Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 17. junija 1996 Štev. 156. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 D** VEČERNIM Uradnl&tvo in uprava: Maribor, Ooopoafca ut. tl ; TaMsa umrinHU« 8H0, imft) l MOa lakaja raaen nedelja in praznikov vsak dan ob 14. ari < Valja miaifno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Mn / Oglaei po Traniitu / Ogiaae aa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoiM čekovni račun it. 11.400 77 JUTRA” Šuiti uottuui. da uki- kitev sankij BERN, 17. junija. Na seji zveznega sveta je podal švicarski zvezni predsednik izjavo, ki je zbudila v Švici in ženevskih krogih naravnost senzacijo. Ta njegova izjava izzveneva v zahtevo, da se gospodarske sankcije proti Italiji brezpogojno ukinejo. Švica bo naslovila na Društvo narodov zahtevo, da se v tem smislu takoj napravijo sklepi. V dobro poučenih krogih domnevajo, da se s tem potrjuje govorica, v smislu katerih bo Švica v sporazumu s Fran cijo in Anglijo zahtevala na zasedanju Društva narodov ukinitev sankcij proti Italiji, ker da Pariz in London ne želita prevzeti iniciative v sankcijskem vprašanju. PARIZ, 17. junija. »Oeuvre« potrjuje londonske informacije, v smislu katerih se je v angleški vladi dosegel sporazum. Na današnji seji vlade se bo napravil formalni sklep,- da se ukinejo sankcije proti Italiji. Po ukinitvi sank cij pa se bo pričelo reševanje problema splošne sigurnosti v Sredozemskem morju. Snuje se um Moit: PMjska-finska-Hehuua PARIZ, 17. junija. Po poročilih iz Berlina se pripravlja ministrski predsed nik Goring na potovanje v Varšavo. Zatem bi poljski zunanji minister Beck posetil Berlin. Ob istem času bi prispel v Berlin tudi finski ministrski predsednik Manheimer in se bodo obravnavale skupne poljsko-finske-nemškc zadeve. MattHOkten govot štšmnislea: peioeaj tesnejši LONDON, 17. junija. Vojni miuister Cooper je imel danes na banketu podjetnikov za gradnjo cest naravnost alarmanten govor, v katerem je dejal, da je današnje stanje v Evropi resnejše kakor je bilo leta 1914. Omenil je tudi, da so oksfordski dijaki sklenili, da se ne bodo borili za svojo zemljo. To je neumnost bedastih mladeničev. Dijaki v Cambridgu pa so šli tako daleč, da so izjavili, da jc močna Anglija nesreča za ves svet. Obenem je tudi naglašal, da je dolžnost odgovornih politikov, da opozorijo narode na ne varnosti, ki so na obzorju. Povsem napačno je mišljenje, da se takšne stvari narodom prikrivajo. Sktivnestne vijuge japo TOKIO, 17. junija. Japonski poslanik Kavagojc je odpotoval danes v Šanghaj. Pred odhodom je podal zastopnikom časopisja izjavo, v kateri navaja, da ne bo Japonska zaenkrat pričela v Kitajski uikakšne vojaške ali politične akcije, ampak da si bo prizadevala, da najde možnost sodelovanja s kitajsko vlado na gospodarskem polju. Prvi rezultat tega sodelovanja naj bi bila izgradnja velike železniške proge v severni Kitajski. Preko polovico grad benega raaterijala bi prispevala Japonska, dočim bi se dela izvedla v režiji kitajske vlade. V teku tega gospodarskega sodevanja naj bi se gradilo v Kitaj ski 14 železniških prog. Kaj se bo pa potem zgodilo, to je japonski poslanik zamolčal. A glasovi e ustavnih in spee- metnUk v Avsleiji DUNAJ, 17. junija- K vprašanju, ki ga je sprožila včerajšnja »Reichspost« v zvezi s poročilom o predstoječih spremembah avstrijske ustave in sedanje ga režima, se v vladnih krogih zatrjuje, da je sedanji parlamentarni sistem v Avstriji dejansko samo provizoričnega značaja. Iz tega razloga ni mogoče razpravljati o spremembah obstoječega režima. Čim sc bo izdelal osnutek nove ustave na korporativni podlagi, se bodo pričela tudi pogajanja glede ustavne spremembe in spremembe režima. Ptctiaidovske demonsttatije JJUKAREŠTA, 17. juniju. Dijaki v Černovicah so priredili velike protiži-dovske demonstracije ter so pri tem zažgali razno demokratsko, liberalno in francosko časopisje. Povod demonstracijam je dala ostra časopisna polemika med ekstremnim desničarskim »Universulum« in demokratskim organom »Digineatc«, ki si med seboj očitata, da so njuni redakcijski člani Židje. V polemiki se celo trdi, da je tudi glavni urednik »Universula«, Leonte po rodu Zid in da sc jc prej imenoval Mojšc Leibovitz. Poslopji obeh uredništev čuva vojska. AVDIJENCE PRI KNEGINJI OLGI. Včeraj je Nj. Vis. kneginja Olga sprejela v avdijenco čilskega poslanika na našem dvoru g. Garcesa Silvo s soprogo in bolgarskega poslanika na našem dvoru g. Dečka Karadjova s soprogo. ht&edu AKCUA JNS. V kratkem se bo vršila konferenca Ju-goslovenskih nacionalistov za primorsko okrožje, na kateri se bo izvolil okrožni odbor JNS za gorenje Primorje s sedežem na Sušaku. V Nišu se vršijo živahne priprave za nedeljsko banovinsko skupščino. Zasedalo je tudi vodstvo JNS, ki ie sklepalo o pripravah za strankin kongres, ki b odne 30. junija in 1. julija v Beogradu. OBČINSKE VOLITVE. V občini Božova srez Preko so bile v nedeljo občinske volitve in je dobila lista bivše HSS 382 glasov od 599 vpisanih vo lilnih upravičencev. Lista JRZ ni bilo. 32 IN POL MILIJONA DINARJEV. Odobrila se je proračunska vsota Din 32,650.955.96 dinarjev za gradnjo nove monumentalne zgradbe Državne tiskarne v Beogradu in je za 6. julija razpisana licitacija za gradnjo omenjene velike palače. 25» CERKEV POŽGANIH, 259 UBITIH, 1287 TEŽKO RANJENIH. V španskem parlamentu se je razvila živahna debata v zvezi z zadevno interpelacijo klerikalnega voditelja GiHa Ro-besa, ki je poročal, da je bilo v zadnjih mesecih požganih 251 cerkev, ubitih 259 oseb in težko ranjenih 1287 oseb. Promet na ulicah je postal nemogoč, ker zaustavljajo eksponenti radikalne levice vsa vozila in pri tem zahtevajo plačilo posebnega davka za uporabo ceste. K STAVKI BELGIJSKEGA DELAVSTVA. Delavski sindikat v Bruslju je izdal na stavkujoče delavce proglas, v katerem jih Poziva, da vztrajajo v stavki, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve. KAKO JE Z NEGUŠEM. V krogih, ki so blizu svetu Društva narodov, se potrjuje, da bo moral neguš Haile Selassie, predno prispe v Švico, Predložiti pristojni švicarski oblasti prošnjo za dovoljenje bivanja v Švici. V pro šnji bo moral navesti namen bivanja. Tre nutno švicarske oblasti še niso izdale ne-»ušu zadevnega dovoljenja. SUVICH POJDE ZA POSLANIKA V WASHINGTON. Doznava se o predstoječih velikih spre 'nebah v italijanski diplomaciji. Med drugim se zatrjuje, da pojde Fulvio Suvich zn poslanikav VVashington. 40URNI DELOVNI TEDEN. Mednarodni delovni kongres je s 16:6 glasovom sprejel konvencijo o 40-urnem delovnem tednu v tekstilni industriji. Jugoslovanski delegat se je vzdržal glaso-Vauja. Kongres je nadalje sprejel konvencijo o 40-urnem delovnem tednu v *elezninski industriji z 19 proti 15 gla-8°vom. 276 NEMŠKIH REDOVNIKOV NA ZATOŽNI KLOPI RADI NEMORALNIH DEJANJ. V Koblencu se nadaljuje veliki proces proti 276 redovnikom o katerih smo že Poročali, da so obtoženi gnusnih nemoralnih dejanj, ki »o jih bili izvršili nad slaboumnimi in duševno manjvrednimi osebami. Stvari, ki so se čule na tem mon-Vtre urocesu, žarko osvetljujejo tnorali-°Uc razmero v nemških samostanih, kar je večina obtožencev vse lepo priznala in so bili doslej 4 redovniki obsojeni na robijo od 4 do 8 let. Čudne sence mečejo te stvari na nadrejene cerkvene oblasti, ki tiiso ničesar ukrenile, četudi so bile podane zadevne prijave. Moralična pro-palost te samostanske družbe pa se razvidi najbolj iz tega, da so frančiškanski voditelji hoteli speljati afero na stranski tir in se pri tem niti niso strašili niti na-govarjenja h krivi prisegi. Tako je na pr. provincial nemških frančiškanov po 12 preiskavah, ki jih je sam vodil jrroti raznim sobratom, pod prisego izpovedal, da ničesar ne ve o nemoralnih zablodah in gnusnih nemoralnih dejanjih po raznih frančiškanskih samostanih. Strah pred težo odgovornosti v moralni propalosti pa je najbolje razviden iz tega, da se je sedaj ta frančiškanski provincional s kukavičjim pobegom v Afriko izognil obtožbi radi krivega pričevanja. DRAGOCENI PERZIJANCI PRIHAJAJO NA SVETLO. Senzacionalna tihotapska afera bivšega ix)slanika dr. Bodija ne bo še tako kmalu zaključena, kakor se je prvotno mislilo. Število oseb, ki so zapletene v afero, raste in nova senzacionalna odkritja prihajajo na dan. Niti tihotapske afere so razpredene širom države in vodijo tudi v Slovenijo, zlasti v Ljubljano, kjer je policija zaplenila 141» dragocenih perzijskih preprog, ki izvirajo iz dr. Bo-dijevega skladišča. Včeraj je beograjska policija ves dan zasliševala dr. Bodijcvo ženo Lidijo. Policija drži potek zasliševanja v strogi tajnosti, kakor tudi izjave Bodijeve žene, ko je bila konfrontirana z j aretiranim svojim bratom Ivanom Neča-jevom in trgovcem Pajom Gliickom. — Policijske oblasti bodo tekom dni ugotovile količino preprog, ki jih je bivši poslanik dr. Bodi, izkoriščujoč svoj službeni položaj, vtihotapil v državo in razpe-čal potom svojih zaupnih oseb. Doslej je ugotovljeno, da jih je v zadnjem času spravil preko jneje nad 2000 kilogramov. Policija je pri preiskavi dognala še druge grehe dr. Bodija, ki so vsi v zvezi s tihotapstvom, ki je neslo Bodiju lepe sto-tisočake, če ne milijone. Na dan prihajajo zadeve, ki močno kompromitirajo nekatero celo odlične osebnosti, ki jih je policija zaslišala. Živahno pa se kolportira-jo najrazličnejše vesti zlasti v Osijeku, kjer ima svojo hišo dr. Bodijev svak ruski emigrant aretirani Ivan Nečajev. Policija je tu izvršila več hišnih preiskav in zaplenila večjo količino raznega blaga, s katerim so dobičkanosno trgovale razne boljše osebe. POD OGNJEM TISKOVNIH TOŽB. »Del. politika« piše v št. 48: »Slovenski Gospodar« pod ognjem tiskovnih tožb. Mariborsko kLrikalno glasilo tednik »Delavska fronta« je prinesel letošnjo pomlad neko poročilo o delovanju Zveze društev^ kmečkih fantov in deklet. Radi tistega članka so se čutila vsa društva te Zveze kmečkih fantov in deklet razžaljena in vlagajo od marca naprej posamezna društva po raznih advokatih tiskovne tožbe proti aredniku te fronte g. kaplanu Janušu Golecu, bivšemu vojnemu kuratu, češ, da jim je s člankom očital komunizem. Društva so se razdelila med odvo kate, tako da zastopa že sedaj 14 tožb proti g. Golecu skupno 8 advokatov in sicer iz Maribora, Celja in Ljubljane. Zanimivo je, da zastopajo v Mariboru te tožbe jroleg bivšega voditelja kmečkih fantov in deklet g. dr. Rosine tud j dr. Senkovič, dr. Vauhnik in dr. Šnuderl. — Prva tožba je bila vložena meseca marca, najnovejša pa že meseca junija. ČUDNE RECI. »Del. politika« od 17. trn. poroča: »Z odpovedjo stanovanja grozi nek hišni lastnik v Magdalenskem predmestju svojemu najemniku, ker ni okrasil oken ob Priliki procesije Dvomimo, da bi bil ta klerikalni hišni lastnik tako pobožen, kadar pobira najemnino in da bi se tudi pri najemnini ravnal po Kristusovih načelih,« Okna m svet Krvave rabuke v Alžiru PARIZ, 17. junija. V Francih' je velika zaskrbljenost radj tega, ker gredo cene življenskim potrebščinam kvišku. Doslej so cene poskočile za 5 do 10%. Iz Sidi-el Abbesa v Alžiru so prispela poročila, da so tamkaj nastali spopadi med pristaši Ljudske fronte in desničarske fronte. Ob tej priliki je bilo ranjenih 45 oseb, med njimi neki častnik, 4 policijski uradniki in več vojakov. Letalska katastrofa v Norveški OSLO, 17. junija. Norveško letalo »Havoern«, ki oskrbuje zračni promet na progi Bergen - Tromso je trčilo na stene gore Lihesten ob severni obali So-gneg-fjorda in so se ostanki letala našli v višini 400 m. Pri tem je našlo smrt 7 ljudi, in sicer 4 člani posadke in trije potniki. Brzovlak Oslo - Grondhetn je iztiril pri mestu Barkama in je bilo več oseb težje in lažje ranjenih. 778 novih bataljonov fašistične milice MILAN, 16. junija. Na seji glavnega odbora fašistične stranke je šef generalnega štaba fašistične milice poročal, da se je v času od 15. maja do 1. junija javilo v fašistično milico 530-f)00 novih članov in da je od onih. ki se seda; še vpisujejo, formiranih 778 novih batalionov fašistične milice. RIM. 16. junija. V palači Venezia ie bila nod Mussolinijevim predsedstvom seia permanentnega žitnega odbora. Na tej seji jc poljedelski minister Rossoni predlagal, da se žitni režim v Italiji izpopolni na ta način, da se vse žitne količine odkupijo in da se na ta način z nekakšnim žitnim monopolom zasigiira razdelitev žita. Producentom se bo žito nlačevalo od 108 do 123 lir za meterski stot. Slični žitni režim je pred leti uvedla tudi češkoslovaška republika. šole v raznih krajih (Bratislava, Brno Hradec Kraljevi) in podrobno opisal potek hospitacijskili ur in krajevnih razmer. Bogastvo zemlje, močno razvita industrija, državotvorni duh..., vse to daje češkemu šolstvu poseben značaj Učiteljstvo na deželi nima nobenih spo zahvalil za njuna izvajanja, ki so se dotikala problemov tudi naših meščanskih šol iz raznih strani. Na tem sestanku sta bila izvoljena tudi delegata (gg. ravnatelj Rismal in I. Mlačnik) in njiju namestnika za septem-berski kongres Udruženja. S tem je bi! rov ali neprilik z, lokalnimi činitelji, skrb i dnevni red zborovanja izčrpan, nakar za dvig šolstva je za vse sloje vodilna j je predsednik z zahvalo za sodelovanje in skupna. V vsem kulturnem delu pa in zanimanje članstva zaključil lepo se nadvse izraža široka češka demokra ; uspeli dopoldanski sestanek maribor- tičnost v pravem pomenu te besede, tudi j skega pri vzgoji mladine! Narod raste in se ne boji bodočnosti z nobene strani! — pododbora, ki v polni meri zasleduje in razmotriva vse tekoče probleme za čim višji razvoj našega me- Predsednik se je obema predavateljema | ščanskega šolstva. -is.— HlaiMotske m Mhs&iške Mwke Nad Slovenskimi goricam' nebo žari Velik požar, ki je upepelil 200.000 dinarjev vreden umetni Trančerjev mlin Uedagdska ta/miokivrnja Šolsko reformni pokret v okviru naše meščanske šole Kakšne naj bodo nove učne knjige — Stanje čeških reformnih meščanskih šol Mariborski pododbor Udruženja na-stavnikov mešč. šol je postal zlasti to leto precej agilen in delaven. Nedeljsko zborovanje članov in članic je pokazalo, da stremi pododbor za podrobno preusmeritev in izpopolnitev našega meščanskega šolstva v raznih smereh. Njegov zakonodajni odsek je pomladi izdelal podroben načrt novega zakona za meščanske šole (ki bi se naj imenovale narodne realke), pedagoški odsek pa ie pripravil zakonu ustrezajoč projekt novega nastavnega načrta in programa. Oba projekta, ki sta zahtevala mnogo truda, sta bila poslana dravski sekciji in centralnemu odboru v uporabo. Načelno stoji pododbor na stališču, da se sprejemajo v meščansko šolo učenci še le z dovršenim petim šolskim letom, ker se sedanje prezgodnje vstopanje v meščanske šole ni najboljše obneslo. O dosedanjem pestrem in živahnem delu v sekciji in tuk. pododboru je na ne deliskem sestanku pododbora poročal njegov predsednik nastavn. g. Jože Ko rošec. Posebno je podčrtal, da leži v delovanju dravske sekcije doberšen del društvene iniciative in organizačnega napredka, zato je na mestu vsestranska članska podpora. Po situacijskem poročilu je sledilo zanimivo predavanje nastavnika mešč. šole g. Alberta Žerjava o »Problemu novih učnih knjig« za meščanske šole. Uvodoma je referent prikazal današnje težko in neurejeno stanje glede pisanja in izdajanja učnih knjig, ki ne prinašajo šoli in staršem zaželjenih uspehov. Kljub obilici teh knjig je težko govoriti o njih pedagoški kvaliteti, kajti v večini učbenikov prevladuje samo golo »eks-cerpiranje« učne snovi iz tretje, četrte roke. Posebno zgodovinske in zemljepisne knjige so potrebne temeljite reforme in večjega pedagoškega duha! V raznih pogledih neprimerne so za uporabo na meščanskih šolah tudi gimnazijske čitanke, ker so pisane za drugačen tip šole kakor je meščanska šola, zato tudi ne odgovarjajo potrebni koncentraciji pouka v jezikovni uri. Posebej se je predavatelj zadržal pri bistvenem razlikovanju med učno knjigo in učbenikom (Lehrbuch) in duhovnim priročnikom (Arbeitsbuch, delovna knjiga), ki prinaša le bolj delovno predmetno gradivo za podrobno izdelavo v šolski uri- ne pa že docela izgotovljeno (logično in jezikovno) snov v obliki »vzornih« stavkov ali definicij. Šolski priročnik namreč ne sme služiti samo ponavljanju že znane snovi, pač pa tudi iskanju in pridobivanju novega, svežega znanja. Na ta način se dijak najlepše navaja k samostojnemu delu in mišlje- nju v duhu delovne pedagogike. Idealen primer take knjige je n. pr. atlas, izpopolnjen s primernim geografsko-sta-tističnim gradivom. Pisanje novih šolskih knjig bi naj bilo poverjeno »delovnim zajednicam«, oziroma posebnim odsekom, ki zbrano gradivo poprej preizkusijo v reformnih šolah vsaj eno leto. Posebno odgovornost pri izdelavi šolskih knjig in njih ocenjevanju naj imajo v prvi vrsti zanesljivi pedagogi, nato šele predmetni strokovnjaki in filologi. Pisanje knjig po enem samem avtorju ni prineslo najboljših uspehov, še mani pa slabi prevodi v zadnjih 'letih. Novi zemljepisni in zgodovinski priročniki za meščanske šole naj bodo izpopolnjeni s čitanko, to je s strokovno-pripovedno snovjo po načelu življenjske in psihološke bližine. Nameravano podržavljenie šolskih knjig po znanih določilih ni umestno, ne koristno, vendar je treba rešiti načrtno sestavljanje in izdajanje učnih knjig, da ugodimo interesom staršev, šole, naroda in sloven. jezika. Konč no predlaga predavatelj, da se osnuje pri ljubljanski sekciji poseben širši odbor za sestavo novih mešč. šolskih knjig, v prvi vrsti za izdajo smotrenih čitank, ki najbolj primanjkujejo. Po predavanju se je razvila debata, v kateri so se v celoti osvojila predavateljeva načela in njegovi predlogi. Referent je naprošen, da o isti temi razpravlja na septemberskem kongresu U. N. M. Š. v Zagrebu, da se za ta aktualen problem zainteresirajo tudi ostale banovinske sekcije Udruženja. Nato je sledilo enako zanimivo poročilo nastavnika g. I. Mlačnika o »Sodobnem stanju češkega reformnega šol-štva«. Najprej je orisal idejne in orga-nizatome smernice znanega reformatorja češkega, oziroma praškega šolstva dr. V Prlchode, ki je avtor znane knjige o racionalizaciji šolstva. V praškem predmestju Nusle je praktično uveden njegov reformni sistem šolstva od osnovne preko meščanske šole do višje gimnazije v duhu poenotenja šolstva. V vseh čeških reformnih šolah je zapaziti na prvem mestu princip ostroškega dela in individualnosti, uvažuje pa se tudi stvarno znanje za poznejše življenje. Posebna zanimivost o čeških šolah so mladinska zborovanja ob sobotah, pravcati šolski parlamenti, kjer ima mladina glavno besedo. Poleg poučnih namenov imajo ti nastopi tudi veselo-zabavni značaj. Šolske stavbe, celo na deželi, so prave palače s številnimi delovnimi sobami (ne razredi!), kabineti, kuhinjami, garderobami itd. Vsak kotiček je poln solnca in luči ter ekonomično izrabljen. Nato je referent omenjal Kakor poroča današnje »Jutro« se j- v Trnovski vasi pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah vnel veliki umetni mlin, ki je last posestnika in» mlinarja Franca Trančerja. Nebo nad Slovenskimi goricami je zažarelo, ogenj se je videl daleč naokoli, prispeli pa so le domači gasilci iz Biša z ročno gasilsko pripravo, ki pa niti najmanj ni zadoščala za gašenje tako velikega objekta in požara. Zgoreli mlin ie bil namreč zgrajen pred dvema letoma in je prestavljal veliko moderno stavbo z najnovejšimi mlinskimi stroji. Škoda je bila tem večja, ker je razen stavbe zgorela tudi velika zaloga žita in moke ter se ceni skupna škoda na 200.000 dinarjev, dočim je z zavarovalnino krita le z zneskom 100.000 dinarjev. Pri težavnem in nevarnem gašenju se je edeu od gasilcev nevarno poškodoval, nanj se je bil namreč zrušil velik goreči tram in ga pokopal pod seboj, da so ga tovariši v zadnjem trenutku rešili ognjenega od objema pri čemer je zadobil nevarne opekline po vsem telesu. Vzrok požara se sicer še ni točno ugotovil, vendar se šušlja, da ga je zanetila zlobna maščevalna roka, saj jc Trančerju zgorel na istem mestu prvi mlin že pred dvema letoma. Zahvaliti se jev rlitn, požrtvovalnim domačim gasilcem, ki so ostali brez pomoči od drugod, da so z velikim naporom rešili, kar se je dalo rešiti, predvsem pa pohištvo in druge premičnine iz ogroženega stanovanjskega poslopji’ Koncert mladinskega pevskega zbora državne meščanske šole iz Ptuja V petek, dne 12. junija je nastopil v mariborskem Narodnem domu ptujski meščanskošolski pevski zbor. Spored, vzet po večini iz mladinske glasbene revije »Orlice«, je obsegal v svojem prvem delu tro- in štiriglasne pesmi: mirno G. Ipavčevo Večerno, v narodnem duhu zajeto Adamičevo Vabilo na kres, J. Vrhovskega prešerno, pustno Tu za len in globoko pretresljivo Naricaljko (plač za umirajočo materjo) ter Zlatka Grgoševiča živahno kolo Paun pase. — V drugem delu smo slišali dvoglasne dekliške zbore: preprosto Adamičevo Oj mladost in njegovo Pismo, Iv. Gr-beca harmonizacijo otožne primorske Ce ledih stana, razgibano V Korotan istega skladatelja in poredno Adamičevo pesmico Črni kos. — Tretji del nam je pokazal dvo- in troglasne skladbe: učinkovit Zamorski grad I. Grbeca, tri Adamičeve, in sicer izvirno belokranjsko Prošel je pisani vuzem, svežo Stoji mi poljice in nežno Uspavanko, 1. Vrhovskega ognjevite Cigane, Gerbičevega priljubljenega pastirčka in Aljažev Triglav, ki bo ostal pač vedno lep. — Dirigent Drago Hasl je ustanovil. svoi zbor leta 1927 in ga vodi z izredno vnemo. Njegovo dirigiranje je živo, nazorno in prepričevalno. Dosegel je lepo glasovno ubranost in enotnost v izvajanju. Glasovi so prijetni, ne kričijo. Fantje so deloma v mutaciji; nekatere nižine jim že precej polno donijo. Mladim pevcem se vidi, da so disciplinirani, neustrašni in da jim je petje del življenja. Tako priden in dober zbor bi zaslužil pač boljši obisk- Ali je kriva pomanjkljiva propaganda ali kaj drugega? Naj bo že kakorkoli, Ptujčani so s svojim nastopom moralno uspeli. Če je bil tokrat obisk slab, naj jih ne potare. Prepričani smo, da bo drugič tudi v tem pogledu boljše. Pogumno naprej proti lepemu cilju! *—c—s— Uwm Matcka! željo, Pred Takoj me je povabil na brod z da se pogovorimo ob čaši vina. tem sem ukazal, naj izkucajo municijo in pogledajo točno, če je vse v redu. Mornarji so se oprijeli dela in jaz sem odšel s poveljnikom te čudovite bande v njegovo kabino. Pričelo se je že svitati, ko so bile vse stvari izkrcane. Zdaj šele sem svojemu novemu prijatelju izročil osemdeset in pet kilogramov čistega zlata. Danes, ko sem že izpovedal vso stvar, morem ovreči vesti londonskih »Times« od 2. marca 1923. leta, kjer obtožuje list nemško vlado, da je oskrbovala z orožjem in s strelivom Marokance. Prav tako lahko zanikujem vesti madridskega »ABC« od 6. marca 1923, kjer so zopet trdili, da italijanski gusarji prodajajo orožje Abd el Krimu. Nesporno je, da sem jaz eden izmed redkih, morda edini Evropejec- ki ve, kdo je Marokancem dobavljal to orožje. Ni v mojem interesu. da to poročam. Tako jc bilo tudi neresnično, da Anglija oskrbuje Maroko z bombarderji-Res je samo to, da se jc Abd el krim pogajal z neko angleško tvornico zavoljo športnega aviona. ki bi mu naj služil za osebna potovanja. Mislim, da lah- ko trdim to že iz razloga, ker sem jaz osebno vodil dopisovanje Abd el krima. ki se je tikalo orožja in streliva. Ko sem zapuščal tihotapce, sem se dogovorili z njim, da se bomo meseca oktobra istega leta ponovno sestali. P° kratkem pozdravu je jadrnica počasi odplula proti severu. Natovorili smo zaboje orožja na kamele in se podvizali, da čin« prej dospemo v Aluksemas. Ko smo dospeli domov, sem se takoi napotil k velikemu kaidu, da mn sporočim. kako sem opravil pri tihotapcih; Bil je zelo zadovoljen, ker se je zdai uveril, da sem mu popolnoma vdan i11 na ne mislim na njegovo zlato. * Iz gole ničemurnosti mi ni več ugajalo to, kar mi je bilo v začetku razkošno-Zdaj, ko sem že bil arabski šejk, sem Iio* tel živeti tako, kakor so živeli šejki drtf' gih plemen. Hotel sem imeti še večji harem in želel sem pokupiti vse lepe žene, o katerih so mi prijatelji mnogo pripovedovali. Predvsem se je šlo za lepotico Zeivo, ki je bila zares najlepše dekle v Alu* ksemasu. Takoj sem poslal k njeni«> staršem sle. da jih vprašajo, kaj žele za deklico. Njihove zahteve so bile nekoliko pretirane. Hoteli so imeti dva konia osem bivolov in dar njeni n13' ten- i (Dalje sledi' M a r i b o r u, dne 17. VI. 1936. i**-*? Stran 3. Immfatfett sfitejm tmšiU mut^ovokev k fHati&om V zgodovini jugoslovenskega športa so naši teniški igralci s tremi zmagami dosegli doslej največji uspeh v jugosloven-skern športu, in sicer so v tekmovanju za Davisov pokal najpreje premagali v Zagrebu reprezentanco češkoslovaške, potem v Parizu Francoze, predvčerajšnjim pa na Dunaju avstrijsko reprezentanco. S temi zmagami smo presenetili ves- svet ter je sedaj vsa pozornost osredotočena v Zagreb, kjer se bo sredi meseca julija vršil evropski finale za Davisov pokal, in sicer med Jugoslavijo in Nemčijo. O kras nih in zasluženih zmagal se je razpisalo vse svetovno časopisje, kajti uspehi naših štirih mušketirjev: Punčeca. Palade. Kukuljeviča in Mitiča, so bili doseženi v vroči borbi z najtežjimi nasprotniki v Evropi. Ob priliki tekem za Davisov pokal so naši fantje tudi pokazali, da spa- dajo v svetovni razred. Kakor blisk se je raznesla v teku včerajšnjega dopoldneva po Mariboru vest o slovesnem sprejemu naših mladih mušketirjev belega športa in junakov. Na kolodvoru se je že ob 1. popoldne jela zbirati množica ljudi. Sredi množice so bili številni predstavniki marib. športnih organizacij, naši mariborski odličniki, med njimi mestni poveljnik general M. Milenkovič, bivši mariborski župan dr. Lipo Id, starosta Sokolske župe dr. G o r i š e k, magistratni direktor Rodošek, ga. Maistrova kot predstavnica mariborskega ženstva in poveljnik tukajšnjega pešpolka polkovnik Marko B o-žovič. Viharni je bil aplavz navdušenega občinstva ob prihodu vlaka. Vojaška godba je intonirala državno himno. Roke in robci so moleli kvišku v pozdrav, ma- riborske gospodične in gospe pa so s cvetjem obsule tri mušketirje, četrtega, Kukuljeviča, ni bilo, ker je odpotoval direktno v London na veliki mednarodni turnir v Wimbledonu. Prisrčne so bile pozdravne besede Putnikovega ravnatelja g. L o osa in v imenu tukajšnjega Touring kluba ter pro.f Sevnika v imenu ISSK Maribora, prav tako tople pa so bile zahvalne besede saveznega podpredsednika dr. Čabrijana. Zmagovalci so prejeli lepa spominska darila od Turing kluba, ISSK Maribora, Mariborskega tedna in Putnika. Po prisrčni pogostitvi so se mladi junaki in športni vitezi ob sviranju vojaške godbe, navdušenjem, pozdravljanju in vzklikanju množice vračali proti Zagrebu, kjer jih je pričakovala večtisočglavna množica in jih sprejela z nepopisnim navdušenjem. ftem Jezdni odsek sokolske župe Maribor ima danes ob 20. uri predavanje v župni pisarni o teoriji jahanja. Predava brat poročnik Glišič. Udeležba obvezna. Trgovski nameščenci! Ne pozabite, da se vrši danes zvečer predavanje g. prof. Rakuša o vrlo važnem predmetu o »Umet nosti prodajanja«. Predavanje se vrši ob 20. uri v dvorani »Narodnega doma v II. nads't. — Posetite ga v čim večjem številu! Združenje trgovcev za mesto Maribor. 0 tem ih OMhH Kaj je na rotovžu novega. Jutri v četrtek, dne 18. VI. 1936 ob 18.30 uri je v mestni posvetovalnici Vlil. seja mestnega sveta. Dnevni red: Oddaja tlaka za hodnike v novih šolah v Magdalenskem predmestju. Zgradba Magdalenskih šol, povišanje delavskih mezd. Garnizonska uprava, odstop javnega sveta. Seja I., III. in IV. odseka se vrši v četrtek, dne 18. 6. 1936 ob K 7. zvečer v mestni posvetovalnici. Za izložbe ob Slomškovih praznikih dobite slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Razpis gostilniških in kavarniških o-bratov za »V. Mariborski teden«. »Mariborski teden« r. z. z o. z. v Mariboru raz pisuje za letošnji jubilejni »V. Mariborski teden«, ki se vrši od 1. do 9. avgusta, tri gostilniške obrate, eno kavarno s sporedom, eno turško kavarno in en šotor za jestvine. Omenjani obrati bodo postavljeni na običajnih mestih vsakoletnega veseličnega prostora. Reflektanti morajo poslati ponudbe najkasneje do 25. junija tla naslov pisarne »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-29, kjer dobijo tudi vse ostale informacije glede razpisa. Ponudbe za omenjene obrate, ka kor tudi prijave za ostale paviljone, treba vposlati v zapečatenih kuvertah z odgovarjajočo označbo. Uprava »Mariborskega tedna« si pridržuje pravico proste odločitve glede vposlanih ponudb. Premestitev. Podnadzornik policijskih agentov pri tukajšnjem predstojništvu mestne policije g. Peter Žlahtič je v istem svojstvu premešen v Split. Imenovanja v poštni službi. Za poštne zvaničnike so imenovani sledeči poštni služi tel ji; Frane Golob pri pošti Maribor H., Blaž Čepuš v Celju, Ivan Flegar, Št. Dragovič v Murski Soboti, Franc Dasko Stanko Sovič, Frane Babič, Jakob Kaste-lic in Alojzij Turk pri pošti Maribor II., 1‘ranc Zupančič pri pošti Maribor I., Ru-Pert Meglič v Središču ob Dravi, Konrad Novak v Zidanem mostu, Franc Vrbnjak Pri tehnični sekciji v Mariboru, Ivan Kodelj v Murski Soboti, Franc Švab na Pre valjah, Jakob Kastelač in Gašper Resinovič v Slovenski Bistrici, Alojzij Kopin v Slovenjgradcu, Janez Knez v Celju, Ludvik Černec, Franc Zagajšek, Andrej Kuster in Josip Sambolec pri pošti Maribor I,, Josip Uršič v Središču ob Dravi, ^»Kelj Daris pri tehnični sekciji v Marj-k°ru in Janez Drač v Šmarju pri Jelšah. Zanimive zgodovinske najdbe so se našle v Rifniku pri Sv. Juriju ob Južni železnici na posestvu A. Oseta. Med najde-ni>nj predmeti so razne posode in okrasila. Plačevanje stroškov za razširjenje hodnikov. Mestno poglavarstvo razglaša: Mestni svet mariborski je na svoji seji dne 23. 4. 1936 oziroma dne 28. 5. 1936 sklenil glede plačevanja stroškov za razširjenje oziroma napravo (trotoarjev) sle deče olajšave: Strankam, ki pohravnajo predpisani znesek tekom 15 dni po dosta vitvi plačilnega naloga, se prizna 10% popusta. Isti popust se prizna strankam, ki so prejele plačilni nalog že preje, če plačajo predpisani znesek do 30. junija 1936, plačati pa morajo zamudne obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila. Na prošnjo stranke, ki mora biti vložena tekom 15 dni po dostavitvi plačilnega na-1 loga, more mestno poglavarstvo proti vknjižbi dovoliti plačilo v štirih enakih zaporednih letnih obrokih, od katerih za-! pade prvi v plačilo 30 dni po dostavitvi plačilnega naloga, ostali obroki pa dne 1. ] julija prihodnjih treh letih. V slučaju pla-' čila obrokov ob zapadlosti se zamudne i obresti ne računajo. Strankam, ki so prejele plačilne naloge že preje, se more dovoliti ista ugodnost proti temu, da plačajo že zapadle obroke z zamudnimi o-brestmi vred takoj, pri čemur se smatra, da jim je bila ugodnost priznana ob izdaji plačilnega naloga. Sprememba glede pobiranja gradbenih taks. V Službenem listu kraljevske uprave dravske banovine v Ljubljani štev. 316-46 z dne 6. junija t. 1. je objavljena u-redba g. bana dravske banovine, na podlagi katere se morajo v bodoče pobirati še neplačane takse za podelitev gradbenega dovoljenja ob priliki lokalnega ogleda glede proučitve pogojev za podelitev gradbene dovolitve. Red stojnic v dneh 21., 28. in 29. t. m. Mestno poglavarstvo razglaša: V dneh 21., 28. in 29. junija 1936 priredi Slomškova družina večje prireditve, združene z obhodom. Radi tega se odreja za 21. in 29. junija sledeče: Mesarske stojnice se morajo premestiti na Vojašniški trg. Vozove s sadjem je postaviti na spodnjem delu Vodnikovega trga. Mestne stojnice (tržne mize) za sočivje, mleko, sadje itd. bodo na razpolago na srednjem in zgornjem delu Vodnikovega trga. Stojnice za prodajo sadja (branjevke), izvzemši stojnice z oljem, se nastavijo na Trgu Svobode, po potrobi v dveh vrstah in sicer med drevesi. Medičarji, kramarji (prodajalci devocionalij), ki v mestu stanujejo in so v Maribor pristojni, se 21. in 29. priključijo branjevskim stojnicam na Trgu Svobode, ostale dneve to je od 22. do 27. pa smejo stati na Slomškovem trgu. Dne 28. 6. popoldan mora biti Slomškov trg in Trg Svobode popolnoma prazen. Ves čas, to je od 21. do 29. junija smejo postaviti medičarji in prodajalci devociona-lij stojnice tudi v Frančiškanski ulici, tik levega hodnika. Medičarske stojnice sme jo zavzeti največ do 8 nr prostora, kra-(marske pa največ do 6 nr. Druge stojnice se ne bodo dovoljevale. Istotako se ne bodo dovoljevale stojnice, ki bi imele nečiste ali močno raztrgane šotorne plahte. Vsakemu prodajalcu na Trgu Svobode in Slomškovem trgu je dovoljeno postaviti samo eno in čim manjšo stojnico. Obvezno za vse naštete prodajalce je, da morajo biti stojnice 21. in 29. junija do 6. ure zjutraj na določenem kraju. — Zamudnikom se bo dovoz stojnic zabranil po policiji. Odvoz stojnic m blaga je dovoljen šele po 13. uri. Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo v smislu § 69. zakona o notranji upravi. Nič nj bilo. Na predlog beograjske policije so mariborske oblasti izvršile v zve zi z Bodijevo afero hišno preiskavo pri dveh strankah, niso pa našle ničesar. Tudi ni romala skozi Maribor v letošnjem letu selitev nobenega diplomata, tako da je obmejni Maribor čist pri diplomatski tihotapski aferi, ki je dvignila veliko prahu. Veliki »tam-tam« nekega ljubljanskega dnevnika, ki je hotel dvigniti velikanski halo. se je žalostno razblinil v prazen nič. Vlom v studenško cerkev so izvršili še neznani storilci in so nasilno odprli vse tri nabiralnike ter jih izpraznili. Povožen. 28 letnega splavarja Franca Linreiha iz Podvelke, ki se je peljal s kolesom mirno Sv. Ožbalta, je povozil neki avto in so povoženca s težkimi poškod barni prepeljali v mariborsko splošno bol nišnico. Nesreča na Mariborskem otoku. 151etni dijak Bodo Podlesnik si je pri skoku v bazen na Mariborskem otoku poškodoval desno roko in je moral iskati pomoči v tukajšnji splošni bolnišnici. Z nožem in koli obdelanega so prepeljali -v mariborsko bolnišnico 331etnega zidarja Vinka Rebernaka iz Šmartna na Pohorju, ki so ga bili napadli ponoči neki fantje. Vršijo .se poizvedbe. Žrtev pijanega soseda je postSl 23 letni delavec Fr. Černčec iz Gor. Kungote, ki so ga, zabodenega z nožem v vrat, odpremili v mariborsko splošno bolnišnico. Sejmarske zgodbe. Ko so se preteklo nedeljo proti večeru vračali od sv. Antona na Pohorju mariborski sejmarji, so bili v bližini Sv. Ožbalta sirovo napadeni. Na mariborske sejmarje >2 navalil neki kramar s svojo ženo in svojimi pomoč niki. Ker sb se sejmarji postavili v bran, je nastal krVav pretep, ki so se ga udeležile tudi ženske. Napadalci pa so bili v premoči in so napadeni sejmarji odnesli iz bitke krvave glave ter morali iskati zdravniške pomoči. Napad na sejmarje bo imel svoj konec pred sodiščem. Sejmarji pa so tudi ukrenili vse potrebno, da bi oblast prepovedala omenjenemu kramarju izvrševanje obrti ob priliki sejmov in žegnanj na deželi. Lepa gesta. Namesto venca na grob pok. gospe Josipine Kamenškove je poslala zasebnica gospa Rosa Počlvalniko-va 100 dinarjev azilnemu skladu Protitu- Zadnjj dan »Pat & Patachon kot gangsterja«. Od četrtika velefilm »Demaski-ran« z Gustav Frohlichom in Roso Strad-ner. HkuMotske jsk&iu Do Tončke mu ni več, pač pa bi rad nazaj dva jurija Tončka, ki je doma iz Slovenskih goric in zaposlena v neki mariborski tvor-nici, si je že pred letom izbrala svojega ljubčka. Fant je bil priden čevljarski pomočnik in je živel samo za svojo Tončko. Zadnje čase pa je pričel mladi fant radi Tončke zanemarjati svojo mater, ki je pričela sina svariti in mu pripovedovati, da njegova Tončka ni nič kaj prida in da so jo ljudje že večkrat videli v družbi nekega trgovskega potnika. Sin ni verjel materi in se je še tesneje oklenil svoje izvoljenke ter jo pričel prositi, naj bi čim preje stopila pred oltar. Tončka mu je prigovarjala, naj bi počakala do jeseni, ker še nima bale, pa tudi za poročno obleko si mora' še služiti. Toda zaljubljeni fant se ni dal ugnati in je poleg svojega srca odprl Tončki tudi svojo mošnjo, v kateri je bilo nekaj krvavo prisluženih tisočakov. Tončka si je pri fantu izposodila dva tisočaka pod pretvezo, da si bo kupila obleko in kar je najnujnejšega za poroko. Oba sta bila tudi že v farovžu in je bilo to za mladega fanta popolna garancija, da bo Tončka njegova. Zelo pa je bil zaljubljeni ženin iznenaden, ko je izvedel, da je Tončka preteklo soboto odpovedala v tovarni službo, da je odpovedala s 15. t. m. tudi stanovanje in da se je odpeljala z nekim trgovskim potnikom v svet. Ves skrušen se je mladi ženin zglasil na policiji in izjavil, da mu do Tončke ni več, pač pa bi rad dobil nazaj dva jurja, ki jih je Tončki posodil. berkulozne lige v Mariboru. — Prisrčna hvala! Nevarno križišče. Na vogalu Vetrinjske ulice in Glavnega trga se je pripetila danes dopoldne ob pol 12. hujša prometna nesteča. Ko je nameraval prekoračiti 49 letni profesor Leopold Gajzer Vetrinjsko ulico, ga je podrl na tla neki avtomobilist Pri padcu se je profesor močno poškodoval na obrazu. Ponesrečenemu profesorju so nudili prvo pomoč reševalci in ga prepeljali v bolnišnico. Nasilen zet Posestnica Antonija Sodec, stanujoča na Zgor. Hlapju pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je prijavila orožnikom, da je njen 26 letni zet Franc Lorber ob pol 10. zvečer s silo vdrl v njeno hišo, kjer je izvlekel nož ter jo prisilil, da je morala Sodečeva klečati pred njim ter ga prositi s sklenjenimi rokam} odpuščanja. Lorber, ki je bil precej vinjen, je ob tej priliki kričal, da bo vse pobil. Domačini, ki se Lorberja zelo bojijo, so zbežali iz hiše. Za svoje »junaško« dejanje se bo Lorber moral zagovarjati pred sodniki. Vlomilci v limbuško cerkev, še neiz-sledeni storilci so vdrli v limbuško župno cerkev ter razbili mizico z nabiralnikom in odnesli vso gotovino, ki je bila v nabiralniku. Na podoben način so s silo odprli tudi nabiralnik pri glavnem oltarju ter odnesli ves denaT. Vršijo se temeljne ■poizvedbe. Po mlakah in lužah preži smrt na deco Sedaj, ko prihaja toplo vreme in ko so kmetje zaposleni na polju, se čestokrat zgodi, da pustijo otroke doma brez vsakršnega nadzorstva, tako, da so otroci izpostavljeni raznim nevarnostim. Nešteti so slučaji, da so v bližini kmečkih hiš razne mlake, ki se ob času deževnega vremena napolnijo z vodo, s čimer je dana otrokom prilika, da se tamkaj igrajo; Čestokrat pa se tudi zgodi, da so take mlake usodne za otroke. Tako je bila taka mlaka usodna tudi za 3-letno Štefanijo Hvalec, ki se je pri domačiji staršev v Murščaku pri Slatini Radenci igrala. Domačini so odšli na bližnji travnik, da spravljajo seno. Ko so se za nekaj časa zopet vrnili domov, so zaman iskali mlado Štefanijo. Ko pa je neki doma- čin izrazil mnenje, da je morda mlada Štefka padla v mlako, ki je v bližini hiše, so se zares podali k mlaki, ki je bila okoli 2 m široka in 1 m globoka ter našli v njej mrtvo Štefko, ki je bila utonila. „ Na skoraj isti način je v Paričjaku pri Slatini Radencih utonila 2 letna hčerka posestnika Klemenčiča, Angela, ki so jo bili stariši pustili doma, ko so šli k maši v Kapelo. Mala Angelica se je od hiše odstranila kakih 800 m na travnik, kjer so precej plitve mlake, in kjer so jo domačini po večurnem iskanju našli mrtvo. V obeh slučajih so orožniki ovadili starše pri državnem tožilstvu in se bodo morali starši zagovarjati pred sodniki radi malomarnega nadziranja otrok. EVGENIJ SABANOV- ROMAN Delavci so debelo pogledali. »Da.« je nadaljeval Kitajec, »oborožili smo se z enakim orožjem kakor dr. Eva-rist in vdrli sem. Svobodni ste. ako seveda sami hočete!« »Hočemo, hočemo...« so kriknili in hoteli vsem osvoboditeljem po vrsti poljubiti roke. Potem so pričeli nekateri od veselja vriskati, drugi pa ihteti. »Vendar, prijatelji,« je dejal doktor, »zahtevamo tudi od vas uslugo za uslugo. Pomagati nam morate, da dvignemo na novršje zemlje vse vzrejevališče in grad ter dobimo naposled v roko trinoga Evarista. Hočete?« »Hočemo.« »Potem takoj na delo! Vsaka minuta je dragocena.« Obrnil se ie k inž. Galu: »Vi veste, dragi prijatelj, kje je centrala vsega mehanizma vzrejevallšč?« »Natanko ne vem, a zdi se mi, da je nekje poleg laboratorija. Tam je tudi podzemska pot v grad.« »Vidite,« je nadaljeval Kitajec, »na la- boratorij smo čisto pozabili. Morda naj demo tam profesorja Kabaja in asistenta Ecehijela Kalista-« »Saj res! Takoj v laboratorij.« Tako se je napotila vsa družba proti laboratoriju, katerega je s silo odprla in planila vanj. Tam se je znašla pred prestrašenim asistentom Kalistom in slugo Simplicijem Klementom. »Kaj se dogaja?« je vprašal asistent. »Pozdravljeni, gospod Kalist!« ga je pozdravil inž. Gal. »Kje je profesor?« »Ne vem,« je odgovoril asistent. »Ga ni tu?« »Že dolgo ne.« »Kje je potem?« »Morda v gradu, ali je pa odpotoval.« »In doktor?« »Tudi njega nisem videl že tri dni.« »Kam sta neki izginila?« je vzkliknil Kitajec. »Zares, tega ne razumem,« je dejal in-ženjer. »Pobegnila menda nista?« »Morda se jima je kaj pripetilo?« | »Zdi se skoraj, da je tako, ker sicer ne bi dovolila, da bi brez vseh ovir stikali po vzrejevališčtt. Zares, čudno, prečudno...« »Da,« je pritrdil inženjer. »Ne veste nič, kaj se dogaja zunaj?« »Kako?« se je začudil asistent. »Vi ste vdrli sem?« »Ne.« »Neverjetno. Ne veste, da je dr. Eva-rist izpustil svoje pošasti, da pokončajo človeštvo in so Italijo že pokončale?« »Ničesar ne vem.« »Edini tujec na svetu!« »In vi ste vdrli sem ...« »Da preprečimo nadaljnje zločine.« »Kako ste to mogli?« »Imamo sredstva proti Evaristovi obrambi.« »In on?« »Ga ni nikjer. Razen ako je v gradu.« »In kaj nameravate sedaj?« »Dvigniti vzrejevališča in vdreti v grad.« »Mene nič ne briga.« »Greste z nami?« »Ne.« »Zakaj ne?« »Dejal sem, da me nič ne briga, kaj se. dogaja.« »Torej ostanete tu.« ^ »Kaj boste počeli?« »Nadaljeval bom svoje delo.« »In vi, Simplicij Klemen?« »Tudi ostanem.« »Gospodje,« je dejal častnik, »zdi se mi, da ju vendarle ne smemo pustiti tako brez nadzorstva, lahko bi...« »Ne,« je odgovoril inženjer, »za oba prevzamem osebno garancijo. Ta dva ne bosta ničesar storila.« »Ako mislite ...« »Da.« »Kje je centrala?« je vprašal Kitajec Gala. »Tu nekje bo- Poizkusimo!« Inženjer je pritisnil na razne gumbe in premaknil vzvode. Tedaj se je razmaknila neka stena in ko so je zavaro* vali, da se ne bi zopet zaprla za njim>> so Kitajec, Gal in častnik vstopili na hodnik ter prišli po njem zares do centrale. To delo ni bilo tako težko, kakor so se bali. Na napravi za dviganje in cogrezanje so bile točne razpredelnice, in ko so poizkusili eno, so dobili ključ za vse. Mehanizem ni bil kdo ve kako kompliciran. (Se bo nadaljevalo.) Za šport pripravne kopalne obleke D;; . . . .. ,„? že od Din 80- prinaša BUdlJSldt, QO$PQ$Si3 Uh lil Ut svite '• / r, , _ Džšu/Utskž dpifiitp (UHAUUisItiL Nobeden del sveta še ni tako malo raziskan kakor amaconski pragozdovi, kjer so .kraji, kamor še do danes ni stopila noga civiliziranega človeka. Znane so zgodbe o bojevitih Amaconkah, zgodbe o velikih nevarnostih, s katerimi je tod zvezano človeško življenje. Ogromni škorpijoni, strupene kače in krastače in drugi mrčes ograža v teh pragozdovih človeka. Nevarna pa so mu pravtako redko na-selena divjaška plemena. Zanimive so ugotovitve neke italijanske ekspedicije, ki je prodrla do gornjega toka amaconskega veletoka. Tu je ekspedicija naletela na divjaško pleme, katerega življenje in navade so za civiliziranca naravnost strahotne. Divjaki, ki se jim je italijanska ekspedicija približala v največji nevarnosti, živijo zelo primitivno življenje. Možje ležijo po duplinah, žene pa hodijo na lov. Lc če se pri-pliža sovražnik, se prikažejo na svetlo možje in gorje človeku, ki ga ujamejo v svoje kremplje. Strahotni pa so obredi Poroke pri divjakih, ki so znani pod imenom Huitoti. Ko dekle spolno dozori, ga zaprejo v posebno duplino. Tu je mladenka zaprta vse dotlej, dokler se ne pojavi mož, ki jo hoče imeti za ženo. Dan pred poroko odpelje ženin svojo nevesto popolnoma golo iz dupline in jo priveže na drevo. Šele sedaj se prično poročni obredi. Oče neveste splete ‘bič in vsi po| vrsti bičajo na drevo privezano nevesto, dokler ne omedli. Nezavestno sname ženin z debla, povabljeni svatje pa prično plesati in se veseliti. To veselje traja ! tako dolgo, dokler je nevesta nezavestna. Ko pa se prebudi, je vsega veselja ko-; neb. Z *bičanjem namreč preganjajo Huitoti hudobne duhove iz mladih deklet. Ker pa jih njih vera uči, da se demon naseli po bičanju na drevesu, na katerega je bila privezana nevesta, mora ženin zažgati tudi drevo. Mladi ženi obrijejo v prvi poročni noči obrvi in glavo. Ko ie tako očiščena zlih duhov, jo vzame mož na svoja kolena, poljubi na lice in ji zapoje pesem o življenjski sreči. TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO MARIBORA O OLIMPIJSKEM DESETO-BOJU. V soboto in v nedeljo se bo vršilo na stadionu SK Železničarja letošnje tekmovanje za prvenstvo Maribora v deseto-boju, ki ga priredi SK Železničar. Tekmo vanje bo nekakšna predpriprava za dr- žavno prvenstvo olimpijskega desetobo-ja, ki bo v dneh 11. in 12. julija v Mariboru, Program sobotnega in nedeljskega tekmovanja obsega naslednje točke: v soboto: tek na 100, skok v višino, met krogle, skok v daljavo in tek na 400 m; v nedeljo pa tek na 110 m preko zaprek, met diska, skok s palico, met kopja in tek na 1500 m. Tekmovanje se prične v soboto ob 17., v nedeljo pa ob 9. uri. Na startu bodo atleti vseli mariborskih klubov. Razno DIN 20.— ženske jopice pri i Vetrinjska 15.__________ 1 Če želite kvalitetni Trpinu, 2261 Na prodaj BLAZINE z belim gosjim perjem, spalnica ze eno osebo. Langusova 4-1. dvorišče. 8001 bela HUMANIZEM JN KULTURA. V Budimpešti, v dvorani narodne skup ščine, so se te dni prvič sestali člani stalnega odbora za književnost in umetnost v okviru Društva narodov. Predstavnik DN Salvador de Madariaga je ob tej priliki načel vprašanje definicije humanizma in naglasil, da je humanizem zavest kulture in človeka ter da je humanizem nujno potreben za ustvaritev novega moder nega človeka. Madžarski profesor Eck-hardt je bil tudi mnenja, naj bi zavel med našo mladino humanistični duh, ki jo u-tegne rešiti vsega najhujšega in ji pripraviti lepšo bodočnost. _______________________ pisalni 1 stroj, tedaj kupite neuničljiv »WANDERER - CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44. 2569 SPALNICA. kuhinjska oprava, p;salna in Ptujski UAUtŠO Nezgode In nesreče. Pri nalaganju sena sta se hudo ponesrečila 61 letuj viničar Miha Hojski iz Dornave, in 58 letni posestnik Prane Guček, v Drvetingih. Padla sta iz. visoko naloženega voza na ške denj, pri čemur se je Hojski hudo pobil in si zlomil desno nogo nad kolenom, Guček pa si je zlomil desno roko. — Pavel Bujan, 30 let star mlinar v Gakovcu, je gonil dne 16. trn. konje na sejem v Ptuj. Mod potjo pa ga je konj brcnil v trebuh s tako silo, da je obležal negiben. Ista u-soda je dohitela 4 letnega Ivana Dobnika, sina posestnika v Zlatoličju: Domači konj ga je sunil v glavo in mu prizadel težke poškodbe. Vse ponesrečence so ptujski reševalci spravili v bolnišnico v Ptuju. SteKkjifomske trnki Šolsko upraviteljstvo pri Sv. Barbari v Slov. gor. je priredilo s šolsko mladino vrlo lepo poučno pravljično igro »Rožica« z najboljšim uspehom. Šolska soba je bila polna gledalcev, igralci sami učenci so želi mnogo priznanja s ploskanjem, v marsikaterem učencu se je prikazal pri rojen značaj in temperament. Vse vloge so bile izborno razdeljene in delo šol. upravitelja g. Veliščeka je kronalo celo igro. Petje je vodila g. Emilija Kotnik s vso pohvalo. Le večkrat kaj tako lepega, ljudstvo je hvaležno za prijeten užitek. Posest PRODAM DVODRUŽINSKO HIŠO Din 70.000. Pobrežje, Speso-vo selo, Slomškova 26. 3022 Lokal LEP LOKAL na prometnem kraju ‘Kidam s 1. julijem v najem. Up:ava hiš Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg. 2906 Prodam PoifuUtskl MHfitt Še o vlomilcih v Dravinjski dolini. Ponovno smo poročali o vlomilcih v Dravinjski dolini, od katerih sta 21 letni Ven gust Jože in 251etni Habjan Jože pobegnila iz konjiških zaporov. Te dni pa ju je policija izsledila v parku v Celju. Baš sta pisala pismi vsak svoji ljubici, iti tako zaverovana v svoje delo, nista pravočasno opazila očesa postave. Priznala sta svoj greh, nakar sta bila odvedena REZAN LES. smreka, deske vseh vrst. po. polnoma suh 1 km Din 309,— se dobi samo v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor. Betnav-ska c. 4. 2994 raztegljiva miza naprodaj. Gregorčičeva 26-11, desno. 3012 PRODAM OTROŠKO PO-STELJO. Židovska 12-1. 3013 Sobo iiie PRAZNO SOBO iščem za 1. julij. Ponudbe na upravo lista do 22. junija p