcijskega raziskovalca ta, da umesti svoj položaj v vzgojnoizobraževalni mreži uþiteljev, šolske politike ipd., da ustvari pogoje za oblikovanje takšnega šolskega sistema, ki bo temeljil na principih demokracije in praviþnosti. Takšen pristop zahteva rekonceptualizacijo odnosov med uþitelji in uþenci ter védenjem kot veznim þlenom. Akcijsko raziskovanje je s svojo metodologijo pripomoglo k uspešne-mu uvajanju sprememb pogojev pedagoškega procesa, ker združuje uþitelje in uþence, ki delijo svoje izkušnje in spoznanja o problematiþnih vidikih razredne in šolske prakse. Demokratizacijo odnosov v akcijskem raziskovalnem pristopu pogojuje vloga t. i. ‘insiderjev’, ki jo akcijska raziskovalna metodologija poudarja v nasprotju z vlogo ‘outsiderjev’. Sodelovanje zunanjih raziskovalcev z uþitelji v projektih akcijskih raziskav temelji na partnerskih odnosih, ki poslediþno omogoþajo razvoj uþiteljevega profesionalnega delovanja, ker se profesionalno izobraževanje odvija hkrati z raziskovanjem in spreminjanjem prakse. Elliott v konceptu akcijskega raziskovanja poudarja predvsem profesionalni razvoj uþitelja raziskovalca in njegovo enakopravno sodelovanje kot razmišljujoþega subjekta. Inova-114 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 114 114 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... cije v praksi se lahko izvajajo le s podporo praktikov, in ne brez njih ali proti njim. Elliott je torej le še bolj izrazito poudaril že Lewinovo vodilno idejo, da mora biti v akcijsko raziskavo vkljuþena tudi komponenta samorazvoja in samorefleksije, kar je kljuþno ne zgolj za uvajanje sprememb, ampak tudi za njihovo dolgoroþno ohranjanje. Metodologija, ki vodi k uresniþitvi ciljev akcijskega raziskovanja (mednje torej v prvi vrsti sodi izboljšanje prouþevane prakse, nadaljnji razvoj prakse pedagoškega raziskovanja, razvijanje raziskovalnih kompetenc uþitelja …), po Elliottovem prepriþanju ne more biti paradigmatsko loþena od drugih oblik raziskovanja predvsem kar zadeva ekskluzivno uporabo zgolj kvalitativnih metod zbiranja podatkov kot nasprotje kvantitativnim metodam. Kajti þe kvantitativne metode služijo namenom in ciljem raziskave, jih je nesmiselno zavraþati. To, po þemer se akcijsko raziskovanje razlikuje od ostalih oblik pedagoškega raziskovanja, je v njegovi težnji po ustvarjanju sprememb in v metodoloških principih (in ne v metodah), ki jih takšne težnje implicirajo. Glavne znaþilnosti akcijskega raziskovanja, kot jih je izpostavil Elliott, imajo svoje korenine že v Lewinovem modelu. Bistvo ostaja v spreminjanju okolišþin, znotraj katerih posameznik deluje; njegova naloga je, da probleme prepozna, jih analizira in ustrezno rešuje. Proces, ki povezuje refleksijo in akcijo, je pravzaprav proces uþenja – je proces profesionalnega razvoja. Pod pojmom realizacija pedagoškega ideala razume Elliott tako realizacijo konkretne pedagoške prakse uþitelja kot tudi približevanje idealu obþih vrednot, kot so demokracija, enakost možnosti in praviþnost v šolskem sistemu. Na tej toþki gotovo lahko najdemo izhodišþa v kritiþni družbeni teoriji, kar nam dokazuje tudi Elliot-tovo poudarjanje emancipacije posameznika, njegovo ozavešþanje in kritika obstojeþih družbenih razmer, predvsem kar zadeva poveþan vpliv tehnološkega aparata v izobraževanju in poudarek na storilnostnih nalogah šole. Vsekakor pa Elliott akcijskega raziskovanja ne vidi kot nove, alternativne raziskovalne paradigme, ampak se pragmatiþno zavzema za uporabo tudi kvantitativnih metod v raziskovanju, þe so le-te za raziskavo koristne. 3.7.3 AKCIJSKO RAZISKOVANJE KOT INOVATIVEN IN KREATIVEN PRISTOP K PRAKSI Leta 1996 je izšla knjiga skupine avtorjev (McNiff/ Lomax/Whitehead, 1996), ki so že uvodoma priznali, da so odlašali s pisanjem te knjige iz enega samega razloga: po njihovem mnenju nihþe ne more povedati drugemu, kako naj opravi akcijsko raziskovanje (prav tam, str. 1). S tem so napovedali temeljno misel knjige, in sicer to, da v akcijskem raziskovanju ni predpisanih standardov, ni predpisanih poti, kako ga izvajati. Zato ostaja kljuþni temelj inovativnost in kreativnost akcijskega raziskovalca, ki bo v konkretni situaciji deloval okolišþinam in pogojem primerno. Ob tem se nam seveda postavlja vprašanje kriterijev. Kdo ali kaj je torej tisto, kar bo vendarle postavljeno kot merilo, da neko delovanje lahko upraviþeno štejemo za raziskovanje, ki prinese doloþene rezultate in so le-ti znanstveno merodajni? Vodilni princip pri pisanju je bil po besedah samih avtorjev »potreba, da bi delili svoje izkušnje iz dobre prakse in tudi vrednote ‘dobrega’, ki motivirajo ljudi, da poskušajo izboljšati svojo prakso« (prav tam, str. 2). Namen avtorjev je pokazati, kako oni izvajajo 115 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 115 115 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja akcijske raziskave, obenem pa pozivajo, da naj tisti, ki se jim zdi njihovo delo primerno in relevantno za prenos izkušenj avtorjev v njihove situacije, uporabijo opisane modele v svojih raziskavah. Najpomembnejše sporoþilo, ki iz tega izhaja, je, da avtorji »ne dajejo dokonþnih odgovorov« (prav tam, str. 2). Njihovo znanje o akcijskem raziskovanju je ne-popolno in se nenehno rekonstruira in dopolnjuje tudi in predvsem z inkorporacijo idej in izkušenj vseh, ki se ukvarjajo z akcijskim raziskovanjem. To je, po prepriþanju avtorjev, »njihova izkušnja dialoške skupnosti« (prav tam, str. 2). Komunikaciji se torej še vedno pripisuje ena bistvenih vlog v akcijskih raziskavah, vendar ni veþ strogo zavezana standardom ‘skiciranega diskurza’, ki ga je kot glavno instanco raziskovanja predvidel Moser in ki vsebuje vrsto sicer dokaj deklarativnih postopkov in ciljev, po katerih naj se komunikacijski proces odvija in h katerim naj teži. Kar zadeva vprašanje umestitve akcijskega raziskovanja, vidijo avtorji to vrsto raziskovanja kot eno od mnogih. Razvrstijo ga celo kot eno od oblik praktiþnega raziskovanja (prav tam, str. 7). Ideja, da je akcijsko raziskovanje alternativna pot ali celo samostojna paradigma, popolnoma nasprotna tradicionalnemu raziskovanju in njegovi metodologiji, je v krogu zagovornikov ‘novega’ akcijskega raziskovanja, kot je videti, popolnoma zamrla. Teoretiþna utemeljitev akcijskega raziskovanja se je umaknila njegovi pragmatiþni plati. Na tem mestu bi veljalo vendarle pojasniti in bolje definirati ter razlikovati med pojmoma znanstveno raziskovanje in raziskovanje v zdravorazumskem pomenu oziroma razlagi tega pojma. Znanstveno raziskovanje mora podleþi doloþenim znanstvenim merilom; to so merila, ki preko metodoloških postopkov vodijo do tvorbe teoretiþnih konceptov, ki vsebujejo potrjene vzroþno poslediþne zveze. Raziskovanje v zdravorazumskem pomenu se lahko poslužuje tudi znanstvenih metod, vendar nima ambicij ugotavljanja splošno veljavnih stavkov na podlagi verificiranih kavzalnih zvez. Takšno raziskovanje na kvalitativni ravni ugotavlja vzroke in posledice, vendar ostaja bolj organizirana refleksija o lastni praksi in lastnem delovanju. Ta dva raziskovalna naþina se lahko prepletata, vendar pri znanstvenem raziskovanju ne moremo mimo skladnosti konceptov, ki jih oblikujemo, z nekimi obstojeþimi teorijami, medtem ko raziskovanje v zdravorazumskem smislu ni nujno usmerjeno v oblikovanje in tvorbo obþeveljavnih stavkov. Pri avtorjih, ki jih obravnavamo v priþujoþem poglavju, gre pravzaprav za videnje raziskovanja v njegovem zdravorazumskem pomenu, kar sicer ne izkljuþuje tvorbe teorije in vodi k širjenju védenja o doloþenem podroþju, vendar so te teorije bolj lokalnega in manj širšega ali celo obþega znaþaja. Akcijsko raziskovanje kot del praktiþnega raziskovanja pomeni preprosto to, da raziskovanje opravljajo posamezniki v svoji lastni praksi. Dobro izvedena akcijska raziskava ima za posledico osebnostni razvoj, izboljšanje profesionalne prakse, napredek v instituciji, v kateri akcijski raziskovalec praktik deluje, in prispevek k izboljšanju družbe v širšem pomenu. To so glavni cilji akcijskega raziskovanja, njihova uresniþitev v praksi pa ni tako preprosta, þesar se zavedajo tudi avtorji in opozarjajo, da vsako neformalno raziskovanje, ki ga posamezniki opravijo na podroþju svojega delovanja, še ni akcijsko raziskovanje. Takšne neformalne raziskave, ki jih izvajajo praktiki, so solidna baza za bolj rigorozne postopke, ki jih uporabljajo izkušeni akcijski raziskovalci. Glavna razlika med t. i. nefor-116 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 116 116 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... malnimi raziskavami praktikov in akcijskimi raziskavami je v tem, da rezultati prvih niso javno predstavljeni in zaradi tega tudi niso postavljeni na preizkušnjo in odprti za resne izzive (prav tam, str. 8). Neformalno raziskovanje v praksi sicer vkljuþuje akcijo, vendar se pogosto ne sprašuje o motivih zanjo. Fundamentalna vprašanja o vzrokih za spreminjanje prakse ostajajo na tej ravni izkljuþena, kar pa seveda ni v skladu z osnovnimi naþeli akcijskega raziskovanja, ki pa vendarle temlji na prouþitvi obstojeþih razmer in iskanju bistvenih nasprotij v obstojeþi situaciji in vzrokov zanje. Do zdaj smo predstavili že nekaj definicij akcijskega raziskovanja, ki vsebujejo razliþne vidike glede na to, þemur avtorji pripisujejo veþjo pomembnost in težo. McNiffova, Lo-maxova in Whitehead so poskušali sestaviti listo pojmov, znaþilnih za ‘akcijo’ in ‘raziskovanje’, kombinacija oziroma spajanje teh pojmov pa predstavlja bistvene znaþilnosti akcijskega raziskovanja, katerih relevantnost priznavajo vsi zagovorniki akcijskega raziskovanja (prav tam, str. 9): Besede, povezane s pojmom Besede, povezane s pojmom AKCIJA RAZISKOVANJE ukrepanje poizvedovanje interveniranje distanciranje namera previdnost predanost disciplina motiviranost dokazovanje þustvenost sistematiþnost ýe natanþneje pogledamo oba pola, vidimo, da so pod kategijo ‘akcija’ (dejanje) razvr- šþeni pojmi, ki bi jih lahko povezali s skupno besedo ‘subjektivno’, saj gre pri njih za npr. motivacijo, þustva, predanost …, ki spremljajo aktivno interveniranje in ukrepanje v konkretni situaciji. Drugi pol predstavlja diametralno nasprotje prvemu in vsebuje pojme, ki so blizu tradicionalnemu raziskovanju, ker je v njih vsebovana težnja po þim veþji objektivnosti. Priþujoþa shema nam samo še enkrat potrjuje to, kar smo do sedaj že ne-kajkrat ugotovili, in sicer, da se zagovorniki ‘novega’ koncepta akcijskega raziskovanja ne postavljajo v vlogo nosilcev nekakšnega novega, popolnoma alternativnega koncepta raziskovanja, ampak težijo k povezovanju standardov kvantitativne metodologije, ki jih ‘mehþajo’ in izboljšujejo v povezavah z bolj subjektivnimi pristopi v raziskovanju. Akcijsko raziskovanje vkljuþuje mnoge ljudi, ki niso znanstveniki in ne delujejo po merilih znanstvenega raziskovanja, ampak raziskovanja v zdravorazumskem smislu poglobljene refleksije lastne prakse. Glavne znaþilnosti akcijskega raziskovanja, kot jih vidijo obravnavani avtorji McNiff, Lomax in Whitehead, vkljuþujejo naslednje vidike (prav tam, str. 16–27): – Predanost napredku pedagoške prakse. Akcijsko raziskovanje je intervencija v posame-znikovi praksi, ki naj vodi k izboljšanju. ‘Akcija’ se odvija v skladu s profesionalnimi vrednotami, ki jih je potrebno vedno znova preverjati. Osrednja vrednota, ki jo sprejema veþina akcijskih raziskovalcev, je spoštovanje do drugih udeležencev v procesu raziskovanja. V tako zastavljenem naþelu lahko prepoznamo preseganje odnosa subjekt – objekt 117 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 117 117 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja v raziskovanju in njegovo nadomešþanje z vzpostavitvijo enakopravnejšega razmerja na relaciji subjekt – subjekt. – Posebnost raziskovalnih vprašanj. Osnovna vprašanja, ki si jih mora zastaviti vsak akcijski raziskovalec, so: Kako lahko izboljšam: a) svojo osebno prakso, b) svoje razumevanje le-te in c) širšo pedagoško situacijo? Vprašanja se nanašajo na iskanje globljih nasprotij v konkretni situaciji, v kateri posameznik deluje, na iskanje vzroþno-poslediþ- nih povezav, ki naj s samorefleksijo in aktivnostjo posameznika pripeljejo do ustreznih rešitev v konkretni praksi. Z vprašanjem o »izboljšanju širše pedagoške situacije« (prav tam, str. 16) pa se avtorji dotaknejo enega najbolj pereþih vprašanj, in sicer vprašanja generalizacije oz. posploševanja raziskovalnih rezultatov, ki pa ga podrobneje ne pojasnjujejo. – Umestitev ‘raziskovalca praktika’ v središþe raziskovanja. Raziskovalec praktik je tisti, ki povezuje oba vidika: raziskovanje in akcijo, in zato mora ostajati v središþu procesa. Vsak akcijski raziskovalec se mora zavedati naslednjih vidikov: jaz sem subjekt in objekt raziskovanja, sam prevzemam odgovornost za lastna dejanja, stojim za svojimi trditvami in sodbami, sam sem avtor lastnih raziskovalnih utemeljitev. Sam sem nosilec sprememb, ker razumem lastno prakso kot osrednji predmet raziskovanja, katerega pomemben del je kritiþna refleksija in samorazvoj. Osrednja vloga v procesu raziskovanja je torej namenjena akcijskemu raziskovalcu praktiku in je daleþ od vloge objekta, ki mu jo je predpisovala tradicionalna znanost. Spremembe pa lahko opazimo tudi v primerjavi z modeli akcijskega raziskovanja, ki smo jih obravnavali v prvem delu tega poglavja (Haag, Moser …), ki pri raziskovanju še vedno poudarjajo pomen raziskovalca znanstvenika, le da je njegov odnos do praktika kot partnerja v raziskovalnem procesu bolj demokratiþen in enakopraven. Naþin, kako deluje akcijski raziskovalec praktik, se pri McNiffovi, Lomaxovi in Whiteheadu torej bistveno razlikuje od obeh omenjenih raziskovalnih pristopov. Praktik je tisti, ki je nosilec vseh faz v raziskovanju in ni vanje le enakopravno vkljuþen, ni zgolj izvajalec sprememb, ampak predvsem njihov utemeljitelj. Akcijski raziskovalec praktik se mora zavedati pomena in vloge, ki jo ima v akcijski raziskavi, kajti on je tisti, ki utemelji svoja raziskovalna dognanja in stoji za svojimi trditvami in nihþe drug ga pri tem ne more nadomestiti. – Sistematiþnost zbiranja podatkov je naslednji pomemben vidik akcijskega raziskovanja. Izid akcijske raziskave je spremenjeno videnje in razumevanje lastne profesionalne prakse. Raziskovalec mora spoznati vzroke teh sprememb, ki so posledica njegovega prouþevanja. Sistematiþnost pri zbiranju podatkov je pomembna med drugim tudi zato, da akcijski raziskovalec lahko natanþno dokaže, na kateri toþki v procesu evalvacije se je odloþilno spremenil njegov pogled na lastno prakso. Ta toþka eksplicitno pomeni tudi zaþetek procesa uþenja. Zbiranje podatkov v akcijski raziskavi ne poteka po strogih standardih empiriþno-analitiþne metodologije. Avtorji pa opozarjajo, da se podatki vendarle ne smejo zbirati ‘na slepo’, ampak v skladu z doloþenim naþrtom, glede na njihovo kasnejšo uporabnost. – Zagotavljanje avtentiþnih opisov akcije (dejanj). V akcijski raziskavi morajo biti zbrani takšni podatki, ki bodo uporabni za zagotavljanje avtentiþnosti opisov akcije. Avtorji opozarjajo, da mnogi akcijski raziskovalci zmanjšujejo avtentiþnost svojih poroþil, s 118 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 118 118 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... tem ko mešajo svoje interpretacije z opisi zbranih podatkov. Zato je potrebno loþiti ‘po-roþila o dejstvih’ (factual accounts), ki temeljijo na transkripciji pogovorov in sreþanj ali na povzetkih in statistiþnih obdelavah podatkov iz vprašalnikov in intervjujev. ‘Subjektivna poroþila’ (subjective accounts) temeljijo na bolj subjektivnih vidikih, ki so povzeti iz npr. dnevnikov in izražajo osebna razmišljanja in opazovanja. Tretja oblika poroþil so t. i. ‘izmišljena poroþila’ (fictionalised accounts), pri katerih gre predvsem za varovanje identitete udeležencev raziskave. Podatki seveda niso izmišljeni, ampak gre zgolj za npr. spremembo konteksta ali prikrivanje identitete posameznih udeležencev, ki iz razliþnih razlogov ne želijo biti prepoznani. Eden glavnih ugovorov proti akcijskemu raziskovanju je bil tudi vnašanje prevelike mere subjektivnosti pri predstavitvi in interpretaciji podatkov, zato bi na tem mestu opozorili na to, da obravnavani avtorji strogo loþujejo ‘dejstva’ od subjektivnih sodb in stališþ in poudarjajo pomembnost te loþitve pri zagotavljanju znanstvene relevantnosti raziskovalnih rezultatov. – Interpretacija posameznih akcijskih korakov mora nastopiti šele po podrobnem opisu celotnega poteka akcije in prispeva k identificiranju možnih pomenov, tvorjenju teorij, konstruiranju modelov, povezovanju z izsledki drugih raziskav … Predvsem pa je poudarjen pomen kritiþne distance do lastnega dela, ki predstavlja pomemben vidik pri omogoþanju izpeljave dobre in uporabne interpretacije. ýeprav je na eni strani ‘subjektivni pristop’ v akcijski raziskavi koristen, ker omogoþa pozicijo ‘notranjega’ spremlje-valca dogajanj, ima na drugi strani to slabost, da vodi do pristranskih zakljuþkov glede lastnega delovanja. Iz tega razloga mora biti akcijski raziskovalec kritiþen in sistematiþen pri odkrivanju lastnih motivov za dejanja in pri evalvaciji posledic teh dejanj. Za pridobitev nepristranske slike svoje akcijske raziskave predlagajo avtorji vkljuþevanje drugih oseb, ki naj preverijo raziskovalþeve interpretacije. – Vprašanje veljavnosti rezultatov akcijskih raziskav izpostavijo avtorji kot alternativo pojmu validnosti, kakor ga pozna tradicionalna znanost. Validnost, kot jo razume tradicionalna znanost, temelji na prepriþanju, da je lahko to, kar je spoznavno, tudi objektivno dostopno. Gre torej za vprašanje o tem, kako vemo, da so raziskovalþeve trditve resniþne. Vprašanje validnosti je pomembno pri raziskovanju, ki teži k tvorjenju in preverjanju teorij. Tradicionalna znanost je oblikovala takšno metodologijo, ki je za-gotavljala objektivnost znanstvenih izsledkov z intersubjektivno preverljivostjo. Raziskovalec, ki raziskuje v skladu s principi empiriþno-analitiþne metodogije, mora vedeti, kateri so enotni standardi, ki jih mora upoštevati, da bodo njegovi izsledki dosegali doloþeno stopnjo veljavnosti. Ta tradicionalna logika pa je neprimerna za akcijsko raziskovanje, ki »vkljuþuje pomen osebne interpretacije in posredovanja dogodkov« (prav tam, str. 24). V akcijskem raziskovanju je osebna izkušnja, ki jo deli veþje število ljudi, razumljena kot dober temelj za dokazovanje veljavnosti. Kriteriji za doloþanje veljavnosti postavljenih trditev v akcijski raziskavi niso oblikovani po strogih kvantitativnih metodoloških pravilih. Gre paþ npr. za preverjanje argumentov pri sooþanju s kritiþnim obþinstvom, ki bo izpostavilo tiste toþke, kjer gre za pomanjkanje jasnosti, pomagalo identificirati slabosti in predlagalo modifikacije. Drug kriterij je prouþevanje podatkov in naþina, kako so bili analizirani in predstavljeni. Tretji je ponovno preverjanje trditev in zagotavljanje, da jih podatki podpirajo. 119 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 119 119 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Predvsem kar zadeva prvi kriterij, vidimo, da ima osrednjo vlogo pri doloþanju veljavnosti raziskovalnih izsledkov komunikacija, v katero so vkljuþeni sami udeleženci raziskave kot tudi ‘zunanji’ opazovalci. Avtorji govorijo o t. i. ‘validacijski skupini’ (validation group), katere naloga je, da potrdi ali ovrže veljavnost raziskovalþevih dognanj, trditev, izsledkov. ýe veþina doseže dogovor o tem, da so rezultati raziskave prinesli doloþen napredek, potem je potrjena njihova veljavnost (prav tam, str. 109–111). Lahko bi rekli, da gre za neke vrste institucionaliziran diskurz, v katerem se argumentirano preverjajo izjave. Preverjena spoznanja veljajo kot nekakšne ‘relativne’ resnice, dokler ne postanejo predmet novega diskurza in novih utemeljevanj. ýe o veljavnosti neke izjave odloþa soglasje, do katerega sicer pridemo na podlagi argumentov, se ne moremo izogniti vprašanju, kako pri tem uiti samovolji razpravljalcev, ki argumentu sicer pripisujejo (ali pa tudi ne) ustrezen pomen, vendar le-ta stopa v ozadje, kadar je težišþe preneseno na konsenz. Skupino avtorjev, ki smo jo obravnavali v tem poglavju, smo predstavili zato, ker po na- šem mnenju najbolje predstavlja koncept akcijskega raziskovanja, vezanega predvsem na potrebe pedagoške prakse. Glavna raziskovalna vprašanja izvirajo iz potreb po izboljšanju konkretne situacije, v kateri posameznik profesionalno deluje. Vendar se ta koncept ne odreka uporabi kvantitativnih metodoloških postopkov, predvsem ko govori o povezavi ‘raziskovanja’ in ‘akcije’, pri þemer bolj stopa v ospredje refleksija prakse, þemur sledi izvajanje sklepov in zakljuþkov za delovanje v strukturah svojega sistema prakse. Videli smo, da je celoten potek raziskovanja, ki vkljuþuje faze od definiranja problemske situacije, zbiranja podatkov, spreminjanja obstojeþe prakse itd., vezan na akcijskega raziskovalca praktika. Ob tem vendarle ne moremo spregledati nuje, da mora imeti praktik dovolj metodološkega znanja in biti dovolj teoretiþno podkovan, da pozna dosedanja znanstvena spoznanja o doloþeni problematiki. Sporen pa je naþin potrjevanja veljavnosti raziskovalnih rezultatov. Validacijsko skupino sestavi sam raziskovalec praktik in vanjo povabi tiste, ki jim je raziskovanje blizu in so sposobni podajati kritiþne povratne informacije. Avtorji eksplicitno poudarijo, da nima nobenega smisla, vabiti v skupino ljudi, ki so sovražni ali indiferentni do raziskave (prav tam, str. 109). Na tem mestu se moramo vpra- šati, kakšna je potemtakem znanstvena relevantnost pridobljenih spoznanj, þe jo doloþa skupina ljudi, izbranih po zgoraj navedenem kriteriju. Takšna skupina sicer lahko dá koristne povratne informacije in prispeva k temu, da akcijski raziskovalec praktik vidi neko situacijo tudi iz drugaþnega zornega kota, vendar gre pri tem bolj za kritiþno reflektiranje prakse in ne za potrjevanje znanstvene relevantnosti spoznanj. ZAKLJUýEK V poglavju 3.7 smo že uvodoma zapisali, da se je na angleškem govornem podroþju pojavil koncept akcijskega raziskovanja, ki se je v nekaterih stvareh skladal, v drugih pa razlikoval od ‘nemškega’ koncepta. Predvsem je ‘novi’ koncept izgubil tisto revolucional-no ost, ki je bila znaþilna za avtorje, ki so v akcijskem raziskovanju videli priložnost za spreminjanje družbenih razmerij in ponoven vstop posameznika v politiko. Tudi ti avtorji so izhajali iz neskladij v praksi, vendar so jih razumeli bolj kot posledico nedemokra-tiþnih družbenih odnosov. Zagovorniki ‘novega’ koncepta akcijskega raziskovanja pa so 120 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 120 120 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Konfrontacija razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja in vpliv paradigmatskega ... sicer usmerjeni bolj pragmatiþno, vendar kljub temu ne izpušþajo temeljnih vprašanj, ki zadevajo konfliktne odnose med posameznikom in družbo. Ta koncept se je uveljavil tudi na podroþju pedagoškega raziskovanja, kjer se praktiki sooþajo s konkretnimi težavami v pedagoškem procesu in težijo k njihovi odpravi. Morebiti bi bilo vendarle potrebno opozoriti na to, da se meje med znanstvenim delovanjem in zgolj refleksijo prakse ne bi smele zabrisati. Predvsem pri avtorjih, ki smo jih obravnavali nazadnje, se zdi, da so preveþ splošno utemeljili kriterije validnosti in se premalo posvetili vprašanju generalizacije raziskovalnih rezultatov. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da raziskovanje, ki ga izvajajo praktiki (predvsem uþitelji), vodi k njihovemu profesionalnemu razvoju in jim omogoþa veþjo kritiþnost do lastnega dela in položaja, ki ga imajo v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Razvijanje kompetenc za raziskovanje pa predstavlja tudi dobro osnovo za sodelovanje z znanstveniki, ki v praktikih najdejo kritiþne in uspešne partnerje. V nadaljevanju se bomo podrobneje posvetili vprašanju posploševanja, ki ga razumemo kot stopnjo v procesu tvorjenja teorije. Ena od glavnih dilem, ki zadevajo akcijsko raziskovanje in njegovo metodologijo, se glasi: ali je moþ rezultate in postopke projektov akcijskih raziskav sploh posploševati. Ali so prenosljivi v drugaþne odnose, institucije, skupine? Kako lahko to dosežemo in katere poti lahko akcijski raziskovalec izbere za generalizacijo rezultatov svojih raziskav, bomo prouþili in analizirali v nadaljevanju. 121 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 121 121 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 122 122 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja IV. TVORBA TEORIJE IN POSPLOŠEVANJE KOT EDEN TEMELJNIH PROBLEMOV AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA 4.1 DISPUT MED ZAGOVORNIKI EMPIRIýNO-ANALITIýNEGA IN AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Vprašanje generalizacije kot temeljnega metodološkega problema so izpostavili tisti raziskovalci, ki konceptu akcijskega raziskovanja niso bili najbolj naklonjeni. Njihovi ugovori so se nanašali predvsem na problem spreminjanja predmeta raziskovanja med samim raziskovalnim procesom, ker to vpliva na veljavnost, zanesljivost in objektivnost rezultatov, s tem pa neposredno tudi na možnost njihovega posploševanja. Drug ugovor je bil namenjen težnji po zmanjšanju distance med prouþevanim objektom in subjektom raziskave, kar naj bi tudi prepreþevalo nastajanje znanstvenih rezultatov, torej takšnih, ki jih je moþ posploševati. Predvsem zagovorniki kvantitativne metodologije so bili mnenja, da akcijsko raziskovanje služi popolnoma drugaþnim namenom kot empiriþno-analitiþno (Haeberlin, 1975, str. 673). Funkcija akcijskega raziskovanja je predvsem v tem, da spreminja neposredno prakso, funkcija empiriþno-analitiþnega pa v tem, da išþe in doloþa splošne zakonitosti, ki se potrdijo v pravilnih napovedih doloþenih dogodkov ob poznavanju doloþenih pogojev. Odloþitev o tem, ali je neka zakonitost lahko sprejeta kot resniþna ali ne, je odvisna od tega, kakšnim objektivnim empiriþnim preizkusom, ki jih je mogoþe intersubjektivno po-doživljati, smo jo podvrgli, in ali jih principialno poljubno lahko ponovi vsak znanstvenik. Zagotavljanje objektivnosti, zanesljivosti in validnosti je neposredno povezano z možnostjo posploševanja dobljenih rezultatov. Haeberlin meni, da vsakršno zavraþanje posameznih principov in konstitutivnih znaþilnosti empiriþno-analitiþnega raziskovanja vsebuje njihovo zavrnitev v celoti. Zato je neplodno s strani akcijskega raziskovanja, empiriþno-analitiþno metodologijo delno zavraþati in delno sprejemati. Vendar je v enem raziskovalnem projektu možna sukcesivna (nikakor pa ne istoþasna) uporaba obeh metodologij, þe pri tem niso kršeni metodološki principi ene ali druge (prav tam, str. 672–675). Haeberlin je torej zagovornik loþevanja obeh raziskovalnih pristopov in se zavzema za kombiniran model sukcesivne uporabe obeh metodoloških pristopov, ne odobrava pa paralelnih oblik, 123 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 123 123 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja kjer se kvalitativna in kvantitativna metodologija izvajata istoþasno v eni raziskovalni fazi. ýe je cilj akcijskega raziskovanja spreminjanje prakse, je empiriþna analiza onemogoþena, ker so v procesu spreminjanja raziskovanega polja kršeni vsaj posamezni principi empiriþno-analitiþne metodologije, kar pa pomeni nedoseganje metodoloških standardov v celoti. Zagovorniki akcijskega raziskovanja pa odgovarjajo, da je akcijsko raziskovanje nastalo kot reakcija na pomanjkljivosti tradicionalnega raziskovanja, ki mu kljub strogim metodološkim standardom (oziroma ravno zaradi njih) ni uspelo zagotoviti veþje povezanosti med teorijo in prakso in pomagati praktikom pri reševanju njihovih konkretnih problemov. Akcijsko raziskovanje se je razvilo iz »kritike oþitnih pomanjkljivosti postopkov, kritike neizpolnjenih zahtev, kritike do zdaj komaj upoštevanih stranskih uþinkov …« (Blankertz/ Gruschka, 1975, str. 678). Vendar pa veþina piscev ne odgovarja jasno na to, kako razrešiti vprašanje generalizacije. Najveþkrat opazimo v besedilih predvsem nemških avtorjev, da skušajo opraviþiti akcijsko raziskovanje kot znanstveno relevantno in ga branijo pred metodološkimi standardi tradicionalne znanosti, in sicer tako, da le-te kritizirajo, obenem pa trdijo, da je metodologija akcijskega raziskovanja še dokaj nedodelana in jo je šele potrebno postaviti na trdnejše metodološke temelje (prim. npr. Blankertz/Gruschka, 1975, Wulf 1983, Heinze idr. 1975). Kolektiv avtorjev Pedagoške visoke šole v Berlinu (njihove poglede na akcijsko raziskovanje smo podrobneje obravnavali v poglavju 3.4.3) je eksplicitno kritiziral tradicionalno družboslovno znanost, ki je nekritiþno prevzemala izsledke empiriþnih raziskav predvsem iz ZDA in jih prenašala na nemško populacijo. Pravijo: »Kako problematiþne so takšne posplošitve, katerih primernost sodi k ideologiji empiriþnih družboslovcev, kažejo med drugim tudi najnovejši poskusi nemških jezikoslovcev, da bi ugotovitve Bernsteina ve-rificirali na populaciji nemških otrok … Dokler bodo takšni poskusi spodleteli ... bi bilo nepraviþno obremenjevati akcijsko raziskovanje, ki je ravno v nastajanju, z zahtevami po posploševanju, katerih ne morejo izpolniti niti zagovorniki te zahteve iz vrst tradicionalnih konceptov empiriþnega družboslovnega raziskovanja v njihovi lastni raziskovalni dejavnosti« (Fachbereich Sozialpädagogik an der Pädagogischen Hochschule Berlin; v Haag, 1972, str. 73). Pri nekaterih akcijskih raziskovalcih pa sreþamo celo popolno zavrnitev posploševanja njihovih izsledkov. To stališþe zagovarjajo tako, þeš da raziskovalno delo pridobi svoj smisel v procesih in spremembah, ki se odvijajo na kraju samem. Posploševanje se dogaja le ‘v glavah’ udeleženih praktikov in akcijskih raziskovalcev. Obe strani se uþita ena od druge in iz same akcije (dejanja) in obe sta na podlagi izkušenj sposobni ta uþni postopek prenesti tudi na druge družbene situacije (Heinze idr., 1975, str. 67–68). Eden prvih, ki je vendarle poskušal osnovati trdnejše metodološko jedro akcijskega raziskovanja, je bil nedvomno Moser, ki je izhajal iz utemeljevanja nove paradigme družboslovja nasploh in je pri tem zamenjal kriterije tradicionalne analitiþno-empiriþne znanosti, se pravi objektivnost, validnost in reliabilnost s kriteriji transparence, skladnosti in vpliva raziskovalca (podrobneje smo o tem pisali v poglavju 3.3.3). Najveþja napaka, ki jo po 124 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 124 124 4.12.2008 12:47:13 12:47:13 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja Moserjevem mnenju delajo kritiki akcijskega raziskovanja, je v tem, da ga ocenjujejo na podlagi kriterijev kvantitativne metodologije. Vendar se tudi pri Moserju zdi, da se je s tem, ko je postavil nove kriterije za ocenjevanje relevantnosti akcijskega raziskovanja, izmaknil odgovoru na vprašanje o posploševalni moþi dobljenih rezultatov v akcijskih raziskavah. ýe omenimo še ‘novo’, bolj pragmatiþno smer akcijskega raziskovanja, ki se je razvila na angleško govoreþem podroþju, smo pri McNiffovi, Lomaxovi in Whiteheadu že govorili o tem, da so vprašanje generalizacije obravnavali v tem smislu, da so njihove izkušnje in dognanja uporabni za vse, ki se nahajajo v podobnih situacijah, v kakršnih so bili izpeljani njihovi projekti. Iz tega lahko razberemo osnovno vodilo prenosljivosti rezultatov raziskave v druge situacije, kar je povezano z utemeljevanjem notranje in zunanje veljavnosti akcijskih raziskav. 4.2 JE AKCIJSKO RAZISKOVANJE PO NARAVI TEORETIýNO? Veþkrat smo že zapisali, da je specifiþnost akcijskega raziskovanja v tem, da gre za raziskovanje, ki izrablja izkušnjo pripadnosti za izboljšanje vidikov praktiþne situacije z namenom razvijanja razumevanja le-te. Gre za raziskovanje, ki si ga zamislijo in izvajajo ‘insiderji’, tisti, ki so angažirani in predani situaciji in ne ‘outsiderji’, opazovalci. Ko raz-iskujemo prakso ali situacijo, v katero smo vpleteni in kateri smo predani, iz tega nujno izhaja neka ‘refleksivna’ dimenzija. Zabriše se meja med raziskovalci in raziskovanci, ki jo predpostavlja definiranje teoretikov kot opazovalcev. Akademsko raziskovanje je zastavljeno kot skrbno oblikovan odgovor na obstojeþo teorijo, za razliko od tega pa akcijsko raziskovanje sprva poudarja pomembnost svojih zastavljenih ciljev, pri tem se opira na splošne intelektualne in profesionalne debate. Šele med izvajanjem akcijske raziskave se odvije prosto tekoþ dialog z razliþnimi teoretiþnimi koncepti, kar odpira vedno nove pomembne vidike. Pri akcijskem raziskovanju gre predvsem za odloþanje o akciji. ýe hoþemo delovati, moramo izbirati, kar pomeni, da moramo ustvariti uþinkovit odnos med razliþnimi teoretiþnimi koncepti. Tako »akcijsko raziskovanje sproža integracijo teorije – v akcijo in za njo« (Winter, 1998, str. 372). Teorija sicer ne more predpisovati akcije, tako tudi posplošeni izsledki akcijskih raziskav sami po sebi ne morejo izboljšati doloþene situacije. Lahko so samo vodilo, motivacija za lastno akcijo in lastno oblikovanje akcijske raziskave v toþno doloþeni situaciji s specifiþnimi udeleženci in odnosi. Kaj nam bo torej teoretiþna posplošenost dognanj akcijskih raziskav? Ne moremo doseþi poljubnega ponavljanja doloþene akcije v doloþenih pogojih in pri tem dosegati istih rezultatov (kriterij intersubjektivnosti). Ne moremo podvreþi teorije vedno strožjim preizkusom in je falsificirati. Pri akcijskem raziskovanju sploh ne moremo govoriti o teoriji, kot jo pozna naravoslovje, pa tudi ne o teoriji, ki jo tvorimo na podlagi rezultatov, pridobljenih s postopki kvantitativne metodologije. Neke vrste teorijo pa vendarle moramo oblikovati, da akcijska raziskava ne izzveni kot še ena akcija v npr. šolskem polju. 125 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 125 125 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Teorija v akcijskem raziskovanju je specifiþna v tem, da teoretiþni resursi niso definirani vnaprej, ampak so oblikovani v procesu raziskovanja. Akcijsko raziskovanje zahteva teorijo v smislu pojasnjevanja hipotetiþnih pomenov ravnokar opazovanega. V tem smislu je teorija absolutno osrednja za akcijsko raziskovanje, saj vsebuje osmišljanje podatkov. Pomembno za refleksivni proces je iskanje nasprotij in razlik, kar prinaša alternative v naše videnje in razumevanje. »To je del dialoga med udeleženci, ki so angažirani v razliþnih vlogah, imajo razliþna stališþa in praktiþne interese; je del pluralizma akcijskega raziskovanja, je sodelovalni, pogajalski proces in tudi iskanje sprememb – v obojem: v praksi in razumevanju. Akcijsko raziskovanje je po naravi teoretiþno (podþrtala J. M.). Teoretiþno v tem smislu, ker so njegovi cilji v spreminjanju obstojeþih interpretacij, v razloþevanju tega, kar je videno kot posamezen fenomen, in v povezovanju tega, kar je bilo videti loþe-no« (prav tam, str. 372). Akcijsko raziskovanje je razumljeno kot praksa za sistematiþen razvoj védenja, ki pa temelji na drugaþni obliki kot tradicionalno akademsko raziskovanje, saj ima drugaþne namene, temelji na drugaþnih odnosih in implicira razliþno razumevanje védenja in njegovega odnosa do prakse. Primarni namen akcijskega raziskovanja je produkcija praktiþnega védenja, ki je uporabno za ljudi v njihovem vsakdanjem življenju. To pravzaprav pomeni, da akcijsko raziskovanje ne proizvaja samo védenja za tistega, ki ga izvaja, ampak gre za produkcijo praktiþnega védenja, ki ga lahko uporabijo tudi drugi v podobnih situacijah. Vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je: kako tvoriti teorijo. Ni je mogoþe tvoriti samo na podlagi prakse in posplošitev iz prakse, ker bi ostajali na ravni opisa, ampak je potrebna zahtevnejša struktura, ki vkljuþuje že obstojeþ teoretiþni arzenal. V uvodu knjige Handbook of Action Research (2001) urednika P. Reason in H. Bradbury pišeta, da »akcijsko raziskovanje kreira nove oblike razumevanja, ker je akcija brez refleksije slepa, sama teorija brez akcije pa nesmiselna« (prav tam, str. 2). Koncept akcije torej vkljuþuje razvoj teorije, ki naj vodi in osmisli naše delovanje. V nadaljevanju avtorja postavita provokativno trditev, da se o namenu produciranja védenja redko razpravlja. Akademska znanost namreþ daje primarno vrednost þistemu raziskovanju, kreiranju védenja prostega praktiþnih vprašanj. V nasprotju s tem primarni namen akcijskega raziskovanja ni v produkciji akademskih teorij, ki temeljijo na akciji, tudi ni v produciranju teorij o akciji, niti v produciranju teoretiþnega ali empiriþnega védenja, ki se lahko uporabi v akciji. Je pa v »osvoboditvi þloveškega telesa, misli in duha v iskanju boljšega, svobodnejšega sveta« (prav tam, str. 2). Gre sicer za lepo in dobronamerno misel, pa vendar tako akcijsko raziskovanje hitro lahko postane nekakšna ‘ezoteriþna’ paraznanost, ki sama sebe odri-nja iz kroga znanstvene skupnosti. Akcijsko raziskovanje mora na neþem utemeljiti svojo znanstvenost. Edina možnost je poleg dobre in uspešne akcije tvorba dobre in uporabne teorije, ki predstavlja prispevek k veþanju obsega þloveškega spoznanja in védenja. Raziskovalci, ki opravljajo aplikativne raziskave, se za generalizacijo pogosto zanimajo zato, ker želijo vedeti, kaj deluje oziroma kaj najboljše deluje v danih vzorcih populacije, ker hoþejo prenesti te socialne prakse iz poskusnih mest na širšo populacijo praktikov ali iz ene skupnosti na drugo. ýe gledamo tako, gre pri »generalizaciji za naþelo transferabil-nosti« (Robinson in Norris, 2001, str. 303). Seveda je posploševanje kontekstualno vezano oziroma je pogojeno s kontekstom. 126 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 126 126 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja V družboslovnem raziskovanju in v raziskovanju na podroþju izobraževanja so izsledki iz kvazieksperimentov, preglednih in ostalih študij primera pogosto namenjeni za posploševanje na širšo populacijo. Ob tem pa vedno obstaja dvom v takšne posplošitve, ki je povezan s prouþevanjem upraviþenosti za ustvarjanje sklepov ali sodb, za prehajanje onstran danih informacij, za povezovanje vzorcev s populacijami. Generalizacija je zato nedvomno povezana z veljavnostjo. Je eden od mehanizmov, s katerim se lahko upraviþi-jo trditve o resnici. Klasiþna teorija generalizacije razume veljavnost kot logiþno lastnino raziskovalnega procesa, ki nam zagotavlja, da lahko sklepamo iz informacij ali rezultatov, pridobljenih v študiji. Kot alternativo statistiþni ali formalni generalizaciji Stake (1995, str. 85) predlaga t. i. naturalistiþno generalizacijo, ki se mu zdi bolj primerna za raziskovanje na podroþju izobraževanja. To vrsto generalizacije Stake sicer uporabi v študiji primera, vendar je njena uporaba primerna tudi za akcijske raziskave. Študije primera se lotimo zato, da neki primer pojasnimo, razþlenimo, analiziramo. Bralec takšne študije bo v doloþenih okolišþinah to študijo uporabil za posploševanje na druge primere. Stakeova ideja je, da bralec dodaja svoj obstojeþi primer k primerom, ki jih že pozna, in tako pride do modifikacije generalizacije. Same študije primera po naravi niso primerne za generalizacijo. Pravi, da »ne izbiramo študij primera, da bi optimizirali produkcijo generalizacije, ker to bolje delajo komparativne in korelacijske študije, toda validna modifikacija generalizacije se lahko pojavi v študiji primera« (prav tam, str. 8). Ideja naturalistiþne generalizacije je atraktivna iz veþ razlogov. Predlaga opiranje na odgovornost za posploševanje proþ od raziskovalca in vse bolj proti bralcu praktiku. Ta ideja podpira pojmovanje generalizacije kot transferzibilnosti, ki jo uvajata Guba in Lincolnova, ko pravita, da »raziskovalec ne more podrobno oznaþiti zunanje veljavnosti raziskave. Lahko zagotovi zgolj grob opis, ki je potreben, da omogoþi nekomu, ki je zainteresiran za transfer, da se odloþi, ali je ta transfer možen« (Guba in Lincoln cit. po Robinson in Norris, 2001, str. 306.) Z drugimi besedami, raziskovalþeva odgovornost je, da zagotovi zadostne kontekstualne informacije in omogoþi bralcu, da presodi, ali se doloþen primer lahko posploši na njegovo specifiþno polje prakse. Gre torej za to, da se na temelju študij tvorijo konstrukti, ki vsebujejo potencial sozvoþja z bralþevo izkušnjo. Tako torej »generalizirati pomeni uskladiti s prejšnjo izkušnjo ali videti skupne znaþilnosti med empiriþno razliþni-mi, vendar konceptualno ekvivalentnimi þloveškimi izkušnjami« (prav tam, str. 307). Takšen pogled na posploševanje izsledkov akcijskih raziskav najdemo tudi pri avtorjih akcijskega projekta ‘Okolje in šolske iniciative’, ki zapišejo, da konþno poroþilo v obliki študije primera pomaga »zunanjim opazovalcem podoživeti celotno dogajanje v taki meri, da jih to spodbudi k podobnim akcijskim raziskavam v lastnem okolju; hkrati pa pisanje poroþila pomaga poglobiti razumevanje pri vseh sodelujoþih« (Marentiþ - Požarnik idr., 1993, str. 64–65). Tudi tukaj avtorji razumejo generalizacijo kot transferzibilnost, torej prenos podobnih pogojev in izkušenj v lastno situacijo. Naš svet ne obstaja iz loþenih stvari, ampak iz razmerij, ki smo jim mi soavtorji. Ne obstaja samo védenje o in védenje kako, ampak tudi védenje, ki ga þlovek pridobi iz same socialne situacije, iz skupine, iz skupinske izkušnje. 127 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 127 127 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ýe ne preverjamo uporabnosti, noben raziskovalni trud ne more potrditi koristnosti in veljavnosti svojih teorij, ne glede na to, ali izhajajo bolj iz kvantitativnega ali kvalitativnega metodološkega pristopa. Ves þas ugotavljamo, da je akcijsko raziskovanje po naravi multimetodološko, ker lahko vkljuþuje znanstveni eksperiment, kvantitativno družboslovno raziskovalno metodologijo in kvalitativne raziskovalne metode iz tolikih disciplin, kot je potrebno, da se razreši neki problem. Uþinkovito akcijsko raziskovanje ne more sprejeti apriorne omejitve ene ali druge raziskovalne modalitete. Tako koncept akcijskega raziskovanja tudi zavraþa argumente za loþevanje prakse in teorije v družboslovnem raziskovanju. »Ali je družboslovno raziskovanje uporabno ali pa ni raziskovanje« (Greenwood in Levin, 2000, str. 94). Tukaj je temeljni preobrat: ne da pozitivistiþna znanost zanika znanstvenost akcijskega raziskovanja, tukaj akcijsko raziskovanje zanika raziskovalno potenco vsakršnemu raziskovanju, ki ga ni moþ uporabiti v praksi. Za akcijske raziskovalce ima družboslovno raziskovanje svoj cilj, zastavljen v produkciji védenja (posplošenih teoretiþ- nih stavkih), in akciji, ki vodi do družbenih sprememb. Citirana avtorja razumeta generalizacijo kot transferzibilnost ko pravita, da so izzivi akcijskega raziskovanja veliko težji predvsem na podroþju povzemanja rezultatov akcijskih raziskav, tako da bodo tisti, ki niso bili udeleženi v doloþenem projektu, lahko razumeli in verjeli, kar jim bo omogoþilo uvajanje njihovih uþinkovitih postopkov akcije. Ravno zato, ker je védenje soustvarjeno, vkljuþuje lokalno védenje in analize in je globoko vgrajeno v lokalni kontekst, je izziv primerjati rezultate s primeri in tako ustvariti generalizacijo (prav tam, str. 97). Posploševanje torej poteka na dveh ravneh s prenosom podobnosti situacije in s primerjavo rezultatov razliþnih primerov, kar vodi do posploševanja. Ta zadnji naþin je pravzaprav v principu induktivistiþen – sklepamo iz posameznih primerov na splošne skupne znaþilnosti. Vendarle pa se razlikuje od pozitivistiþnega pristopa h generalizaciji, ker je bil le-ta preveþ abstrakten in zato oddaljen od konteksta, kar je vodilo k izgubi pregleda nad svetom, kot ga živijo ljudje, in je v glavnem povzroþil, da je védenje postalo neuporabno. ýe na novo naslovimo generalizacijo v luþi omenjenih argumentov, jo preoblikujemo tako, da vkljuþuje proces refleksije in je ne razumemo kot strukturo interpretacij, vezanih na pravila. ýe smo tej poziciji dodali kontekstualno vezano védenje, je kljuþ do izkoristka tega védenja v razliþnih okvirih. Prviþ, pomembno je razumeti kontekstualne pogoje, v katerih je bilo to védenje kreirano. Drugiþ, transfer tega védenja v nove okvire implicira razumevanje kontekstualnih pogojev novih okvirov, kako se le-ti razlikujejo od pogojev, v katerih je bilo to védenje producirano, in vkljuþuje refleksijo o tem, kakšne posledice ima to za uporabo aktualnega védenja v novem kontekstu. Ker generalizacija postane aktivni proces refleksije, se vkljuþeni akterji morajo odloþiti, ali je njihovo obstojeþe védenje smiselno v novem kontekstu ali ne. To obenem pomeni, da morajo akterji poznati veþino prejšnjih podobnih primerov, da se bodo lahko odloþili, ali je njihovo védenje ustrezno ali ne. Vprašanje, ki se ob tem pojavi, je: katero védenje je zdaj to. Njihovo lokalno ali je to védenje, ki so si ga pridobili na podlagi branja izsledkov drugih akcijskih raziskav. Temeljna in dolgotrajna dilema v kvalitativnem raziskovanju nasploh je, da ta metodologija zahteva osredotoþenje na zelo majhno število prizorišþ, pogosto pa ostaja želja po ustvarjanju zakljuþkov, ki bi imeli širšo uporabnost in ne bi veljali le za te posamezne pri-128 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 128 128 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja mere. Pri osredotoþenju na en doloþen vidik kompleksnosti znotraj doslednih omejenosti þasa in prostora je možno konstruirati naþin gledanja na ta vidik, kar nam omogoþa, da tvorimo teorijo. Osredotoþanje na razliþne vidike te kompleksnosti lahko privede do razvoja popolnoma drugaþnih in navidezno celo kontradiktornih teorij in možno je, da drugi raziskovalci lahko razvijejo enako razumljive in jasne, vendar razliþne teorije, þetudi so se osredotoþili na ta isti doloþeni vidik. To je pomembno s stališþa tvorbe teorije v akcijskih raziskavah. Tudi tam sodeluje veliko ljudi z razliþnimi predhodnimi teoretiþnimi matri-cami. Iz teh posameznih vidikov, iz posameznih zgodb (teorij) je treba po induktivni poti priti do splošnih trditev. En naþin razmišljanja o teoriji je ta, da teorija deluje poenostavljajoþe, da omejuje fokus tako, da je zgodba lahko povedana – zgodba, ki se povezuje z drugimi zgodbami, ki so uporabile podobne teorije, in zgodba, ki gradi nad temi teorijami. To pa seveda ne pomeni, da podatke lahko prisilimo, da se ujemajo s teorijo. Sistematiþno delo s podatki moramo spremljati skozi celotno analizo podatkov z namenom zagotovitve, da so vsi podatki zajeti v teorijo in da so odstopanja v celoti prouþena (Walford, 2001, str. 149). Veþkrat smo že poudarili, da striktna generalizacija v statistiþnem smislu v kvalitativnih raziskavah ni možna, ker eden (ali majhno število primerov) nikakor ne more biti primeren vzorec za sklepanje na širše populacije npr. šol ali razredov. Kvalitativne študije lahko dosežejo transferzibilnost preko natanþne deskripcije. ýe avtorji podajo popoln in detaljiran opis doloþenega konteksta, ki so ga študirali, obstaja verjetnost, da bralci lahko odloþajo o uporabnosti zakljuþkov za svoje ali druge situacije. Z namenom, da bi bili sposobni presoditi, ali je doloþena ugotovitev iz neke študije npr. v eni šoli uporabna v drugi, je nujno poznati oziroma vedeti veliko tako o tej drugi šoli kot tudi o prvi. Druga pot, po kateri so razliþni avtorji poskušali opraviti s problemom generalizacije, je zagovarjanje teoretiþne generalizacije. Veliko avtorjev se je odmaknilo od statistiþne ali empiriþne generalizacije iz študij primerov in predlagalo, da je širši pomen ugotovitev iz posameznih kvalitativnih študij lahko izpeljan s strogostjo logiþnega argumenta za vsak posamezen primer. Primer je pomemben samo v kontekstu doloþene teorije in logiþna inferenca nadomesti statistiþno inferenco. Posplošitev med doloþenim primerom in širšo populacijo lahko izvedemo samo, þe med njima obstaja moþna teoretiþna in logiþna povezava. Moþ teoretiþnega sklepanja je torej odloþilna, kar pomeni, da je izbor primera, ki ga bomo študirali, odloþilen. Kako torej izberemo primere? »Eden, mogoþe najbolj sprejemljiv odgovor je, da naj bodo primeri izbrani, ker so oni sami ali aktivnosti, ki v njih potekajo, resniþno zanimivi ali pomembni sami zase. Generalizacija, naj bo empiriþna ali teoretiþna, sploh ni nujni cilj. Obstajata dve možnosti. Prviþ, primeri so izbrani zato, ker so pomembni za razumevanje zaradi svoje unikatne pomembnosti. Drugiþ, þe je opazovana aktivnost v doloþeni študiji tako pomembna, da je odveþno dokazovanje, da se doloþeni dogodki pojavljajo v katerikoli šoli ali izobraževalni inštituciji« (prav tam, str. 16). Pri akcijskem raziskovanju je utemeljitev odloþitve za izvedbo akcijske raziskave drugaþ- na. Akcijske raziskave se npr. uþitelji praktiki skupaj z zunanjimi sodelavci raziskovalci lotijo takrat, ko hoþejo razrešiti problem, ki ga kot konstantnega zaznavajo v svoji praksi in ko prouþitev tega problema pomeni njegovo razrešitev in s tem izboljšanje obstojeþe 129 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 129 129 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja situacije. Tudi tukaj gre za pomembnost posamiþnega primera samega po sebi. Akcijske raziskave se ne lotimo v prvi vrsti s ciljem, da bi na koncu izvajali generalizacijo in tvorili teorijo. Vendar je to sestavni del raziskovanja, ker šele refleksija naše aktivnosti v praksi privede do teoretiþne utemeljitve in osmisli našo akcijo. ýeprav se zdi akcijska raziskava dokaj revna baza za generalizacijo, se v samem poteku raziskave doloþeni problemi in odgovori pojavljajo vedno znova in tako izvajamo doloþene posplošitve. Posploševanje tako postaja vedno boljše, pa vendar ne gre zmeraj za novo posplošitev, ampak bolj za modifi-cirano posplošitev. Redkokdaj dosežemo popolnoma novo razumevanje nekega pojava ali situacije, prej gre za bolj ‘preþišþeno’ videnje in razumevanje. 4.3 PROBLEMI UýITELJEV RAZISKOVALCEV PRI POSPLOŠEVANJU REZULTATOV LASTNIH AKCIJSKIH RAZISKAV H. Altrichter se je v knjigi s pomenljivim naslovom ‘Ali je to še znanost?’ (Altrichter, 1990) lotil tudi kritik, ki jih je deležno akcijsko raziskovanje, katerega nosilci so uþitelji, in sicer predvsem tega, da raziskovanje uþiteljev ne daje posplošljivih rezultatov (prav tam, str. 166–168). Kritiki sicer priznavajo, da akcijsko raziskovanje pomeni za uþitelje osebno stimulacijo in predstavlja potencial za nadaljnje izobraževanje uþiteljev, vendar so rezultati teh raziskav preveþ partikularni, da bi imeli neko vrednost in pomen za tvorbo teorije na podroþju znanstvenega razvoja vzgoje in izobraževanja. Uþiteljem raziskovalcem se pogosto oþita, da ‘odkrivajo toplo vodo’. Ta ugovor lahko razumemo tudi kot ‘nepoznavanje in neuporabo dosedanjih izsledkov znanosti’, kar pomeni: raziskovanje uþiteljev je nesmotrna uporaba þasa in sredstev, ker so prouþevani problemi v obstojeþem fondu znanstvenih odkritij že zadovoljivo obdelani, uþiteljem bi jih morali le dovolj spretno posredovati in ti bi jih potem lahko uporabili v svoji vsakdanji praksi (prav tam, str. 168). Uþitelje se tako ponovno postavlja v pasivno vlogo sprejemnikov tujih od-loþitev in dognanj. Akcijsko raziskovanje pa je, kar zadeva delovanje uþiteljev, vendarle v svojem bistvu drugaþe koncipirano. Seveda je potrebno pri razreševanju problema poznati teoretiþne koncepte in izsledke, ki so poenoteni v obliki posplošenih dognanj. Nobeno raziskovanje se ne zaþne na toþki niþ kot nepopisan papir in tudi akcijskemu raziskovanju bi odrekli verodostojnost, þe bi pristali na takšno gledanje. Altrichter pravi, da nevarnost, da bi obstojeþe dosežke spregledali, resniþno obstaja. Obstaja pri vsakršnem raziskovanju, še posebej pa pri takšnem, ki, po veþini ne izhaja iz fiksnih predhodnih teoretiþnih struktur kot akcijsko raziskovanje, ampak sproti osmišlja uporabljene, vendar ‘neizgovorjene’ kategorije in jih nadaljnje razvija. Za uþitelja raziskovalca in zunanjega sodelavca ni vedno enostavno med procesom v pravem trenutku najti ustrezne eksterne teorije, ki bi v konfrontaciji z obstojeþim internim védenjem vodile k nadaljevanju raziskovanja (prav tam, str. 169). Vprašanje, ki se ob tem zastavi, je, ali se lahko odpovemo uporabi obstojeþih teoretiþnih konceptov. Koliko lahko specifiþne teorije nadomestimo z bolj splošnimi? Ali se zaradi þasovne racionalizacije raziskovalnega dela 130 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 130 130 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja in zaradi bojazni, da bi prišlo do bistvenega nazadovanja samega raziskovalnega procesa (pri akcijskem raziskovanju vendarle delamo po fazah akcije in refleksije ter planiranja naslednjih akcijskih korakov) lahko v celoti odpovemo iskanju in prouþevanju obstoje- þega teoretiþnega védenja, ki neposredno zadeva naš raziskovalni problem? Zagotovo ne oziroma nikakor ne v celoti. Današnja tehnologija nam omogoþa širok dostop do razliþnih virov informacij, baze podatkov o obstojeþi literaturi so vedno obsežnejše in dostopnejše in ena od prednostnih nalog zunanjega sodelavca raziskovalca je po našem mnenju ravno v tem, da posreduje obstojeþe vire iz literature raziskovalcem praktikom in jih navaja na samostojno iskanje podatkov, relevantnih za raziskavo. Obratno pa lahko z veliko upraviþenostjo utemeljujemo tudi tezo, da je poskus nove konceptualizacije odnosa med znanostjo in prakso (ki se manifestira v problemsko usmerjeni uporabi teorije in v enakopravnem odnosu med znanstveniki in praktiki) privedel do zmanjšanja tradicionalne distance med znanstveniki in praktiki. To se poslediþno izraža v veþjem interesu znanstvenikov za prakso in védenje, ki ga le-ta poseduje, obratno pa je opazen tudi poveþan interes praktikov za teorijo. Akcijsko raziskovanje namreþ nikakor ni ateoretiþno ali sovražno do teorije, ampak se je praktikom odprl nov dostop do teorij, še bolj pa do teoretiziranja, ki ima za praktiþne probleme kljuþno funkcijo. Obenem se je pa seveda spremenil pogled na teorijo. Teorije in njenega posredovanja ne razumemo veþ kot vrednost samo po sebi, ampak na interaktivni naþin. Pri teoriji ni odloþilna samo njena znanstvena kvaliteta, ampak tudi situacija, v kateri se nahaja domnevni prejemnik, in kategorije, s katerimi le-ta razpolaga. Vsako sporazumevanje predpostavlja vsaj delno skupno izkušnjo. ýe naj bo sporazumevanje med dvema, ki govorita razliþne jezike, uspešno, ne more vsak neprizadeto še naprej uporabljati svojega jezika, ampak morata najti skupne toþke za nadaljnjo graditev skupne izkušnje. Ni dovolj zgolj pojasniti pojme in posredovati vsebine, paþ pa je potrebno ustvariti pogoje za izkušnje, na katerih bodo lahko obdelane tuje izjave in vsebine (prav tam, str. 169–170). Tudi odnos med teorijo in njeno uporabo v praksi je podoben odnosu med dvema tujeje-ziþnima govorcema. Da se bosta lahko sporazumevala, morata najti osnovo, ki je obema skupna. V primeru jezika je to velikokrat tretji, za oba tuji jezik, v primeru komuniciranja med teorijo in prakso pa takšen ‘tuji jezik’ predstavljajo pogoji uporabe in doloþene pojmovne predpostavke, ki jih pri teorijah moramo upoštevati. ýe takšni pogoji v procesu posredovanja teorije niso uporabniku teorije dovolj razjasnjeni in obdelani, vodi lahko to pri delovanju uporabnika do izrojenosti teoretiþnih izjav. Ugovor, ki ga je akcijsko raziskovanje najpogosteje deležno, je, da konceptu akcijskega raziskovanja ne uspe izgraditi kolikor toliko koherentne teoretiþne tradicije (prav tam, str. 171). Ta neuspeh ima lahko razliþne vzroke: prviþ, lahko da so dobljeni rezultati raziskav od samega zaþetka nerelevantni. To teoretiki akcijskega raziskovanja zanikajo in dokazujejo, da obstaja vrsta primerov, ki poroþajo o pomembnem napredku in razvoju. Drugiþ, lahko da so dobljeni rezultati sicer pomembni za prakso, niso pa teoretiþni, da sicer imajo potencial za razjasnitev partikularnih situacij, niso pa posplošljivi. Problem bi bil lahko tudi v tem, da je do sedaj uspelo zgolj v nezadovoljivem obsegu povezati dobljene rezultate raziskav in vzpostaviti kolikor toliko koherentno teoretiþno zgradbo. 131 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 131 131 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Obstajata dva pristopa, ki sta poskušala najti rešitev te problematike. Elliott (Elliott, 1984, povz. po Altrichter, 1990, str. 171) razume ‘kumulacijo’ vseskozi v tradicionalnem smislu kot primerjavo, navezavo in relativiranje raziskovalnih rezultatov. To je razvidno tudi iz posameznih projektov. Kot primer navaja Altrichter, da je bila na koncu nekega projekta izpeljana konferenca, na kateri so uþitelji raziskovalci brali rezultate raziskav svojih kolegov in jih poskušali sistematizirati. Na tej osnovi so potem uþitelji po koncu sreþanja pisali pregledne þlanke k posameznim temam, ki so temeljili na materialih študij primerov. Po drugi strani pa Hull in sodelavci (Hull, 1985, povz. po Altrichter, 1990, str. 171) skeptiþno nasprotujejo izgradnji koherentne, unificirane teoretiþne zgradbe po modelu naravoslovja in v nasprotju s tem predlagajo usmeritev bolj po vzoru literarnih znanosti; tukaj gre manj za koherenco produktov, ampak bolj za kontinuiteto diskurza in prikljuþitev novega in bogatejšega razumevanja. Menijo, da bi podroþje literarne kritike lahko tukaj doloþilo model. Kritik si prizadeva odpreti pot do razumevanja pomena in kritika je kumulativna, ker se branje, predlagano od razliþnih kritikov, zrašþa okoli napisanega dela. Diskurz o raziskovanju uþiteljev je lahko kumulativen na ta naþin – ne kot dialog o raziskovalnih izsledkih, ampak kot rastoþa zbirka poskusov, da bi poglabljali razumevanje naþina pou- þevanja, kot se manifestira v doloþenih instancah. S tem se naravoslovnemu konceptu, ki meri na splošne zagone, postavlja ob bok neka alternativa humanistiþnih in družboslovnih znanosti. V tem videnju leži pomemben segment razumevanja in razvijanja akcijskega raziskovanja: kako narediti mnoštvo posameznih vidikov, ki jih izdelajo uþitelji, tako dostopno, da jih bodo lahko uporabljali drugi praktiki in znanstveniki. Ali v zadovoljivi meri lahko temu služijo razliþne publikacije, strokovni posveti in sreþanja? Ti mehanizmi izhajajo iz ‘sveta’ znanosti. Kakšni mehanizmi uporabe tujega védenja pa bi se morali razviti, da bi izhajali iz sistema prakse in praktikov? H. Altrichter (1990, str. 191–195) opozarja, da v nadaljevalnih fazah procesa akcijskega raziskovanja nemalokrat sreþamo naslednji problem: Uþitelji, ki so se dalj þasa ukvarjali z refleksijo in spremembami lastne prakse, so to oþitno zelo zadovoljivo doživljali in prišli pri tem do zavidljivih rezultatov. Pri tem se sprašujejo, zakaj bi svoj raziskovalni proces morali še pisno obdelati. Ali ne zadostuje, da so uspešno opravili vse navedene faze? Ali to pisanje ni spet atribut standardov znanstvenega sistema, cena za to, da bodo lahko potrdili pojem ‘raziskovanje’ za to, kar so poþeli? Kot primer navedimo uþiteljice, ki so sodelova-le v projektu ‘Okolje in šolske iniciative’ (Požarnik, 1993) in so se tudi veþkrat – tiho ali glasno – spraševale, »ali je res potrebno ob projektu tudi toliko pisati – ali ni dovolj neke akcije izvesti, o njih povedati, morda tudi prirediti razstavo? ýemu potem še pisati« (prav tam, str. 63)? Vodilni poznavalci in utemeljitelji akcijskega raziskovanja navajajo naslednje argumente v prid konþnega poroþila o raziskovalnih dognanjih: – Ker akcijsko raziskovanje ne meri zgolj na individualni razvoj, ampak mu gre tudi za razvoj profesije, bi si morali prizadevati za 'kooperativno refl eksijo'. Ta se ne bi mogla razviti brez zapisanih izkušenj. – Dolgoroþno bi z rezultati raziskovanja uþiteljev izgradili 'zaklad védenja uþiteljske profesije' (Elliott, 1984, povz. po Altrichter, 1990, str. 192). 132 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 132 132 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja Zakaj se torej vedno znova pojavlja vprašanje po smislu zapisovanja? »Dve nadaljnji oviri v raziskovanju uþiteljev sta: prviþ, težavnost pisanja o lastni praksi, in drugiþ, zadržanost, ki jo imajo uþitelji glede tega, ali imajo kaj vrednega povedati. Mnogi uþitelji niso pisali že od obdobja študentskih dni in potrebujejo zagotovilo o svoji zmožnosti. Zdi se, da so uþitelji zelo skeptiþni glede sposobnosti svojih kolegov, da bi lahko povedali kaj pomembnega o profesiji« (Wakeman, 1986, cit. po Altrichter, 1990, str. 192). Ta izjava samo potrjuje to, kar v literaturi o akcijskem raziskovanju pogosto sreþamo: – Uþitelji ne pišejo radi, ker imajo težave pri tej, za njih neobiþajni dejavnosti. – Uþitelji podcenjujejo vrednost in sporoþilno veljavnost svojega izkustvenega vedenja. – ýasovni in prostorski pogoji uþiteljskega dela za pisanje niso ugodni. – Za uþiteljski poklic je znaþilen umik v privatnost in izolacijo razreda, ki je diametralno nasproten z vsakršno odprtostjo. – Uþiteljski poklic ni razvil kulture izmenjave profesionalnih izkušenj. – V pomanjkanju lastnih publikacij in loþenega diskurza med uþitelji raziskovalci, morajo biti rezultati vnešeni v splošne znanstvene diskusije, kjer jih potem ocenjujejo akademski raziskovalci po svojih lastnih kriterijih. Izkušnje kažejo, da uþitelji, ki so se enkrat 'spustili' v proces pisanja, poudarjajo njegovo vrednost za lastno refleksijo in poslediþno za oblikovanje idej. Obenem pa z objavljanjem svojih spoznanj in zaradi nepriþakovanega interesa kolegov dobivajo novo energijo za nadaljnje delo (Lee, 1986, povz. po Altrichter, 1990, str. 193). Razliþni avtorji so poskušali razviti razliþne oblike spodbujanja in razvijanja pisanja pri uþiteljih (prav tam, str. 193): – Zunanji svetovalci podpirajo uþitelje pri oblikovanju njihovih izkušenj. Primer iz prakse predstavlja, kako je sodelovanje med uþiteljem in zunanjim svetovalcem privedlo do skupnega raziskovalnega poroþila: zunanji svetovalec je intervjuval uþitelja o njegovih izkušnjah med raziskovalnim procesom. Zapis intervjuja sta oba analizirala. Pri tem se je izpostavilo deset vprašanj, ki so na koncu tvorila strukturo raziskovalnega poroþila. Pri razþlenjevanju posameznih faz so bili uporabljeni deli iz intervjuja. – Ustvarjanje situacije za prve korake pisanja: nekateri projekti so poskušali pripraviti prostorske in þasovne situacije (npr. razliþna sreþanja, kongresi ...), v katerih so uþitelji s pomoþjo kolegov in zunanjih svetovalcev prestali prve korake pisanja (npr. zbiranje materialov, strukturiranje, pisanje prvega poglavja …). V projektu 'Okolje in šolske iniciative' je koordinatorica akcijske raziskave uþiteljem pri-pravila navodila za strukturo konþnega poroþila. Opozorila jih je predvsem na samoinicia-tivnost pri poudarjanju plastiþnosti in slikovitosti dogajanja, da bo bralec lahko 'zagledal', kaj se je dogajalo (Marentiþ – Požarnik, 1993, str. 65). Zaradi nazornosti bomo predstavili glavne toþke te strukture (prav tam, str. 65–68): – okolišþine, v katerih projekt poteka, – delovni pogoji, organizacijski okvir, – zgodovina sodelovanja pri projektu, – zaþetek dela, – potek dela, 133 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 133 133 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja – spremljanje, – kaj ste opazili – rezultati spremljanja, – zakljuþki in predlogi, – priloge. Uþiteljem so bile predstavljene tudi ideje o stilu pisanja (kako narediš svoje pisanje prepriþljivo, kakšen naþin pisanja bo uþiteljem všeþ, kakšna je vloga 'kritiþnih prijateljev' pri oceni tvojega pisanja …) in ideje za naþrtovanje pisanja (kako si organiziral svojo raziskavo, kakšna je tvoja osebna 'eko zgodovina', þemu 'eko projekt', kakšen je bil odziv, kaj si opazil, kakšni so rezultati in kako naprej) (prav tam, str. 68–70). Ta struktura zajema opis vseh faz akcijske raziskave, iz konþnih poroþil je tudi razvidno, da ne gre samo za razmišljanje, ampak za poglobljeno stopnjo refleksije, vsa poroþila pa nosijo izrazito osebnostno noto. Tipiþna oblika priprave rezultatov akcijske raziskave je 'študija primera'. V njej je predstavljen lasten raziskovalni proces in njegovi rezultati v razliþnih povezavah od opisovanja do analize, pa tudi generalizacija. Uþitelje je treba spodbuditi k intenzivnemu analitiþne-mu ukvarjanju s svojim primerom, vendar morajo znati svoje aktualno stanje primerjati s prejšnjimi primeri in izkušnjami drugih oseb. Zagotovo drži, da posameznik nikoli v resnici ne študira posameznega primera nekega družbenega fenomena, ne da bi upošteval implicitno vsebovane razlike, ki služijo za primerjavo. Težko si je torej predstavljati študijo nekega primera, ne da bi pri tem razmišljali, v kakšnem odnosu je do drugih stvarnosti in v kakšnem družbenokulturnem kontekstu se nahaja oziroma kakšni so splošni pogoji, od katerih se ta primer bistveno razlikuje. Vendar pa ozavešþanje lastnega implicitnega védenja v raziskovanju uþiteljev ni cilj sam zase, ampak pomožno sredstvo pri obdelavi konkretnih problemov in pri prenosu profesionalnega védenja na kolege in profesionalno potomstvo. Delovanje profesionalnih uþiteljev tudi ni izkljuþno ali pretežno zaznamovano z refleksijo akcije, ampak v enakem obsegu tudi z rutino, ki ni vedno reflektirana, predstavlja pa velik del uþiteljevih profesionalnih kompetenc. Kakšne bi naj bile razvojne perspektive v raziskovanju uþiteljev (Altrichter, 1990, str. 198–199)? – Vprašanje znanstvenoteoretiþne utemeljenosti akcijskega raziskovanja se nanaša predvsem na to, kam znotraj znanstvenega sistema uvršþamo akcijsko raziskovanje in kako je opredeljeno v znanstvenoteoretiþnih diskusijah. – Teoretiþna utemeljenost delovanja obsega predvsem vprašanje razumevanja individu-alnega in kolektivnega profesionalnega delovanja, ki bazira na konceptu akcijskega raziskovanja. – Utemeljitev s teorijo profesionalnega razvoja – kakšne predstave gojijo uþitelji o lastni profesionalnosti in njenem razvoju in kako so le-te združljive z delovnimi pogoji uþitelja na eni strani in raziskovanjem na drugi. Predstave o 'teoretiþni utemeljitvi' ne vodijo v smeri izgradnje visoko kompleksne teoretiþne zgradbe z obsežnimi zdiferenciranimi kategorijami. Teorije, na katere se opirajo 134 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 134 134 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja uþitelji, morajo biti enostavne za dojemanje in v pomoþ pri razumevanju prakse. Zajemajo naj relativno malo osrednjih pojmov, ki se vklapljajo v pregleden sistem. Takšna naj bo torej tudi teorija, ki jo uþitelji raziskovalci tvorijo v akcijskih raziskavah. Ali tako uþitelje podcenjujemo ali jim pripisujemo nesposobnost za dojemanje in tvorjenje kompleksnih teoretskih sistemov? Menimo, da ne, kajti pri takšnem razumevaju teorije ne gre zgolj za formalno poenostavljanje, ampak tudi za dimenzijo, ki uporabnike takšne teorije vodi k novim zakljuþkom glede njihove lastne situacije, k njeni refleksiji in nadaljnjemu razvoju. Tudi A. Halmi trdi, da bodo grandiozne zgodbe (tukaj misli na 'velike teorije' – dodala J.M.) nadomestile lokalne male teorije, ki ustrezajo specifiþnim problemom in situacijam (Halmi, 1996, str. 33). Teorije, ki so rezultat akcijskega raziskovanja, torej nimajo univer-zalnega, ampak lokalni znaþaj. 4.4 NEPOSREDNA PRAKTIýNA UPORABNOST ZNANSTVENIH TEORIJ Ali so teorije neposredno prenosljive na praktiþne situacije (na primer v obliki navodil za delovanje)? Odgovor na to vprašanje je negativen, rezultira pa iz strukturnih razlik med prakso in znanostjo. Neposredno uporabnost oziroma direktno povezavo s prakso pri raziskovanju zavrnemo na podlagi specifiþnosti vrednotnega, normativnega in operativnega sistema znanosti. Poskušali bomo pokazati, da se znanstvene teorije, takoj ko nastopijo v praksi, preinterpretirajo oziroma modificirajo. To poslediþno pomeni, da znanstvene teorije niso prenesene v prakso v razmerju 1 : 1. Mora nam pa biti jasno, da ta pozicija v odnosu znanosti in prakse ne pomeni, da teorije nimajo praktiþne uporabnosti. Trdimo le, da odnos med teorijami in prakso ni direkten, ampak je posreden. Ta trditev velja tudi za teorije, ki nastanejo kot produkt akcijskih raziskav, ne glede na to, da gre za ‘lokalne’ in ne ‘grand’ teorije. Tudi te se ne prenašajo v prakso neposredno, kar dokazuje tudi vse tisto, kar smo zapisali o transferzibilnosti in posplošljivosti rezultatov znanstvenih raziskav. O odnosu med prakso in znanostjo smo že govorili v poglavju 3.2. Nova paradigma druž- boslovnih znanosti. Tam nas je zanimalo predvsem, kako je odnos teorije in prakse predstavljen v kritiþni teoriji in kritiþnih družboslovnih znanostih, kjer je predstavljal osrednjo tematiko. Cilj znanosti naj ne bi bil izkljuþno spoznavnoteoretski, paþ pa mora imeti znanost neposredni interes za poseganje v družbene razmere. V tem poglavju bomo poskušali pokazati, zakaj to neposredno poseganje s podroþja znanosti v prakso ne poteka v smislu direktnega prenosa, ampak v modificirani obliki. Pri tem se bomo naslanjali na razmišljanja H. G. Soeffnerja (Soeffner, 1989), ki je v knjigi z naslovom Razumevanje vsakdana, vsakdan razumevanja zavrnil neposredno uporabnost raziskovalnih izsledkov oziroma direktno povezavo s prakso zaradi specifiþnosti znanstvenega sistema. V literaturi pogosto zasledimo pojem ‘vsakdanje teorije’, ki, po Soeffnerjevem mnenju (prav tam, str. 10–25), predstavlja izpolnitev stare želje: vsakdan in znanost, teorija in praksa – kraljevi otroci, ki se niso mogli sreþati – so nenadoma našli pot drug k drugemu in to 135 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 135 135 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja v podobi zloženke. Pojem vsakdanje teorije uporabljamo kot vodilo, da vsakdanje delovanje ne poteka sluþajno in nestrukturirano, ampak je strukturirano po principih reda, pravil, procedurah razlage, naþrtov in namenov. Zdi se, kot da je ‘odtujena znanost’ našla pot nazaj k življenju, nazaj k vsakdanu. Ta prepad med vsakdanom, vsakdanjim delovanjem, vsakdanjim védenjem in znanostjo bi moral izginiti, kakor da bi bilo že spoþetka jasno, da ta prepad predstavlja nepravilnost, zgodovinsko razvojno hibo, ki jo je treba nujno preseþi. Vendar se zdi, da pozabljamo na dolgoletno tradicijo znanstvenoteretiþnih razprav. Vodili so jo predstavniki kontroverznih teoretiþnih pozicij iz razliþnih vidikov, prišli pa so do presenetljivo podobnih zakljuþkov, da se znanost in vsakdanja praksa kljub skupni zasidranosti v delovanju in pomenskem polju vsakdana ne moreta spojiti. Obstaja veliko razlogov, zakaj bi morali ravno vsakdanjemu delovanju nameniti predno-stno mesto v znanstveni refleksiji. Pomembni razlog za to je navedel A. Schütz: vsakdanje življenje je edini subuniverzum, v katerega »se vklapljamo z našimi dejanji« in ki ga z na- šimi dejanji lahko spreminjamo (Schütz, 1971/72, cit. po Soeffner, 1989, str. 12). Interakcijski prostor našega vsakokratnega konkretnega vsakdana se je in se bo spreminjal preko nas. Gre za naš neposredni prostor prilagoditve, delovanja, naþrtovanja in doživljanja – to je naše okolje, ki ga sokonstruiramo in katerega del smo. O strukturah in potencialu na- šega vsakdanjega sveta imamo oþitno in latentno védenje. In oboje je enako uþinkovito. Iz interakcijskih struktur vsakdana se organizirajo naše izkušnje, po drugi strani pa naše izkušnje in naše delovanje konstruirajo strukture našega vsakdana. Temu primarnemu prostoru prilagajanja, zaznavanja, izkustev in delovanja velja naša pri-oritetna pozornost ravno zaradi možnosti neposrednega in uþinkovitega delovanja v njem. Naš primarni interakcijski prostor poznamo. V njem se gibljemo z veþjim obþutkom varnosti kot v drugih. Razlog za to je poleg oprijemljivosti in uþinkovitosti lastnih dejanj tudi v tem, da si akterji vsakdana v svojem vsakdanjem delovanju pripisujejo vzajemne kompetence. Temeljna zakonitost vsakdanjega delovanja v interakcijskem prostoru je, da je v principu vsak akter kompetenten in odgovoren za svoja dejanja. Vsak trenutek mora dati svoje delovanje v oceno. Zaupanje v poznavanje pravil se verificira in istoþasno ohranja s konkretnim delovanjem. Vsakdanje delovanje in vsakdanja komunikacija funkcionirata na podlagi predpostavke o samoumevnostih, ki jih ni potrebno veþ artikulirati. To zaupanje v skupni svet latentnega soglasja (skladnosti, ujemanja) v vsakdanjem življenju služi hitrosti in varnosti akcij in reakcij. Ta interakcijski prostor samoumevnosti, vsakdana, odslikava svet, v katerem þlovek toþno ‘ve’, za kaj gre in je zato lahko kompetenten in kompetentno deluje. Od te kompetence vsakdanjega delovanja se kompetenca znanstvenikov, ki vsakdanji svet analizirajo, bistveno razlikuje in jo je zato potrebno skrbno loþevati. Tudi þe se oboje – kompetence tistega, ki deluje v vsakdanu, in kompetence znanstvenika – nanašajo na vsakdan kot predmetno polje, pomenijo v svoji ciljni usmerjenosti, v svojih postopkih, kriterijih skladnosti in verifikacije in v svojih možnostih nekaj temeljno razliþnega. Najprej pa je potrebno sploh precizirati, kaj mislimo z izrazom ‘vsakdan’. S pojmom vsakdan ne mislimo na svet vsakdanjih uporabnih predmetov in opravil in tudi ne na historiþno prisotno, specifiþno realnost. Vse to sicer sodi k temu, kar pojmujemo pod vsakdan, se tam 136 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 136 136 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja ustvarja in deluje povratno nanj, vendar to ni tisto, kar vsakdan kot tak poraja, vsebuje in reproducira. Ustvarjalna struktura tega, kar imenujemo vsakdan, temelji bolj na posebnem tipu izkušenj, delovanja in védenja. To izkustveno in pomensko polje je zaznamovano s kognitivnim stilom prakse, s tipom izkustva, delovanja in védenja, ki je povezan ravno s tem prostorom, se nanaša nanj v njegovih specifiþnih zmožnostih, ga ohranja in vedno znova poraja (Goffman, 1977, povz. po Soeffner, 1989, str. 16). Kognitivni stil prakse, vsakdana, meri na odpravljanje ali minimiziranje nenavadnega, dvomljivega, na neproblematiþno in ekonomiþno delovanje. V skladu s tem obstajajo ti-pizirani uþinki kognitivnega stila vsakdana v tem, da nove, tuje situacije, dejanja itd. ti-pizirajo tako, kot bi bili poznani ali natanþneje, kot da bi bili sestavni del normalnosti vsem poznanega skupnega prostora delovanja in izkušenj. Tipiziranje izkušenj, védenja in delovanja je splošni fenomen þloveških sposobnosti zaznavanja in orientacije. ýetudi tvo-rita ‘tipika’ in ‘normalnost’ povezavo, kajti konstrukcija normalnosti brez tipike ne bi bila mogoþa, tipike vseeno ne smemo enaþiti s konstrukcijo normalnosti. Nekaj tipizirati kot ‘normalno’ istoþasno pomeni nekaj klasificirati kot poznano in koncentracijo na doloþeno realizacijo tega poznanega. Viden izraz konstrukcije normalnosti v vsakdanu je ponavljanje preizkušenih in poznanih vzorcev delovanja v interakciji in okamenelost nekaterih od teh vzorcev v rituale delovanja, kar lahko razložimo s tem, da jih razumemo kot elemente verig delovanja, ki jih lahko vsak hip, ne da bi se morali vedno znova odloþati, uporabimo. Ti poznani vzorci delovanja demonstrirajo zaupanje v zagotovljeni skupni fond védenja in skupni prostor izkustev in delovanja, v katerem ne moremo niþ narediti narobe in v katerem se problemske situacije rešujejo v navezavi na poznane rešitve in se tako vþlenijo v delujoþo normalnost. Kakšna je torej uþinkovitost kognitivnega stila prakse? Zagotavlja hitrost in socialno sprejetost vsakdanjih reakcij in daje z rutinskim reševanjem problemov pogosto na razpolago uþinkovit instrument za obvladovanje novih danosti in problemov, tudi za obvladovanje tega, kar novega kot takega ne prepozna, ampak ga preoblikuje v že poznano. Ker tega novega ne vidimo kot nekaj, kar mora biti pojasnjeno, predstavljajo vsakdanje rutine le omejen in nesiguren potencial za obvladovanje preseneþenj in nenavadnih prilagoditev. Kot homo-gene reakcije vzorci delovanja ne služijo toliko uþinkovitemu prilagajanju novim situacijam, ampak bolj reprodukciji samih sebe. Rutiniziranje vsakdanjega védenja in delovanja temelji na neeksplicitnosti, na postavki, da ni treba vsega povedati ali vprašati. Predpostavljamo t. i. tiho, skrito védenje, to pomeni, da nekaj vemo, ne da bi morali ali znali povedati, kaj vemo. Vsakdanje védenje ni eksplicitno, ker se nahaja v svetu samoumevnosti. Ta svet samoumevnosti deluje na temelju predpostavke, da se da vse povedati, þe bi se po tem pojavila zahteva. V skladu s tem lahko od vsakogar zahtevamo ‘praktiþna pojasnila’ za njegov naþin delovanja (Searle, 1969 in Scott/Lymann, 1976, povz. po Soeffner, 1989, str. 19). Na temelju te organizacijske oblike kognitivnega stila prakse, vsakdana in na podlagi sposobnosti, da z rutinskim reševanjem odgovorimo na novonastale probleme, kažejo vsakdanji vzorci delovanja veliko samostojnost, enormno sposobnost vztrajanja in ravno takšen odpor do alternativnih interpretacij. Ta sistem se ima za svojo sposobnost funkcioniranja 137 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 137 137 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja zahvaliti ne toliko organizacijski obliki, ampak predvsem nujnosti prilagajanja, ki so ji podvrženi vsakdanji interakcijski sistemi, v katerih so se te organizacijske oblike razvile. Temeljijo torej na postopku poskusov in napak, ki ga uporabimo pri problemih, ki nastopijo, pri þemer se najuspešnejša rešitev ohranja in tradicionalno prenaša, dokler nekega dne ne odpove in smo prisiljeni v iskanje drugaþnih možnosti rešitve. Vsakdanje védenje in vsakdanje delovanje dokumentirata tako splošne, evolucijsko utemeljene oblike prilagajanja okolju, kot tudi rutinizirane postopke delovanja v interakcijski skupnosti. Ta struktura vsakdanjega védenja in delovanja daje vedeti, da nosi v sebi možnosti za preseganje kognitivnega stila prakse. Potencial tega kognitivnega stila nudi veþ, kot od njega zahtevamo v vsakdanu. Vsebuje tendenco k samopreseganju. Ta tendenca je vidna na nekaterih mestih opisa vsakdana, oziroma kognitivnega stila prakse (prav tam, str. 20–21): – v 'empiriþnem' ravnanju z realnostjo, t. j. pri testiranju potenciala delovanja po kriterijih uspeha in neuspeha; – v interaktivni realizaciji naþrtov delovanja, to pomeni v virtualnem prevzemanju perspektive in drže delujoþega partnerja: v intersubjektivnosti orientacije; – v sposobnosti za tvorjenje hipotez o družbeni 'realnosti', to pomeni v sposobnosti razli-kovanja med interpretiranjem in interpretiranim; – v postulatu principialne izrazljivosti, to je v možnosti eksplicitnega ubesedenja védenja. Na tem mestu je viden potencial kognitivnega stila prakse, ki omogoþa, da preidemo iz odliþnega, vendar omejenega polja vsakdana v kognitivni stil teorije, na podroþje znanosti, pri þemer je vidna omejenost in razliþnost, pa tudi povezanost obeh podroþij. Znanost je organizirana in reflektirana obravnava vsakdanjih postopkov, védenja in delovanja. Ti predstavljajo – þe so dokumentirani in jih je moþ rekonstruirati – za znanost sistem tekstov, protokolov vsakdanjega delovanja, ki so v znanstveni analizi interpretirani kot razumevanje in utemeljevanje možnosti njihovega razvoja in specifiþnega zgodovinskega izoblikovanja. Znanost se izkazuje kot specifiþni tip delovanja, izkustva in védenja, ki je jasno loþen od vsakdana. To se kaže ne samo s posebnim jezikom, ampak bolj s sistematiþnim in or-ganiziranim izloþanjem znanstvenih interpretacij iz aktualnih interakcijskih procesov in njihovih kontekstov. Znanost je loþena od vsakdanjega delovanja zgolj na podlagi svoje nujne analitiþne distance od skupnosti delujoþih in predstavlja tako kvalitativno drugaþen naþin delovanja. Ta analitiþna distanca do 'vsakdanjih tekstov', do produktov interakcije nasploh, je zavezujoþa profesionalna norma znanstvenikov. Na njej temeljijo in z njo funkcionirajo kriteriji znanstvenega dela: racionalna utemeljenost, podoživljanje, kar se da obširna predstavitev problematike, ciljev, hipotez, rezultatov in metod. Avtonomija in distanca kot profesionalni normi znanosti in znanstvenikov zagotavljata družbi – drugaþe kot kognitivni stil prakse, vsakdana – veþji pregled nad možnim in racionalno razlago dejstev. Medtem ko se kognitivni stil prakse pod pritiskom storilnosti osredotoþa na možnosti razlage, izbire in delovanja ter v interesu akcije izkljuþuje dvom in dvomljivost tipizira kot 'normalno', znanost v nasprotju s tem sistematizira dvom, razkriva alternativne možnosti razlage, izbire in delovanja: pretvarjanje dozdevno poznanega 138 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 138 138 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja in 'normalnega' v problematiþno je meja med vsakdanom in znanostjo, med normalnostjo in dvomom, med doživljanjem in refleksijo, med hitro realizacijo ciljev in ekstenzivno ek-splikacijo možnega kot dejanskega družbenega védenja (prav tam, str. 25–26) . Vedno znova se pojavlja zahteva po neposredni ‘družbeni relevantnosti’, ‘navezavi na prakso’, ‘vidiku ovrednotenja’ znanstvenega dela. Pritoževanje nad politiþno ‘nemoþjo’ in ‘nebogljenostjo’ znanstvenikov ne upošteva tega, da se znanstvenik v politiþnem življenju v ‘vsakdanu’ lahko in mora odpovedati znanstveni drži, da tisti, ki delujejo znotraj znanstvenega sistema, ne živijo zunaj družbe in morajo ravno tako kot vsi drugi sprejemati praktiþne odloþitve v vsakdanjem življenju. Tega pa ne poþnejo v analitiþno distanciranem izkustvenem stilu znanosti, ampak v kognitivnem stilu prakse: kot delujoþi v vsakdanjem življenju – ne kot znanstveniki. Vendar ima pri tem, da v vsakdanu lahko delujemo odgovorno in izbiramo med alternativami, znanstvena analiza in razlaga veliko, odloþujoþo vlogo. Šele tako postanejo alternative ekstenzivne in racionalno prepoznavne, kar omogoþa njihovo smiselno ovrednotenje. Zagotovo znanost še nikoli v zgodovini ni mogla prepreþiti ljudem, da ne bi padli v studenec. Pogosto pa je dosegla, da padec v studenec ni bil pripisan usodi ali nadnaravnim moþem. Pri nemoteni, profesionalni in urejeno izve-deni znanstveni analizi so postale jasno razvidne alternative delovanja, realnost možnega in poti okoli studenca. In ravno iz tega izhaja možnost, da nekoga pokliþemo na odgovornost zaradi njegovega delovanja. Ampak tudi tukaj izvršitev seveda ni naloga znanosti. Prevzemanje znanstvene drže znanstvenika naredi za analitika, ne pa za nadzornika nad normami. Znanstvena drža konstituira drugaþen koncept realnosti kot kognitivni stil prakse (prav tam, str. 28–32). O stališþu, ali se znanost lahko v popolnosti odreþe normativnim vprašanjem, smo razpravljali že v poglavjih Naþelo vrednotne nevtralnosti (1.2) in Zavraþanje postulata vrednotne nevtralnosti (1.5.3) in se tukaj podrobneje z njim ne bi ukvarjali. Tukaj nas zanima povezava med prakso, vsakdanjim življenjem in prenosljivostjo teorije v ta vsakdan. ýe je teorija usmerjena v izdelavo pojasnil o þloveškem delovanju, njegovi zgodovini in njegovem okolju, pa tudi na preverjanje in kritiko teh pojasnil, potem mora biti osvobojena operativnega pritiska prakse. Pri akcijskem raziskovanju je situacija bistveno drugaþna. Akcijsko raziskovanje naj bi služilo neposredni spremembi obstojeþe situacije prizadetih. Spoznavni proces se odvija v praksi in za prakso, skupaj z vsemi, ki jih situacija zadeva. Pri teh raziskavah je praktiþna relevantnost integrativni sestavni del raziskovalnega procesa in ni le dodatna. Tukaj se nam zatakne pri odgovoru na vprašanje, þemu potem služi tvorba teorije v akcijskih raziskavah. ýe je ni mogoþe neposredno prenesti v prakso z namenom spreminjanja le-te, kakšen je potem njen smisel. ýe ima znanost nalogo, da izvaja ex-posto analize o življenju, vsakdanji praksi, ki je avtonomno podroþje, potemtakem nima vpliva na vsakdanjik. Vendar pa ima znanost (s tvorjenjem razlagalnih teorij) pomembno praktiþno relevantno funkcijo in sicer kot odkrivanje alternativnih razlag in delovanja. Znanost ravno s to sposobnostjo služi vsakdanji praksi. Obe podroþji priznavata druga drugi avtonomijo in sta druga za drugo uporabni in funkcionalni. Spoznanja znanosti vplivajo na aktualno in bodoþe stanje védenja z aplikacijo teh spoznanj na nove kontekste, dejansko stanje, potek dogajanja. Teorije, ki nastanejo kot produkt akcijskih raziskav, se v tem pogledu nekoliko razlikujejo, ker se njihova praktiþna relevantnost potr-139 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 139 139 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja juje že med samim raziskovalnim procesom, ko se oblikujejo spremembe, ki so delno tudi posledica teorij, ki jih tvorimo v vmesnih fazah med akcijskimi koraki. Vsa dejstva, ki izhajajo iz vsakdanje prakse, so na neki naþin ‘obremenjena’ s teorijo. Vedno vnašamo celoten niz kognitivnih in teoretiþnih okvirov v naše percepcije realnosti. Nobenih empiriþnih podatkov nikoli ne dobimo v obliki »þistih kapelj iz originalno devi- škega izvira; vedno so spojeni s teorijo v samem trenutku njihovega nastanka« (Alvesson in Sköldber, 2000, str. 17). Ravno zato postane poudarjanje prevelike distance med teorijo in vsakdanjim življenjem problematiþno. Teorije naj bi bile sposobne doseþi naše razumevanje in vplivati na naþin našega delovanja. Teorije, ki težko najdejo svoj prostor zunaj akademskih krogov, tvegajo, da postanejo družbeno nerelevantne. Še vedno pa obstaja dejstvo, da teorije niso prenosljive v praktiþne situacije v razmerju ena proti ena. Kajti þe bi bile, ne bi govorili o stopnjah posplošljivosti in naþinih transferzibilnosti. Na zaþetku razvijanja neke teorije posplošljivost zavestno omejimo, s tem da najprej razvijamo teorijo za omejeno podroþje. Na temelju veþ specifiþnih teorij se lahko s primerjavo le-teh razvije splošna oziroma formalna teorija, ki je sinonim za neko raziskovalno podroþje in je zasidrana v empiriji. Infomacijska baza, na kateri temeljita refleksija prakse in znanost, je pravzaprav ista; njena obdelava pa je vezana na kriterije sistema znanosti in prakse. Razlik med njima ne moremo premostiti direktno – torej z neposredno uporabo teorije za reševanje problemov v praksi. To je možno po posredni poti: znanstveno védenje mora biti praksi izroþeno kot material, s katerim praksa nato razpolaga v skladu s svojimi sistemsko vezanimi merili. Kaj pa pri akcijskem raziskovanju? Povedali smo že, da se v akcijskih raziskavah ne tvorijo ‘velike’ (grand) teorije, paþ pa je poudarek na lokalnih teorijah, ki ustrezajo specifiþnim problemom in situacijam. Širše posplošitve, t. j. razširitev kontekstov, na podlagi katerih bo teorija razvijana in na katere se bo razvita teorija naslanjala, se v akcijskem raziskovanju ne zgodi vnaprej, ampak v odvisnosti od vsakokratnega stanja prouþevane situacije. Vendar se pri uporabi raziskovalnih izsledkov vedno izkaže, da se znanstvene teorije, ko nastopijo v praksi, preinterpretirajo oziroma modificirajo. Kot enega od naþinov tvorbe teorije, ki na svojem zaþetku nosi v sebi elemente refleksije prouþevane prakse, ki pa jih potem z metodološkimi principi nadgradi in pripelje v polje znanstvene teorije, je tudi t. i. ‘grounded’ teorija. Podrobneje jo bomo analizirali predvsem zato, ker je njena temeljna znaþilnost ta, da je zasidrana v neposredni prouþevani praksi. 4.5 PREDMETNO ZASNOVANA TEORIJA (GROUNDED THEORY) Preden zaþnemo razþlenjevati bistvene elemente predmetno zasnovane teorije in poskuša-mo njeno uporabnost povezati z akcijskim raziskovanjem, bi se ustavili pri vprašanju prevoda angleškega izraza ‘grounded theory’. Nekateri naši avtorji so ga slovenili z ‘utemeljena teorija’ . B. Mesec na primer pravi, da »v zaþetku ni bilo jasno, ali je to (utemeljena teorija – dodala J. M.) pravi prevod izraza ‘grounded theory’. V. Flaker prevaja s ‘pritlehna 140 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 140 140 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja teorija’, kar se mi je zdelo v zaþetku kar ustrezno; B. Dekleva prevaja z ‘baziþna teorija’. Mayring (1993) prevaja z ‘gegenstandsbezogene Theoriebildung’, kar dobesedno pomeni ‘oblikovanje teorije, ki se nanaša na predmet’ ali, krajše, predmetne teorije; kot da kaka teorija ni ‘predmetna’ v pomenu, da se nanaša na neki predmet. Konotacija je pri nemškem prevodu ista kot pri Flakerjevem; povedati hoþe, da gre za teorijo, ki je blizu predmetu; ki je blizu predmetu in se od njega ne oddalji v prehude abstrakcije. – Izraz ‘grounded’ iz glagola ‘to ground’ pomeni ‘osnovati, utemeljiti, položiti na tla, nasesti, ozemljiti’ ... ‘Grounded’ torej pomeni ‘utemeljen’ v možnem dobesednem pomenu te besede, namreþ tako, da je ‘blizu tlom’, tj. empiriþno, in ne morda z deduktivnimi argumenti, ki izvirajo iz abstraktnih premis. ‘Pritlehen’ (kot prevaja Flaker) pomeni dobesedno ‘ki je pri tleh’, v prenesenem pomenu pa ‘vsakdanji, navaden’ (pritlehne zadeve, pritlehen þlovek), kar ima negativno konotacijo. Drugi možni prevodi bi bili ‘pritliþen’ in ‘prizemen’. … ‘Prizemen’ … nima (še) ekspresivnega, prenesenega pomena; ne vsebuje negativne konotacije, prej se zdi, da je povezan s pojmom pozitivnega realizma: stati z obema nogama na zemlji, biti blizu zemlji, stvarnosti, realnosti« (Mesec, 1998, str. 61–62). Kljub izþrpni razlagi prevoda ‘grounded theory’ z ‘utemeljena teorija’, ki jo je podal B. Mesec, se nam slovenjenje ‘utemeljena teorija’ ni zdelo primerno, ker je izraz vrednotno obarvan, þe ga razumemo tudi v njegovi negativni obliki, ki implicira, da je vsa ostala teorija, ki ne sodi v okvir utemeljene teorije in ni tvorjena po njenih metodoloških principih, potemtakem neutemeljena. Zato smo se odloþili, da bomo izraz ‘grounded’ slovenili s ‘predmetno zasnovana’ teorija. Izraz ‘zasnovan’ ima neki dodaten pomen v primerjavi z izrazom ‘utemeljen’, in sicer v tem, da zasnovanost izraža nekakšno nedokonþanost, odprtost k temu, da se teorija vedno dopolnjuje in stalno predmetno utemeljuje, kar je bistvo koncepta metodologije predmetno zasnovane teorije. Glaser in Straus, avtorja koncepta predmetno zasnovane teorije, v uvodu k svoji knjigi z naslovom Discovery of Grounded Theory (Glaser in Strauss, 1967) pravita, da sta želela s tem delom izboljšati možnosti družboslovnih raziskovalcev za oblikovanje teorije, ki bo »relevantna za njihovo raziskovanje«. V nadaljevanju pa dodata, da »predmetno zasnovano teorijo izvedemo iz podatkov in jo nato ilustriramo z navajanjem primerov znaþilnih podatkov« (prav tam, str. 5). Pomembno je, da je »predmetno zasnovana teorija teorija, ki jo induktivno izvedemo iz prouþevanja pojava, ki ga predstavlja« (Strauss in Corbin, 1990, str. 23). 4.5.1 VIRI IDEJ PREDMETNO ZASNOVANE TEORIJE Avtorja predmetno zasnovane teorije sta nedvomno Glaser in Strauss, ki sta s svojim delom nadaljevala tradicijo predvsem ameriških sociologov iz prve polovice prejšnjega stoletja. Glede na to, da smo v prvem delu naše razprave veliko pisali o debati, ki se je razvila o smislu in uveljavljenosti pozitivistiþne orientacije v znanosti, se nam zdi primerno, da prikažemo, na kateri toþki se je zgodil podoben preobrat, ki je izviral tudi iz idej akcijske raziskovalne metodologije in je vodil do oblikovanja postulatov predmetno zasnovane teorije. Predmetno zasnovana teorija Glaserja in Straussa ima svoje korenine v dveh poljih: eno je simbolni interakcionizem, ki mu je bil naklonjen Strauss, drugo je statistiþno usmerjen 141 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 141 141 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja pozitivizem, ki je del Glaserjevega intelektualnega potenciala (Alvesson in Sköldberg, 2000, str. 12). Simbolni interakcionizem predstavlja kvalitativno metodološko gibanje v Združenih dr- žavah, ki se je pojavilo na zaþetku dvajsetega stoletja, in je poznano pod imenom ‘ýi-kaška šola’ (Adam, 1982, Halmi, 1996, Hammersley, 1989). Pojem ‘simbolni interakcionizem’ je leta 1938 uvedel Herbert Blumer, sociolog iz Chicaga. Velik pomen Glaser in Strauss (1967, str. 12–15) pripisujeta Blumerjevi kritiki raziskave dveh sociologov (Thomas in Znaniecki), ki sta prouþevala življenje poljskih kmetov na Poljskem in v Ameriki. Pravita, da se je približal konceptu predmetno zasnovane teorije s tem, da je povzdignil pomen teoretiziranja, ki izvira iz podatkov in ne iz naslanjaþa. Oþitala pa sta mu premoþno poudarjanje verifikacije na raþun generalizacije. Blumer je svojo kritiþno analizo usmeril k prouþevanju verifikacije, bolj kot k vprašanju, kako producirati predmetno zasnovano teorijo. Temeljna ideja simbolnega interakcionizma je starejša od Blumerjeve identifikacije tega pojma in izvira iz psihološkega in sociološkega gibanja na zaþetku stoletja na Oddelku za družbene vede in antropologijo þikaške univerze. Trije pomembni viri, ki so navdihnili idejo simbolnega interakcionalizma in gibanje ýikaške šole, so: ameriški pragmatizem, po katerem resnica postane vprašanje praktiþne koristi, nemško neokantovsto, ki je bilo bolj naklonjeno globljim idiografskim študijam posameznega primera kot nomotetiþnim prouþevanjem masovnih podatkov, in nemškemu historicizmu, ki je dajal prednost kvalitativnemu raziskovanju pred kvantitativnimi študijami. Katere so glavne toþke, ki jih je predmetno zasnovana teorija privzela iz simbolnega interakcionizma? Mednje gotovo sodijo te osrednje znaþilnosti: pragmatizem, idiografsko raziskovanje, kvalitativne metode, eksploracija, koncepti senzitivizacije, družbena akcija, kognitivni simboli, empiriþa orientacija in sukcesivna indukcija iz empiriþnega materiala. Podali bomo kratek pregled teh idej, ki so pomembne za razumevanje predmetno zasnovane teorije. Vsi ti koncepti niso bili avtomatiþno preneseni v utemljeno teorijo, ampak so zahtevali posebno prilagajanje in so se na poseben naþin tudi razvijali znotraj te teorije (Alvesson in Sköldberg, 2000, str. 13–14): Pragmatizem: Družbena koristnost, družbena kontrola kot rezultat raziskovanja konstituira kriterij resnice. Pragmatizem so opisovali kot antiteoretiþno filozofijo, ki je kar se da tesno povezana s praktiþno, empiriþno realnostjo. Idiografsko raziskovanje ima prednost pred nomotetiþnim. Potrebno je prouþevati posamezne primere bolj kot masovne. Idiografsko védenje, ki se še posebej pojavlja v humanistiþnih znanostih, je primerno za intenzivne študije edinstvenih primerov. Nomotetiþno védenje, ki ga najdemo predvsem v naravoslovnih znanostih, je osredotoþeno na ekstenzivne študije velikega števila podatkov za odkrivanje splošno veljavnih zakonov. Kvalitativne metode pred kvantitativnimi. Kvantitativne metode, v primeru da so sploh uporabljene, so sekundarne in pripravljalne. Omenimo lahko, da to predstavlja popolno spremembo za kvantitativno metodologijo, kjer je situacija obratna: kvalitativna faza (þe se sploh pojavi) je razumljena kot pripravljalna in ima manjši pomen. 142 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 142 142 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja Eksploracija. S poudarjanjem kvalitativnih metod je dobila eksplorativna funkcija osrednji pomen v družboslovnih znanostih. Pripada ji višji status kot ga ima v naravoslovnih znanostih, kjer se poudarja predvsem operacionalizacija z namenom testiranja. Prilagodljive metode zbiranja podatkov so rezultat veþjega poudarka na eksplorativni funkciji raziskovalnega procesa. Koncepti senzitivizacij. Namesto da poskušajo oblikovati vedno bolj ekzaktne tehnike z namenom natanþne razlage posameznih konceptov, bi morali družboslovnih raziskovalci iskati naþine, ki bi jih stimulirali za dojemanje novih odnosov, perspektiv in pogledov na svet. V nasprotju s fiziko, kjer prevladujejo prostorski in þasovni odnosi, sta empatija in razumevanje pomembni sestavini družboslovnih znanosti. Družbena akcija. Procesi na mikro ravni – in ne na primer funkcija ali struktura – predstavljajo osrednji predmet raziskovalnega procesa. Gre za interaktivnost, ki predstavlja odnose med akterji, za simbole, ki se prenašajo med akterji. Kognitivni simboli. Ljudje se oblikujejo in kontinuirano preoblikujejo v stiku z drugimi. Oblikovanje osebnosti je konec koncev proces. Jaz ni pasivni medij ali arena med internimi in eksternimi stimulansi in vedenji, odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami, ampak visoko produktiven pojav, motor celotnega socialnega procesa. Jaz je tudi svet pomenov in ne zunanja struktura ali niz spremenljivk. Sukcesivna indukcija iz empiriþnega materiala. Raziskovalci bi morali po induktivni poti izhajati iz simbolnih interakcij vsakdanje realnosti, ne pa, da se distancirajo od nje. Indukcije v tem primeru ne smemo razumeti v klasiþnem smislu, ker ne izhaja neposredno iz podatkov, ampak je razdeljena v dve fazi: prviþ, intenzivna študija omejenega obsega podatkov v posameznem empiriþnem primeru, na tej stopnji je empatija odloþilnega pomena; in drugiþ, primerjava veþ primerov, ki jo spremlja razširitev empiriþne baze. ýe pogledamo, kateri so bili pomembi dejavniki, ki so vplivali na simbolni interakcionizem in z njim na predmetno zasnovano teorijo, in primerjamo, kaj je predstavljalo pomembno vlogo pri oblikovanju kritike pozitivistiþne znanosti in hkrati oblikovanje metodologije akcijskega raziskovanja, bi lahko našli kar nekaj stiþnih toþk: – akcijsko raziskovanje se sicer ni opiralo na pragmatizem in njegovo temeljno idejo, da je resniþno tisto, kar je koristno, vendar je Moser pri svojem poskusu utemeljevanja akcijskega raziskovanja kot samostojne paradigme izpostavil vprašanje resnice znan-stenega spoznanja, pri þemer pa izhaja tudi iz vsebine skiciranega diskurza (veþ o tem v poglavju 3.3.3). Le-ta ima nalogo, da posreduje v nasprotju med interesi in zahtevami družbe in nalogami znanosti. Znanost mora zahteve družbe po enakosti in svobodi iz zgolj deklarativnih naþel pripeljati do realizacije. Naloga znanosti je torej v družbeni emancipaciji in ne zgolj v odslikavi danih razmerij. Ravno analiziranje problema resnice pa je naloga skiciranega diskurza. Kriteriji, ki so formulirani znotraj njega, naj bi omogoþali razlikovanje med bistvom in pojavom družbenih fenomenov. Doloþene izjave v diskurzu naj ne bi bile veþ izolirano preverjane na podlagi formalnih metodoloških postopkov, ampak mora biti vsebinsko prouþeno, kaj je njihova resnica, njihovo bistvo v okviru družbenega konteksta. Resnica torej naj služi konfrontaciji danega stanja z zahtevami po družbenih spremembah. 143 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 143 143 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja – Teoretiki akcijskega raziskovanja (Heinze, Moser, McNiff, Lomax, Whitehead, Elliott …) so vsi po vrsti zavraþali nomotetiþni pristop v raziskovanju in se usmerjali na prou- þevanje posameznih primerov. To dejstvo izhaja iz temeljnega preobrata v spoznavno-logiþnem konceptu raziskovanja: ne gre veþ za deduktivno preverjanje vnaprejšnjih hipotez, njihovo intersubjektivno veljavnost in tvorbo splošnih stavkov, ampak za induktivno in abduktivno logiko znanstvenega spoznanja. – Z odnosom akcijskih raziskovalcev do kvalitativnih metod se na tem mestu ne bi podrobneje ukvarjali, ker je tema naše celotne razprave usmerjena pretežno v prouþevanje pomena teh metod za akcijsko raziskovanje, vendar vseskozi opozarjamo, da se kljub afi niteti do uporabe kvalitativnih metod akcijski raziskovalci nikjer eksplicitno ne od-reþejo kvantitativni metodologiji. – Tudi pri vprašanju razvijanja konceptov senzitivizacije je akcijska raziskovalna metodologija usmerila veliko pozornost na podroþje komunikacije med raziskovalci in raziskovanci. Bistveno pri tem je poudarjanje, da se raziskovalec mora odreþi vlogi 'outsiderja', zunanjega opazovalca, ki zgolj popisuje dogajanje, in se posvetiti pristne-mu stiku z udeleženci v raziskovalnem polju. Vstop v polje raziskovanja je pomembna zaþetna faza akcijske raziskave in mora biti izpeljana s temeljnim razmislekom. Pogla-vitno vprašanje s tem v zvezi je: »'Kako priti noter, da bom kaj zvedel?', drugo pa: 'V kakšnih vlogah nastopam in kaj to pomeni za moje raziskovanje?' Vsaka skupina, ena bolj, druga manj, se brani zunanjega opazovalca, dostikrat odkrito, še veþkrat prikrito« (Mesec, 1998, str. 156). Raziskovalec potrebuje veliko obþutka za komuniciranje z ljudmi, s katerimi bo kot enakopravni partner izvedel raziskavo. Pomanjkanje senzibilnosti v komunikaciji predstavlja za akcijsko raziskavo hudo oviro. Komunikacija naj bi potekala þim bolj simetriþno, kar bi omogoþilo enakopravnost med raziskovalci in raziskovanci. – V družbeni akciji so utemeljitelji akcijskega raziskovanja videli njegov glavni smisel. V naši razpravi smo opredeljevali odnos kritiþnih teoretikov na nemškem govornem podroþju do znanosti in raziskovalcev kot nosilcev družbenih sprememb, ki bi z usmerjenostjo na družbene probleme prispevali k njihovi razrešitvi na osnovi znanstvenih spoznanj. Kasneje se predvsem na angleškem govornem podroþju razvije smer akcijskega raziskovanja, ki je usmerjena na podroþje reševanja problemov na mikro ravni, v neposredni sredini, kjer þlovek živi in deluje. – V modelu akcijskega raziskovanja najdemo moþno izraženo kognitivno komponento v smislu uþenja in spoznavanja procesov, ki oblikujejo naše odnose z drugimi in vplivajo na kvaliteto teh odnosov. Akcijsko raziskovanje bi moralo vkljuþevati tudi kreativni nadzor nad odnosi, ki jih samo vzpodbuja z vzpostavljanjem stikov v raziskovalnem polju. – Pomemben stik med akcijskim raziskovanjem in simbolnim interakcionizmom kot iz-vornim nosilcem idej predmetno zasnovane teorije je zagotovo v premisi sukcesivne indukcije iz empiriþnega materiala. Tudi akcijski raziskovalci so usmerjeni v zbiranje podatkov, ki sicer ne poteka po strogih standardih kvantitativne metodologije, ampak v skladu z doloþenim naþrtom glede na njihovo kasnejšo uporabnost. 144 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 144 144 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja 4.5.2 TVORBA TEORIJE PO INDUKTIVNI POTI NA TEMELJU KVALITATIVNIH PODATKOV Že v naslovu svojega dela ‘ Odkritje predmetno zasnovane teorije. Strategije za kvalitativno raziskovanje’ Glaser in Strauss predstavita glavne elemente svoje metodologije. Osredotoþena je na odkrivanje teorije, na predmetno zasnovano teorijo in na kvalitativno raziskovanje. V uvodu avtorja povesta, da je eden od glavnih namenov knjige premostiti jez med ‘velikimi teorijami’ in empiriþnim raziskovanjem. Knjigo sta namenila izboljšanju kapacitete družboslovnih raziskovalcev pri produkciji teorije, ki bo relevantna za njihovo raziskavo. »Ne morejo biti vsi enako usposobljeni za odkrivanje teorije, ni pa potrebno biti genij, da bi tvoril uporabno teorijo« (Glaser in Strauss, 1967, viii). V nadaljevanju podkrepita to idejo in poskušata dokazati, kako so ‘velike teorije’ (grand theories) na neki naþin zavrle tvorbo ‘malih’, uporabnih teorij. Govorita o »velikih mo- žeh« v sociologiji, kot so Weber, Durkheim, Simmel, Marx in drugi, ki so tvorili zadostno število izjemih teorij na dovolj podroþjih družbenega življenja, kar zadostuje za dolgo þasa. ýeravno se podmladek sociologov (kamor prištevata tudi sebe) nikoli ni mogel primerjati z njihovim genijem, so vendarle znali modificirati in reformulirati njihove teorije s svojimi na novo odkritimi sposobnostmi verifikacije – kar je postala naslednja naloga sociologije. Kot posledica tega so mnogi profesorji spremenili oddelke za sociologijo v centre za predstavljanje teorije ‘velikih mož’ in so pouþevali te teorije s karizmatiþno dokonþnostjo, ki so se ji študentje le s težavo uprli. Na splošno so študentje izurjeni, da obvladajo teorije ‘velikih mož’ in jih v malem testirajo, vendar se komajda sprašujejo o teoriji kot celoti, kar zadeva njen položaj ali naþin tvorjenja. Kot posledica tega so se mnogi ustvarjalni študentje omejili na sestavljanje majhnih problemov znotraj velikih teorij (prav tam, str. 10). Zdelo se nam je zanimivo predstaviti ta vidik odnosa do ‘velikih teorij’, ker bi ga lahko primerjali s poglavjem, kjer smo pisali o uþiteljih raziskovalcih in njihovih te- žavah pri posploševanju rezultatov lastnih akcijskih raziskav (4.3). Tudi tam se je odpiralo vprašanje, zakaj sploh pisati in tvoriti neke teoretiþne stavke, ko pa je o podobnih stvareh že toliko napisanega, in to mnogo bolje. Na to dilemo podajata Glaser in Strauss odgovor v tem smislu, da kakorkoli že, tudi veliki mojstri nas niso oskrbeli z dovolj teorijami, ki bi pokrile vsa podroþja družbenega življenja; nekatera so sociologi šele zaþeli prouþevati. Nadalje, nekatere teorije naših predho-dnikov zaradi pomanjkanja utemeljenosti v podatkih ne ustrezajo, ali ne delujejo ali pa niso dovolj razumljive, da bi bile uporabne, in so zaradi tega nekoristne v raziskovanju pri napredovanju teorije in praktiþni aplikaciji. Po drugi strani pa so nam veliki teoretiki dali modele in kažipote za tvorbo teorije, tako da s sedanjim napredkom v zbiranju podatkov, konceptualno sistematizacijo in analitiþnimi postopki mnogi od nas sledijo njihovi poti: iz družboslovnega raziskovanja lahko generiramo teorije za nova podroþja, kakor tudi boljše teorije za podroþja, kjer dosedanje obstojeþe teorije ne funkcionirajo (prav tam, str. 11). Tudi velike teorije so pravzaprav vedno temeljile na skupku spoznanj ‘malih teorij’, ki so vsaka zase doprinesle k novemu teoretiþnemu konceptu. Tukaj tudi vidimo prostor za nastanek lokalnih teorij kot produkt rezultatov, dobljenih v akcijskih raziskavah. Po Glaserju in Straussu lahko vsak ustvari svojo lastno teorijo, dokler le izhaja iz realnosti, 145 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 145 145 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja dokler je utemeljena na neki empiriþni stvarni bazi. Teorije je seveda potrebno testirati in verificirati, kar pa po potrebi vodi k njihovi modifikaciji, k nadomešþanju obstojeþih teorij z novimi. Tukaj se lahko vrnemo na Kuhna (podrobneje o tem vpoglavju 3.3.1), ki pri menjavi paradigem govori ravno o tem: o neustreznosti neke paradigme, ki v doloþenem trenutku ne pokriva veþ celotne palete možnosti reševanja problemov, in jo je potrebno zamenjati. Isto velja za teorijo, tudi ta v nekem trenutku ne pokriva veþ v celoti doloþenega podroþja, ki se na osnovi novih spoznanj širi, zato je potrebna modifikacija te teorije ali njena zamenjava. Tukaj sicer spet trþimo ob vprašanje uporabnosti teorije: ali se bolj kot na verifikacijo in testiranje teorije sklicujemo na njeno aplikabilnost. Ne sprašujemo se, ali je teorija pravilna ali napaþna, ampak pod katerimi pogoji in okolišþinami deluje, ko jo uporabimo. Predmetno zasnovana teorija izhaja iz podatkov, razvijamo jo induktivno in tudi Glaser in Strauss sta ostra kritika logiþnega deduktivizma, ki temelji na preverjanju vnaprejšnjih hipotez in teorij, ki naj se verificirajo v empiriji. Argumenti, ki jih Glaser in Strauss navajata proti deduktivizmu, so primerljivi z ugovori, ki smo jih sreþali pri kritiþnih teoretikih in njihovem disputu s kritiþnimi racionalisti: da deduktivno tvorjene teorije lahko pridobijo spekulativni znaþaj in na ta naþin izgubijo stik z empiriþno bazo. Zato je testiranje pogosto neizvedljivo, þe pa ga že izpeljemo, so empiriþni podatki pogosto ‘na silo’ vkljuþeni v kategorije teorije, ki jo preizkušamo. Koncept predmetno zasnovane teorije je uporaben tako v kvalitativnih študijah kot tudi v kvantitativnih. Glaser in Strauss zapišeta, da je »vsaka oblika podatkov uporabna za oboje, za verifikacijo in tvorbo teorije, ne glede na to, katero bolj poudarjamo. Poudarek je odvisen zgolj od okolišþin raziskave, od interesov in usposobljenosti raziskovalca in od vrste materiala, ki je potreben za teorijo … V veliko primerih sta potrebni obe obliki podatkov (Glaser in Strauss, 1967, str. 17–18). Tudi tukaj se sreþamo z kombinacijo podatkovnega materiala. Pozorni pa moramo biti na to, da tudi Glaser in Strauss govorita predvsem o podatkovnih bazah, ki so pridobljene po razliþnih (kvalitativnih ali kvantitativnih) naþinih zbiranja podatkov, ne pa o kombinaciji samih metodologij. Tudi Strauss in Corbinova, ki sta nadalje razvijala koncept predmetno zasnovane teorije, pravita, da sta pisala izrecno za kvalitativne raziskovalce. Ugotavljata pa, da so kvantitativni raziskovalci vedno bolj nezadovoljni z zgolj kvantificiranimi rezultati in se obraþajo k suplementarnim kvalitativnim analizam, medtem ko so kvalitativni raziskovalci postali bolj odprti za sodelovanje s kolegi, ki so usmerjeni bolj v kvantitativno metodologijo (Strauss in Corbin, 1994, str. 277–278). Ob tem bi še enkrat opozorili na to, da težko najdemo ‘þiste’ kvalitativne ali kvantitativne raziskovalce. Zakaj? Že samo dejstvo, da raziskovalec prinaša v raziskovalni proces svoje osebne in teoretiþne izkušnje, ki služijo kot material pri tvorbi teoretiþnih kategorij, in torej nikoli ne zaþenja ‘iz niþ’, ne more pri npr. kvalitativnih raziskovalcih izkljuþiti vsaj delnega deduktivnega sklepanja. Tudi Glaser in Strauss opozarjata, da »se raziskovalec ne približa realnosti kot tabula rasa. Imeti mora perspektivo, ki mu bo pomagala videti relevantne podatke in povzeti pomembne kategorije iz natanþnega pregleda podatkov (Glaser in Strauss, 1967, str. 3). Vendar pa lahko naletimo na problem, ko poskušamo umestiti neko kategorijo iz kakšne druge teorije v situacijo, ki jo prouþujemo. Kot rešitev predla-146 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 146 146 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja gata »uþinkovito strategijo, prviþ, dobesedno ignoriranje literature o teoriji na podroþju, ki ga prouþujemo z namenom, da bi zagotovili, da se kategorije ne bodo okužile s koncepti, ki so bolj primerni za druga podroþja« (prav tam, str. 37). O tem vprašanju smo v tem poglavju že pisali, pomembno pa je poudariti, da obstaja konsenz med razliþnimi metodološkimi strujami, da so vsa dejstva ‘obtežena’ s teorijo in ne gre za neko redko perspektivo: vedno vnašamo celoten niz kognitivnih in teoretiþnih okvirov v našo percepcijo realnosti. Ta realnost je vedno že interpretirana. Podatki nikoli ne pridejo v »obliki þistih kapelj iz originalno deviškega izvira, vedno so spojeni s teorijo v samem trenutku njihovega nastanka« (Alvesson in Sköldberg, 2000, str. 17). ýe malo preoblikujemo misel Glaserja in Straussa, ki smo jo citirali, bi bilo priporoþilo raziskovalcem takšno: ‘Ne berite preveþ, da boste zmožni strmeti nad novim’. Predobro poznavanja do-loþenega podroþja prinese s seboj preveliko odvisnost od prejšnjih avtoritet in nevarnost, da se bomo zapletli v stare probleme in zaradi tega težje zagledali nove možnosti. Seveda pa ima takšno gledaje na stvari med drugim tudi to veliko pomanjkljivost, da se nam lahko zgodi, da bomo ‘ponovno odkrivali kolo’. Vsekakor menimo, da ima dobro poznavanje doloþenega podroþja prednosti pred nepoznavanjem in da je raziskovalþeva avtonomija tista, ki mu omogoþi, da neko idejo sprejme, nadgradi ali pa tudi zavrne na temelju ustreznih argumentov. Kritiþno branje je seveda namenjeno temu, da se ne ujamemo v konvencionalno ‘modrost’ ali naivno pravovernost na doloþenem podroþju. Tako lahko kot raziskovalci zapademo v nasprotje, v negacijo uveljavljenega raziskovanja. Tukaj naletimo na Kuhna in njegov princip menjave paradigem, ki sicer predpostavlja menjavo celotne zavezanosti istim pravilom in normam v znanstveni praksi in ne zgolj nasprotovanje v smislu kritiþne obravnave dosedanjih izsledkov na nekem podroþju. Vendar je tudi pri tem vkljuþena predpostavka nezadovoljstva z dosedanjo raziskovalno strukturo na doloþenem podroþju. ‘Odprte oþi’ pri prouþevanju uveljavljenih raziskav in hkratno prepoznavanje slabosti le-teh je dobra zaþetna pozicija za nastanek novih možnosti. Druga uspešna pot v odnosu do prejšnje teorije in raziskav je lahko tudi ta, da poskušamo doseþi doloþeno širino s primerjavo razliþnih konceptov. Tako se lahko na primer lotimo prouþevanja empiriþnih študij na sorodnih podroþjih in branja alternativnih teorij. To zadnje ni nujno vezano na doloþeno podroþje aplikacije, ampak je lahko bolj fundamentalno in nas napotuje na veþ razliþnih splošnih smeri pri interpretaciji (prav tam, str. 18). Glavna razlika med metodologijo predmetno zasnovane teorije in ostalimi pristopi v kvalitativnem raziskovanju je ravno v poudarjanju procesa nastanka teorije. Osrednji pomen tega analitiþnega pristopa je »temeljna metoda komparativne analize« (Glaser in Strauss, 1967, str. 1). Raziskovalci lahko uspešno vnašajo v svoje raziskave katero koli teorijo, ki temelji na predhodnih raziskavah, þe predpostavljajo, da je relevantna za njihovo sedanje raziskovalno delo, vendar »je potrebno rigorozno izpeljati ujemanje teorije s podatki« (Strauss in Corbin, 1994, str. 273). ýe je glavna razlika med predmetno zasnovano teorijo in ostalimi pristopi v kvalitativni metodologiji v procesu nastanka teorije, je potrebno poudariti, da raziskovalci lahko v raziskovalnem procesu dosežejo razliþne ravni teorije, ko uporabljajo postopke predmetno zasnovane teorije. Vendar se je veþina raziskav po principih predmetno zasnovane teorije usmerila v razvijanje substantivne ali genuine teorije predvsem in tudi zato, ker sta 147 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 147 147 4.12.2008 12:47:14 12:47:14 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja med pogoje za oblikovanje teorije Glaser in Strauss navedla, da naj bo teorija »uporabna v praktiþnih aplikacijah –napoved in razlaga naj bi omogoþala praktiku razumevanje in nadzor nad situacijo« (Glaser in Strauss, 1967, str. 3). V nadaljevanju pa pravita, da teorija »mora omogoþiti þloveku, ki jo uporablja, dovolj nadzora v vsakdanjih situacijah, da je njena uporaba vredna truda« (prav tam, str. 245). Pri takem kriteriju hitro trþimo ob nevarnost, da zreduciramo raziskovanje zgolj na produkt, ki bo ‘prijazen’ za potrošnika – praktika v vsakdanjem življenju. Glaser in Strauss trdita tudi, da »mora biti teorija brez težav razumljiva za sociologe z razliþnimi stališþi, za študente in za pomembne laike« (prav tam, str. 3). Tukaj samo še okrepita riziko, ki smo ga prej omenili, ker postavita zahtevo, naj bo tudi jezik zreduciran na raven uporabnikov. To je navsezadnje logiþno, kajti þe naj bodo uporabniki sposobni uporabljati teorijo, mora biti ta oblikovana v jeziku, ki jim je razumljiv. Problematiþnost takega stališþa je seveda v tem, da postane doseganje teorij višje ravni otežkoþeno. Tvorba teorije je tako lahko ovirana, þe jo zreduciramo zgolj na raven uporabnika, kajti znanost ni samo sistematiziran zdrav razum. Mnogo znanstvenih teorij na podroþju družboslovja in naravoslovja nima (in ni imelo) takojšnjega pomena in uporabnosti v praksi; ta se mnogokrat pojavi šele po dolgem þasu. Védenje tudi ni kategorija, ki bi težila zgolj k uporabnosti, paþ pa ima vrednost kot taka sama zase. Zdi se, da Glaser in Strauss v svoji težnji po tvorbi takšne teorije, ki bo nemudoma in neposredno uporabna v praksi, pozabljata na to dejstvo. Praktiþna uporabnost teorije je zagotovo njena prednost, vendar problem nastane takrat, kadar praktiþna uporabnost postane pogoj, da teorija torej mora biti tvorjena tako, da bo omogoþena takojšnja uporabnost in bo brez težav razumljiva za relevantne laike. O tem, da teorije pravzaprav (skoraj) nikoli niso prenosljive v praktiþno delovanje v razmerju 1 : 1, smo podrobneje pisali v poglavju Neposredna praktiþna uporabnost znanstvenih teorij (4.4). V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili glavne toþke, ki so potrebne za razumevanje in uporabo koncepta predmetno zasnovane teorije, obenem pa poskušali opozoriti na vse stiþne toþke, ki se vežejo na metodologijo akcijskega raziskovanja predvsem v fazi refleksije in tvorbe teoretiþnih zakljuþkov. Pri predstavitvi koncepta predmetno zasnovane teorije se bomo opirali na delo A. Straussa in J. Corbinove Basics of Qualitative Research – Grounded Theory Procesures and Techniques (1990), ki podrobno oznaþuje in razvija metodologijo predmetno zasnovane teorije. Predmetno zasnovana teorija je metodološki koncept, ki vsebuje vse bistvene elemente od definiranja raziskovalnega problema, postopkov zbiranja in obdelave podatkov, vendar pa je za našo raziskavo zanimiva predvsem zaradi poudarka na tvorbi teorije. 4.5.3 TEMELJNA INFORMATIVNA VPRAŠANJA PREDMETNO ZASNOVANE TEORIJE Izpostavili bomo nekaj osnovnih vprašanj, ki jih najpogosteje postavljajo raziskovalci na zaþetku raziskovalnega procesa (prav tam, str. 17–31): – Kaj je kvalitativno raziskovanje? S terminom kvalitativno raziskovanje oznaþujemo vrsto raziskovanja, ki proizvaja dognanja, ki niso rezultat statistiþnih postopkov ali drugih naþinov kvantifikacije. Nanaša se na raziskovanje o þlovekovem življenju, zgod-148 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 148 148 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja bah, vedenju, pa tudi o organizacijskem delovanju, družbenih gibanjih ali interakcijskih odnosih. Nekateri podatki so lahko kvantificirani, vendar je sama analiza kvalitativna. Pravzaprav je sam izraz kvalitativno raziskovanje zmeden, ker predstavlja razliþne stvari razliþnim ljudem. Nekateri raziskovalci zbirajo podatke na naþin intervjuja ali opazovanja – to so tehnike, ki so po navadi povezane z kvalitativnimi metodami. Te podatke nato kodirajo na naþin, ki jim omogoþa statistiþno analizo. Pri predmetno zasnovani teoriji se podatki zbirajo v obliki intervjuja, opazovanja, kot vir podatkov slu- žijo knjige, videokasete ipd. vendar je pomembno to, da se pri obdelavi ne uporabljajo matematiþni postopki analize. – Ali lahko kombiniram kvalitativne in kvantitativne metode? Odgovor je seveda pozitiven in potrjuje tezo o paradigmatskem relativizmu, ne samo v metodologiji akcijskega raziskovanja, ampak tudi v konceptu predmetno zasnovane teorije. Oba tipa metod se lahko uspešno uporabljata v istem raziskovalnem projektu. Veþina raziskovalnih projektov in raziskovalcev daje veþji poudarek eni ali drugi obliki, kar je delno odvisno od prepriþanja, pa tudi od usposobljenosti raziskovalca in narave samega problema. – Zakaj kvalitativno raziskovanje? Med raziskovalci obstaja dovolj prepriþljivih razlogov za izvajanje kvalitativnega raziskovanja. Prvi med njimi je raziskovalþevo prepri- þanje, ki temelji na raziskovalnih izkušnjah. Gre, þe navežemo na Kuhna, za zavezanost doloþeni paradigmi, za upoštevanje istih pravil in norm v znanstveni praksi. Raziskovalci, ki prihajajo iz znanstvenih disciplin, kot je npr. antropologija, ali iz filozofske orientacije, kot je fenomenologija, katerima je tradicionalno skupna uporaba kvalitativnih metod pri zbiranju in analizi podatkov, se zaradi zadovoljivih rezultatov, ki jih ta metodologija omogoþa, le-tej ne bi odpovedali. Drugi razlog je v naravi raziskovalnega problema. Nekatera podroþja se nagibajo bolj k kvalitativnemu tipu raziskovanja, na primer raziskovanje, ki se loti razkrivanja narave þlovekove izkušnje s pojavi, kot so bolezen, religiozna spreobrnitev ali odvisnost. Kvalitativne metode lahko uporabimo za razkrivanje in razumevanje tega, kar je skrito za pojavi, o katerih malo vemo. Primerne so za prouþevanje zapletenih podrobnosti pri pojavih, ki bi se jim s kvantitativnimi metodami težko približali. – Kdo izvaja kvalitativno raziskovanje? Izvajajo ga raziskovalci družboslovnih in humanistiþnih znanosti, pa tudi praktiki na podroþjih, ki zadevajo vprašanja, povezana s þlo-veškim vedenjem in delovanjem. Ta raziskovalni stil lahko uporabimo za prouþevanje organizacij, skupin ali posameznikov. Lahko ga izvajajo skupine znanstvenikov, pari ali posamezniki. – Katere so glavne komponente kvalitativnega raziskovanja? Obstajajo tri glavne sestavine kvalitativnega raziskovanja: prva so podatki, ki prihajajo iz razliþnih virov; inter-vjuji in opazovanje so najpogostejši vir. Drugi sestavni del kvalitativnega raziskovanja predstavljajo razliþni analitiþni ali interpretativni postopki, ki jih uporabimo za doseganje ugotovitev ali teorij. Ti postopki vkljuþujejo tehnike konceptualiziranja podatkov. Ta proces, ki se imenuje ‘kodiranje’, se razlikuje glede na raziskovalþevo usposobljenost, izkušnje in namen same raziskave. Pisanje in verbalna poroþila so tretja sestavina kvalitativnega raziskovanja. Lahko jih predstavimo v znanstvenih revijah ali na kon-ferencah in imajo razliþne oblike, ki so odvisne od publike oziroma bralcev in od tega, kateri vidik ugotovitev ali teorij predstavljamo. 149 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 149 149 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja – Ali obstajajo razliþni tipi kvalitativnega raziskovanja? Nekateri od razliþnih tipov kvalitativnega raziskovanja so: predmetno zasnovana teorija, etnografija, fenomenološki pristop, biografije, konverzacijska analiza. Eno od glavnih nasprotij in vprašanj, ki zadevajo kvalitativno raziskovanje, se nanaša na vprašanje naþina obdelave podatkov: koliko interpretacije podatkov si lahko dovolimo. Nekateri raziskovalci menijo, da podatkov ne bi smeli analizirati per se, ampak da je raziskovalþeva naloga v tem, da zbere podatke in jih predstavi na takšen naþin, da informanti govorijo v svojem imenu, sami zase. Cilj tega je v podajanju pristnega poroþila z malo ali sploh brez interpretacije po-vedanih besed ali opazovaj, ki jih je opravil raziskovalec. Doloþena skupina raziskovalcev meni, da pogledi informantov (raziskovancev) na realnost mogoþe ne odslikavajo ‘resnice’, vendar pa poroþajo o subjektivnih pogledih na spontan in pomemben naþin, kakor so bili v resnici izraženi. Osnovni princip, ki predstavlja temelj tega pristopa, je ta, da pri predstavljanju takšnih neinterpretiranih poroþil raziskovalþeva pristranskost in prisotnost ne bo vplivala na podatke. V tej perspektivi je raziskovalþeva obveznost, da posluša in poroþa, na neki naþin podobna delu novinarja. Drugi kvalitativni raziskovalci se ukvajajo z natanþnim opisovanjem pri pisanju analiz in predstavljanju svojih ugotovitev. Ker raziskovalec nikakor ne more predstaviti bralcem vseh podatkov v celoti, je nujno, da jih zreducira. Tukaj je princip ta, da raziskovalec predstavi natanþen opis tega, kar je prouþeval, þeravno ne nujno vseh podatkov, ki jih je zbral. Reduciranje in urejanje podatkovnega materiala pomeni selekcijo in interpretacijo. Raziskovalci, ki zagovarjajo natanþno deskripcijo, tudi vkljuþujejo svoje interpretativne komentarje v in ob daljših deskriptivnih odlomkih in citatih iz intervjujev. Veliko raziskovalcev razvije izredne spretnosti v izdelavi opisov raziskovanþevih besed, citatov in svojih interpretacij v bogata in verodostojna poroþila. Ilustrativni material je namenjen predstavljaju tega, kako je opazovani svet v resnici videti, medtem ko so raziskovalþeve interpretacije namenjene predstavitvi bolj posameznih konceptualizacij te realnosti. Interpretacije, izdelane na podlagi deskriptivnega materiala, se razlikujejo v ravneh abstrakcije, odvisno od posameznega raziskovalca, zato tudi ne moremo pri vseh interpretativnih komentarjih govoriti, da so v osnovi teoretiþni (prav tam, str. 21–22). Spet tretji raziskovalci se zavzemajo za tvorjenje teorije. Verjamejo, da je razvijanje teoretiþnih interpretacij najboljši naþin, da odkrijemo realnost. Tvorjenje teorije v svojem bistvu implicira interpretiranje podatkov, vendar morajo biti podatki konceptualizirani in koncepti povezani tako, da oblikujejo teoretiþno predstavo o realnosti (realnosti nikoli ne moremo do konca spoznati, ker je vedno že interpretirana). Teoretiþna formulacija ni uporabljena samo za razlago te realnosti, ampak predstavlja okvir za akcijo. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s tvorbo teorije, verjamejo, da teorije predstavljajo najbolj sistematiþno pot oblikovanja, sintetiziranja in integriranja znanstvenega védenja (prav tam, str. 22). – Zakaj tvoriti teorijo, ki je predmetno zasnovana? Dobro konstruirana predmetno zasnovana teorija se bo sreþala s štirimi osrednjimi kriteriji za presojo uporabnosti teorije za doloþen pojav: ustreznost, razumevanje, posploševanje in kontrola. ýe je teorija zve-sta vsakdanji raealnosti nekega stvarnega podroþja in natanþno izpeljana iz raznolikih podatkov, potem mora ustrezati temu stvarnemu podroþju. Ker predstavlja to realnost, 150 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 150 150 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja mora biti tudi razumljiva in smiselna za raziskovance in tiste, ki delujejo na tem podroþju. ýe so podatki, na katerih temelji, razumljivi in so interpretacije konceptualne in jasne, potem je teorija dovolj abstraktna in vkljuþuje dovolj variacij, ki omogoþajo njeno uporabnost v vrsti razliþnih kontekstov, ki so povezani s prouþevanim pojavom. Teorija naj bi tudi preskrbela nadzor nad akcijo, ki sledi, in sicer zato, ker so hipoteze, ki predpostavljajo odnose med koncepti – kar bi kasneje lahko služilo za vodenje akcije – sistematiþno izpeljane iz realnih podatkov, ki se nanašajo na ta doloþen (in samo na ta) pojav. Zato morajo biti pogoji, na katere se sklicuje, jasno opredeljeni (prav tam, str. 23–24). – V þem je originalnost pristopa predmetno zasnovane teorije? Omenili bi te glavne toþ- ke: a) potreba po delovanju v raziskovalnem polju, þe raziskovalec hoþe razumeti, kaj se v resnici dogaja, b) poudarek na pomembnosti teorije, ki je zasnovana v realnosti, za razvoj discipline, c) narava izkušnje in podvrženost kontinuiranemu razvijanju, d) aktivna vloga ljudi pri ustvarjanju sveta, v katerem živijo, e) poudarek na spremembi in procesu, spremenljivosti in kompleksnosti življenja in f) vzajemni odnosi med pogoji, pomenom in akcijo (prav tam, str. 24). – Je predmetno zasnovana teorija 'znanstvena metoda'? Odgovor na to vprašanje je pozitiven in ga avtorja utemeljujeta s tem, da so postopki predmetno zasnovane teorije oblikovani tako, da v primeru natanþne izvedbe, ta metoda sledi kriterijem ‘dobre’ znanosti: pomembnost, kompatibilnost teoretiþnih opazovanj, generalizacija, reproduktivnost, natanþnost in verifikacija. Vendar pa vprašanje tukaj ni, ali se ti kriteriji izpolnjujejo, ampak kako so interpretirani in definirani v pristopu predmetno zasnovane teorije. Ti kriteriji predstavljajo samo najbolj splošne obrise in kvalitativni raziskovalci hitro zaidejo v nevarnost, ko te kriterije interpretirajo preveþ v pozitivistiþnem smislu, kar so razvijali predvsem kvantitativni raziskovalci. Zagovorniki vsakega od naþinov raziskovanja bi morali razviti bolj specifiþne standarde, ki bi temeljili na posameznih postopkih, ki bi jih raziskovalci uporabljali v svojih raziskavah. – Kako se ustvarjajo odkritja? Najbolj razveseljivi trenutki raziskovanja so za analitiþ- nega raziskovalca tisti, ki so povezani z lastnimi odkritji. Lahko gre za prebliske ‘intu-icije’ ali za veþje preboje v razumevanju pomenov in vzorcev dogodkov ali za globlje zadovoljstvo ob razvozlavanju najtežavnejših sklopov raziskave. Od kod izvirajo takšna odkritja? To, od kod prihajajo, je po navadi pomešano s tem, kje se raziskovalec nahaja, ko pridejo. Zakaj sploh pisati o tem? Konec koncev, ideje izvirajo od vsepovsod. Res je, da idej nimajo vsi in o vsem. Samo pod doloþenimi pogoji se pojavi takšen notranji uvid. Na zaþetku mora raziskovalec razmišljati o podatkih in mora veliko vedeti o podroþju, ki ga prouþuje. Istoþasno si mora beliti glavo zaradi neke znaþilnosti teh podatkov ali zaradi njihove interpretacije, tako da se postavljajo vprašanja in išþejo odgovori. Spoþetka se lahko ta vprašanja in odgovori pojavljajo nekje na robu zavesti in ostajajo tam dlje þasa, preden prodrejo v zavest. ýetudi dobro seznanjen s podatki in teorijo, mora raziskovalec nekako uiti temu védenju, ki mu v nasprotnem primeru lahko blokira novo perspektivo, neloþljivo povezano z nenadnim prebliskom uvida, izjemno novo idejo ali skrajnje drugaþno teoretiþno formulacijo. Specifiþno védenje je sicer nujno potrebno, vendar vþasih predstavlja mentalno prepre-151 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 151 151 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ko, ki ovira to vrsto intelektualne kreativnosti. Dejstvo je, da je veliko znanstvenikov izjemnih ekspertov na svojem podroþju in so dobri raziskovalci, vendar niso ravno kreativni (prav tam, str. 28–29). – Kakšna je razlika med teorijo in deskripcijo? Odgovor na to vprašanje se zaustavi na dveh toþkah: prviþ, teorija uporablja koncepte. Podobni podatki so grupirani in podani kot konceptualne znaþilnosti. In drugiþ, koncepti so povezani s trditvami o odnosih. Pri deskripciji so podatki organizirani po temah. Te teme so lahko konceptualizacije podatkov, vendar so bolj verjetno precizne ali povzete besede direktno iz podatkov. Interpretacije teh podatkov je malo, ali pa je sploh ni. Tudi ni poskusa, da bi povezali te teme v obliko konceptualne sheme (prav tam, str. 29). Predstavili smo glavna vprašanja metodologije predmetno zasnovane teorije, kot sta jih v svojem delu podala A. Strauss in J. Corbinova (1990). ýe primerjamo te postavke s temeljnimi postavkami v konceptu akcijskega raziskovanja, vidimo, da se na precej podroþjih pokrivajo. Tudi akcijsko raziskovanje, usmerjeno sicer v kvalitativne metodološke pristope, se ne izogiba uporabi kvantitativnih metod, kadar le-te služijo namenu raziskave. Pri vprašanju, kdo izvaja raziskovanje, tudi avtorji predmetno zasnovane teorije med izva-jalce poleg znanstvenih raziskovalcev uvršþajo praktike in reševanje njihovih problemov. Tudi akcijsko raziskovanje je bilo sprva videno kot raziskovalni pristop, ki ga uporabljajo akademski raziskovalci. Ta pogled se je razvijal predvsem na nemškem govornem podro- þju, o þemer smo pisali v prvem delu naše razprave, medtem ko je koncept akcijskega raziskovanja, razvijan v anglosaškem svetu, eksplicitno izpostavil vlogo in pomen praktika raziskovalca, kar je še posebej pomembno za akcijske raziskave na šolskem podroþju. Pri vprašanju, kakšna naj bo konþna oblika poroþila oziroma koliko interpretacije si raziskovalec lahko ‘privošþi’, Strauss in Corbinova ne odgovarjata jasno, kako se to vprašanje razrešuje v predmetno zasnovani teoriji. V akcijski raziskavi, kjer se posamezni koraki odvijajo cikliþno, je pomembno, da so v fazi refleksije in naþrtovanja nadaljnjih akcijskih korakov zbrani podatki interpretirani iz razliþnih vidikov, in da je njihova relevantnost potrjena v skupini, ki izvaja akcijsko raziskavo oziroma pri tem pomaga t. i. ‘kritiþni prijatelj’, zunanji sodelavec. Gre tudi za to, da se s kritiþno refleksijo doloþena naivna razumevanja prakse pretransformirajo. Moþ akcijskega raziskovanja je ravno v tem, da praktiki raziskovalci interpretirajo lastno prakso in se na podlagi tega odloþajo za izbolj- šanje. Pomembno je, da posamezniki prepoznajo potencial svojih interpretacij, ki vplivajo na spremembo lastne prakse. Ko Strauss in Corbinova govorita o originalnosti predmetno zasnovane teorije, bi lahko njune argumente prenesli tudi na podroþje akcijskega raziskovanja. Bistvena razlika med obema konceptoma je pravzaprav izražena že v poimenovanju obeh pristopov: pri predmetno zasnovani teoriji je poudarek na tvorbi teorije, ki je ‘zasidrana’ v realnih podatkih, akcijsko raziskovanje pa svojo originalnost utemeljuje na principu neposrednega akcijskega spreminjanja lastne prouþevane prakse. Na tem mestu smo to razliko zelo jasno raz-mejili, v resnici pa so meje dokaj zabrisane. Tudi raziskovalci, ki raziskujejo po principih predmetno zasnovane teorije, vidijo kot eno bistvenih nalog svojega poþetja ustvarjanje in spreminjanje pogojev, v katerih živijo in delajo. Prav tako pa se akcijski raziskovalci 152 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 152 152 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja sprašujejo, kako svoja spoznanja predstaviti v obliki teoretiþnih konceptov, ki bodo obja-vljeni in tako predani v kritiþno presojo strokovni javnosti in vsem tistim, ki se bodo lotili podobnih projektov izboljšanja svojega praktiþnega delovanja. Zapisali smo že, da smo se podrobne predstavitve utemljene teorije lotili ravno zaradi modela tvorbe teorije, ki bi ga zaradi ujemanja obeh konceptov na bistvenih podroþjih akcijski raziskovalci lahko uporabili pri oblikovanju teorije na podlagi svojih raziskovalnih spoznanj. Vprašanje, ali je predmetno zasnovana teorija znanstvena metoda, je podobno tistemu, ki ga je izpostavil H. Altrichter v naslovu svoje knjige ‘Je to še znanost?’ (1990). Ali je to, kar poþne npr. uþitelj, ko prouþuje lastno prakso, lahko razumljeno kot raziskovanje? Uþitelj seveda vedno teži k izboljšavam svojega dela, toda to je nekaj, kar bi naj poþel vsak dober uþitelj, kar pa še ne more veljati za raziskovanje. Odgovor na to dilemo je utemeljen v sistematiþnosti procesa in v upoštevanju kriterijev metodologije akcijskega raziskovanja. Kar zadeva vprašanje, kako se ustvarjajo nova odkritja, se v konceptu predmetno zasnovane teorije izpostavlja kot poglavitna spoznavna pot indukcija. Tvorba teorije se zaþne že na zaþetku raziskovalnega procesa; najprej se zabeležijo pomembni dogodki in izjave, ki so potem klasificirani in kodirani, na osnovi tega pa v kompleksnem procesu komparacije in interpretiranja nastajajo nove teoretiþne konstrukcije. 4.5.4 POSTOPKI KODIRANJA Kodiranje predstavlja operacijo, pri kateri se podatki najprej razþlenijo, konceptualizirajo in sestavijo na nov naþin. Gre za osrednji proces, v katerem se tvorijo teorije iz samih podatkov (Strauss in Corbin, 1998, str. 55–56). Kaj je tako posebnega pri procesu kodiranja in razvijanju predmetno zasnovane teorije? V þem se razlikuje od drugih metod analize? Strauss in Corbinova vidita to razliko predvsem v tem, da cilj predmetno zasnovane teorije ni samo omogoþiti raziskovalcu, da izloþi nekaj tem ali da razvija deskriptivni teoretiþni okvir prosto prepletenih konceptov, ampak so analitiþni postopki predmetno zasnovane teorije oblikovani zato, da (Strauss in Corbin, 1990, str. 57–58): – tvorijo, in ne zgolj preverjajo teorijo, – zagotavljajo v raziskovalnemu procesu kriterije, ki so potrebni za tvorbo teorije v okviru ‘dobre’ znanosti, – pomagajo analitiku, da preseže svoje predsodke in predpostavke, ki jih vnaša in razvija med raziskovalnim procesom, – zagotovijo utemeljenost, oblikujejo jedrnatost, razvijajo senzitivnost in integracijo za tvorbo bogate, tesno prepletene, pojasnjevalne teorije, ki se skoraj približuje realnosti, ki jo predstavlja. Postopki analize v predmetno zasnovani teoriji so sestavljeni iz treh glavnih tipov kodiranja (prav tam, str. 58): odprto kodiranje, osno (aksialno) kodiranje in selektivno kodiranje. Avtorja poudarjata, da so meje med vsemi tremi tipi kodiranja umetne. Ni nujno, da se razliþni tipi kodiranja odvijajo v etapah, ampak raziskovalec lahko prehaja od ene do druge oblike kodiranja, še posebej je pogosta kombinacija odprtega in osnega kodiranja. 153 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 153 153 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja 4.5.5.1 Odprto kodiranje Prvi proces analize podatkov je torej odprto kodiranje (prav tam, 61–74). Gre za proces razþlenjevanja, pregledovanja, primerjanja, konceptualiziranja in kategoriziranja podatkov. Brez tega zaþetnega temeljnega analitiþnega koraka se ne bi mogla odvijati nadaljnja analiza in komunikacija. V tem procesa se raziskovalec sooþi s svojimi predpostavkami in predpostavkami drugih o doloþenem pojmu, prouþitev le-teh pa vodi do novih odkritij. Dva analitiþna postopka sta temeljna za proces kodiranja, þeravno se njuna narava spreminja z vsakim tipom kodiranja. Prvi se nanaša na primerjave, drugi na postavljanje vpra- šanj. Pravzaprav se o predmetno zasnovani teoriji v literaturi govori kot o »konstantni komparativni metodi analize« (Glaser in Strauss, 1967, str. 101). Ta dva postopka omogo- þata konceptu predmetno zasnovanee teorije njegovo natanþnost in specifiþnost. V nadaljevanju bomo pokazali, kako se ta dva postopka uporabljata za doseganje ciljev konceptualizacije in kategorizacije podatkov v odprtem kodiranju. Oznaþevanje pojavov Temeljne enote analize v metodologiji predmetno zasnovane teorije so koncepti. Lahko sicer preštevamo surove podatke, vendar jih ne moremo povezovati ali o njih prosto govoriti. Zato je nujno, da konceptualizacija podatkov postane prvi korak v analizi. Z prouþevanjem in konceptualiziranjem mislimo na razþlenjevanje protokolov opazovanj, stavkov, odstavkov in poimenovanje nepovezanih pripetljajev, idej ali dogodkov, z neþim, kar jih predstavlja kot pojem. To poþnemo tako, da poþasi in s premislekom beremo besedila in se ob tem sprašujemo, kaj je to, kaj predstavljajo? Obenem pa primerjamo dogodek z dogodkom v celotnem besedilu, tako da lahko podobne pojave enako poimenujemo. To nam omogoþa, da se izognemo preštevilnim poimenovanjem in preveliki zmedi. Kako je oznaþevanje pojavov in pripisovanje pojmov videti v konkretni raziskavi, je predstavil B. Mesec na primeru: »Pri intervjuju z žensko, ki je doživela nasilje partnerja, naletimo na izjavo ‘leto dni po poroki me je prviþ pretepel’. Zastavijo se nam takale vprašanja: Zakaj je ni trpinþil že pred poroko? Ali je možno, da pomeni poroka nekakšen preobrat v doživljanju in odnosu? Ob rob zapišemo pojem ‘preobrat’. Ženska nadalje pravi, da so se ji po prihodu v skupino za samopomoþ ‘odprle oþe’. Kodiramo: ‘uvid’. Vprašamo se, kaj je pravzaprav uvidela? ýe najdemo ustrezno besedilo, ga bomo morda kodirali kot ‘zaþa-rani krog’. Ob tem se spomnimo, da je dolga leta trpela, ne da bi uvidela, kaj se dogaja. To stanje oznaþimo morda z besedo ‘zaslepljenost’, ‘obramba’ ipd. V raziskavi Scenariji pre- živetja smo izjavo ‘najveþ se odrekamo pri hrani’ kodirali z ‘omejevanje pri hrani’; izjavo ‘pri garderobi kupim malo manj’ z ‘omejevanje pri obleki’« (Mesec, 1998, str. 106). Oblikovanje pojmov poteka obiþajno na naþin logiþne povezave s podatki, ki jih predstavlja. Pojmi, ki jih izberemo, izvirajo iz zdravorazumskih in teoretiþnih virov, pri þemer uporabljamo razne postopke ali tehnike, kot so na primer (prav tam, str. 107): – neposredno poimenovanje, ko doloþen opis poimenujemo z doloþenim nazivom ali kodo neposredno, ne da bi ga primerjali z drugimi opisi, – iskanje sinonimov; poskušamo se spomniti drugih besed za isti pojem, ki jih nato primerjamo, in opišemo razlike med njimi, 154 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 154 154 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja – iskanje nasprotij; ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja, – iskanje nenavadnih, oddaljenih asociacij. Tako se oblikujejo bolj ali manj abstraktni pojmi, ki pa jih je potrebno nadalje združevati. Pri odprtem kodiranju gre pravzaprav za nevihto možganov, t. i. ‘brainstorming’, ko zapišemo vse pojme, ki se jih lahko spomnimo. Rezultat takšnega naþina dela je seznam velikega števila neurejenih in nepovezanih pojmov, ki se razlikujejo med seboj glede stopnje abstraktnosti. Kategoriziranje Potem ko identificiramo doloþen pojav v podatkih, zaþnemo ob njem grupirati koncepte. Tako zreduciramo število enot, s katerimi moramo operirati. Ta proces grupiranja konceptov se imenuje kategoriziranje. Pojavu, ki ga predstavljajo kategorije, damo konceptualno ime, vendar naj bo to ime bolj abstraktno kot tisto, ki smo ga namenili konceptom, ki so bili grupirani pod njim. Kategorije imajo konceptualno moþ, ker lahko združijo ob sebi druge skupine konceptov ali subkategorij (Strauss in Corbin, 1998, str. 113). Imena kategorij raziskovalec izbira podobno kot pri oznaþevanju pojavov. Paziti mora predvsem na logiþno povezanost s podatki, ki jih takšno poimenovanje predstavlja, vendar pa morajo biti imena konceptov izbrana bolj abstraktno, ker gre za nadrejene pojme glede na predhodno fazo oznaþevanja pojavov. Kategorije, ki jih ustvarimo, nadalje razvijamo, tako da najprej naredimo seznam njihovih lastnosti in posebnosti. Ko oznaþimo lastnosti in posebnosti kategorije, temu sledi doloþanje razsežnosti kategorije. Proces odprtega kodiranja ne spodbuja samo odkrivanja kategorij, ampak tudi njihovih znaþilnosti in dimenzij (prav tam, str. 115). Znaþilnosti in dimenzije so pomembne za razpoznavanje in sistematiþno razvijanje, ker predstavljajo temelje za oblikovanje odnosov med kategorijami in subkategorijami. Zato je razumevanje narave znaþilnosti in dimenzij ter njihovih odnosov zahtevna naloga za razumevanje vseh analitiþnih postopkov za razvijanje predmetno zasnovane teorije. Govorimo torej o znaþilnostih pojavov oziroma kategorij. Za primer si oglejmo kategorijo ‘barva’. Njene znaþilnosti vkljuþujejo: osenþenje, intezivnost, odtenke itd. Vsaki od teh znaþilnosti lahko pripišemo doloþene razsežnosti, to je spreminjanje (variiranje) vzdolž kontinuuma. Tako lahko barva variira v intenzivnosti od moþne do šibke, v odtenkih od temnejše do svetlejše in tako dalje. Znaþilnosti, ki smo jih našteli, so splošne znaþilnosti barve. Nanašajo se na barvo ne glede na situacijo, v kateri se ta barva nahaja. Poznavanje takšnih splošnih znaþilnosti je pomembno zato, ker nam odpira celo vrsto dimenzij, v katerih se lahko kategorija spreminja. Vsakiþ, ko se neka kategorija pojavi v podatkih, jo je možno locirati nekje vzdolž dimenzionalnega kontinuuma. Zato ima vsak specifiþen primer z istimi splošnimi znaþilnostmi razliþno mesto na dimenzionalnem kontinuumu. Vsaka kategorija ima veþ splošnih znaþilnosti in vsaka znaþilnost se spreminja vzdolž dimenzionalnega kontinuuma. Poslediþno daje vsako pojavljanje kategorije loþen dimenzionalni profil. Razliþni profili se lahko grupirajo in tvorijo vzorec. Dimenzionalni profil predstavlja specifiþne znaþilnosti fenomena v danem nizu pogojev (prav tam, str. 117–118). Za lažjo predstavo si zamislimo barvo razliþnih vrst rož. Za vsako rožo lahko klasifici-ramo njeno barvo po splošnih znaþilnostih, ki smo jih omenili zgoraj: osenþenje, inten-155 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 155 155 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja zivnost in odtenki. To naredimo glede na umešþenost te rože vzdolž dimenzionalnega kontinuuma vsake od splošnih znaþilnosti, tako da dodamo specifiþne lastnosti (ali barvni profil) vsaki roži. Nato lahko, þe želimo, rože grupiramo glede na specifiþni profil barve, ki ga demonstrirajo. To grupiranje bo izvedeno ne glede na vrsto rože. Tako imamo lahko v eni skupini rože z temnimi odtenki, slabo intenzivnostjo ali srednje moþnim osenþenjem. Vsaka znaþilnost ima seveda podznaþilnosti. Vsako posebej lahko razširjamo, þe to zahteva analiza. Ena od znaþilnosti rože je npr. barva. Barva ima mnogo podznaþilnosti, kot so osenþenje, intenzivnost in odtenki. Druga lastnost rože je velikost. Tudi to lahko analiziramo glede na njene podznaþilnosti, kot so višina, širina in debelina (Strauss in Corbin, 1990, str. 70–71). ýe bi prouþevali npr, kakšne so uþne navade uþencev, bi zagotovo naleteli na pojav ‘ponavljanje uþne snovi’, ki bi ga oznaþili kot kategorijo, ki bi ji pripisali doloþene znaþilnosti in tudi dimenzionalno lestvico. Grafiþno bi to bilo videti takole: Kategorija Znaþilnost Dimenzionalna lestvica ponavljanje uþne snovi pogostost pogosto…………nikoli intenzivnost visoka…………...nizka trajanje dolgo……………kratko Ko delamo analizo, se znaþilnosti pogosto pojavijo v svoji dimenzionalni obliki, ali pa se specifiþne znaþilnosti nanašajo na ta primer pojava. To nas potem napotuje nazaj na osnovno znaþilnost. Na primer, ko študent reþe: ‘Ves þas porabim za uþenje’, predstavlja besedica ‘ves’ takojšen namig, in sicer na dimenzijo þasa, ki je osnovna znaþilnost uþenja, ki se spreminja od porabe nobenega do porabe celotnega þasa za študij. Naþinov odprtega kodiranja je veþ. Eden med njimi je analiziranje protokola intervjuja ali opazovanja vrstice za vrstico. Ta vkljuþuje gost, jedrnat pregled fraze za frazo, vþasih tudi posamezne besede. To je najbolj natanþna in najbolj plodna vrsta analize, vendar tudi najbolj dolgotrajna. Tvorjenje kategorij na zaþetku raziskave z analizo vrstice za vrstico je pomembno, ker kategorije postanejo baza za nadaljnji izbor. Raziskovalca osredotoþijo na naslednji intervju ali mesto opazovanja in mu dajo ideje, kje bi lahko našel primere pojavov, na katere se nanaša kategorija (Strauss in Corbin, 1998, str. 119). Naslednji naþin kodiranja se nanaša na analiziranje stavkov ali odstavkov. Tukaj si raziskovalec postavi vprašanje, kaj je glavna ideja, izražena v tem stavku ali odstavku doloþenega intervjuja, zapiska ali dokumenta, in jo poimenuje. Nato se mora vrniti in natanþneje analizirati ta koncept. Ta pristop h kodiranju lahko uporabimo kadarkoli, vendar je še posebej uporaben, kadar že imamo definiranih nekaj kategorij in bi želeli napraviti kodirno mrežo okoli njih (prav tam, str. 120). Tretja pot kodiranja poteka tako, da vzamemo celoten dokument, protokol opazovanja ali intervju in vprašamo, kaj se v celotnem besedilu dogaja. V þem se ta dokument razlikuje ali je podoben prejšnjemu, ki smo ga kodirali. Po odgovoru na to vprašanje se vrnemo k podatkom in specifiþno analiziramo podobnosti in razlike, ki smo jih našli (prav tam 120). 156 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 156 156 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja Koncepti so temeljni gradbeni material za tvorbo teorije. Odprto kodiranje je analitiþni proces, v katerem se identificirajo in razvijajo koncepti po svojih znaþilnostih in dimenzi-jah. Temeljni analitiþni procesi, s katerimi to dosežemo, so: postavljanje vprašanj v zvezi s podatki, primerjanje podobnosti in razlik med okolišþinami, dogodki in drugimi primeri razliþnih pojavov. Podobni dogodki in okolišþine se oznaþijo, grupirajo in tako se oblikujejo kategorije. 4.5.5.2 Osno (aksialno) kodiranje Naslednji tip kodiranja, ki ga bomo podrobneje prouþili, je osno (aksialno) kodiranje. Gre za vzpostavljanje odnosov znotraj doloþene kategorije, torej med kategorijo in njenimi podkategorijami (Glaser in Strauss, 1967, str. 105–115, Strauss in Corbin, 1990, str. 96–116, Strauss in Corbin, 1998, str. 123–142). Povedali smo, da z odprtim kodiranjem razdrobimo podatke, kar raziskovalcu omogoþi, da identificira kategorije, njihove znaþilnosti in dimenzije. Osno kodiranje pa jih ponovno sestavi na nov naþin, tako da poveže kategorije z njihovimi subkategorijami. Še vedno gre za razvijanje kategorij, vendar za veþ kot samo razvijanje znaþilnosti in dimenzij posamezne kategorije (Strauss in Corbin, 1998, str. 124). Pri osnem kodiranju se osredotoþimo na podrobno oznaþevanje kategorije (pojava) v smislu pogojev, ki jo opredeljujejo, tj. konteksta, v katerem se nahaja, akcijskih in interakcijskih strategij, s katerimi jo obravnavamo, z njo upravljamo in jo izpeljujemo, ter posledic teh strategij. Te specifiþne znaþilnosti kategorije natanþno opredeljujejo, tako da jih ozna- þujemo kot subkategorije. V resnici so tudi to kategorije, toda ker jih povezujemo s kategorijo z neko vrsto odnosov, smo jim dodali predpono ‘sub’ (prav tam, str. 125). Pri odprtem kodiranju, ko podatke ‘razstavljamo’, se pojavljajo termini kot, so ‘pogoji’, ‘strategije’, ‘posledice’, obenem pa jih zaþnemo ponovno sestavljati, tokrat na drugaþen naþin in z novimi odnosi. ýeravno gre pri odprtem in osnem kodiranju za razliþna analitiþ- na postopka, se raziskovalec pri analiziranju izmeniþno poslužuje obeh hkrati. Konceptualne znaþilnosti, ki jih pripiše kategorijam, raziskovalca ne usmerjajo vedno neposredno k temu, ali kategorija izraža pogoj, strategijo ali posledico. Te je potrebno kot take šele identificirati. Pogoji, strategije in posledice niso nujno neposredno prisotne v intervjuju ali dokumentu, ki ga analiziramo, vendar doloþen podatek ali dogodek lahko implicitno kaže nanje (prav tam, str. 127–128). Pri osnem kodiranju so subkategorije povezane s kategorijami po t. i. paradigmatskem modelu, ki predstavlja splošni, abstraktni okvir za vzpostavljanje odnosov med kategorijo in subkategorijami. Paradigmatiþni model V predmetno zasnovani teoriji se subkategorije povezujejo s kategorijami z nizom odnosov, ki oznaþujejo vzroþne pogoje, pojav, kontekst, intervenirajoþe pogoje, strategije akcije in interakcije ter posledice. ýe ga zelo poenostavimo, je videti ta model grafiþno takole (povzeto po Mesec, 1998, str.118–119): 157 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 157 157 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja vzroþni pogoji Ļ pojavi Ļ kontekst Ļ intervenirajoþi pogoji Ļ strategije akcije in interakcije Ļ posledice Osnovna kategorija tega modela, ki omogoþa sistematiþno razmišljanje o podatkih in njihovo povezanost v bolj kompleksne strukture, je pojav. Gre za osrednjo idejo, dogodek, na katerega se navezujejo druge kategorije. Vzroþni pogoji so dogodki, ki pripeljejo do razvijanja osrednjega pojava. Kontekst predstavlja specifiþni niz znaþilnosti, ki se nanaša-jo na pojav. Obenem pa kontekst oznaþuje doloþen niz pogojev, pod katerimi se izvajajo strategije akcije in interakcije. Strategije akcije in interakcije so tako posledica osrednjega pojava. Intervenirajoþi pogoji se razlikujejo od vzroþnih pogojev. V prvem primeru gre za širši strukturni kontekst, ki se nanaša na osrednji pojav, pri vzroþnih pogojih pa gre za specifiþne znaþilnosti fenomena in obenem za niz pogojev, ki vplivajo na akcijo in interakcijo. Intervenirajoþi pogoji so tako splošni pogoji v razmerju do strategij akcije in interakcije. Ti pogoji vkljuþujejo þasovno in prostorsko komponento, kulturo, ekonomski status, tehnološki status, kariero, zgodovino in individualno biografijo. Vsi pogoji pa ne veljajo v vsaki situaciji. Od raziskovalca analitika je odvisno, da identificira, kateri pogoji so pomembni za neko situacijo. Vkljuþi jih v analizo, tako da pokaže, kako pospešujejo ali zavirajo akcijo oziroma interakcijo, in tudi, kako sta akcija in interakcija vodeni (Strauss in Corbin, 1990, str. 100–101) Predmetno zasnovana teorija je metodologija, ki je usmerjena v akcijo in interakcijo. Ne glede na to, ali prouþujemo posameznike, skupine ali kolektive, se ne moremo izogniti akciji oziroma interakciji, ki je usmerjena v vodenje in obravnavanje pojavov, glede na kontekst ali specifiþni niz pogojev. Akcijo oziroma interakcijo moramo razumeti procesualno kot niz sekvenc ali þasovnih sprememb. Akcija je namerno usmerjena v doloþen cilj in jo izvajamo z doloþenim razlogom kot odgovor na pojav oziroma kot vodenje pojava. ýetudi niso vse akcije oz. interakcije izpeljane z doloþenim namenom in nimajo neposredne povezave s prouþevanim pojavom, pa lahko imajo zanj pomembne posledice. Tudi spodletela akcija je lahko pomembna za prouþevanje, ker se povprašamo po vzrokih za neuspešno izvedbo, kar nas privede do že prej omenjenih intervenirajoþih pogojev, ki pospešujejo ali zavirajo akcijo (prav tam, str. 104). Paradigmatiþni model odnosov med kategorijami se konþa s postavko ‘posledice’, ki predstavljajo rezultat procesa akcije oziroma interakcije. Posledice seveda niso vedno predvi-158 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 158 158 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja dljive in so tudi zaradi tega zanimive za prouþevanje. Lahko so dejanske ali zgolj poten-cialne, lahko se odvijajo v sedanjosti ali prihodnosti. Posledice niza dejanj (akcij) lahko postanejo del pogojev, ki vpliva na naslednji niz akcij oziroma interakcij, ki se pojavijo v doloþenem obdobju. Torej, kar predstavlja posledice akcije na neki þasovni toþki, lahko postane del pogojev v naslednjem þasovnem obdobju (prav tam, str. 106). Preprosta linearno-kavzalna struktura tega modela bi nam, þe bi jo jemali togo in strogo, lahko tudi zavirala pot razmišljanja, ker razvrstitev pojmov v þasovnem ali vzroþno-poslediþnem odnosu ni edina možna. Temeljna vprašanja o tem, kaj je s þim povezano, kaj þemu sledi in kaj je od þesa odvisno, kje najdemo vzroke in kje posledice, predstavljajo bistveni element tega modela, vendar je predpisano zaporedje v preprosti linearni shemi predstavljeno preveþ poenostavljeno in ga je potrebno nadgraditi z drugimi možnimi vzorci odnosov. 4.5.5.3 Selektivno kodiranje Zadnji tip kodiranja, ki ga predstavljajo Glaser in Strauss (1967) in Strauss in Corbinova (1990, str. 116–142), je selektivno kodiranje, pri katerem definiramo bistvene kategorije, ki predstavljajo osrednji pojav, in jih sistematiþno povežemo z drugimi kategorijami. Gre za to, da kategorije strnemo okrog osrednjega pojava, kar se ne razlikuje zelo od procesa osnega kodiranja, le da gre pri selektivnem kodiranju za bolj abstraktno raven analize. ýe smo pri osnem kodiranju razvijali temelje za selektivno kodiranje pri izdelavi kategorij glede njihovih znaþilnosti, dimenzij in povezav po pardigmatskem modelu odnosov med kategorijami, je potrebno v nadaljevanju vse to sistematiþno razvijati v podobo realnosti, ki je konceptualna, razumljiva in predvsem predmetno zasnovana. Gre torej za oblikovanje teorije, ki v veliki veþini primerov ne bo ‘velika’ teorija, ampak bolj teorija kratkega ali srednjega dosega. B. Mesec pravi, da bo »v idealnem primeru to zgodba, ki pojmovno opisuje pojav in ga pojasnjuje« (Mesec, 1998, str. 121). 4.5.6 OBLIKOVANJE TEORIJE Glavni koraki ali oporne toþke, ki nam pomagajo pri izvedbi formuliranja teorije, so naslednji: – Opredelitev vodilne misli zgodbe. Da bi dosegli povezovanje v celoto, je potrebno najprej oblikovati osrednji pojem zgodbe (teorije) in se mu na neki naþin zavezati. Zakaj? Vþasih se zgodi, da je iz vseh zbranih podatkov, ki se nam vsi zdijo pomembni in vzbujajo našo pozornost, težko izbrati posamezen pojav in ga izpostaviti kot vodilnega. Vendar je ta korak nujno storiti, ker predstavlja konceptualizacijo vseh drugih okoli osrednjega pojava raziskave. – Oblikovanje vodilnega naþrta zgodbe, ki ga razdelamo v nekaj stavkih, da tako dobimo osnovni deskriptivni pregled nad zgodbo. – Deskripcijo nadgradimo s konceptualizacijo. Nujno in koristno je, da najprej uporabimo deskripcijo in svoje misli ter osnovni skelet zgodbe zapišemo. Korak naprej predstavlja konceptualizacija oziroma analiza zgodbe. Najprej poišþemo osnovnemu 159 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 159 159 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja pojavu ime, tako da pregledamo svoj seznam kategorij in poišþemo tisto, ki je dovolj abstraktna, da bo vsebovala vse, kar smo opisali v zgodbi. To potem postane osrednja (jedrna) kategorija. Veþkrat se zgodi, da raziskovalec ne more definirati ene same osrednje kategorije, ki bi v resnici pokrivala celoten pojav, vendar je nujno, da osrednjemu pojavu poišþe ime (da mu doloþi osrednjo kategorijo). Tudi v primeru, ko raziskovalec okleva med dvema ali veþ pojavi glede njihove pomembnosti, je nujno, da izbere enega med njimi, ker le tako lahko doseže zgošþeno integracijo in razvoj kategorij, kot jih predpostavlja metodologija predmetno zasnovane teorije. Ko opredeli osrednji pojav in kategorijo, lahko druge pojave in kategorije oznaþi kot podporne ali dopolnilne. – Doloþanje znaþilnosti in dimenzij osrednje (jedrne) kategorije. Tako kot druge, moramo tudi osrednjo kategorijo razvijati po njenih znaþilnostih. Ko smo jih enkrat identificirali, v naslednjem koraku povežemo druge kategorije z osrednjo kategorijo, pri tem jih postavimo v vlogo subsidiarnih (podpornih, dopolnilnih) kategorij. Povedali smo že, da je izbira osrednjega pojava odloþilna za našo raziskavo. Osrednji pojav je namreþ v središþu integracijskega procesa. Predstavlja bistveno vezivo pri sestavljanju vseh komponent v teoriji. Ko enkrat opredelimo pojav in ga poimenujemo kot osrednjo kategorijo, nadaljujemo s povezovanjem ostalih kategorij z osrednjo kategorijo s pomoþjo paradigmatiþnega modela odnosov med kategorijami, torej z opredelitvijo pogojev, konteksta, strategij in posledic teh povezav. – Sistematiziranje in utrjevanje povezav. V tem postopku uporabljamo kombinacijo induktivnega in deduktivnega mišljenja, ko se neprestano gibljemo med postavljanjem vprašanj, tvorjenjem hipotez in primerjav. Potem ko smo identificirali vse razliþnosti v kontekstu, se zaþne sistematiþno grupiranje kategorij. Grupiramo jih glede na njihove znaþilnosti, ki smo jih odkrili kot vzorþne. To grupiranje poteka na podlagi postavljanja vprašanj in izdelave primerjav. Tako podatke povežemo ne samo na širši konceptualni ravni, ampak tudi na ravni njihovih lastnosti in dimenzij, kar predstavlja osnovo za tvorjenje teorije. Omeniti moramo še en osrednji proces v metodologiji predmetno zasnovane teorije, in sicer: – teoretiþno vzorþenje, pri katerem »analitik odloþa na analitiþnih temeljih, katere podatke je potrebno nadalje zbirati in kje jih je moþ najti. Temeljno vprašanje pri teoretiþnem vzorþenju je: katere skupine ali podskupine populacij, dogodkov, aktivnosti postanejo naslednje pri zbiranju podatkov. In s katerim teoretiþnim namenom? Tako je ta proces zbiranja podatkov nadzorovan od nastajajoþe teorije. Vkljuþuje seveda veliko preteh-tavanja in domišljije analitika. ýe je dobro opravljena, daje ta »analitiþna operacija visoke dividende, ker premika teorijo naprej hitro in uþinkovito« (Strauss, 1996, str. 38–39). V predmetno zasnovani teoriji se lahko v principu primerjajo katerekoli skupine, v nasprotju s tradicionalno komparativno metodo, pri kateri so skupine, ki se preveþ razlikujejo, izkljuþijo kot ‘neprimerljive’ (Glaser in Strauss, 1967, str. 50). Zdi se, da je to ena od prednosti metodologije predmetno zasnovane teorije, kajti oþitno je, da je v principu možno najti podobnosti in razlike med þemerkoli na svetu in je tako tudi vse primerljivo. Ali takšne primerjave v resnici tudi izvajamo, je odvisno od namena raziskave in ne od razliþnosti primerjanih skupin v nekem abstraktnem konceptual-nem polju. Primerjanje popolnoma razliþnih entitet z maksimiziranjem razlik je lahko 160 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 160 160 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja potencialno plodno, þe verjamemo razliþnim teorijam kreativnosti, ki poudarjajo pomembnost prepoznavanja nepriþakovanih podobnosti v stvareh, ki so si zelo oddaljene in nepodobne. Teoretiþno vzorþenje poteka po dveh osnovnih korakih. V prvem se razlike med skupinami minimalizirajo, v drugem se maksimalizirajo. Nastajajoþa teorija ta proces vseskozi nadzoruje. Cilj prvega koraka, torej minimiziranja razlik, je v iskanju temeljnih kategorij in njihovih znaþilnosti. Drugi korak, maksimiziranje razlik med raziskova-nimi skupinami, omogoþa raziskovalcu prouþevanje znaþilnosti kategorij v najveþjem možnem obsegu in zaþetek njihovega povezovanja v konsistentno teorijo. Tehnika, ki je uporabljena v obeh korakih, je primerjava podatkov z namenom tvorjenja in razvoja kategorij in njihovih znaþilnosti: doloþen dogodek se kontinuirano primerja z dogodki, ki so omenjeni prej pri isti kategoriji, v isti ali drugi skupini, kar tudi daje temu postopku ime ‘konstantna komparativna metoda’. Pomanjkljivost tega postopka, kot jo vidita Alvesson in Sköldber (2000, str. 28), je v tem, da so pretrgani realni življenjski odnosi med dogodki, s tem ko so le-ti spreme-njeni v kategorije. Dogodki so loþeni od konteksta odnosov, v katerem so nastali, in se namesto tega povezujejo z drugimi dogodki preko raziskovalþevega zdravega razuma. Zdi se, kot da bi poskušali analizirati glasbo tako, da bi prouþevali, kako ljudje govorijo o njej in zaznavajo posamezne tone (‘dogodke’): na ta naþin ne bi nikoli mogli odkriti bistvenega elementa – melodije. Metodologija predmetno zasnovane teorije se v prvi vrsti sklicuje na svojo neposredno povezanost, zasidranost v empiriþnem materialu, te podatke pa potem povezuje s pri-merjalno analizo na naþin, ki omogoþa tudi preverjanje veljavnosti te teorije. – Zasnovanje teorije na predmetu. Teorijo je torej potrebno sedaj zapisati in objaviti. Vprašanje, ki se pojavi, je: »Kakšna naj bo ta teorija? Že veþkrat smo poudarili, da ne gre za veliko teorijo, ampak za mnogo bolj skromne, prizemne pojmovne opredelitve, ki jih je mogoþe le omejeno (kontekstualno) posploševati, ki pa vendarle širijo naše razumevanje in usmerjajo praktiþno ravnanje« (Mesec, 1998, str. 121). Teorijo lahko predstavimo v obliki diagrama ali kot pripoved, preveriti jo je potrebno na podatkih in to sklicevanje na empiriþno gradivo dodati v besedilo teorije. Po Glaserju in Straussu (1967, str. 32–35) obstajata dve vrsti predmetno zasnovane teorije in sicer substantivna in formalna teorija. Razlikujeta se po tem, da se substantivna teorija razvija za empiriþno podroþje, medtem ko se formalna teorija razvija za konceptualno podroþje. Avtorja posebej poudarjata, da oba tipa teorij najdemo med teorijami srednjega dosega, nekje vmes med ‘delovnimi hipotezami’ in ‘vse obsegajoþimi velikimi teorijami’, kar lahko razumemo kot premostitev vrzeli med teorijami nizke in teorijami visoke ravni. Glaser in Strauss predlagata, da je možno tvorjenje tako substantivne kot formalne teorije neposredno iz podatkov, vendar je priporoþljivo zaþeti s substantivno teorijo in šele nato na njeni podlagi tvoriti formalno teorijo (prav tam, str. 90–92). Vendar pa razlika med substantivno in formalno teorijo ni popolnoma jasno razmejena. Sama avtorja pravita, da gre za vprašanje »razliþnih ravni posplošljivosti, ki se razlikujejo samo po stopnjah« (prav tam, str. 33). Avtorja pa s takšno definicijo ne pripomoreta k lažjemu razlikovanju med obema vrstama teorije, ker je težko definirati absolutno 161 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 161 161 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja razloþevanje med fenomenoma, katerih razlike so dejansko relativne. Vse pravzaprav sledi iz razumevanja nižje ali višje ravni splošnosti in v resnici ne obstajata samo dve ravni, paþ pa poljubno število le-teh. Katero raven izberemo, je odvisno od namena do-loþene raziskave. Vsekakor je razprava o substantivnem in formalnem koristna kot priporoþilo za vse kvalitativne raziskovalce. Ko raziskovalec ustvari teorijo doloþene ravni splošnosti ali abstrakcije, ni nujno, da se pri tem ustavi, ampak naj stremi više in razišþe možnosti za nadaljnje posploševanje in produkcijo teorije višje ravni. Metodologija predmetno zasnovane teorije je usmerjena v razvoj teorije, ki nastaja in se razvija iz prepleta razliþnih podatkov, kar je osrednja toþka te teorije. Obenem imajo raziskovalci tudi obveznosti do akterjev, ki jih prouþujejo. Povedati morajo njihovo zgodbo, dati tej zgodbi njihov glas in jih postaviti v kontekst njihovih lastnih interpretacij. Predmetno zasnovana teorija se mora tesno povezovati s podatki, ki nastajajo v vsakdanjih situacijah. Ti podatki so pomembna osnova podroþja, kjer se odvija raziskovanje, in predstavljajo pomemben pogoj pragmatiþnosti, praktiþnosti in uporabnosti te teorije. Ena od osrednjih znaþilnosti tega metodološkega pristopa je tudi odgovornost raziskovalca do nameravanih sprememb. Temeljna vprašanja, ki jih ta metodologija postavlja, so: kaj, s kakšno moþjo in pod katerimi pogoji nekdo ali nekaj vpliva na situacijo. Kako se to manifestira, kje, kdaj, kako in s kakšnimi posledicami? Spoznanja, ki pri tem nastajajo, so ozko povezana s þasom in mestom nastanka prouþevanih znaþilnosti doloþenega pojava. Pomembna toþka metodologije predmetno zasnovane teorije je tudi akcijsko-interakcijska komunikacija, ki vkljuþuje vse ravni analize. Klasiþno podroþje uporabe predmetno zasnovane teorije je raziskovanje v polju, v katerega je raziskovalec, z opazovanjem z udeležbo, sam vpleten. Predmetno zasnovana teorija ima poleg tvorbe teorije tudi aplikativni znaþaj, ki predstavlja uporabnost in razširitev predmetno zasnovane teorije za namene naþrtovanja in izvajanja praktiþnih akcij. V tej toþki se predmetno zasnovana teorija tudi najbolj približa akcijskemu raziskovanju. Kakšno je dopolnjevanje obeh konceptov, kaj je tisto, kar akcijsko raziskovanje lahko plodno prenese v svojo metodologijo in s þim lahko obogati raziskave, ki potekajo po metodologiji predmetno zasnovane teorije, bomo posku- šali predstaviti v nadaljevanju. 4.6 OD AKCIJE K TEORIJI IN NAZAJ K AKCIJI Ves þas smo poudarjali, da se metodologija predmetno zasnovane teorije in metodologija akcijskega raziskovanja bistveno razlikujeta po tem, da gre prvi predvsem za tvorjenje teorije, akcijskemu raziskovanju pa za uvajanje sprememb v prouþevanem polju. Takšna delitev je seveda zelo poenostavljena in bi na prvi pogled lahko predstavljala delitev na teorijo in prakso. Nas pa zanima predvsem polje prekrivanja obeh konceptov, kajti vseskozi govorimo o tem, da smo metodologijo predmetno zasnovane teorije podrobneje predstavili ravno zato, ker je naþin tvorbe teorije primeren za aplikacijo na akcijske raziskave. Hkrati pa ne smemo zanemariti dejstva, da je metodologija predmetno zasnovane teorije usmerjena tudi v aktivno delovaje v prouþevanem polju, vendar se spremembe ne vzpostavljajo 162 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 162 162 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja med procesom tvorbe teorije, ampak šele na koncu, v obliki strategij akcije in interakcije (paradigmatiþni model odnosov med kategorijami smo podrobneje predstavili v poglavju 4. 5. 5. 2). Pri akcijskem raziskovanju je v središþu predvsem sprotno uvajanje sprememb na podlagi cikliþnega procesa refleksije in akcije. Tako lahko tudi pri akcijskem raziskovanju govorimo o predmetno zasnovani teoriji, kajti vsakršno nadaljnje delovanje v prouþevanem polju je plod sistematiþnega pridobivanja podatkov, ki so v procesu refleksije ovrednoteni in predstavljajo vir, na podlagi katerega se uvajajo nadaljnje spremembe. Akcijsko raziskovanje se tudi razlikuje od drugih naþinov reševanja problemov po tem, da vsebuje pomembno razlikovanje med družbenim ali organizacijskim problemom, za katerega se išþe rešitev, in raziskovalnim problemom. Ko planirajo raziskovalni proces, predvsem praktiki raziskovalci pogosto pomešajo to dvoje, s tem ko se osredotoþajo predvsem na to, ‘kaj naj bi bilo’, bolj kot na prouþevanje in razlaganje ‘tega, kar je’. To lahko privede do tega, da raziskovalni proces zaide v slepo ulico, ker ni povezave med planirano akcijo in tem, kar se v resnici dogaja v raziskovalnem polju. Drug pomemben vidik je ta, da je pojasnjevalna, razlagalna teorija, ki predstavlja osrednjo postavko predmetno zasnovane teorije, nekako ‘podaljšana’ v operativno teorijo. Gre za teorijo, ki je sistematiþno pridobljena iz predmetno zasnovane, pojasnjevalne teorije in predstavlja teoretiþno oporišþe za naþrtovanje akcije in njeno izvedbo. Tako kot predmetno zasnovana teorija, je tudi akcijsko raziskovanje oblikovano tako, da maksimizira število prouþevanih spremenljivk in njihovih medsebojnih povezav v danem nizu podatkov. V metodologiji akcijskega raziskovanja je operativna teorija (še enkrat moramo poudariti, da ne gre za teorijo visoke posplošljivosti, ampak za konkretne pojmovne opredelitve do-loþenega problema) pravzaprav prisotna v fazi refleksije, ovrednotenja dosedanjih akcij in naþrtovanja naslednjih sprememb v raziskovalnem polju. Tukaj operativna teorija sicer ni neposredno izpeljana iz eksplikativnega teoretiþnega okvira, ker le-ta v akcijskih raziskavah ne nastaja na tak naþin kot pri predmetno zasnovani teoriji. Vendar pa je tendenca tudi akcijskih raziskovalcev, da med procesom raziskave tvorijo nekakšne osnovne teoretiþne pojmovne strukture, ki bodo pomagale pri oblikovanju konþnega poroþila. Ti sprotni, sicer ne dokonþno definirani teoretiþni pojmi predstavljajo vir za tvorbo operativne teorije v obliki predlaganih rešitev kompleksnih problemov. Pomembno je, da te pojmovne opredelitve (operativna teorija) vsebujejo razumevanje dejavnikov, ki pospešujejo, ovirajo ali prepreþujejo spremembe. Temeljna misel, ki jo pri razvijanju teorije moramo upoštevati, je, da bo ta teorija veþpla-stna, da bo predstavljala strnjene povezave med pojavi, da bo razumljiva in relevantna za niz bistvenih vprašanj in problemov, ki se pojavljajo v prouþevani strukturi. Pogosto se zgodi, da ti problemi in bistvena vprašanja niso tako enoznaþno definirani. Udeleženci v raziskavi pogosto razumejo praktiþne probleme in stvari, ki jih zadevajo v vsakdanjem življenju, kot samoumevne. Zaradi tega se lahko zgodi, da se ne zavedajo in ne razumejo latentnih vzorcev, ki so pod površjem, dokler le-ti niso konceptualno identificirani. Naloga teorije je tudi v tem, da priskrbi teoretiþno razlago, ki je utemeljena v realnosti življenja ljudi, delujoþih v doloþenem kompleksnem sistemu. Kaj je torej nujno potrebno upoštevati pri tvorbi teorije? Akcijsko raziskovanje za razliko od drugih metodologij na zaþetku raziskovalnega procesa nima strogo definiranega razi-163 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 163 163 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja skovalnega problema, ampak zgolj pobudo, predvsem praktikov, da v njihovem neposrednem delovnem okolju obstaja neskladje z dejanskim stanjem in njihovimi potrebami in predstavami, iz þesar se razvije težnja po izboljšanju obstojeþe situacije. V raziskovalni proces stopa akcijski raziskovalec praktik z dokaj neidentificiranimi formulacijami problemov, hipotez ali teorij. Ni vnaprejšnjih kategorij in konceptov, dokler se ne zberejo in analizirajo osnovni podatki. Tudi ni predpostavk o relevantnosti doloþenega tipa informacij, kategorij, spremenljivk itd. in tudi ne priþakovanih rezultatov. Raziskovalna vprašanja niso opredeljena vnaprej. Namesto tega sam raziskovalni proces vodi raziskovalca do odkrivanja relevantnih vprašanj na podlagi podatkov. Na zaþetku raziskave raziskovalni problem funkcionira zgolj kot široko tematsko podroþje, ki predstavlja osnovno vstopno toþko v raziskovalni proces. Tekom akcijskih korakov se na podlagi refleksije vsake posamezne faze tvorijo naþrti novih akcij, ki razrešujejo doloþene probleme, obenem pa odpirajo nov sklop raziskovalnih vprašanj. V nadaljevanju raziskovalnega procesa se nato oblikuje raziskovalni problem, ki ga je potrebno artikulirati in opredeliti kot bistveno spremenljivko, oziroma stopi v funkcijo osrednjega pojava, okoli katerega se odvija integracijski proces. Osrednji pojav predstavlja bistveno vezivo pri sestavljanju vseh komponent v teoriji. Ko enkrat opredelimo pojav in ga poimenujemo kot osrednjo kategorijo, nadaljujemo s povezovanjem ostalih kategorij z osrednjo kategorijo s pomoþjo paradigmatiþnega modela odnosov med kategorijami, torej z opredelitvijo pogojev, konteksta, strategij in posledic teh povezav. Pri tem ne smemo izpustiti postopka kodiranja, ki predstavlja operacijo, pri kateri se podatki najprej razþlenijo, konceptualizirajo in sestavijo na nov naþin. Gre za osrednji proces, v katerem se tvori teorija iz samih podatkov, pri þemer podatke razþlenjujemo, pregledujemo, primerjamo, konceptualiziramo in kategoriziramo. Brez tega zaþetnega temeljnega analitiþnega koraka se ne bi mogla odvijati nadaljnja analiza in komunikacija. V tem procesu se raziskovalec sooþi s svojimi predpostavkami in predpostavkami drugih o doloþenem pojmu, prouþitev le-teh pa vodi do novih odkritij. V procesu kodiranja sta bistvenega pomena dva analitiþna postopka; prvi se nanaša na primerjave, drugi na postavljanje vprašanj. Teorijo tvorimo na podlagi podatkovnega materiala. Kaj vse sodi med podatkovni material, oziroma kako so zbrani podatki v akcijski raziskavi, je seveda odvisno od podroþja, ki ga prouþujemo, in možnosti, ki jih imamo na razpolago. Uporabimo lahko postopke opazovanja, intervjuje, dokumentarno gradivo, zapisnike sreþanj, avdio- in videoposnetke, anketne vprašalnike, lestvice stališþ ipd., vsekakor pa ne pristanemo le pri enem samem naþinu zbiranja podatkov, ampak pri kombinaciji le-teh. Strauss in Corbinova opozarjata predvsem na sprotno uporabo notic (memos) in diagramov (Strauss in Corbin, 1990, str. 198). Notice predstavljajo pisno obliko našega abstraktnega razmišljanja o podatkih, diagrami so grafiþna predstavitev vizualnih povezav in odnosov med koncepti. Osnovno tehniþno pravilo kvalitativne analize po Glaserju in Straussu je ‘stop and memo’, kar pomeni, da se takoj, ko nam pride kaj pametnega na misel, ustavimo in to zapišemo. Tako si zagotovimo, da te misli ne pozabimo, obenem pa si omogoþimo še daljši razmislek o zadevi in misel še bolje oblikujemo. Notice in diagrame zaþnemo izdelovati na zaþetku raziskovalnega projekta in s tem nadaljujemo do pisanja konþnega poroþila, v katerem 164 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 164 164 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Tvorba teorije in posploševanje kot eden temeljnih problemov akcijskega raziskovanja predstavimo teoretiþne zakljuþke. Delovni zapisi in diagrami pomagajo raziskovalcu do-seþi analitiþno distanco do podatkovnega materiala, tako da se od podatkov preusmeri v analitiþno razmišljanje, od koder se potem vrne ponovno nazaj k podatkom, da bi abstraktne pojme utemeljil v realnosti. Pri vsakemu tipu kodiranja (odprto, osno in selektivno) so notice in diagrami videti drugaþe, predvsem zato, ker je namen kodiranja razliþen. Pri odprtem kodiranju se znajdemo pred sestavljanko, ki ji moramo najti zaþetek, ki ga je vþasih težko prepoznati. Pri prebi-ranju notic , ki so najveþkrat nepovezani in raztreseni skozi celoten podatkovni material, lahko pri hitrem preletu le-teh pridemo do novih konceptualnih znaþilnosti, vendar še ni popolnoma jasna njihova struktura in pomen. Sþasoma, predvsem z uporabo primerjav in postavljanja vprašanj, dobijo notice nekakšno obliko. Osno kodiranje je postopek, v katerem se zaþnejo deli sestavljanke prilegati drug drugemu. Vsaka kategorija in subkategorija ima toþno doloþeno mesto in mora ustrezati drugim, tako da dobimo obliko povezane celote. Namen osnega kodiranja je, kot vemo, spodbujati in preverjati odnose med kategorijami in njihovimi subkategorijami po principu paradigmatiþnega modela, obenem pa iskati razliþne znaþilnosti in dimenzije kategorij. Pri sestavljanju teh delov nam pomagajo notice (memos). Iskanje pravih povezav je vedno povezano z vprašanji, kateri pogoji – kavzalni in kontekstualni – so bistveni za neki pojav. Katere strateške ali rutinske akcije in interakcije se odvijajo in s kakšnimi posledicami? Kaj se zgodi, þe se pogoji spremenijo? Strauss in Corbinova opozarjata, da »paradigmatske znaþilnosti in odnosi ne nosijo barvno kodiranih zastav, ki bi valovile iz strani tvojih zapiskov. Moraš jih poiskati in prepoznati takšne kot so« (prav tam, str. 212). Sþasoma, pri postopkih obdelave postajajo podatki vse bolj jasni v svojem pomenu, tako da se s selektivnim kodiranjem približujemo konþnemu koraku analize: integraciji konceptov okoli osrednje kategorije in umešþanju kategorij, ki potrebujejo nadaljnje razvijanje in obdelavo. Akcijski raziskovalec raziskuje drugaþe kot raziskovalec, ki raziskuje po principih metodologije predmetno zasnovane teorije. To razlikovanje smo omenjali na veþ mestih. Akcijski raziskovalec tudi ni zavezan, da bi svoje konþno poroþilo oziroma tvorbo teorije izpeljal natanþno po vseh principih kodiranja in kategoriziranja, predvsem tudi zato, ker cilj akcijske raziskave ni tvorba teoretiþnih stavkov, ampak uvedba potrebnih in trajnih sprememb. Metodologija predmetno zasnovane teorije lahko akcijskemu raziskovalcu pomaga predvsem kar zadeva sistematiþnost zbiranja podatkov, na podlagi katerih se tvori teorija. Tako lahko akcijski raziskovalec tudi dokaže in utemelji, na kateri toþki raziskovalnega procesa se je odloþilno spremenilo njegovo videnje in delovanje v lastni praksi. Zbiranje podatkov torej ne poteka brez vnaprejšnjega naþrta, ampak v skladu z namenom kasnejše uporabnosti. V akcijski raziskavi morajo biti zbrani takšni podatki, ki bodo uporabni za zagotavljanje avtentiþnosti in utemeljenosti opisov delovanja v raziskovalnem polju. Kar lahko akcijski raziskovalec uspešno uporabi pri pisanju teorije, so mreže povezanih pojmov in pojavov okoli osrednje kategorije, ki predstavlja temeljni raziskovalni problem. Definiranje odvisnih zvez, povezovanje kategorij in subkategorij, prouþevanje vplivov ene spremenljivke na drugo z paradigmatiþnim modelom povezanosti kategorij zagotovo sodijo k bistvenim prispevkom, ki jih metodologija predmetno zasnovane teorije nudi akcijskim raziskovalcem. 165 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 165 165 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ZAKLJUýEK Eno od glavnih vprašanj, ki zadevajo akcijsko raziskovanje in njegovo metodologijo, se torej glasi: Ali je moþ rezultate in postopke projektov akcijskih raziskav sploh posploševati? Ali so prenosljivi v drugaþne odnose, institucije, skupine? Za odgovor na to vpra- šanje smo si najprej pojasnili pojem in namen posploševanja in prenašanja znanstvenih izsledkov. Z generalizacijo se razširi veljavnost stavkov z omejenega na širše podroþje. V znanosti obstajata dve vrsti stavkov: izkustveni stavki in splošni stavki. Izkustveni stavki izpri- þujejo to, kar se je zgodilo na doloþenem mestu v doloþenem þasu; po veþini opisujejo enkratne individualne dogodke. Splošni stavki izražajo to, kar se (lahko) dogaja v doloþenih pogojih. V raziskovalnem procesu je potrebno strogo loþevati med izkušnjami (izkustvenimi stavki) in posploševanji (splošnimi stavki). Posploševanje je stopnja v procesu tvorjenja teorije. Avtor knjige ‘Generalizacija izkušenj’ G. Glück (1987) pri navajanju razlogov za posplo- ševanje nastopa s stališþa znanstvenega raziskovanja, kot ga razume tradicionalna znanost. Trdi, da je posploševanje v procesu raziskovanja tako neobhodno potrebno, da pravzaprav ne potrebuje nobene utemeljitve. To svojo trditev podkrepi s tem, da bi v nasprotnem primeru (þe torej ne bi posploševal) znanstvenik lahko tvoril zgolj individualne historiþne stavke, tj. stavke, ki bi veljali v doloþenem zgodovinskem enkratnem þasu in za doloþene osebe. S tem bi bila ocena prenosljivosti takšnih stavkov na sedanje ali prihodnje situacije prepušþena bralcu raziskovalnih del, ki bi moral sam izvesti posplošitev. Ker pa takšen bralec bistveno manj pozna raziskovalno podroþje kot avtor, bi bile njegove posplošitve dosti manj ustrezne in uporabne. Iz teh razlogov sodi posploševanje nujno k vsakemu raziskovalnemu delu (prav tam, str. 7). Posploševanje je po mnenju Glücka »nujna raven tvorbe stavkov«. Proces posploševanja lahko (in mora!) potekati tako za empiriþne kot tudi za normativne stavke, kar se lahko odvija tako v kvantitativni kot v kvalitativni obliki (prav tam, str. 9). Možnost za tvorjenje teorije oziroma posploševanje dobljenih rezultatov in njihovo prena- šanje v druge situacije je v tem, da vsi akcijski raziskovalci vendarle uporabljajo podobno metodologijo. Vsi akcijski raziskovalci oprejo svoje raziskovalno delo na komunikacijske procese, ki potekajo v vseh fazah akcijske raziskave. Ravno tako se cikliþno odvijajo faze akcije in refleksije, pri tvorbi teoretiþnih spoznanj pa se lahko oprejo tudi na metodologijo predmetno zasnovane teorije. To predstavlja zadostno metodološko jedro, ki omogoþa tistim, ki raziskujejo v tem okviru, da svoje izsledke lahko delno tudi posplošijo. Name-noma pravimo delno, ker se zavedamo, da ti znanstveniki delujejo zunaj prevladujoþe raziskovalne paradigme in jim le-ta glede na svoje metodološke standarde pri posploševanju raziskovalnih rezultatov, ne bi priznala veljave. ‘Uporabniki’ takšne teorije so torej lahko tisti, ki so bili njeni soustvarjalci in so jo tvorili na podlagi izkušenj in rezultatov akcijskih raziskav iz svoje prakse, in raziskovalci, ki s prepoznavanjem podobnosti s svojim raziskovalnim poljem najdejo v teoretiþnih konceptih drugih akcijskih raziskav možnosti za prenos te teorije v lastno raziskovalno prakso. Akcijsko raziskovanje daje svoj prispevek k teoriji, ki je osnovana na drugaþni epistemološki bazi kot teorije, ki jih tvorimo po kriterijih posploševanja v tradicionalni metodologiji. 166 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 166 166 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Sklepne misli V. SKLEPNE MISLI V naši razpravi smo analizirali, kakšen je bil odnos med kvantitativnim empiriþno-analitiþnim in akcijskim raziskovanjem, ki ga v veþini prištevamo med kvalitativne metode. Pri tem smo razþlenili razvojno pot koncepta akcijskega raziskovanja in vpliv, ki ga je imel pri formiranju metodologije akcijskega raziskovanja paradigmatski relativizem, ki presega omejitve na uporabo zgolj kvalitativne ali kvantitativne metodologije, kar se odraža tudi v specifiþnosti koncepta metodologije akcijskega raziskovanja. Želeli smo kritiþno predstaviti, od kod sploh izvira opozicijska naravnanost med obema raziskovalnima konceptoma, kaj jo je pogojevalo in kje so bile tiste mejne toþke, ki so vodile najprej k njunemu razdru- ževanju, nato pa, kot smo videli kasneje, k zbliževanju. 5.1 KVANTITATIVNO VERSUS KVALITATIVNO Vir razlik med obema raziskovalnima strategijama smo iskali v njunih utemeljitvah z razliþnimi epistemološkimi in ontološkimi koncepti. Temeljna kontroverza, ki je predvsem pri nemško govoreþih avtorjih (pa tudi pri ‘novem’ konceptu akcijskega raziskovanja na angleškem govornem podroþju) vodila do oblikovanja in utemeljevanja akcijskega raziskovalnega koncepta, je bila izpostavljena v sporu okoli pozitivizma, kjer so si stali nasproti predstavniki kritiþne teorije družbe in kritiþnega racionalizma. Kritiþni racionalizem K. R. Popperja je utemeljen na deduktivni metodi, s katero podkrepimo ali ovržemo teorije oz. hipoteze. Popper zagovarja tezo, da je stvarnost objektivno spoznavna, ker obstaja neodvisno od zavesti ljudi in njihove spoznavne dejavnosti. Z objektivnim spoznavanjem stvarnosti je povezano naþelo intersubjektivne preverljivosti. Teorije morajo biti intersubjektivno preverljive, ker to predstavlja odloþujoþi pogoj objektivnosti. Kritiþni racionalizem teži k tvorbi in potrjevanju splošno veljavnih teorij, ki so podvržene vedno strožjim poskusom zavrnitve. Ti epistemološki kriteriji veljajo za prou- þevanje narave in procesov v družbi. Metodologija empiriþno-analitiþnega raziskovalnega pristopa je v veliki meri utemeljena na naþelih kritiþnega racionalizma. Opredeljujejo jo strogi empiriþni postopki, ki služijo potrjevanju ali zavraþanju hipotez, reprezentativni vzorci, ki omogoþajo kar se da visoko stopnjo posploševanja, distanca do objekta raziskovanja in kvantitativna obdelava podatkov. 167 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 167 167 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Kritika, ki je je bila kvantitativna empiriþno-analitiþna metodologija deležna, je bila v precejšnji meri posledica že omenjenega ‘Positivismusstreita’, v katerem so predstavniki kritiþne teorije oþitali Popperju, da preveþ enoznaþno razume odnos med þlovekom (raziskovalcem) in družbo, ker ta relacija vsebuje drugaþne kvalitete, kot jih najdemo pri odnosu med raziskovalcem in prouþevanim predmetom v naravoslovju. Ta temeljna kritika je izhajala iz veþ predpostavk, in sicer: znanost, utemeljena na empiriþno-analitiþni metodologiji vse preveþ upošteva primat metode, kar vodi do popaþenih predstav o družbi in vlogi þloveka v njej. Druga predpostavka je bila uperjena proti naþelu vrednotne nevtralnosti, ki z izloþanjem subjektivnih mnenj, stališþ in védenja velik del þlovekovega življenja in delovanja postavlja na raven predznanstvenega in ga torej izloþa iz predmeta znanstvenega spoznavanja. Pomembna kritika je izhajala tudi iz odnosa med subjektom in objektom. V kvantitativnih empiriþnih raziskavah je namreþ eksplicitno poudarjena zahteva po strogem loþevanju subjekta (raziskovalca) od prouþevanega objekta (posameznikov, družbenih skupin …). Neupoštevanje te zahteve ruši enega od temeljnih metodoloških standardov. Poleg metodološke je kritiþna teorija podala tudi ideološko kritiko empiriþno-analitiþne znanosti. Le-ta naj bi, po mnenju pripadnikov frankfurtske šole, služila predvsem ohranja-nju in reprodukciji obstojeþih gospostvenih razmerij v družbi. Sami pa so se zavzemali za emancipacijo posameznika, ki bo v procesu ozavešþanja postal aktivni nosilec družbenih sprememb. Kontroverza med kritiþnimi racionalisti in kritiþnimi teoretiki je bila del t. i. ‘vojne paradigem’, ki jo spremljamo v bolj ali manj burnih obdobjih skoraj celo preteklo stoletje. Prva faza tega obdobja je bila prežeta s tezo o nekompatibilnosti paradigmatskih konceptov, ki zaradi svoje epistemološke, ontološke in metodološke razliþnosti nikakor ne morejo preseþi tega antagonizma v prid produktivnega sodelovanja. ýe strnemo glavne ugovore kvalitativnih raziskovalcev, ki so jih le-ti namenili kvantitativni paradigmi, lahko iz njih razberemo konstitutivne elemente kvalitativne metodologije. Prvi ugovor se je nanašal na loþevanje med predmetom (raziskovanci) in subjektom raziskovanja (raziskovalci). Relacija subjekt – objekt ne predstavlja dveh konstantnih, popolnoma neodvisnih entitet, paþ pa imamo neprestano opraviti z njunim prepletanjem, kajti v objektivnih faktorjih se nahajajo subjektivni in v subjektivnih najdemo objektivne. Zato je težnja po njuni izolaciji že vnaprej obsojena na neuspeh. V tem pa tiþi tudi kritika priseganja kvantitativne paradime na objektivnost znanstvenega spoznanja, kajti predpostavka objektivne znanosti je priti do takšnega znanstvenega spoznanja, ki bo splošno veljavno in neodvisno od avtoritete spoznavnega subjekta. Vloga spoznavnega subjekta pri doseganju objektivnosti je po mnenju kvalitativnih raziskovalcev v konceptu tradicionalne znanosti razumljena preveþ poenostavljeno. Spoznavni subjekt ostaja nerelevanten za znanstveni proces, kar dokazuje tudi oblikovanje takšnih metod in naþinov raziskovanja, ki bodo raziskovalca þim bolj ‘nevtralizirali’ oziroma pripomogli k njegovi izkljuþitvi iz raziskovalnega procesa. Tudi loþevanje med kontekstom nastajanja in preverjanja hipotez je bilo v nasprotju s težnjo po združevanju teorije in prakse, kajti hipoteze, ki jih oblikujejo znanstveniki, so 168 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 168 168 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Sklepne misli pogosto oddaljene od realnosti in potreb prakse. Kvalitativni raziskovalci so kritizirali tradicionalno, na kvantitativni paradigmi sloneþo znanost, ki je preveþ poudarjala spoznavnoteoretski interes, premalo pa praktiþnega pri neposrednem spreminjanju obstoje- þe stvarnosti. Koncept nastajanja teorij mora biti neprestano reflektiran v smislu njihove uporabnosti. Temeljna vprašanja znanosti se morajo nanašati na njeno vlogo oziroma družbeno funkcijo, ki jo opravlja, in na možnosti, ki jih ima pri oblikovanju družbenih sprememb. Praksa torej ostaja tisti kriterij, ki potrjuje vrednost teorij. Tretji oþitek se je nanašal na konstantnost raziskovalnega polja, ki ne sme biti izpostavljeno nobenim nepredvidenim vplivom. Prouþevano polje mora ostati med celotnim raziskovalnim procesom nespremenjeno. Najprej bi se tukaj spomnili Habermasove pripombe, »da raziskovalni proces, ki ga izvaja subjekt, objektivnemu sklopu, ki ga spoznava, preko akta spoznavanja sam pripada« (Habermas, 1993, str. 156). Raziskovalec kot subjekt spoznavanja torej sooblikuje prouþevani predmet. Sama kvantitativna metodologija je – po zaþetnih uvedbah eksperimenta v družboslovje – metodološki standard þim veþje distance in ohranjanja nespremenljivosti raziskovalnega polja relativizirala, ker npr. kontrola v eksperimentu ne pomeni vzdrževanja nespremenljivosti obstojeþega stanja, temveþ pridobivanje þim veþ informacij o spremembah, ki pa vendarle niso namerno vnesene v raziskovalno polje, ampak so bolj posledica nakljuþnega razvoja dogodkov. Koncept kvalitativnega raziskovanja pa implicira ravno možnost spreminjanja raziskovalnega polja med samim raziskovalnim procesom, kar predstavlja tudi enega njegovih najbolj konstitutivnih metodoloških elementov. Naslednji ugovor se nanaša na primat metode, ki opredeljuje uporabo doloþenega empiriþnega instrumentarija, s þimer se reducirajo spoznavne možnosti zgolj na tisto, kar ta instrumentarij omogoþa. Kadar je tradicionalna znanost poskušala kvantitativne metode, ki so se v naravoslovju izkazale uspešne, preveþ nekritiþno prenesti v družboslovje in humanistiko, je to imelo negativne posledice, ker se je znanost vse preveþ usmerila na razpoložljive metode, ki so doloþale predmet raziskovanja. Tako pa se pridobi le popa- þena podoba družbe in þloveka. Koncept kvalitativnega raziskovanja se je obrnil ravno v nasprotno smer: izhajati iz predmeta spoznavanja in njegovega praktiþnega interesa, in ne iz metode. Predmet kritike, ki so jo kvalitativni raziskovalci namenili tradicionalni, na kvantitativni paradigmi temeljeþi znanosti in njenim dognanjem, je bila tudi neprenosljivost le-teh v normalne situacije. Ta kritika je v bistvu povezava vseh naštetih ugovorov. Gre namreþ za to, da se empiriþno (predvsem eksperimentalno) raziskovanje odvija v strogo kontro-liranih situacijah, ki so zaradi analize formalizirane in standardizirane. Po mnenju kvalitativnih raziskovalcev je pri tem ustvarjena nekakšna ‘umetna’ situacija. Rezultati analiz takšne situacije so težko prenosljivi v druge, ‘naravne’ situacije. To je bil tudi eden glavnih oþitkov empiriþno-analitiþni znanosti, ki zaradi uporabljenega naþina raziskovanja ne prispeva k plodnemu spreminjanju in razvoju prakse. Ponovno smo torej pri vprašanju odnosa med teorijo in prakso, ki ga je skušala razrešiti kritiþna teorija, vendar so njeni poskusi ostajali na ravni teorije. Prav akcijsko raziskovanje pa naj bi to vprašanje pripeljalo do uspešne realizacije v praksi. 169 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 169 169 4.12.2008 12:47:15 12:47:15 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja ýe smo najprej podali pregled ugovorov, ki so v prid tezi o nekompatibilnosti, je šel nadaljnji razvoj raziskovalne metodologije v družboslovju in humanistiki vedno bolj v smeri približevanja in kombiniranja obeh raziskovalnih pristopov. Številni aktivni teoretiki in raziskovalci so privzeli pravila in naþela paradigmatskega relativizma. Gledano z metodološkega vidika, pomeni to uporabo razliþnih raziskovalnih metodologij, ne glede na to, ka-kšne paradigmatske (pred)postavke jih utemeljujejo. Veliko raziskovalcev se loti iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja z vsem razpoložljivim metodološkim arzenalom, pri þemer je sekundarnega pomena to, kateri svetovni nazor je podlaga izbrane raziskovalne metode. Paradigmatski relativizem razumemo kot princip neizkljuþevanja, kar na ravni raziskovanja pomeni, da kombiniramo in povezujemo tisto, kar se je zdelo nepovezljivo in nekompatibilno. Izhajamo iz predpostavke, da þe niþ ne more biti neizpodbitno zavrnjeno, tega tudi ni mogoþe izkljuþiti kot možnega. S tem pa raziskovalni akt kot nevtralni tehniþni proces podleže pozivu k dialoškemu diskurzu o množici razpoložljivih raziskovalnih logik in paradigmatskih perspektiv. Koncept akcijskega raziskovanja je prvenstveno izhajal iz kritike tradicionalne znanosti in kvantitativne metodologije. V svojem razvoju je prešel faze od metodološkega purizma do kombiniranih modelov raziskovanja, katerih najvišji domet je v hkratni aplikaciji kvalitativne in kvantitativne metodologije, in sicer v vseh fazah raziskovalnega procesa. Metodologija akcijskega raziskovanja je pravzaprav zelo nedefinirana in ne vsebuje togo predpisanih metodoloških pravil, zaradi þesar omogoþa integracijo in uporabo razliþnih metod. Analiza posameznih primerov akcijskih raziskav bi najverjetneje pokazala, da se druga od druge precej razlikujejo kar zadeva uporabo multimetodoloških pristopov. Vendar pa nam primerjave posameznih faz in konceptov v razvoju akcijske raziskovalne metodologije kažejo, da je imela ideja paradigmatskega relativizma svoje mesto in vpliv tudi pri oblikovanju metodoloških principov akcijskih raziskav. 5.2 KOLIKO JE PARADIGMATSKI RELATIVIZEM VPLIVAL NA OBLIKOVANJE METODOLOGIJE AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA V naslovu zastavljeno vprašanje je predstavljalo temeljni raziskovalni problem naše razprave. Dilema je bila v tem, kako je metodologija akcijskega raziskovanja iskala težišþe med kvalitativnim in kvantitativnim raziskovalnim pristopom, kako izkljuþujoþa je bila in v kolikšni meri tudi integrativna. S konfrontacijo razliþnih konceptov akcijskega raziskovanja smo utemeljevali, kako je multimetodološkost, ki jo predpostavlja paradigmatski relativizem, vplivala na oblikovanje metodologije akcijskega raziskovanja. Razvojna pot akcijskega raziskovanja je dejansko prešla veþ faz. V prvi so zagovorniki tega raziskovalnega koncepta izpostavljali njegovo alternativno pozicijo kot nasprotje tradicionalni znanosti. ýeprav se akcijsko raziskovanje poslužuje bolj kvalitativnih metod, se v drugi razvojni fazi veþina zagovornikov akcijskega raziskovanja za uspešno raziskovalno delo zavzema tudi za uporabo kvantitativnih metod. ýe pri tem izpostavimo Moserja 170 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 170 170 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Sklepne misli kot nosilca ideje utemeljevanja akcijskega raziskovanja kot samostojne paradigme, vidimo, da se eksplicitno zavzema tudi za uporabo kvantitativnih naþinov merjenja in zbiranja podatkov (Moser, 1977). To prepriþanje utemeljuje na podlagi ugotovitev Mollenhauerja in Rittelmeyerja, ki trdita, da znanstvena metodologija ne more posegati po neomejenem številu metod, kajti znanstvene metode in postopki imajo svojo osnovno izhodišþe v vsakdanjem življenju in delovanju. Gre zgolj za preciziranje vsakodnevnih operacij, kot so razumevanje, razlaga, opisovanje, merjenje, primerjanje itd. (Mollenhauer/ Rittelmeyer, 1975, str. 687). Vendar Moser poudarja, da mora akcijsko raziskovanje razviti takšen instrumentarij, ki bo omilil rigidne kriterije kvantitativnega empiriþnega raziskovanja. Še vedno gre torej za uporabo metod, kot je npr. Eksperiment, in postopkov ter instrumentov za zbiranje podatkov, kot so intervju, testiranje, sistematiþno opazovanje ipd. Vendar so kriteriji njihove uporabe skladnejši s principi akcijskega raziskovanja. Moser je sicer izpostavil akcijsko raziskovanje kot alternativno paradigmo tradicionalni znanosti, vendar je v njeni metodologiji videl tudi doloþene pozitivne strani. Ostali nemško govoreþi avtorji, ki smo jih obravnavali, so bili v svojih naziranjih zmer-nejši. Tako na primer Klüver in Krügerjeva nista zagovornika akcijskega raziskovanja kot absolutne alternative kvantitativni, na pozitivizmu utemeljeni raziskovalni metodologiji in ga ne zagovarjata kot paradigmatski koncepta, ampak skušata združiti prednosti obeh raziskovalnih pristopov. Podobno velja za kolektiv avtorjev Pedagoške visoke šole iz Berlina, ki jim akcijsko raziskovanje ne pomeni nujno metodološke alternative tradicionalnim metodam družboslovnega raziskovanja, ampak poskus, da bi tradicionalnim metodam dali nov pomen tako, da bi jih modificirali na osnovi principov akcijskega raziskovanja. Precejšnji pomen so povezanosti med obema raziskovalnima konceptoma pripisovali tudi avtorji, ki so svoje prispevke objavili v zborniku z izzivalnim naslovom: Akcijsko raziskovanje: hoja po vrvi brez mreže? (Horn, 1979), vendar pri njih ne gre spregledati, da izhajajo iz ideje akcijskega raziskovanja kot možne poti, ki z aktiviranjem posameznika ponuja možnost spreminjanja obstojeþih družbenih razmer. Avtorji, kot so npr. Reinke - Köbererjeva, Horn, Kramer in drugi, so videli smisel koncepta akcijskega raziskovanja predvsem v politizaciji posameznika, dvigu njegove zavesti in emancipiranosti, pri þemer izhajajo iz kritike pozitivistiþne znanosti, ki da je dekla obstojeþih oblastnih struktur in služi zgolj njihovi reprodukciji. Ti avtorji akcijskega raziskovanja sicer ne pojmujejo kot samostojne znanstvene paradigme, vendar v akcijskem raziskovanju ne vidijo le posebne metode, ampak širši raziskovalni pristop. Kljub kritiki tradicionalnega družboslovnega raziskovanja pa akcijski raziskovalni koncept v metodološkem smislu vendarle ostaja pod njegovim okriljem. Med tiste, ki so poskušali akcijsko raziskovanje utemeljiti v okviru kvantitativne metodologije, lahko z gotovostjo prištevamo nemškega pedagoga Klafkija, predvsem zaradi njegove izjave, da je »akcijsko raziskovanje oblika empriþnega pedagoškega raziskovanja« (Klafki, 1973, str. 488), kar je izzvalo ostre kritike. Oþitali so mu predvsem to, da je modifikacija tradicionalnih metod in naþinov zbiranja podatkov zgolj prikrila še vedno nerazrešena razmerja npr. med raziskovanci in raziskovalci, ohranjanje statusa quo, ipd. (Radtke, 1975, povzeto po Altrichter/Gstettner, 1993, str. 339–340). 171 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 171 171 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Klafki je pri svojem poskusu združevanja obeh konceptov izhajal iz teze, da morajo imeti raziskovalec in vsi, ki z njim sodelujejo, v prvi vrsti pred oþmi rešitev problemske situacije. Narobe je, þe se znanstvenik odloþi za uporabo zgolj enega tipa raziskovanja, ker tako izloþi prednosti drugega, ki ostanejo neizkorišþene. Oba tipa raziskovanja (Klafki govori torej o razliþnih ‘tipih’ raziskovanja (Klafki, 1983)), sta na eni strani omejena, na drugi pa nudita vsak svoje specifiþne možnosti. Iz pragmatiþnih razlogov je za raziskovanje koristno uporabiti zdaj enega, zdaj drugega. Vztrajanje zgolj pri metodoloških standardih enega koncepta je nesmiselno, ker obstajajo med obema poloma (tradicionalnim in akcijskim) vmesne in mešane oblike, ki se lahko plodno dopolnjujejo. Klafki je torej skušal z združitvijo obeh raziskovalnih tipov združiti tudi spoznavnoteoretski in praktiþni raziskovalni interes. Ta združitev se je kasneje vedno bolj nagiba-la k praktiþnemu raziskovalnemu interesu, kar sreþamo pri avtorjih ‘novega’ koncepta akcijskega raziskovanja na angleškem govornem podroþju, ki poudarjajo predvsem pragmatiþni pomen akcijskih raziskav. Ti avtorji (npr. Kemmis, Wilkinson, McNiff, Lomax) prvenstveno ne razpravljajo veþ o teoretskih izhodišþih akcijskega raziskovanja in ga ne utemeljujejo na kritiki tradicionalne metodologije, paþ pa vidijo v njem možnosti za uþenje vseh udeležencev v raziskavi, in ravno ta didaktiþna komponenta predstavlja gonilno silo sprememb. Kljub prvenstveni usmerjenosti omenjenih avtorjev k reševanju problemov v neposrednem okolju, jim ne smemo pripisati zgolj pragmatiþnosti, ne da bi pri tem omenili, da ta koncept vsebuje tudi vprašanja, ki so jih odpirali zaþetniki utemeljevanja akcijskega raziskovanja. Res je, da so predvsem nemški avtorji akcijsko raziskovanje poskušali ‘oskrbeti’ s teoretiþno podstatjo, kar je imelo za posledico, da so objavili vrsto razprav, ki pa niso vsebovale prikazov (študij primerov) konkretnih raziskav, paþ pa so bile poveþini teoretiþne. Zaradi tega se na prvi pogled pri prouþevanju angleško govoreþih avtorjih zdi, da so opustili vprašanja, ki jih je odprl frankfurtski krog. Temu seveda ni tako, saj npr. Kemmis in Wilkinsonova vidita rešitev konkretne problemske situacije šele z ozavešþanjem posameznika izpod pritiskov iracionalnih, neproduktivnih in nepraviþnih družbenih struktur, ki omejujejo njegov samorazvoj. Spreminjanje prakse poteka v spiralnih ciklusih kritike in samokritike dejanj in refleksije, kar posamezniku (in skupini, v kateri deluje) pomaga pri razumevanju delovanja družbenih struktur, ki vladajo v tej praksi. ýe sta Kemmis in Wilkinsonova svoje pojmovanje odnosa med posameznikom in družbenimi strukturami bolj navezovala na konkretno situacijo, je Elliott izpostavil vlogo kritiþ- nega akcijskega raziskovalca v konceptu širših družbenih sprememb. V þasu globalnega kapitalizma ima kritiþni akcijski raziskovalec na podroþju izobraževanja nalogo, da umesti svoj položaj v vzgojno-izobraževalni mreži uþiteljev, šolske politike itd., da ustvari pogoje za delovanje pri oblikovanju takšnega šolskega sistema, ki bo temeljil na principih demokracije in praviþnosti. Tako zastavljeni cilji pa vkljuþujejo tudi potrebo po redefiniranju odnosov med uþitelji in uþenci in odpirajo vprašanje avtonomnosti uþiteljevega delovanja, njegovega profesionalnega razvoja in možnosti vplivanja na spreminjanje lastne prakse. Kar zadeva naþine in tehnike zbiranja podatkov, se ti akcijski raziskovalci poslužujejo tudi kvantitativnih metod, kot so npr. intervju, sistematiþno opazovanje, vprašalniki ipd. (glej 172 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 172 172 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Sklepne misli McNiff, Lomax, Whitehead, 1996), vendar so te tehnike prilagojene predvsem odprti komunikaciji in dialogu med vsemi udeleženci, saj sodi pretok informacij med najpomembnejše vidike raziskave. Predstavniki ‘novega’ koncepta akcijskega raziskovanja so se tudi konkretneje lotili reševanja vprašanja veljavnosti in posplošljivosti akcijskih raziskav. Posploševanje rezultatov akcijskih raziskav se ne odvija veþ po strogih kriterijih in standardih, ki jih pozna tradicionalna metodologija, ker sama narava akcijskega raziskovanja paþ ne omogoþa posploševanja v smislu statistiþne indukcije. Akcijski raziskovalci predstavijo svoje projekte, katerih veljavnost je bila prej potrjena v validacijski skupini, v obliki študije primerov. To omogoþa tistim, ki se jim zdijo ti projekti primerni in relevantni za prenosljivost izkušenj avtorjev v njihovo situacijo, da uporabijo opisane modele v svojih raziskavah, kajti »dobro dokumentirana akcijska raziskava je ‘nalezljiva’ – þesto ‘potegne za seboj’ (kadar gre npr. za akcijske raziskave na podroþju vzgoje in izobraževanja o.p.) uþitelje drugih šol, da pri sebi, v skladu s svojimi okolišþinami, poskusijo kaj podobnega« (Marentiþ – Požarnik, 1984, str. 15). Tvorba teorije in generalizacija predstavljata enega temeljnih problemov metodologije akcijskega raziskovanja, ki ji predvsem zaradi tega oþitajo neznanstvenost (Altrichter, 1990). Poudarili smo, da v akcijskem raziskovanju teoretiþni resursi niso definirani vnaprej, ampak so oblikovani v procesu raziskovanja kot osmišljanja podatkov. ýe je temu tako, se pojavi bistveno vprašanje, in sicer: kako tvoriti teorijo? ýe bi jo tvorili zgolj na podlagi prakse in posplošitev iz praksi, bi ostajali na ravni opisa, zato je nujno vkljuþevanje obstojeþih teoretiþnih struktur. Kot enega od naþinov tvorbe teorije smo analizirali koncept predmetno zasnovane teorije, ki nosi v sebi elemente refleksije lastne prakse, katere z metodološkimi principi nadgradi in pripelje v polje znanstvene teorije. Metodologijo predmetno zasnovane teorije smo izbrali predvsem zato, ker je njena temeljna znaþilnost ta, da je zasidrana v neposredni prouþevani praksi, iz katere izpeljuje teoretiþne koncepte. Ta princip pa lahko uþinkovito uporabijo tudi akcijski raziskovalci pri pripravi svojih teoretiþnih poroþil. Akcijski raziskovalec lahko pri oblikovanju teorije uspešno uporabi mreže povezanih pojmov in pojavov okoli osrednje kategorije, ki predstavlja temeljni raziskovalni problem. Z uporabo postopkov kodiranja definira odvisne zveze, povezuje kategorije in subkategorije, s paradigmatiþnim modelom povezanosti kategorij prouþuje vplive ene spremenljivke na drugo. Tretjo fazo razvoja metodologije akcijskega raziskovanja smo torej videli v poskusu im-plantacije metodologije predmetno zasnovane teorije v koncept akcijskega raziskovanja. Predmetno zasnovano teorijo smo izbrali in natanþneje predstavili zato, ker ponuja postopke, ki so dokaj preverljivi in primerljivi s kvantitativnimi postopki in jih na nek naþin lahko tudi nadomešþajo. Ti postopki (tukaj mislimo na kodiranje in kategoriziranje) podatke predstavijo in obdelajo na naþin, ki ga lahko primerjamo s predstavitvijo in obdelavo števil v kvantitativnih empiriþnih raziskavah. Zaradi tega so ti postopki za tvorjenje teorije blizu kriterijem korespondenþne teorije resnice, kjer gre za skladnost med stav-kom in dejanskostjo. V empiriþnem raziskovanju primerjamo strukturo stavka in strukturo informacij, ki jih dobimo z empiriþnim raziskovanjem realnosti. Cilj znanosti je v korespondenci med stvarnostjo in teoretiþnimi spoznanji, ki jo lahko zagotovijo ustrezne metodološke operacije. 173 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 173 173 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Vendar se tukaj pojavi vprašanje, kako, oziroma na kakšen naþin definirati kode in kategorije v postopku kodiranja. Opredeljevanje kod, njihovo poimenovanje in nadaljnje interpretiranje je prepušþeno samovolji raziskovalca. Na tem mestu dobi svojo vlogo in pomen konsenzualizem, »po katerem je resnica v soglasju raziskovalcev« (Ule, 2004, str. 230). Gre torej za resnico v pragmatskem kontekstu konsenzualizma. Kriteriji definiranja osrednjih pojmov in kod na podlagi zbranega empiriþnega gradiva so v metodologiji predmetno zasnovane teorije lahko predmet soglasja med raziskovalci, oziroma v duhu akcijskih raziskovalnih projektov, med raziskovalci in raziskovanci. ZAKLJUýEK Iz vsega povedanega bi lahko zakljuþili, da je naša naslovna tema, kakšen vpliv je imela kvalitativna metodologija na akcijsko raziskovanje, dobila odgovor s prikazom razvojne poti akcijskega raziskovanja. Od zaþetnih nasprotij med paradigmami do pristajanja na možnost sukcesivne in hkratne uporabe obeh raziskovalnih pristopov je preteklo kar precej þasa. Glede na razprave, ki se pojavljajo v zadnjih letih, pa lahko trdimo, da se je teh-tnica prevesila v prid ugotovitve, da je akcijsko raziskovanje pridobilo status legitimnega in uspešnega raziskovalnega postopka, ki ga dopolnjuje tudi kvantitativna metodologija. Gre torej za paradigmatsko razširitev dometa raziskovanja in ne za to, da bi kvantitativno metodologijo razumeli kot tisti edini in nepogrešljivi temelj, ki ga sicer lahko nadgrajujejo tudi drugaþni raziskovalni postopki, le uporaba kvantitativnih metod pa zagotavlja legitimnost znanstvenih spoznanj. Bistvo je torej v povezovanju in dopolnjevanju razliþnih metodoloških konceptov v prid uspešnosti akcijskih raziskav, katerih cilj je tako praktiþen kot spoznavnoteoretski, njihov domet pa se širi ravno z uporabo razliþnih modelov in sti-lov spoznavanja. Zapisali smo že, da bi z analizo vsakega konkretnega projekta akcijske raziskave šele lahko ugotavljali, za kakšne modele kombiniranih raziskovalnih metod gre. Predvidevamo lahko, da bi našli najveþ raziskav, ki so pri metodološki kombinaciji bolj usmerjene v uporabo razliþnih metod merjenja in zbiranja podatkov, manj pozornosti pa namenjajo drugim fazam raziskovalnega procesa, kot so formulacija raziskovalnega problema, tvorba in preverjanje teorije, analiza in interpretacija podatkov … Posebno poglavje naše raziskave smo namenili ravno vprašanju tvorbe teorije in posplo- ševanju izsledkov akcijskih raziskav. Ontološke in epistemološke razlike v razumevanju kvalitativne in kvantitativne paradigme in predisponirana nekompatibilnost med obema se na podroþju metodologije akcijskega raziskovanja presežejo v smeri pragmatizma, ki da tej vrsti raziskovanja izrazito aplikativni znaþaj. Vendar pa ga na neki naþin omeji pri pomembni postavki vsake raziskovalne metodologije, in sicer pri tvorbi splošnoveljavnih stavkov. Nesporno dejstvo je, da se je akcijsko raziskovanje zasidralo v sodobnem družboslovnem raziskovanju, katerega razvoj je bil prežet z opozicijo med kvantitativnim in kvalitativnim obþemetodološkim pristopom. To je bila posledica razliþnega epistemološkega razumevanja znanstvenega spoznanja. Kvalitativnemu raziskovanju pripisujemo atribute, kot so npr. holistiþnost, težnja k prouþevanju naravne, ‘neprisiljene’ situacije, interpretacija v 174 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 174 174 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Sklepne misli smislu poglobljenega razumevanja, kar vkljuþuje tudi subjektivna mnenja, stališþa, þu-stvovanje itd., usmerjenost v proces in dinamiko, fenomenološki pristop, ki je utemeljen tudi na intuitivnem dojemanju pojava in uporaba hermenevtiþnih postopkov razlage. Vse to je prispevalo k temu, da je bilo na drugaþen naþin ovrednoteno tudi védenje, ki je bilo v kvantitativni, tradicionalni metodologiji razumljeno kot tisto, ki ga z obstojeþim arzenalom kvantitativnih metod naþinov zbiranja podatkov ni mogoþe zajeti, in ostaja torej na stopnji predznanstvenega. Na podroþju vzgoje in izobraževanja sreþamo številne akcijske raziskovalne projekte, kjer so se kvalitativni raziskovalni pristopi (ki vsebujejo predvsem komunikativne komponente, pri interpretaciji poudarjajo subjektivne vidike in aktivno vkljuþujejo vse udeležence) izkazali za primerne in zelo uspešne. Kombinacija s kvantitativnimi metodami pa daje tem projektom veþ metodološke ostrine. Najbolj konstitutiven element akcijskega raziskovanja, po katerem se le-to tudi loþi od zgolj interpretativno kvalitativnega, ostaja tisti postulat, v katerem je izražena zahteva po spreminjanju obstojeþega stanja. Interpretativni pristop z vkljuþevanjem subjektivnih razlag razumevanja smisla, namenov, stališþ itd. vseh udeležencev v raziskavi sicer predstavlja temeljno podstat akcijskih raziskav. Lahko pa hitro pripelje do pristranskih zakljuþkov, kar je posledica pomanjkanja distance do lastnega delovanja, saj se udeleženci zaradi pozicije zgolj ‘notranjega’ opazovalca ujamejo v krog lastnih interpretacij, ki ne pripeljejo do ustreznih rešitev. Uresniþevanje zahteve po spreminjanju obstojeþega stanja, ki je konstitutivna za akcijsko raziskovanje, je zagotovo bistveno prispevalo k drugaþnemu odnosu med raziskovanjem in prenosom raziskovalnih izsledkov v prakso. Strategija akcijskega raziskovanja si je utrla pot na podroþje novih družbenih gibanj, kot so npr. okoljevarstveno izobraževanje in vzgoja, civilna iniciativa, ipd., prav tako pa tudi na podroþja, kjer se sodobni družbeni problemi kažejo kot najbolj pereþi: pri delu z zasvo-jenci, emigranti, brezposelnimi itd. Glede na to, da gre predvsem pri slednjih za izrazito marginalne skupine, ki zahtevajo posebno obravnavo, se je akcijsko raziskovanje izkazalo za zelo uspešno. Iz tega bi lahko sklepali, da ta raziskovalni pristop ponuja veliko možnosti za reševanje vprašanj in problemov, ki so povezani z vedno številþnejšimi in hitrejšimi družbenimi spremembami. Podroþje vzgoje in izobraževanja je eno od podroþij, za katerega lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bi se moralo na izzive družbenih sprememb najhitreje odzvati. Prilagodljivost in fleksibilnost izobraževalnega sistema ter njegova humanizacija in demokratizacija postajajo njegove najpomembnejše znaþilnosti. Ravno v tem segmentu akcijsko raziskovanje lahko izkoristi vse svoje prednosti. Definiranje problemskih podroþij v sodelovanju s praktiki uþitelji, hitro in uspešno spreminjanje in reševanje konkretnih problemskih situacij prispeva k bolj poglobljenemu razumevanju delovanja mehanizmov znotraj prakse in k ustvarjanju novih spoznanj. Vse to oblikuje pogoje za dvig kvalitete uþnega procesa nasploh. Pri tem igrata pomembno vlogo uþiteljev profesionalni razvoj in avtonomnost njegovega delovanja. Ta dva vidika v konceptu akcijskega raziskovanja najdeta svojo uresniþitev, kajti težnja po drugaþnem, bolj plodnem odnosu med teoretiki in praktiki, med akademskimi raziskovalci in uþitelji prispeva k temu, da uþitelji postanejo aktivni nosilci raziskovalnega procesa v vseh njegovih fazah in niso zgolj ‘izpolnjevalci anket’ in 175 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 175 175 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja izvrševalci oziroma uporabniki raziskovalnih izsledkov, ki so jih pripravili na razliþnih inštitutih. To vodi k ustvarjanju pomembnega profesionalnega znanja. Poglabljanje uvida v lastno prakso, prouþevanje mehanizmov njenega delovanja in umestitev lastne vloge v tem sistemu vsebujejo moþno spoznavno in tudi didaktiþno komponento, brez katere ni uspešnih, predvsem pa ne trajnih sprememb. 176 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 176 176 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Literatura LITERATURA Adam, F., 1982: »Kvalitativna metodologija in akcijsko raziskovanje v sociologiji«. ýasopis za kritiko znanosti 10, št. 53–54, str. 132–245. Adam, F., 1987: »Med politizacijo znanosti in poznanstvenjenjem politike – vloga sociologije pri naþrtovanju in ocenjevanju politiþnih in institucionalnih reform«. Revija za sociologijo 18, št. 3–4, str. 71–85. Adorno, W. T . (ured.) , 1993 : Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag (prviþ izšlo leta 1969). Adorno, W. T ., 1993 : »Einleitung«. V Adorno, W. T . (ured.), Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, str. 7–79. Adorno, W. T., 1993: »Soziologie und empirische Forschung«. V Adorno, W. T . (ured.), Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, str. 81–101. Albert, H., 1988: »Vrednotna nevtralnost kot metodiþno naþelo: k vprašanju nujnosti normativne socialne vede« . V Kirn, A. (ured.), Znanost v družbenovrednotnem svetu. Ljubljana: Delavska enotnost, str. 104–128. Altrichter, H. 1990: Ist das noch Wissenschaft? Darstellung und wissenschaftstheoretische Diskussion einer von Lehrern betriebenen Aktionsforschung. München: Profil. Altrichter, H., in Gstettner, P., 1993: »Action Research: a closed chapter in the history of German social science?« . Educational Action Research 1, št. 3, str. 329–360. Altrichter, H., in Posch, P., 1990: Lehrer erforschen ihren Unterricht. Stuttgart. Alvesson, M., in Sköldberg, K., 2000: Reflexive Methodology. London: Sage. Atweh, B.(idr.), 1998: Action Research in Practice. London: Routledge. Banister, P. idr., 2001: Qualitative methods in psiychology. A research guide. Buckingham: Open Univerity Press. Bernstein, R. J., 1983: Beyond Objectivism and Relativism: Science, Hermeneutics and Praxis. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. Blankertz, H., in Gruschka, A., 1975: »Handlungsforschung: Rückfall in die Empiriefeindlichkeit oder eine neue Dimension? (Zum Beitrag von Haeberlin)«. Zeitschrift für Pädagogik 21, št. 5, str. 677–686. Bortz, J., in Döring, N., 1995: Forschungsmethoden und Evaluation. Berlin: Springer. Brewer, J., in Hunter, A., 2006: Mulimethod Research: a Synthesis of Styles. London: Sage. Creswell, J. W., 1994: Research design: Qualitative and quantitative approaches. Thousand Oaks: Sage. Dahrendorf, R., 1993: »Anmerkungen zur Diskusion«. V Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, str. 145–153. Datta, L., 1994: »Paradigm Wars: A Basis for Peaceful Coexistence and Beyond«. V Reichardt, C. S., in Rallis, S. F. (ured.), The Qualitative – Quantitative Debate: New Perspectives. San Francisco: Jossey-Bass Publishers, str. 53–70. Denzin, N. K., 1978: The Research Act. New York: McGraw-Hill. Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured), 1994: Handbook of Qualitative Research. London: Sage Publications. Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured.), 2000: Handbook of Qualitative Research (2.izd.). London: Sage Publications. Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured.), 1998: The Landscape of Qualitative Research. London: Sage Publications. Durkheim, E., 1981: Vaspitanje I sociologija. Beograd: Zavod za udžbenike I nastavna sredstva. Elliott, J., 1991: Action Research for educational Change. Philadelphia: Open University Press, Milton Keynes. 177 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 177 177 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Elliott, J., 1998 (a): The curiculum Experiment. Buckingham: Open University Press Elliott, J., 1998 (b): Living with Ambiguity and Contradiction: the challenges for educational research in positionin itself for the 21st century. http://www.uea.ac.uk/care/pubs/jeecer.rtf (predavanje, ki ga je imel J. Elliott na ECER-ju, sept. 1998). Elliott, J., 1998(c): »Pritisk storilnosti«. Delo 21. XI., št. 270, str.42. Fachbereich Sozialpädagogik an der Pädagogischen Hochschule Berlin, 1972: »Überlegungen zur Handlungsforschung in der Sozialpädagogik«. V Haag, F. idr., Aktionsforschung: Forschungsstrategien, Forschungsfelder und Forschungspläne. München: Juventa, str. 56–75. Fahrenbach, H., 1978: »Praxis als widerständiges Problem kritischer Theorie«. Zeitschrift für Pädagogik 24, št. 2, str. 195–206. Fielding, N., in Schreier, M., 2001: »Introduction: On the Compatibility between Qualitative and Quantitative Research Methods« [54 odstavkov]. Forum Qualitative Sozialforschung / Forum Qualitative Social Research [On-line Journal], 2(1). http://qualitative-research.net/fqs/fqs-eng.htm [februar 2001]. Filstead, W. J. (ured.), 1971: Qualitative methodology: firsthand involvement with the social world, 2. izdaja. Chicago: Markham publishing Company. Firestone, W. A., 1990.: »Accommodation: Toward a Paradigm-Praxis Dialectic. V Guba, E. G. (ured.), The Paradigm dialog. Newbury Park: Sage, str. 105–124. Flick, U., 2002: An Introduction to Qualitative Research. London: Sage. Flitner, A., 1978: »Eine Wissenschaft für die Praxis«. Zeitschrift für Pädagogik 24, št. 2, str. 183–193. Friebertshäuser, B. in Prengel, A., 1997: Handbuch qualitativer Forschungsmethoden in der Erziehungswissenschaft. Weinheim: Juventa. Glaser, B.G. in Strauss, A.L., 1967: The Discovery of Grounded Theory. Chicago: Aldine Publishing Company. Glück, G., 1987: Generalisierung von Erfahrungen. Weinheim: Deutscher Studien Verlag. Greenwood, D.J. in Levin, M., 2000: »Reconstructing the Relationships Between Universities and Society Through Action Research«. V Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured.), Handbook of Qualitative Research (2.izd.). London: Sage Publications, str. 85–106. Gstettner, P., 1976: »Handlungsforschung unter dem Anspruch diskursiver Verständigung – Analyse einiger Kommunikationsprobleme«. Zeitschrift für Pädagogik 22, št. 3, str. 321–333. Gstettner, P., 1978: »Distanz und Verweigerung. Über einige Schwierigkeiten, zu einer erkenntnisrelevan-ten Aktionsforschungspraxis zu kommen«. V Horn, K. (izd.), Aktionsforschung; Balanceakt ohne Netz? . Frankfurt a. M.: Syndikat Autoren und Verlagsgesellschaft, str. 163–205. Guba, E. G. (ured.) 1990: The Paradigm dialog. Sage, Newbury Park. Guba, E. G., in Lincoln, Y. S., 1994: Competing Paradigms in Qualitative Research. V Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured), Handbook of Qualitative Research. London: Sage Publications, str. 105–117. Guba, E. G., in Lincoln, Y. S., 2000: Paradigmatic Controversies, Contradictions and Emerging Conflu-ences. V Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured), Handbook of Qualitative Research. London: Sage Publications, str. 163–188. Haag, F., 1972: Sozialforschung als Aktionsforschung. V Haag, F. idr., Aktionsforschung: Forschungsstrategien, Forschungsfelder und Forschungspläne. München: Juventa, str. 22– 55. Habermas, J., 1971: Zur Logik der Sozialwissenschaften. Frankfurt a. M.: Suhrkamp Verlag. Habermas, J., 1975: Saznanje i interes. Beograd: Nolit. Habermas, J., 1993: Analytische Wissenschaftstheorie und Dialektik. V Adorno, W. T . (ured.), Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, str. 155–191. Haeberlin, U., 1975: »Empirische Analyse und pädagogische Handlungsforschung«. Zeitschrift für Pädagogik 21, št. 5, str.653–676. 178 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 178 178 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Literatura Halmi, A., 1996: Kvalitativna metodologija u društvenim znanostima. Samobor: A.G. Matoš. Hammersley, M., 1989: The Dilema of Qualitative Method: Herbert Blumer and the Chicago Tradition. London in New York: Routledge. Hammersley, M., in Atkinson, P., 2000: Etnography: Principles in Practice. London, New York: Routledge. Hammersley, M., 2002: Educational Research, Policymaking and Practice. London: Sage. Hartmann, U., in Jourdan, M., 1987: Erziehungswissenschaft und Objektivität. Bad Heilbrunn: Julius Klinkhardt. Heikkinen, H.L. (idr.), 2001: »This is My Truth, Tell Me Yours: some aspects of action research quality in the light of truth theories«. Educational Action Researc 9, št. 1, str. 9–24. Heinze, T. idr., 1975: Handlungsforschung im pädagogischen Feld. München: Juventa. Heron, J., in Reason, P., 2001: »The Practice of Co-operative Inquiry: Research ‘with’ rather than ‘on’ People«. V Reason, P., in Bradbury, H. (ured.), Handbook of Action Research. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage, str.179–188. Horkheimer, M., 1981: »Tradicionalna in kritiþna teorija«. V Žižek, S., in Riha, R. (ured.), Kritiþna teorija družbe. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 29–81. Horn, K. (ured.), 1979: Aktionsforschung; Balanceakt ohne Netz?. Frankfurt a. M.: Syndikat Autoren und Verlagsgesellschaft. House, E.R., 1994.: Integrating the Quantitative and Qualitative. V Reichardt, C. S., in Rallis, S. F. (ured.), The Qualitative – Quantitative Debate: New Perspectives. San Francisco: Jossey-Bass Publishers, str. 13–22. Jay, M., 1991: Adorno. Ljubljana: Knjižnica revolucionarne teorije. Kelle, U., 2001: »Sociological Explanations between Micro and Macro and the Integration of Qualitative and Quantitative Methods«. Forum Qualitative Sozialforschung / Forum: Qualitative Social Research (On-line Journal), 2(1). http://www.qualitative-research.net/fqs-texte/1-01/1-01kelle-e.htm [februar 2001]. Kemmis, S. idr., 1990: Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Radovljica: Didakta Kemmis, S., in Wilkinson, M., 1998: »Participatory action research and the study of practice«. V Atweh, B.(idr.), Action Research in Practice. London: Routledge, str. 21–36. Kirn, A., 1988: »Družbena nevtralnost in družbena odgovornost znanosti v vrednotno-konfliktnem ideološkem svetu«. V Kirn, A. (ured.), Znanost v družbenovrednotnem svetu. Ljubljana: Delavska enotnost, str. I–LXVIII. Klafki, W., 1973: »Handlugsforschung im Schulfeld«. Zeitschrift für Pädagogik 19, št. 4, str. 487–516. Klafki, W., 1982: »Thesen und Argumentationsansätze zum Selbsverständnis »kritisch-konstruktiver Erziehungswissenschaft«. V König, E., in Zedler, P. (ured.), Erziehungswissenschaftliche Forschung; Positionen, Perspektiven. Paderborn: Ferdinand Schönigh, str. 15–52. Klafki, W., 1983: »Verändert Schulforschung dier Schulwirklichkeit?«. Zeitschrift für Pädagogik 29, št. 2, str. 281–296. Klüver, J., in Krüger, H., 1972: »Aktionsforschung und soziologische Theorien«. V Haag, F. idr., Aktionsforschung: Forschungsstrategien, Forschungsfelder und Forschungspläne. München: Juventa, str. 76–99. Kociü, L., 1983: Eksperimentalna pedagogija: pokušaj izgraÿivanja pedagogije na empirijskoj osnovi. Beograd: Prosveta. Kolakowski, L., 1972: Filozofija pozitivizma. Beograd: Prosveta. König, E., in Zedler, P. (ured.), 1982: Erziehungswissenschaftliche Forschung; Positionen, Perspektiven. Paderborn Ferdinand: Schönigh. 179 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 179 179 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Kramer, D. (idr.), 1978: »Aktionsforschung: Sozialforschung und gesellschaftliche Wirklichkeit«. V Horn, K. (izd.), Aktionsforschung; Balanceakt ohne Netz? . Frankfurt a. M.: Syndikat Autoren und Verlagsgesellschaft, str. 21–40. Kuhn, T., 1998: Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana: Krtina. Lewin, K. 1953: »Tatforschung und Minderheitenprobleme«. V Lewin, K, Die Lösung sozialer Konflikte. Bad Nauheim: Christian Verlag. Lewin, K., 1963: Feldtheorie in den Sozialwissenschaften. Bern: Huber. Lincoln, Y. S., 1990: »The Making of a Constructivist: A Remembrance of Transformations Past«. V Guba, E. G. (ured.), The Paradigm dialog. Newbury Park: Sage, str. 67–87. Lochner, R., 1968: »Deutsche Erziehungswissenschaft«. V Schaller, K. (ured.), Erziehungswissenschaft und Erziehungsforschung. Leibniz, Hamburg, str. 140–144. Mali, F., 1997: »Kritiþni racionalizem – teorija in metodologija znanstvenega napredka«. ýasopis za kritiko znanosti 25, št. 186–187, str. 151–169. Marentiþ–Požarnik, B. , 1984: »Akcijsko raziskovanje – možnost, da postane uþitelj subjekt pedagoškega raziskovanja in svojega izobraževanja«. Vzgoja in izobraževanje, št. 6, str. 8–15. Marentiþ–Požarnik, B., 1990: »Akcijsko raziskovanje, uþiteljeva profesionalna avtonomija in demokratizacija reformnih procesov«. V Cerar, M., in Marentiþ - Požarnik, B. (ured.), Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Slovensko društvo pedagogov, str. 64–77. Marentiþ–Požarnik, B., 1990: »Razlike med tradicionalnim empiriþno analitiþnim in akcijskim raziskovanjem«. V Kemmis, S. idr., Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Radovljica: Didakta, str. 51–55. Marentiþ–Požarnik, B. idr. 1993: Okolje in šolske iniciative, Zgodba nekega projekta. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Marentiþ–Požarnik, B., 2001: »Uspešna prenova terja enakopravnejši položaj »alternativne« raziskovalne paradigme in uþitelja raziskovalca«. Sodobna pedagogika, št. 2, str. 64–80. Mayring, F., 2001: »Kombination und Integration qualitativer und quantitativer Analyse«. Forum Qualitative Sozialforschung / Forum Qualitative Social Research (Online-Journal), 1(3). http://qualitative-research.net/fqs/fqs.htm [februar]. Mayring, P., 2002: Einführung in die Qualitative Sozialforschung. Weinheim: Beltz Verlag. Merz, G., 1985: Konturen einer neuen Aktionsforschung. Frankfurt a. Main: Lang. Mesec, B., 1993: »Akcijsko raziskovanje med socialnim inženirstvom in revolucionarnim aktivizmom«. Socialno delo 32, št. 1–2, str. 61–90. Mesec, B., 1994: »Model akcijskega raziskovanja«. Socialno delo 33, št. 1, str. 3–16. Mesec, B., 1998: Uvod v kvalitativno metodologijo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. McNiff, J. (idr.), 1996: You and Your Action Research Project. London: Routledge. Milles, M., in Huberman, A. M., 1994: Qualitative Data Analysis: an Expanded Sourcebook. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage. Mollenhauer, K., in Rittelmeyer, C., 1975: »»Empirisch-analytische Wissenschaft« versus »Pädagogische Handlungsforschung«: eine irreführende Alternative (Zu den Beiträgen von Haeberlin und Blankertz/Gruschka)«. Zeitschrift für Pädagogik 21, št. 5, str. 687–693. Moser, H., 1976: »Anspruch und Selbstverständnis der Aktionsforschung«. Zeitschrift für Pädagogik 22, št. 3, str. 357–368. Moser, H., 1977: Methoden der Aktionsforschung. München: Kösel Verlag. Moser, H., 1978: Aktionsforschung als kritische Theorie der Sozialwissenschaften, 2. izdaja. München: Kösel – Verlag. Moser, H., 1995: Grundlagen der Praxisforschung. Freiburg im Breisgau: Lambertus. 180 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 180 180 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Literatura Mužiü, V., 1999: Uvod u metodologiju istraživanja odgoja i obrazovanja. Zagreb: Educa. Phillips, D.C., 1990: »Postpositivistic Science. Myths and Realities«. V Guba, E.G. (ured.), The Paradigm dialog. Sage, Newbury Park, str. 31–45. Pilot, H., 1993: »Jürgen Habermas’ empirisch falsifizierbare Geschichtsphilosophie«. V Adorno, W. T . (ured.), Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, str. 307–334. Popper, K. R. 1993: »Zur Logik der Sozialwissenschaften«. V Adorno, W. T . (ured.), Der Positivismusstreit in der deutschen Soziologie. München: Deutscher Taschenbuch Verlag, str. 103–123. Popper, K. R., 1998: Logika znanstvenega odkritja. Ljubljana: Studia humanitatis. Potkonjak, N., 1978: Teorijsko metodološki problemi pedagogije, 2. izdaja. Beograd: Prosveta. Rammstedt, O., 1979: »Überlegungen zum historischen Stellenwert von Aktionsforschung«. V Horn, K. (izd.), Aktionsforschung; Balanceakt ohne Netz? . Frankfurt a. M.: Syndikat Autoren und Verlagsgesellschaft, str. 41–53. Rathmayr, B., 1976: »Ein neues Selbstverständnis der Aktionsforschung? (Zu Heinz Moser: Aktionsforschung als kritische Theorie der Sozialwissenschaften)«. Zeitschrift für Pädagogik 22, št. 3, str. 369–376. Reason, P., in Bradbury, H. 2001: »Introduction: Inquiry and Participation in Search of a World Worthy of Human Aspiration«. V Reason, P., in Bradbury, H. (ured.), Handbook of Action Research. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage, str. 1–14. Reichardt, C. S., in Rallis, S. F. (ured.), 1994: The Qualitative – Quantitative Debate: New Perspectives. San Francisco: Jossey-Bass Publishers. Reinke - Köberer, E., in Horn, K., 1978: »Einige Probleme beim Wiedereinführen individueller subjektivi-tät in dier Wissenschaft. Methodische als politische Fragen«. V Horn, K. (izd.), Aktionsforschung; Balanceakt ohne Netz? . Frankfurt a. M.: Syndikat Autoren und Verlagsgesellschaft, str. 54–67 in 245–277. Robinson, J. E., in Norris, F.J., 2001: »Generalisation: the linchpin of evidence-based practice«. Educational Action Research, 9, št 2, str. 303–309. Sagadin, J., 1989: »Paradigmatska plat akcijskega in tradicionalnega empiriþnega pedagoškega raziskovanja v luþi objektivnosti in resniþnosti znanstvenih spoznanj«. Sod. pedagogika, št. 7–8, str. 335–340. Sagadin, J., 1991: Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sagadin, J., 2004: »Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju«. Sod. pedagogika, št. 4, str. 88–100. Schmidt, A., 1981,: K ideji kritiþne teorije družbe. V Žižek, S., in Riha, R. (ured.), Kritiþna teorija družbe. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 261–283. Schmidt, V., 1956: »Uloga uþitelja u pedagoškom istraživanju«. Pedagoška stvarnost, št. 8. Schülein, J. A., 1978: »Alltagshandeln und Reflexion. Voraussetzungen und Probleme alternativer Sozialwissenschaft«. V Horn, K. (izd.), Aktionsforschung; Balanceakt ohne Netz? . Frankfurt a. M.: Syndikat Autoren und Verlagsgesellschaft, str. 281–319. Soeffner, H. G., 1989.: Auslegung des Alltags – der Alltag der Auslegung. Zur wissenssoziologischen Konzeption einer sozialwissenschaftlichen Hermeneutik. Frankfurt a.M: Suhrkamp. Stake, R. E., 1995: The Art of Case Study Research. Thousand Oaks, London: Sage. Steinke, I., 1999: Kriterien qualitativer Forschung: Ansätze zur Bewertung qualitativ-empirischer Soci-alforschung. Weincheim: Juventa. Strasser, St., 1968: »Erziehungswissenschaft – Erziehungsweisheit«. V Schaller, K. (ured.), Erziehungswissenschaft und Erziehungsforschung. Leibniz, Hamburg, str. 120–123. Strauss, A. L., in Corbin, J., 1990: Basics of Qualitative Research: Grounded Theory Procedures and Techniques. Newbury Park: Sage. 181 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 181 181 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja Strauss, A. L., in Corbin, J., 1994: »Grounded Theory Methodology: An Overview«. V Denzin, N. K., in Lincoln Y. S. (ured), Handbook of Qualitative Research. London: Sage Publications, str. 273–285. Strauss, A., 1996: Qualitative Analysis for Social Scientists. Cambridge, New York, Melbourne: Cambridge University Press. Strauss, A. L., in Corbin, J., 1998: Basics of Qualitative Research: Techniques and Procedures for Developing Grounded Theory. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage. Tashakkori, A., in Teddlie, C., 1998 : Mixed Methodology. London: Sage Publications. Ule, A., 2004: Dosegljivost resnice. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Ule, A., 1994: »Popper med empirizmom in teorijskim holizmom«. ýasopis za kritiko znanosti 22, št. 166–167, str. 175–184. Ule, A., 1997: »Popperjeva obramba znanstvenega realizma«. ýasopis za kritiko znanosti 25, št. 186–187, str. 171–186. Ule, A., 1998: »Kuhnova paradigma in revolucija v teoriji znanosti; spremna beseda«. V Kuhn, T., Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana: Krtina, str. 185–211. Walford, G., 2001: Doing Qualitative Educational Research: a personal guide to the research process. New York, London: Continuum. Weber, M., 1988: »Smisel vrednotne nevtralnosti socioloških in ekonomskih znanosti«. V Kirn, A. (ured.), Znanost v družbenovrednotnem svetu. Ljubljana: Delavska enotnost, str. 58–103. Wellenreuther, M., 1976: »Handlungsforschung als naiver Empirismus? Für ein flexibles Modell »theori-egeleiteter« Handlungsforschung«. Zeitschrift für Pädagogik 22, št. 3, str. 343–356. Whitehead, J., 1989: »Creating a living educational Theory from Questions of the Kind, ‘How do I im-prove my Practice?’«. http:// www. bath.ac.uk/~edsajw/ writings/livtheory.html (prviþ objavljeno v Cambridge Journal of Education 19, št. 1). Winter, R., 1998: »Managers, Spectators and Citizens: where does ‘theory’ come from in action research?«. Educational Action Research, 6, št. 3, str. 361–376. Wulf, C., 1983: Theorien und Konzepte der Erziehungswissenschaft, München: Juventa. 182 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 182 182 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Povzetek POVZETEK Teoretiki akcijskega raziskovanja kot ene od metodologij kvalitativnega raziskovanja podajo v drugi polovici prejšnjega stoletja temeljno kritiko takratne prevladujoþe kvantitativne metodologije, ki se ukvarja z vprašanjem, kako koncipirati najbolj splošno veljavne zakonitosti, ki se potrjujejo v pravilnih napovedih doloþenih dogodkov ob poznavanju do-loþenih pogojev. Ta kritika je najprej podlaga za t. i. vojno paradigem, ki jo na evropskih tleh poznamo pod pojmom ‘spor okoli pozitivizma’ in je privedla do temeljne dileme, ki se je pojavila znotraj družboslovnih in filozofskih razprav, in sicer, ali je vprašanje odnosa med þlovekom in družbo res tako enoznaþno in enostavno, kot ga razumejo pozitivisti, ali pa je ta odnos vendarle bolj kompleksen in težje doumljiv. Na podlagi tega nasprotja smo dokazovali, kako se je ta dominanten koncept v metodološkem vidiku spreminjal v smeri paradigmatskega relativizma, ki presega omejitve na uporabo zgolj kvalitativne ali kvantitativne metodologije, kar se odraža tudi v specifiþnosti koncepta metodologije akcijskega raziskovanja. Prevladujoþe pozitivistiþno, na empiriji zasnovano razumevanje znanosti, je vzbudilo ostre kritike. Razprave na to temo so se odvijale predvsem v krogu nemških sociologov in filozofov v šestdesetih letih, ki jih poznamo pod imenom ‘spor okoli pozitivizma’. Kontroverza je potekala na relaciji med kritiþnim racionalizmom K.R. Popperja in H. Alberta in kritiþno teorijo, katere zagovornika v teh razpravah sta bila W.T. Adorno in J. Habermas. Kot posledica tega spora se je predvsem v Nemþiji razvila strokovna debata o konceptu akcijskega raziskovanja, ki je poskušala redefinirati njegove teoretiþne in metodološke postavke, in ga utemeljiti v okviru kritiþne teorije družbe ter na ta naþin preseþi pozitivistiþno metodologijo v družboslovnem raziskovanju, in sicer z namenom oblikovanja nove paradigme. Ta paradigmatski purizem pa je bil sþasoma presežen, in sicer predvsem z razvojem akcijskega raziskovanja na anglosaškem govornem podroþju. Preobrat se zgodi, ko se ideolo- ška utemeljenost akcijskega raziskovanja umakne poudarjanju metodološkega v konceptu akcijskih raziskav, kar je posledica razprav med zagovorniki kvalitativne in kvantitativne metodologije. Dokazovali smo, da je ravno ta ‘paradigmatska vojna’ v metodologiji akcijskega raziskovanja pripeljala do konsenza, ki se izkazuje v paradigmatskem relativizmu in ga utemeljuje tudi H. Moser znotraj diskurza kot instance akcijskega raziskovanja. Ontološke in epistemološke razlike v razumevanju kvalitativne in kvantitativne paradigme in predisponirana nekompatibilnost med obema se na podroþju metodologije akcijskega raziskovanja presežejo v smeri pragmatizma, ki tej vrsti raziskovanja da izrazito aplikativni znaþaj, vendar ga na nek naþin omeji pri pomembni postavki vsake raziskovalne metodologije, in sicer pri tvorbi splošnoveljavnih stavkov. Tvorba teorije in generalizacija predstavljata enega temeljnih problemov metodologije akcijskega raziskovanja, ki ji predvsem zaradi tega oþitajo neznanstvenost. Zato smo poskušali implementirati koncept metodologije predmetno zasnovane teorije v koncept akcijskega raziskovanja. Predmetno zasnovano teorijo smo izbrali in natanþneje predstavili 183 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 183 183 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja zato, ker ponuja postopke, ki so dokaj preverljivi in primerljivi s kvantitativnimi postopki in jih na nek naþin lahko tudi nadomešþajo. Ti postopki podatke predstavijo in obdelajo na naþin, ki ga lahko primerjamo s predstavitvijo in obdelavo števil v kvantitativnih empiriþnih raziskavah. Akcijsko raziskovanje se je zasidralo v okviru sodobnega družboslovnega raziskovanja, katerega razvoj je bil prežet z opozicijo med kvantitativnim in kvalitativnim obþemetodološkim pristopom, kar je bila posledica razliþnega ontološkega in epistemološkega razumevanja znanstvenega spoznanja. Vse to je prispevalo k temu, da je bilo na drugaþen naþin ovrednoteno tudi védenje, ki je bilo v kvantitativni, tradicionalni metodologiji razumljeno kot tisto, ki ga z obstojeþim arzenalom kvantitativnih metod ni mogoþe zajeti in je zato ostajalo na stopnji predznanstvenega. 184 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 184 184 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Summary SUMMARY Theoreticians of action research, as one of the qualitative research methodologies, gave in the second half of the previous century a thorough critique of then prevalent quantitative methodology. The latter deals with the question how the most generally valid principles, which are verified through correct predictions of certain phenomena by being familiar with certain conditions, can be formed. Above mentioned critique has become a basis for the so called “war of paradigms”, which is in Europe better known as “dispute over positivism”, and which led to a basic dilemma which emerged inside sociological and philo-sophical discourse, namely whether a relationship between a man and society is really so uniformed and simple, as positivists understand it, or is it in fact more complex and harder to understand. On the basis of this antagonism we tried to prove how this, in methodological view, dominant concept has changed in the direction of paradigmatic relativism, which exceeds limitations on the application of either only qualitative or quantitative methodology, and which reflects also in specificity of the concept of action research. Prevalent, empirically based, understanding of science has caused sharp criticisms, and debates on that topic particularly took place in the sixties among German sociologists and philosophers. That episode is known under the term “dispute over positivism”. The con-troversy took place between critical rationalism of K.R. Popper and H. Albert and theory of critique, which was advocated by W. T. Adorno and J. Habermas. As a consequence of this dispute, particularly in Germany an expert debate generated on concept of action research, which tried to redefine its theoretical and methodological ele-ments, and to embed it in the framework of critical theory, and thus exceeding positivistic methodology in social research with the aim of forming of new paradigm. This pragmatic purism has gradually been surpassed above all by development of action research in the English speaking area. Turnabout took place in the moment when ideologi-cal foundation of action research gave way to emphasizing of methodological component in the concept of action research, which is a consequence of discourse between advocates of qualitative and quantitative methodology. It has been proven that precisely that “paradigmatic war” inside the methodology of action research has led to a consensus, which is reflected in paradigmatic relativism, as well as being embedded inside the discourse, as a factor of action research, according to H. Moser. Ontological and epistemological differences in the understanding of qualitative and quantitative paradigm as well as predisposed incompatibility of both are in the realm of action research surpassed in the direction of pragmatism, which gives markedly applicative character. However, it restricts it to a certain degree at an important component of every research methodology, namely at forming generally valid statements. Forming of a theory and generalisation represents one of the basic problems of action research methodology, which is the main reason for being regarded as unscientific. That is the reason why we tried to implement a concept of grounded theory into the concept of action research. The reason why we have chosen and more thoroughly represented the grounded theory is that it offers procedures which are relatively verifiable and comparable to 185 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 185 185 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja quantitative ones, being able at the same time to substitute them to a certain degree. These procedures represent and process data in a way which can be compared to representation and processing of numbers in quantitative empirical researches. Action research has taken roots inside a framework of contemporary social research, who-se development has been interwoven by antagonism between quantitative and qualitative methodological approach, which was a consequence of different ontological ad epistemological understanding of scientific cognizance. All this resulted in different evaluation of behaviour, which was in traditional, qualitative methodology percepted as something which cannot be scoped by an existing arsenal of quantitative methods and therefore remained in the realm of sub-scientific. 186 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 186 186 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Imensko in stvarno kazalo IMENSKO IN STVARNO KAZALO A empiriþna pedagogika 25 Adam, F. 11, 142 epistemologija 36, 41, 45, 49 Adorno, W. T . 12, 28–31 Albert, H. 12, 20, 29 F Altrichter, H. 107, 130, 132–134, 153, 171, Fahrenbach, H. 32 173 faktorska analiza 51 Alvesson, M. 140, 142, 147, 161 Fielding, N. 35 anketa 43, 57, 164, 175 Firestone, W. A. 41 Atkinson, P. 43 Flick, U. 40, 42, 62 Atweh, B. 108 Friebertshäuser, B. 39, 40 B G Banister, P. 40 generalizacija: glej posploševanje Bernstein, R. J. 46, 124 Glaser, B.G. 141, 142, 145–158, 154, 157, Blankertz, H. 124 159, 160, 161, 164 Bortz, J. 43, 61 Glück, G. 166 Bradbury, H. 162 Greenwood, D.J. 128 Brewer, J. 44, 49 grounded theory: glej predmetno zasnovana teorija C Gruschka, A. 124 Gstettner, P. 95, 98–102, 107, 171 Corbin, J. 141, 146–148, 152, 153, 155–159, Guba, E. G. 35, 37–39, 44, 46, 62, 64, 127 164, 165 Creswell, J. W. 49, 50, 51 H D Haag, F. 70, 86–89, 92, 93, 96, 97, 101, 118, 124 Dahrendorf, R. 29 Habermas, J. 12, 21, 29–32, 77–80, 85, 95, Datta, L. 36, 41 169 Denzin, N. K. 36, 40, 43, 54, 64 Haeberlin, U. 26, 123 diskurz 13, 47, 77–86, 95, 105, 120, 132, 133, Halmi, A. 135, 142 170 Hammersley, M. 43, 142 skiciran diskurz 77–85, 116, 143 Hartmann, U. 20, 24, 30 Döring, N. 43, 61 Heinze, T. 12, 14, 28, 66, 124, 144 Durkheim, E. 145 Heron, J. 66 hipoteze/teorije: E falsificiranje 23, 24, 28, 42, 125 preizkušanje 22–25, 77 Elliott, J. 112–115, 132, 144, 172 podkrepljevanje 21, 23, 24 eksperiment 12, 13, 26, 27, 51, 58, 59, 67, 69, Horkheimer, M. 30, 70 70, 75, 77, 113, 127, 128, 169, 171 Horn, K. 96, 171 eksperimentalno raziskovanje 26, 169 House, E.R. 41 eksperimentalna pedagogika 12 Huberman, A. M. 62 empiriþno-analitiþna metodologija/znanost 11, Hunter, A. 44, 49 12, 26, 39, 99, 167 empiriþna metodologija 12, 14, 19, 66, 67, 70, 73, 86, 88, 90, 94, 104, 105 187 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 187 187 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja I kriterij empiriþne zasidranosti 64 kriterij limitacije 64 Integracija kriterij reflektirane subjektivnosti 64 kvalitativnih in kvantitativnih postopkov kriterij relevantnosti 64 39, 45, 51–53 kriti metodološka integracija 47 þna teorija 12, 13, 29, 31, 32, 35, 36, 39, 46, 66, 70, 71, 73, 76, 77, 80, 86, 89–93, kvalitativne analize 51, 52 95, 96, 102, 108, 110, 135, 167–169 intersubjektivna preverljivost/podoživljanje kritiþni racionalizem 12, 20, 21, 25, 28, 29, 20, 24–26, 28, 29, 32, 57, 62, 63, 70, 88, 32, 35, 89, 90, 91, 92, 105, 167 103, 119, 123, 125, 167 Krüger, H. 70, 89–93, 95, 97, 102, 171 intervju 51, 56, 57, 119, 133, 149, 150, 154, Kuhn, T. 13, 36, 44, 46, 73–77, 82, 85, 146, 156, 157, 164, 171, 172 147, 149 kvalitativna metodologija 43, 44, 57, 59–62, J 65, 124, 147, 167, 168, 170, 174 Jourdan, M. 20, 24, 30 kvalitativne metode 14, 35, 36, 39–41, 44, 45, 97, 108, 112, 115, 128, 142, 144, 149, K 167, 169, 170, 174 kvalitativna paradigma 15, 33, 37, 39, 42, kavzalnost 12, 37, 59 49, 51, 66, 174 kavzalne zveze/odnosi 26, 35, 59, 116 kvalitativno raziskovanje 13, 38–43, 51, Kelle, U. 45 52, 54, 56, 58–66, 76, 128, 142, 145, Kemmis, S. 14, 108–112, 172 147–150 Kirn, A. 19 kvalitativna analiza 51–53, 55, 146, 149, 164 Klafki, W. 6, 14, 66, 102–106, 171, 172 kvantitativna metodologija 12, 13, 17, 26, 39, Klüver, J. 89–93, 95, 97, 102, 171 42, 43, 59, 62, 65, 70, 72, 73, 81, 82, 85, Kociü, L. 26, 27 86, 94, 102, 104, 105, 112, 113, 117, 123– kodiranje 59, 149, 153, 164, 165, 173, 174 125, 142, 144, 146, 167–171, 174, 175 odprto kodiranje 153–157, 165 kvantitativne metode 13, 14, 27, 31, 35, osno kodiranje 157, 159, 165 36, 40, 41, 43–45, 47, 85, 88, 93, 94, 101, selektivno kodiranje 159, 165 111, 115, 142, 149, 152, 169, 170, 172, Kolakowski, L. 17, 18 174, 175 kombinirani metodološki pristopi 45, 56, 65 kvantitativna paradigma 37–39, 42, 49, kombinirane metode 45, 47–51, 174 51, 57, 60–62, 75, 168, 169, 174 kombinirani modeli raziskav 13, 48–51, 58, 65, 86, 106, 170 L König, E. 87 Levin, M. 128 konsenz 37, 79, 81, 84, 85, 120, 147 Lewin, K. 11, 66–70, 85, 87, 89, 93, 95, 110, konsenzualna teorija resnice 84, 85 115 korespondenþna teorija resnice 83–85, 173 Lincoln, Y. S. 35–40, 43, 44, 62, 64, 127 Kramer, D. 96–98, 101, 171 Likertova lestvica stališ kriteriji kvalitete 13, 38, 41, 42, 54–57, 60, þ 51 Lochner, R. 19 62, 65, 66, 82 Lomax, P. 108, 115, 117, 118, 125, 144, 172, veljavnost 27, 29, 38, 57–60, 62, 64, 66, 173 70, 79, 81, 83, 84, 90, 119, 120, 123, 125, 127, 128, 144, 161, 166, 173 zanesljivost 14, 26, 27, 38, 57–62, 70, M 82–84, 123 Mali, F. 29 kriterij intersubjektivnega podoživljanja 63 Marentiþ–Požarnik, B. 39, 40, 127, 133, 173 kriterij indikacije raziskovalnega procesa Mayring, F. 40, 42, 43, 51–56, 58, 59, 64, 141 64 Merz, G. 85, 108 188 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 188 188 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Imensko in stvarno kazalo Mesec, B. 59, 69, 85, 88, 95, 96, 140, 141, predmetno zasnovana teorija 14, 43, 59, 60, 144, 154, 157, 159, 161 140–144, 147–155, 157, 158, 160–166, McNiff, J. 66, 108, 115, 117, 118, 125, 144, 173, 174 172, 173 Prengel, A. 40 Milles, M. 62 primat metode 31, 43, 168, 169 Mollenhauer, K. 72, 171 primat predmeta raziskovanja 43, 44 monometode 45, 47, 48, 50, 65 Moser, H. 13, 15, 39, 42, 44, 66, 70–86, 88, R 89, 92, 96, 97, 101, 102, 105, 106, 108, 116, 118, 124, 125, 143, 144, 170, 171 Rallis, S. F. 42, 44, 49, 50 Mužiü, V. 37 Rammstedt, O. 102 Rathmayr, B. 85 N Reason, P. 66, 126 refleksija 19, 57, 78–81, 100, 106, 107, 110, Norris, F. J. 126, 127 115–118, 120, 121, 126, 128, 130–136, 139, 140, 148, 152, 163, 164, 166, 172, O 173 objektivnost 14, 19, 24, 25, 27, 29–32, 37, 38, samorefleksija 71, 87, 104, 109, 111, 115, 57–59, 61, 62, 68, 70, 73, 82–84, 90, 99, 118 117, 119, 123, 127, 167, 168 Reichardt, C. S. 42, 50 odnos subjekt – objekt 13, 20, 29, 32, 71, Reinke - Köberer, E. 171 72, 88, 92, 117, 168 reliabilnost: glej zanesljivost nasprotje med paradigmami 13, 15, 35, 36, relativizem 36, 45–47, 66 40, 65, 174 Rittelmeyer, C. 72, 171 teza o kompatibilnosti paradigem 40, 42, Robinson, J. E. 126, 127 47, 106 teza o nekompatibilnosti paradigem 35, S 36, 40, 41, 44, 168, 170 Sagadin, J. 40, 43, 60, 85 Schmidt, A. 30 P Schmidt, V. 113 paradigmatski ekskluzivizem 40 Schreier, M. 35 paradigmatski relativizem 13, 15, 35, 44, 45, Schütz, A. 20, 21, 136 47, 54, 65–67, 149, 167, 170 Sköldberg, K. 142, 147, 161 participativno akcijsko raziskovanje 85, 108, Soeffner, H. G. 135–137 109 Stake, R. E. 127 Phillips, D.C. 46 standardiziranje/standardizacija merskih in- Pilot, H. 31 štrumentov 28, 59, 61 podatkovna analiza 43 Steinke, I. 40, 58, 59, 62–64 Popper, K. R. 12, 21–25, 28–31, 76, 83, 167, Strasser, St. 21 168 Strauss, A. L. 141, 142, 145–148, 152–161, posploševanje 14, 18, 31, 38, 40, 43, 52, 53, 164, 165 56, 59, 60, 63, 64, 118, 121, 123–130, 145, 150, 161, 162, 166, 167, 173, 174, 183 Š Posch, P. 107 študija primera 37, 134 Potkonjak, N. 21 pozitivizem 12, 17, 19, 36, 83, 142 postpozitivizem 11, 35, 36, 38, 39, 46, 61 T pozitivisti 12, 18, 29, 30, 89 Tashakkori, A. 35, 36, 42, 45, 47, 50, 51, 53, pozitivistiþna znanost 13, 20, 31, 65, 73, 56, 62 80, 81, 86, 93, 128, 143, 171 Teddlie, C. 35, 36, 42, 45, 47, 50, 51, 53, 56, 62 189 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 189 189 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Jasna Mažgon: Razvoj akcijskega raziskovanja teorija tvorba/oblikovanje 64, 119, 139, 141, 145, 148, 152, 159, 173 preverjanje 26, 51, 63, 174 U Ule, A. 73, 74, 76, 83, 174 V validnost: glej veljavnost vrednotna nevtralnost 19–21, 25, 26, 30, 32, 39, 68, 71, 73, 80, 106, 139, 168 vzorþenje 51, 56, 64 teoretiþno vzorþenje 160, 161 W Walford, G. 129 Weber, M. 19, 145 Wellenreuther, M. 14, 102 Whitehead, J. 108, 115, 117, 118, 125, 144, 173 Wilkinson, M. 108–110, 112, 172 Winter, R. 125 Wulf, C. 21, 26, 32, 71, 124 190 akcijsko raziskovanje.indd raziskovanje.indd 190 190 4.12.2008 12:47:16 12:47:16 Document Outline akcijsko raziskovanje notranjost.p1 akcijsko raziskovanje notranjost.p2 akcijsko raziskovanje notranjost.p3 akcijsko raziskovanje notranjost.p4 akcijsko raziskovanje notranjost.p5 akcijsko raziskovanje notranjost.p6 akcijsko raziskovanje notranjost.p7 akcijsko raziskovanje notranjost.p8 akcijsko raziskovanje notranjost.p9 akcijsko raziskovanje notranjost.p10 akcijsko raziskovanje notranjost.p11 akcijsko raziskovanje notranjost.p12 akcijsko raziskovanje notranjost.p13 akcijsko raziskovanje notranjost.p14 akcijsko raziskovanje notranjost.p15 akcijsko raziskovanje notranjost.p16 akcijsko raziskovanje notranjost.p17 akcijsko raziskovanje notranjost.p18 akcijsko raziskovanje notranjost.p19 akcijsko raziskovanje notranjost.p20 akcijsko raziskovanje notranjost.p21 akcijsko raziskovanje notranjost.p22 akcijsko raziskovanje notranjost.p23 akcijsko raziskovanje notranjost.p24 akcijsko raziskovanje notranjost.p25 akcijsko raziskovanje notranjost.p26 akcijsko raziskovanje notranjost.p27 akcijsko raziskovanje notranjost.p28 akcijsko raziskovanje notranjost.p29 akcijsko raziskovanje notranjost.p30 akcijsko raziskovanje notranjost.p31 akcijsko raziskovanje notranjost.p32 akcijsko raziskovanje notranjost.p33 akcijsko raziskovanje notranjost.p34 akcijsko raziskovanje notranjost.p35 akcijsko raziskovanje notranjost.p36 akcijsko raziskovanje notranjost.p37 akcijsko raziskovanje notranjost.p38 akcijsko raziskovanje notranjost.p39 akcijsko raziskovanje notranjost.p40 akcijsko raziskovanje notranjost.p41 akcijsko raziskovanje notranjost.p42 akcijsko raziskovanje notranjost.p43 akcijsko raziskovanje notranjost.p44 akcijsko raziskovanje notranjost.p45 akcijsko raziskovanje notranjost.p46 akcijsko raziskovanje notranjost.p47 akcijsko raziskovanje notranjost.p48 akcijsko raziskovanje notranjost.p49 akcijsko raziskovanje notranjost.p50 akcijsko raziskovanje notranjost.p51 akcijsko raziskovanje notranjost.p52 akcijsko raziskovanje notranjost.p53 akcijsko raziskovanje notranjost.p54 akcijsko raziskovanje notranjost.p55 akcijsko raziskovanje notranjost.p56 akcijsko raziskovanje notranjost.p57 akcijsko raziskovanje notranjost.p58 akcijsko raziskovanje notranjost.p59 akcijsko raziskovanje notranjost.p60 akcijsko raziskovanje notranjost.p61 akcijsko raziskovanje notranjost.p62 akcijsko raziskovanje notranjost.p63 akcijsko raziskovanje notranjost.p64 akcijsko raziskovanje notranjost.p65 akcijsko raziskovanje notranjost.p66 akcijsko raziskovanje notranjost.p67 akcijsko raziskovanje notranjost.p68 akcijsko raziskovanje notranjost.p69 akcijsko raziskovanje notranjost.p70 akcijsko raziskovanje notranjost.p71 akcijsko raziskovanje notranjost.p72 akcijsko raziskovanje notranjost.p73 akcijsko raziskovanje notranjost.p74 akcijsko raziskovanje notranjost.p75 akcijsko raziskovanje notranjost.p76 akcijsko raziskovanje notranjost.p77 akcijsko raziskovanje notranjost.p78 akcijsko raziskovanje notranjost.p79 akcijsko raziskovanje notranjost.p80 akcijsko raziskovanje notranjost.p81 akcijsko raziskovanje notranjost.p82 akcijsko raziskovanje notranjost.p83 akcijsko raziskovanje notranjost.p84 akcijsko raziskovanje notranjost.p85 akcijsko raziskovanje notranjost.p86 akcijsko raziskovanje notranjost.p87 akcijsko raziskovanje notranjost.p88 akcijsko raziskovanje notranjost.p89 akcijsko raziskovanje notranjost.p90 akcijsko raziskovanje notranjost.p91 akcijsko raziskovanje notranjost.p92 akcijsko raziskovanje notranjost.p93 akcijsko raziskovanje notranjost.p94 akcijsko raziskovanje notranjost.p95 akcijsko raziskovanje notranjost.p96 akcijsko raziskovanje notranjost.p97 akcijsko raziskovanje notranjost.p98 akcijsko raziskovanje notranjost.p99 akcijsko raziskovanje notranjost.p100 akcijsko raziskovanje notranjost.p101 akcijsko raziskovanje notranjost.p102 akcijsko raziskovanje notranjost.p103 akcijsko raziskovanje notranjost.p104 akcijsko raziskovanje notranjost.p105 akcijsko raziskovanje notranjost.p106 akcijsko raziskovanje notranjost.p107 akcijsko raziskovanje notranjost.p108 akcijsko raziskovanje notranjost.p109 akcijsko raziskovanje notranjost.p110 akcijsko raziskovanje notranjost.p111 akcijsko raziskovanje notranjost.p112 akcijsko raziskovanje notranjost.p113 akcijsko raziskovanje notranjost.p114 akcijsko raziskovanje notranjost.p115 akcijsko raziskovanje notranjost.p116 akcijsko raziskovanje notranjost.p117 akcijsko raziskovanje notranjost.p118 akcijsko raziskovanje notranjost.p119 akcijsko raziskovanje notranjost.p120 akcijsko raziskovanje notranjost.p121 akcijsko raziskovanje notranjost.p122 akcijsko raziskovanje notranjost.p123 akcijsko raziskovanje notranjost.p124 akcijsko raziskovanje notranjost.p125 akcijsko raziskovanje notranjost.p126 akcijsko raziskovanje notranjost.p127 akcijsko raziskovanje notranjost.p128 akcijsko raziskovanje notranjost.p129 akcijsko raziskovanje notranjost.p130 akcijsko raziskovanje notranjost.p131 akcijsko raziskovanje notranjost.p132 akcijsko raziskovanje notranjost.p133 akcijsko raziskovanje notranjost.p134 akcijsko raziskovanje notranjost.p135 akcijsko raziskovanje notranjost.p136 akcijsko raziskovanje notranjost.p137 akcijsko raziskovanje notranjost.p138 akcijsko raziskovanje notranjost.p139 akcijsko raziskovanje notranjost.p140 akcijsko raziskovanje notranjost.p141 akcijsko raziskovanje notranjost.p142 akcijsko raziskovanje notranjost.p143 akcijsko raziskovanje notranjost.p144 akcijsko raziskovanje notranjost.p145 akcijsko raziskovanje notranjost.p146 akcijsko raziskovanje notranjost.p147 akcijsko raziskovanje notranjost.p148 akcijsko raziskovanje notranjost.p149 akcijsko raziskovanje notranjost.p150 akcijsko raziskovanje notranjost.p151 akcijsko raziskovanje notranjost.p152 akcijsko raziskovanje notranjost.p153 akcijsko raziskovanje notranjost.p154 akcijsko raziskovanje notranjost.p155 akcijsko raziskovanje notranjost.p156 akcijsko raziskovanje notranjost.p157 akcijsko raziskovanje notranjost.p158 akcijsko raziskovanje notranjost.p159 akcijsko raziskovanje notranjost.p160 akcijsko raziskovanje notranjost.p161 akcijsko raziskovanje notranjost.p162 akcijsko raziskovanje notranjost.p163 akcijsko raziskovanje notranjost.p164 akcijsko raziskovanje notranjost.p165 akcijsko raziskovanje notranjost.p166 akcijsko raziskovanje notranjost.p167 akcijsko raziskovanje notranjost.p168 akcijsko raziskovanje notranjost.p169 akcijsko raziskovanje notranjost.p170 akcijsko raziskovanje notranjost.p171 akcijsko raziskovanje notranjost.p172 akcijsko raziskovanje notranjost.p173 akcijsko raziskovanje notranjost.p174 akcijsko raziskovanje notranjost.p175 akcijsko raziskovanje notranjost.p176 akcijsko raziskovanje notranjost.p177 akcijsko raziskovanje notranjost.p178 akcijsko raziskovanje notranjost.p179 akcijsko raziskovanje notranjost.p180 akcijsko raziskovanje notranjost.p181 akcijsko raziskovanje notranjost.p182 akcijsko raziskovanje notranjost.p183 akcijsko raziskovanje notranjost.p184 akcijsko raziskovanje notranjost.p185 akcijsko raziskovanje notranjost.p186 akcijsko raziskovanje notranjost.p187 akcijsko raziskovanje notranjost.p188 akcijsko raziskovanje notranjost.p189 akcijsko raziskovanje notranjost.p190