BORISU ZIHERLU V SPOMIN
(Beseda na komemorativnem delu seje Skupščine občine Škofja Loka
24. marca 1976.)
Septembra 1970 je skupščina občine Skofja Loka imenovala za častnega občana
akademika in univerzitetnega profesorja Borisa Ziherla. Boris Ziherl je postal
častni občan — tako sledi iz obrazložitve odloka občinske skupščine — zaradi
izrednih zaslug na področju družbenopolitične in publicistične dejavnosti v Sloveniji
in Jugoslaviji ter kot loški rojak in povojni sodelavec in svetovalec v družbenopolitičnem
delovanju in razvoju škofjeloške občine.
Boris Ziherl je bil tako imenovan za častnega občana loške občine, ker je
vseskozi ostal Boris Ločan, kakor se je bil podpisal na eni svojih prvih marksističnih
pollegalnih publikacij že v letu 1934. Iz loških razmer je izšel, v Loko se je
vedno rad vračal, z Loko je živel vselej in povsod.
Družina Borisa Ziherla izhaja iz rodu Ziherlov, ki ima svoje korenine na
Sorskem polju. Rojen je bil leta 1910 sicer v Trstu, kjer je bila takrat zaposlena
njegova mati, vendar je vso svojo mladost preživel v Skofji Loki. Od nje se je
ločil šele, ko je odšel v srednjo šolo, na gimnazijo v Ljubljano in nato na visoke
šole in tako v svet. Tudi njegova družina se je preselila iz Škofje Loke in v Loko
se Boris Ziherl za stalno ni nikoli več vrnil. Povezan pa je ostal z njo prek svojih
sorodnikov in prek drugih oblik dejavnosti svojega življenja. Sem je hodil k svojim
domačim, k svojim mladostnim prijateljem in z njimi prav rad v loške hribe;
sem se je vračal v povojnem času kot sogovornik, svetovalec in sooblikovalec
loškega političnega in družbenega razvoja.
Borisu Ziherlu ni bila usojena udobna življenjska pot. Vedno željan spoznanj
ni živel na spokojni površini umirjenih življenjskih tokov. 2e kot srednješolec si
je utiral pogled v globine socialnega in političnega dogajanja, v njegove vzroke
in posledice. Zato ni slučaj, da se je že kot srednješolec znašel v skupnem krogu
in skupnem interesu s srednješolcema Borisem Kidričem in Tonetom Tomšičem in
šel nato z njima skupno pot angažiranega političnega delovanja. Z devetnajstim
letom je postal član Zveze komunistične mladine Jugoslavije, z dvajsetim letom
(leta 1930) član Komunistične partije Jugoslavije in se posvetil predvsem političnemu
delu, takrat kot študent prava v levičarskih organizacijah na ljubljanski
univerzi.
Odslej je Borisu Ziherlu politično delo pomenilo dvojno obveznost. Najprej
delovati v organizaciji kot njen aktivist, a se poleg tega študijsko usposabljati kot
marksist ter nastopati s tem prepričanjem v javni publicistiki in omogočati poglobljeno
spoznavanje marksizma tudi drugim somišljeriikom. Tako je bil v letih
1932—1933 izbran za člana pokrajinskega vodstva Komunistične partije za Slovenijo.
Pisal je politične in kulturne članke in razprave v marksistične revije in v
drug takratni napredni tisk, prevajal marksistično in komunistično literaturo, urejal
in izdajal poillegalne in ilegalne marksistične in komunistične publikacije.
Kot takšen javni in politični delavec je bil Ziherl pod stalnim nadzorstvom policije.
Jeseni 1933 so ga zaprli in ga v letu 1934 obsodili na štiri leta robije v Sremski
Mitrovici. Nekoč pozneje je izjavil: »Robija mi je bila najboljša šola.«
330
Ko se je Boris Ziherl vrnil z robije, je postal aktiven pri združevanju protifašističnih
ljudskih sil. Dne 27. aprila 1941 je bil med predstavniki Komunistične
partije na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Do januarja
1943 je bil ilegalec v Ljubljani. Bil je sekretar agitpropa centralnega komiteja
Komunistične partije Slovenije, urejal je Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico,
Delo, Radio-bilten ter sodeloval pri izdajanju politično propagandnih ilegalnih
publikacij. Nato je bil poklican na osvobojeno ozemlje v Dolomite, kjer je bilo
vodstvo narodnoosvobodilnega boja in se skupaj z njim premaknil na Rog. Bil je
delegat na Zboru odposlancev slovenskega naroda leta 1943 v Kočevju in bil izbran
v Slovenski narodnoosvobodilni svet in Slovenski narodnoosvobodilni odbor.
Na Rogu je vodil agitprop in partijsko šolo, poleti 1944 pa je odšel v agitprop pri
vrhovnem štabu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije na
Vis. Potem je nekaj časa deloval pri prekomorskih brigadah v Italiji, se spet vrnil
nazaj v domovino, sodeloval pri osvobajanju Srbije in bil od oktobra 1944 član
agitpropa centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije v Beogradu in
urednik partijskega glasila Borba.
Tako je predvojni skojevec in komunist, medvojni politični organizator postal
povojni aktivni družbenopolitični delavec in soustvarjalec novih družbenih odnosov.
Prva leta je zastopal centralni komite Komunistične partije Jugoslavije pri
centralnem komiteju Vsezvezne komunistične partije boljševikov v Moskvi in bil
predsednik jugoslovanskega zveznega komiteja za znanost in šolstvo. Takrat se je
Ziherl kot član agitpropa jugoslovanske komunistične partije med prvimi srečal
in med prvimi tudi boril z informbirojevskimi nakanami zoper jugoslovanske komuniste
in zoper jugoslovansko državno in družbeno ureditev.
Medtem se je, zvest svojemu osnovnemu nagnjenju, Boris Ziherl ponovno vračal
k študiju marksizma in aktualnih vprašanj socializma, zlasti na področju znanosti,
kulture in umetnosti. S svojim znanstvenim in teoretičnim delom je na ta
način pomagal pri razčiščevanju ločnice med marksizmom in velikodržavnim stalinizmom.
Postal je eden vodilnih znanstvenih proučevalcev in teoretikov marksizma
in sodobnega socializma. Bil je med ustanovitelji in nekaj let direktor, vseskozi
pa vodilni predavatelj na inštitutu za družbene vede v Beogradu. Leta 1950 se je
vrnil v Slovenijo in prevzel v takratni vladi Ljudske republike Slovenije ministrstvo
za znanost in kulturo. Od leta 1954 dalje je bil redni profesor za sociologijo
na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil je direktor inštituta za sociologijo in filozofijo
na ljubljanski univerzi, pozneje profesor na visoki šoli za politične vede
oziroma na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo.
Vseskozi po vojni je bil Boris Ziherl član centralnih komitejev Komunistične
partije Slovenije in Komunistične partije Jugoslavije, bil je v vodilnih organih
Socialistične zveze delovnega ljudstva tako v republiki Sloveniji kot v Jugoslaviji
ter večkratni republiški in zvezni poslanec in član sveta federacije. Ob vsej tej
politični dejavnosti pa se je publicistično in znanstveno stalno ukvarjal s tekočimi
problemi, bil je živo prisoten v vsem javnem življenju v Sloveniji in Jugoslaviji.
Za to svoje ustvarjalno družbeno in politično delovanje, za publicistično in znanstveno
delo je Boris Ziherl prejel številna državna in druga javna priznanja, med
njimi Prešernovo nagrado in Kidričevo nagrado, nagrado AVNOJ in čast akademika
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kateri je bil ob svoji smrti podpredsednik.
Takšen je pred nami in tako se je poslovil od nas naš rojak, slovenski, jugoslovanski
in internacionalni politični delavec in marksistični mislec Boris Ziherl.
Bii je delavec in mislec, ki je vselej stremel po aktivni povezavi marksistične znanosti
ter politične teorije in prakse. Sam je o tem nekoč rekel takole: »Težavno
je ločiti prakso od teorije. Iz prakse izhajaš in v prakso se vračaš. Praksa postavlja
vprašanja, teorija daje odgovore in v praksi to spet preverjaš... Gre za vprašanje
nenehnega soočanja. Predvsem je važno vselej imeti stik z življenjem . . . V vsakem
331
času in prostoru se sprožajo vprašanja, za katera ni receptov. Ze dialektični materializem
sam daje metodo za iskanje novih rešitev. Sleherno izsiljevanje starih
rešitev je izraz dogmatizma.«
Za iskanje novih poti v teoriji in praksi na temeljih znanstvenega socializma
in marksizma in proti vsakršnemu dogmatizmu, to je bila smer Ziherlovega znanstvenega
teoretičnega razmišljanja in političnega delovanja v praksi. To ni bila,
po njegovih besedah, od Cankarja poimenovana »slepa ljubezen«, temveč »ljubezen
s spoznanjem«, s spoznanjem družbenih zakonitosti kot rezultat Ziherlove delovne
trdoživosti.
Ob vsem tem pa je Ziherl ostajal naravno preprost, ko je prihajal med svoje
loške rojake, odkritosrčno šegav v družbi, razumevajoč in prepričljiv v resnih pogovorih.
Tak bo Boris Ziherl ostal v spominu med svojimi rojaki, zdaj ko se je
telesno poslovil od nas in ostaja z nami njegovo duhovno delo in lik njegove osebnosti
— lik osebnosti Borisa Ziherla, častnega občana in največjega sodobnega
loškega rojaka.
Dr. Branko Berčič
332