PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ
— DELEGACUA KSRAČNA — DELEGAT ANTONPOTOKAR (15. seja Zbora krajevnih skupnosti dne 23.12.1987)
Vprogram agromelioracij napodročju KSRačna in KSIlova goraje bilo zajetihpreko 300 ha zemljišč. Do sedajseje delalo le v vasiMalallovagorain to napribližno 30 ha zemljiič. Delegacija sprašuje, koliko sredstevje dobila zadruga za taprogram in koliko jih je porabila na Mali Ilovi gori?Alije za-druga dobila denar za vsepodročje ali samo za tvršena dela? Zakaj se ne pričnezdeli vKSRačna?Alinidenarja, čepajedenar, kdoje odgovoren, da se ne dela? Odgovor občinskega inšpektorata
Agromelioracijska dela v M KZ Ljubljana, TZO Grosuplje, so bila uskla-jena s planom urejanja kmetijskih zemljišč v SRS za družbeno organizirano kmetijsko pridelavo v obdobju 1986 — 1990.
V registru Zveze vodnih skupnosti Slovenije se vodijo pod sledečimi številkami:
—  Hova gora, št. reg. 589 — 123 ha,
—  Čužperk — Račna št. reg. 589 II. — 87 ha,
—  Predole, št reg. 589III. — 41 ha.
Investicijški program investitorja M KZ Ljubljana, TZO Grosuplje, za na-vedena področja je bil izdelan v avgustu 1986. Tehnični del programa je pri-pravil Geodetski zavod iz Ljubljane, štev. projekta 0-69-74/85.
Po predhodnem terenskem ogledu recenzijske komisije, ki deluje v Odbo-ru za melioracije Zveze vodnih skupnosti, je omenjeni odbor na svoji 70. seji z dne 16.10. 1986 odobril 58,834.000 din sredstev za izvedbo teh del. Ta nepovratna sredstva predstavljajo 80% predračunske vrednosti celotne na-ložbe. Omenjena vsota je bila nakazana v TOZO Grosuplje dne 10. 12. 1986. Po natečaju za izvedbo teh del se je komisija v M KZ Ljubljana na podlagi zbranih ponudb odločila za podjetje za urejanje voda »NIVO« Celje, Škvarčeva 4.
Pogodbazizvajalcemjebilasklenjenadne 31.3.1987(št. 23/6-87) z nas-lovoro Izvedba agromelioracij na območju Ilova gora. V prvem členu po-godbe je naveden ponudbeni predračun izvajalca pod štev. ME-8/87, z dne 18.3.1987, v katerem so razvidne posamezne postavke del in sicer v kosih, m3 in urah, npr. ruvanje panjev, odrivanje humusa, drobljenje skal (2350 m3
— cena za m314.500 din).
V navedenem členu je tudi zapisano, da se bodo dela na območju Predole
— Mala RaČna izvajala predvidoma v nadaljevanju in bodo rešena z anek-som k tej pogodbi. Vrednost pogodbeno prevzetih del je znašala 54,902.664 din.
Izvajalec je pričel delati 3. 4. 1987 ter končal v maju 1987. Izvajalec je zemljišče urejeval dokončno, brez pomoči kmetov. Tako je bilo urejeno na področju Ilove gore 50 ha kmetijskih zemljišč.
Po dokončnem obračunu je prišlo med izvajalcem ter investitorjem do nesporazuma, tako da je bilo s posredovanjem arbitražne komisije dne 26. 10. 1987 sklenjeno, da znaža vrednost spornih del 44,000.000 din. Razlika 8.157.531 din je bUa KZ Ljubljana, TZO Grosuplje, že nakazana.
V preteklem letu je bila pripravljena dokuraentacija za izvedbo agromelio-racijskih del na področju:
Peč-120ha, Blečji vrh — 65 ha, Cerovo — 18 ha.
SstraniZvezevodnihskupnosti,Odborazamelioracije,jebilodne 16.12. 1987 odobreno za agromelioracije zgoraj omenjenih področij skupno 134.812.000 din nepovratnih sredstev. Ta sredstva bo možno koristiti v me-secu marcu 1988. Za vsa navedena pbdročja so tormirani melioracijski od-bori, ki bodo sprotno spremljali delo na terenu.
Za izvedbo teh del ter nadaljevanje del Predole-Račna je komisija dne 11. 2.1988 med ponudniki zbrala MLM TOZD Posestva, Gradbena operativa, Cesta Dolomitskega odreda 159, Ljubljana. Cena za bager z odkopnim kla-divom 701 je 48.000 din/h. Izvajalec je pričel delati dne 2.3.1988, in sicer hkrati pa Peči ter v Račni.
—  DELEGACIJA KSGROSUPUE — DELEGATJOŽELA VRIČ (16. seja Zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2.1988)
Delegacija z odgovorom na vprašanje, zastavljeno na 15. seji zbora kra-jevnih skupnosti dne 23. 12. 1987, ni bila v celoti zadovoljna. Delegat Jože Lavričje zahteval dopolnitev odgovora spodatki o številu izrečenih mandat-nih kazniza nepravilnoparkiranjeinuničevanjejavnihpovrMn v Grosupijem za obdobje od 1. 1. do 20. 2. 1988. Odgovor Oddelka za notranje zadeve
Glede na zastavljeno dopolnilno vprašanje delegacije KS Grosuplje, Od-delek za notranje zadeve posreduje podatek, da je bilo v času od 1.1.1988 do vključno 20. 2. 1988 zaradi nepravilnega parkiranja v naselju Grosuplje
—  izrečenih in plačanih 137 mandatnih kazni in
—  izdanih 18 plačilnih nalogov.
—  DELEGACIJA KS GROSUPUE — DELEGAT JOŽELA VRIČ (16. seja Zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2.1988)
Za modernizacijo občinske uprave namenjamo izproračuna občine Gro-suplje že nekaj let znatna sredstva. V letu 1986 je bilo za ta namen priblano 23 milijonov din, vpreteklem letu 55 milijonov din, za letošnje letopajepred-videnih 60 milijono v din. Ker delegati nistno bili seznanjeni s podrobnejšim programom modernizacije, delegacija predlaga, da. se v poročilih o delu občinskih upravnih organov zapreteklo leto podrobneje poroča oporabi teh sredstev in rezultatih dosedanje modernizacije, in hkrati seznani delegacijo s programom nadaljnje moderntacije. Odgovor Oddelka za občo upravo in proračun
Upravni organi v svojih poročilih o delu za leto 1987 poročajo o vpeljavi avtomatizacije s pomočjo osebnih računalnikov, iz poročil pa je razvidno, kaj tudi takšna avtomatizacija za posamezni upravni organ pomeni.
Modernizacija upravnih organov poteka po sprejetem programu (Poroči-lo o informatizaciji uprave občine Grosuplje, 34. seja IS z dne 24.3.1987).
Za izvajanje tega programa skrbi samostojni svetovalec, ki tekoče spremlja novosti na področju celotne opreme, tako računalniške kakor tudi druge po-trebne opreme za delo upravnih organov.
V upravnih organih deluje osem računalnikov, in sicer: v Oddelku za občo upravo dva, v Upravi za družbene prihodke dva ter po en računalnik v drugih upravnih organih razen na Občinskem inšpektoratu in Oddelku za notranje zadeve lastno računalniško mrežo, pri čemer bodo občinski upravni organi za notranje zadeve povezani z Republiškim sekretariatom preko terminala. Glede na vse večjo zmogljivost osebnih računalnikov, ki jihje raožno med seboj povezati v enotno mrežo, je nadaljnje uvajanje te vrste računalnikov prav gotovo perspektivno.
V letošnjem letu predvidevamo nabavo še dveh računalnikov, enega za potrebe Uprave za družbene prihodke, drugega pa za potrebe Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Za potrebe geodetske uprave namerava-mo nabaviti elektrooptični razdaljemer s potrebnim priborom, ki sodi v do-govorjeni program opremljanja geodetskih uprav v Sloveniji. Planirana je tudi nabava računalnika za glavno pisarno ter mikrofilmanje celotnega občinskega arhiva in nabava potrebne opreme za ozvočenje Družbenega doma.
Učinki avtomatizacije oziroma modernizacije upravnih organov pa niso vidni takoj, temveč se rezultati pokažejo v daljšem obdobju, kajti v začetku vpeljave avtomatske obdelave podatkov je potrebno prilagoditi tehnološki proces dela, to je pripraviti ustrezno bazo podatkov in tudi usposobiti delavce za izvajanje računalniških opravil. To pa pomeni še večjo obremenitev in tudi večji obseg del v začetnem obdobju.
Uvajanje računalniške obdelave podatkov pri delu upravnih organov bo po programu Izvršnega sveta vplivalo na naslednje:
—  povečala se bo učinkovitost in kvaliteta dela z izgradnjo informacijskih sistemov in specializiranih sistemov za podporo odločanju in izvrševanju temeljnih nalog upravnih organov,
—  po upravnih organih se vzpostavljajo takšni informacijski sistemi, ki jih bo možno povezati s sistemi izven uprave in ki bodo omogočali medse-bojni pretok podatkov,
—  povečana bo racionalnost dela upravnih organov z opravljanjem nepo trebnega podvajanja v medsebojnih komunikacijah, pretok dokumentov in podatkov v delovnih postopkih ter postopno opravljanje rutinskih in enostavnejših opravil.
To vse pomeni, da bo dan poseben poudarek vsebinskim problemom in kreativni funkciji uprave. Več usposobljenih in kreativnih upravnih delavcev ob podpori sodobne informacijske tehnologije na račun zmanjšanja števila administrativnih in manipulativnih delavcev bo omogočilo, da bo občinska uprava lahko postala nosilec razvoja.
—  DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTIGROSUPUE — DE-LEGAT JOŽE LAVRIČ
(16. seja Zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2.1988)
Krajani Grosupljega ugotavljamo, da se ponovno širi naselje Romov za železniško postajo v Grosupljem. Gledenažesprejetastališčavobčinskisku-pščini, da se ne bo dopuŠčala nadaljnja širitev naselja in da se bo samo ohran-jalo dosedanje stanje, sprašujemo, kdoje odgo voren zagoloviti iz vajanje spre-jetih sklepov in skrbeti za čistočo na tem območju. Odgovor Centra za socialno delo občine Grosuplje in Komiteja za varst-vo okolja in urejanje prostora
Na skupnem ogledu predstavnikov Centra za socialno delo občine Gro-suplje, Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Občinskega inšpekto-rata in Postaje milice Grosuplje je bilo ugotovljeno, da se je na dan ogleda v naselju dejansko zadrževalo poleg 18 prijavljenih, tudi 7 neprijavljenih oseb. Stevilo stalno bivajočih se ni povečevalo zaradi doselitev ljudi iz drugih občin, pač pa zaradi odraščanja otrok, ki so si ustvarili svoje družine. Za vse, ki imajo stalno bivališče na tem naslovu, je bivalni kontejner v izmeri 2,40 x 9,00 m premajhen, saj ne more zagotavljati niti minimalnih bivalnih pogojev. Ob tem kontejnerju so si stanovalci »naselja« brez dovoljenja postavili še av-tomobilsko bivalno prikolico, 2 stanovanjski baraki ter lope za gojenje malih živali (kokošnjaki ipd.). V naselju ter na njegovem širšem območju je ogrom-. no odpadnega materiala in razbitin avtomobilov ter veliko število psov. Za izboljšanje razmer na tej lokaciji so bile na licu mesta s strani Postaje milice in pristojnih inšpekcijskih služb podane naslednje zahteve oziroma ukrepi:
—  osebe, ki niso prijavljene na tem naslovu, se morajo odseliti v matično občino,
—  glede sanacije okolja morajo stanovalci zbrati odpadni material (smeti in avtomobilske karoserije) in ga deponirati na eno raesto, od koder bo z organiziranim prevozom odpeljan na smetišče Stehan,
—  odstraniti morajo vse pomožne objekte za živali,
—  veterinarska inšpekcija bo takoj izvršila ponovno selekcijo psov, ki niso cepljeni proti steklini,
—  ko bo okolje sanirano, se namesti kontejner za smeti.
Izvrševanje ukrepov bodo spremljali Postaja milice, Center za socialno de-lo, pristojne inšpekcijske službe in Oddelek za notranje zadeve občine Grosuplje.
Za rešitev problema stalne naselitve Romov je potrebno določiti bolj pri-merno lokacijo, med drugim tudi zaradi razvojnih programov prestavitve železnice in izgradnje industrijske cone.
—  DELEGACIJAKRAJEVNESKUPNOSTIIVANČNA GORICA — DELEGA T MA TJAŽ ČAMPA
(16. seja Zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2. 1988)
Delegatje oddalpisno vprašanje (navajamo ga v povzetku) v zveziz iz-
praznitvijo najemniških poslovnih prostorov Lekarne v Ivančni gorici Last-nikDO Tabor, TOZDMaloprodaja, jenamrečposodnipotidosegelizvribo do31. 5.1988. Kerna večsestankihpredstavnikovzainteresiranih krajevnih skupnosti (na Lekarno v Ivančni gorici namreč gravitira priblu.no 12.000 prebivalcev), Lekarne Ljubljana in občine ni bil dosežen drugačen sporazum, delegacija v zvezi s tem sprašuje:
1.  Kakšne so možnostiza zagotovilev nndaljnjega delovanja lekarniikepos-taje vIvančnigoricipo uveljavljenemzahtevkuDO Tabor, TOZDMalo-prodaja Grosuplje, za izpraznitev prostorov?
2.  Kakoje v razvojnih planih Lekarne Ljubljana in Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje načrtovan razvoj lekarniSke dejavnosti na območju občine Grosuplje?
3.  Kakoje v razvojnihplanih občine in DO Tabor Grosuplje načrtovan raz-voj trgovin, predvsem z vidika ekonomskega položaja trgovine osnovne prehrane, kajti po izjavah predstavnikov DO Tabor jih prav slab ekonomskipoložaj in nezainteresiranost občinskih struktur sili v aktivi-ranjeposlovnih prostorov, v katerih se sedajnahaja lekarniška poslaja?
Odgovor Izvršnega sveta Sob
Glede zagotovitve nadaljnjega delovanja lekarne v Ivančni gorici po uvel-javitvi zahtevka DO Tabor, TOZD Maloprodaja, za izpraznitev je z DO Ta-bor, TOZD Maloprodaja, dosežen sporazum, da bo lekarna tudi naprej še lahko delovala v prostorih kot sedaj, s tem da se bo v bodočnosti iskala dolgo-ročnejša rešitev (ena od možnosti, ki še ni preverjena, je tudi v okviru zdravstvenega doma).
Razvojni plan Občinske zdravstvene skupnosti je opredeljen s samou-pravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1986 — 1990.
V 6. členu tega sporazuma je opredeljeno, da se ne bo širila mreža ambu-lant oziroma lekarn v občini. 7. Llen sporazuma določa izboljšanje normati-vov v lekarniški dejavnosti, tako da bi v letu 1990 zagotovili enega farmacev-ta na 6.793 prebivalcev in enega lekarniškega delavca na 2.090 prebivalcev, v primerjavi z letom 1986 pa je ta odnos znašal 8.947 prebivalcev na farma-cevta in 2.236 prebivalcev na lekarniškega delavca.
9. člen sporazuma določa investicije v lekarniško dejavnost, in sicer naba-vo medicinske opreme v enoti Grosuplje in dodatnih prostorov za isto enoto. Ukinjanje enote v Ivančni gorici s sporazumom ni predvideno.
Družbeni plan občine za obdobje 1986 — 1990 opredeljuje predvsem razvoj trgovine na podlagi dohodkovnega povezovanja s proizvodnimi orga-nizacijami, racionalizacije in modernizacije poslovanja ter na osnovi kadrov-ske usposobljenosti. Družbeni plan predvideva zaradi pomanjkanja sredstev za investicije združevanje trgovine, kmetijstva in gostinstva v eno delovno organizacijo, kar naj bi omogočilo hitrejši razvoj preskrbe.
Vloga blagovnih rezerv občine ni in ne more biti opredeljena v družbenem planu v smeri izboljševanja dohodkovnega položaja trgovine.
Srednjeročni plan DO Tabor svoj dohodkovni položaj opredeljuje predv-sem v okvirih večjega povezovanja znotraj DO in SOZD in tudi na področju investicij in razvoja predvideva združevanje sredstev v okviru DO.
— DELEGA CIJA KS STARO APNO — DELEGA T JOŽE VBtANT
Vzadnjem obdobju seje razširila novica, da namerava gostinskopodjetje Polževo odprodati gostiiče Taborska jama, in sicer zasebniku. Vsi krajani temu odločno nasprotujemo, ker bi se s tem dolgoročno napravila velika ikoda, ki bijo bilo težko popravitl Krajani smo zelo navezani na to turistično točko naše občine in zato ni vseeno, kakoje urejena spremljajoča gostinska dejavnost Delegacija dajepobudo, da seproblematika Taborskejame reii na kakšen bolj ustrezen način.
Odgovor Izvršnega sveta Sob
Gostišča Taborska jama zasebniku ne bomo prodali, temveč smo le podal-jšali najemniško pogodbo (zamenjal pa se je najemnik)