mad 12. in 1?. uro 25. junij 201 1 DAN ODPRTIH VRAT VINARJEV (N O LIKARJEV SLOVENSKE ISTRE Fuiizvrslna vina in oljinG olja pri somih proliv&jakih. O-rgoniiinopi brazploini oviobusni prevozi ii Kopra, Izole in Pbrioroia. m 26. junij 2011 med 1 7, in 21. uro MED VINARJI IN O LIKARJI ISTRE NA PLOŠČADI V PORTOROŽU Predstavitev vinarjev, oljar[ay in kuliiiarikfl litre 1er fculiumo zabavni prog/a m s Stavkom Ivontiiflrn, skupino Vrvjo in folklorno skupino C 1 -^-HF U D HtUbl viA pritodriHt HSuikfrlll -luvuiFnopOdu-oJ Vet informacij; M "JUHI K a M '.■■! S4jJiBd.VLADE H&ZA iDKALNO MHOUPfcAl'D www. we 1 Inessi strcr.eu w NMiomuKi ninan -..lTíip MHM Tj I i i.rfrt | HI Itrtltr, Mpffl (Mffloí — Primorski Afera P4 vrh ledene gore Dušan Udovič Ni se čuditi, da preiskovalni sodniki hočejo spraviti Luigija Bisignanija v zapor, če hočejo priti najnovejši aferi, imenovani P4, do dna. Očitno se zavedajo, da zgolj arest na domu, kjer se sedaj nahaja vsemogočni spletkar ni dovolj in obstaja utemeljena nevarnost, da osumljenec pobegne v tujino. Gotovo mu je pri tem veliko vplivnih ljudi pripravljenih pomagati, saj se že po dosedanjih odkritjih tresejo mnoge palače oblasti širom po državi. Po tem kar prihaja na dan v preiskavi, je Bisignani nedvomno ena najbolj kontroverz-nih figur iz ozadja vrhov italijanske politične scene v zadnjih dvajsetih letih. Odpira se vrsta vprašanj, na katera pa bomo, vsaj po dosedanjih izkušnjah sodeč, težko kdaj dobili dovolj jasen odgovor. Začenši s tem, kako je mogoče, da je ta človek, ki ga označujejo z nekakšnim piarovcem in lobistom, ostal več čas v zakulisju vrhov državne oblasti, čeprav je bil že v začetku devetdesetih let minulega stoletja dokončno obsojen na zaporno kazen zaradi zadeve Enimont, v času podkupnin-ske afere Čiste roke. Namesto celice v zaporu je spletkar dobil pisarno v palači Chigi, njegov vpliv je narasel preko vsake razumne meje. Kot pajek je spletel nepregledno mrežo odnosov, ki je postala pravi sistem paralelne oblasti. Za »nasvete« in »usluge« so ga vpraševali ministri, bankirji, generali, visoki državni menedžerji in funkcionarji. Prijatelje je imel od predsednika vlade navzdol praktično povsod na vplivnih mestih, mimo njega kakor da ni mogel praktično nihče, še zlasti ko je šlo za imenovanja na pomembne funkcije v sistemu državne administracije. Kar prihaja na dan v tej aferi, je pravzaprav pošastno, kajti razgaljajo se metode oblasti, ki resno postavljajo pod vprašaj bistvo demokratičnega ustroja v državi. Bisignani in njegove spletkarske dejavnosti vodijo k zaključku, da je bila podkupninska afera, ki je povzročila propad tako imenovane »prve republike« le vrh ledene gore. Tako imenovana druga republika pa ni nič drugega kot slabša kontinuiteta prve. Afera P4 je šele na začetku. Vprašanje je, do kod bodo zmogli priti sodniki, kajti interesi v igri so res veliki in sistem skorumpirane oblasti bo naredil vse, da se bo primerno zaščitil. dnevnik ČETRTEK, 23. JUNIJA 2011_ Št. 148 (20.163) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € GRČIJA - Težavno reševanje hude dolžniške krize Zaupnica novi Papandreujevi vladi Vlada mora zdaj odobriti nov sveženj varčevalnih ukrepov in privatizacij TRST, GORICA - S pisno nalogo iz slovenščine začetek mature Kosovel, zaščitni zakon in 20-letnica osamosvojitve Slovenije TRST, GORICA - Včeraj se je za 144 maturantov na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici s prvo pisno nalogo iz slovenščine začel državni izpit. Med temami so bile analiza besedila pesmi Srečka Kosovela, de- setletnica zaščitnega zakona ter 150-le-tnica združitve Italije in 20-letnica osamosvojitve Slovenije. Večina kandidatov se je odločila za pisanje krajšega eseja ali članka, kjer je prednjačila tema hrane z naslovom Ali smo to, kar jemo?, in splošne naloge o slavi v današnji družbi. Le redki so se na Tržaškem odločili pisati o zaščitnem zakonu oz. o obletnicah Italije in Slovenije, medtem ko je bilo takih na Goriškem več. Na 6. in 16. strani ATENE - Grški parlament je malce pred polnočjo v torek s 155 glasovi proti 143 in dvema vzdržanima izglasoval zaupnico vladi premierja Georgea Papandreuja. Vlado sedaj čaka nov izziv, saj mora parlament do konca junija potrditi še nov sveženj varčevalnih ukrepov in privatizacijski načrt v višini 78 milijard evrov. To je nujno, da Grčija dobi naslednji obrok posojila in se s tem izogne bankrotu. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem izglasovanje zaupnice preoblikovani vladi pozdravil kot "dobro novico za Grčijo in Evropsko unijo". Na 14. strani Maurizio Vidali, predsednik-delavec Na 5. strani Septembra in oktobra popis prebivalstva Na 5. strani Zbornik Šola na obronkih slovenščine Na 7. strani V Gorici predlog o združitvi rajonov Na 15. strani Čezmejni računalniški model za Sočo Na 15. strani Niz kresovanj se je začel na Jeremitišču Na 16. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN - r IfeaK Mavhinje — Danes, 23. junija 2011 — 20.00 - Mladinska dramska skupina SKD Igo Gruden ODKRITOSRČNA LAŽNIVKA 21.30 - Dramska skupina F. B. Sedej HARVEY Sprejemni cenler Gradiiia Doberdob domača kuhinja odprto ob petkih, sobotah in nedeljah vsak petek zvečer glasba v živo t "v ■ Tel. +39 0481 784111 GSM +39 3334056800 www.riservanaturalegradina.com 2 Četrtek, 23. junija 2011 ALPE-JADRAN ČEDAD - Obilica tradicionalnih srečanj Živahna kulturna izmenjava Slovencev Benečije in Posočja Mednarodni pohod Čenebola - Podbela, Livek - Topolovo, Kambreško, Breginj in Tolmin Čenebola s Podbelo, Livek s Topolovim, Kambreško, Breginj in Tolmin so bili v zadnjem obdobju prizorišče živahne kulturne izmenjave med Slovenci iz Benečije ter Posočja. Protagonisti so bili na obeh straneh meje društva, organizacije in kulturni delavci, ki že dolgo gojijo tesne prijateljske vezi, preko katerih se krepi čezmejno sodelovanje tudi na drugih področjih, in ki so se zbrali na prireditvah z dolgoletno tradicijo. Ena izmed teh pobud je Mednarodni pohod prijateljstva med Čanebolo (občina Fojda) in Podbe-lo v Sloveniji, ki se je letos odvijal že sedemnajstič. Njegov začetnik je bil pokojni domačin Ado Cont, nekdanji dolgoletni poverjenik patro-nata INAC v Čedadu, ki je mnogim Benečanom, še zlasti nekdanjim izseljencem, urejeval pokojninske in druge socialne zadeve. Po odhodu v pokoj je bil povsod znan kot rekreativni kolesar in organizator čez-mejnih pobud. Njemu je posvečen Memorial, ki že štiri leta spremlja pohod prijateljstva. Ado Cont je z nekaterimi svojimi prijatelji pred šestnajstimi leti, ko so življenje v tem obmejnem pasu še vedno močno pogojevali predsodki in mentalne pregrade, organiziral pohod skozi dolino Roune. Kljub jutranjemu slabemu vremenu se je tudi letos nedeljskega pohoda udeležilo lepo število ljudi, prisotni pa so bili tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, župani Cristiano Shaurli (Foj-da), Piergiorgio Domenis (Podbo-nesec), Elio Berra (Tipana) in Darja Hauptman (Kobarid) ter podžupan Ahtna Ennio Del Fabbro. Vsi so poudarili pomen pogostih stikov med društvi in organizacijami iz Slovenije ter Italije, saj imajo kraji ob meji enake značilnosti in težave, tako da je njihova prihodnost v okrepljenem čezmejnem sodelovanju na vseh področjih. V nedeljo je bil na sporedu tudi Pohod čez namišljeno črto, ki že dolgo let povezuje Livek in Topolovo. Tokrat so se Livčani zjutraj čez Brezo podali proti Topolovemu, kjer so se jim pridruili še drugi, ki so se tja pripeljali z avtomobilom. Pri slovenski maši, ki jo je daroval don Marino Qualizza z domačim župnikom Federicom Sara-cinom je pel cerkveni zbor z Livka, po kosilu pa je vse goste na sprehodu po vasi spremljal arhitekt Renzo Rucli in jim predstavil arhitekturne značilnosti Topolovega in njegovo zgodovino. Naj še dodamo, da so v Topo-lovem v nedeljo s prodajo slaščic zbirali tudi prispevke za nakup šolskega avtobusa za dvojezično šolo v Špetru. V Kambreškem so bili v okviru Kulurnih dnevov pod Globoča-kom med drugimi protagonisti tudi dramska skupina F.B. Sedej iz Šte-verjana, rezijanski brusači, društvi Rozajanski dum in Kobilja glava, Marina Cernetig s svojimi poezijami, Lucia Trusgnach pa je kot predstavnica KD Ivan Trinko spregovorila o Trinkovem koledarju, vsakoletni čezmejni publikaciji, ki jo soustvarjajo avtorji iz naše dežele in Slovenije. Trinkov koledar so prejšnji teden predstavili tudi v Tolminu, kjer sta Lucia Trusgnach in Jole Namor spregovorili tudi o zbirki subiških pripovedk Mlada lipa avtorice Brune Balloch. Na prireditvi v tolminski knjižnici je nastopil tudi zbor Matajur iz Klenja. V Breginju pa je v okviru Ko-tarskih dnevov nastopilo Beneško gledališče s komedijo Moja žena je sveta. (NM) Vsa čezmejna srečanja so kot običajno potekala ob veseli glasbeni spremljavi beneških godcev nm vigo CELOVEC - Srečanje v Tinjah in predstavitev dvojezične knjige Tudi na Koroškem več prireditev ob 20-letnici smostojnosti Slovenije CELOVEC - Tudi na Koroškem se v teh dneh vrstijo številne prireditve ob 20-letnici razglasitve samostojne Slovenije. Tako so v nedeljo v katoliškem domu v Tinjah priredili »Praznik pod lipo« z uglednimi častnimi gosti iz Slovenije na čelu s predsednikom prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojzetom Peterletom, v prostorih deželnega arhiva v Celovcu so predstavili dvojezično knjigo »...le sosed bo mejak/nur Nachbar mehr fortan«, v kateri so zbrani prispevki uglednih političnih, gospodarskih in kulturnih akterjev iz časa osamosvajanja Republike Slovenije, včeraj zvečer pa je na slovesen sprejem v Domu glasbe v Celovcu vabila generalna konzulka R Slovenije Dragica Urtelj. Sprejema so se udeležili ugledni predstavniki koroške politike, gospodarstva, kulture in znanosti, predstavniki vseh merodajnih organizacij in ustanov slovenske manjšine na Koroškem ter gosti iz Slovenije. Da so 20-letnico samostojne države Slovenije počastili v Katoliškem domu prosvete v Tinjah in se je to zgodilo pod lipo na vrtu doma izobraževanja, umetnosti, dialoga in srečanja, ni bilo nobeno naključje. Kajti na najrazličnejših srečanjih so v Tinjah v preteklosti dali marsikatero pobudo novo nastajajoči samostojni slovenski državi, je v svojem pozdravu izpostavil rektor tinjskega doma Jože Kopeinig ko je spregovoril o simboliki lipe za zgodovinsko in sedanjo povezanost matičnega naroda s slovenskim zamejstvom. Lipo v Tinjah sta ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije vsadila rektor Kopeinig in Janez Dular, med leti 1990-1992 v prvi vladi RS minister za vprašanja Slovencev po svetu. Slavnostni govornik Lojze Peterle pa je ob zajetnem vsebinskem prikazu na poti do razglasitve samostojnosti Republike Slovenije podčrtal uresničitev cilja s pomočjo mnogih ljudi, s katerimi so sodelovali. Na svoji strani niso čutili le slovenskega dela Koroške, tudi med nemško govorečimi da je bilo veliko prijateljev, je poudaril Peterle. Veliko zanimanje je bilo tudi na predstavitvi dvojezične knjige »...le sosed bo mejak/...nur Nachbar mehr fortan«, v Celovcu. Med avtorji prispevkov so med drugim prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, prvi predsednik slovenski vlade Lojze Peterle, takratni avstrijski zvezni kancler Franc Vranitzky in bivši avstrijski zunanji minister Alois Mock. Knjigo je izdala koroška sekcija Avstrijsko-slovenske družbe. Ivan Lukan Na srečanju v Tinjah LJUBLJANA Za mejo s Hrvaško Izvoljeni trije člani ■ • m V |»V v arbitražnega sodisča LJUBLJANA - Državni zbor je na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslank in poslancev na predlog predsednika republike Danila Turka za člane Stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu izvolil Boruta Bohteta, Rajka Kneza in Jerneja Sekolca. Gre za uveljavljene pravne strokovnjake, ki so v vseh pogledih primerni kandidati, je uvodoma poudaril predstavnik urada predsednika republike Stojan Tramte. Borut Bohte je med drugim predstojnik katedre za mednarodno pravo ter predstojnik inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani, bil pa je tudi že član omenjenega arbitražnega sodišča. Raj-ko Knez je dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Jernej Sekolec pa je član in podpredsednik londonskega mednarodnega arbitražnega sodišča. Za izvolitev je bila potrebna večina glasov vseh poslank in poslancev, torej najmanj 46. Vsi trije so dobili zadostno podporo, njihovi izvolitvi pa je nasprotovalo 25 poslancev. Ministrstvo za pravosodje je že pozdravilo odločitev državnega zbora in poudarilo, da je iz kandidatur vseh treh razvidno, da gre za strokovno uveljavljene posameznike, ki so širši strokovni javnosti znani kot vrhunski pravni strokovnjaki. Vsi trije so v preteklosti že opravljali številne ugledne funkcije, tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Vlada pa je njihove kandidature podprla, saj meni, da so primerni kandidati za ugledno mednarodno funkcijo, so še sporočili s pravosodnega ministrstva. Državni zbor je sicer včeraj s 37 glasovi za in 25 proti sodnici Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici Alenki Kikec priznal imuniteto in zoper njo ne dovoli kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. (STA) EVRO 1,4397 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. junija 2011 valute evro (povprečni tečaj) 22.6. 21.6. ameriški dolar japonski jen 1,4397 115,36 1,4373 115,20 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,3054 40,2565 64,6350 9,2926 40,1950 64,4590 ll lUlJjlVa l upila danska krona ti int" 7,4584 0,89310 7,4587 0,88670 L/1 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,1550 7,8665 U.OOU/ J 9,1564 7,9120 1 1UI VCjKa 1S.I Ul IG češka krona 24,290 12109 24,213 1,2127 jVIUCIIjM llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 267,60 15,6466 266,93 11 ici 800-149605] 4 Četrtek, 23. junija 2011 MAVHINJE 201 1 / 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Popotnica srečanju, t tf t t tf t vt organizatorjem in nastopajočim Ob voščilih v nagovorih poudarjen pomen tovrstnih pobud V objemu milega poletnega časa, kot so obetala vsa voščila zbranih gostov in prijateljev, se je v torek zvečer pričela 9. izvedba Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Bienalno srečanje, ki ga že 18 let prireja ŠKD Cerovlje-Mavhinje, so odprli pozdravi prisotnih gostov. Pred zastorjem odra na glavnem vaškem trgu so se zvrstili predstavniki krajevnih oblasti, krovnih organizacij in kulturnih ustanov. V imenu pokrajinske uprave je kot prvi izrekel svoje voščilo podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je po pozdravu v slovenščini poudaril pomen tega prijaznega trenutka srečevanja, kateremu je občinska uprava dala organizacijsko in finančno podporo. Občinska odbornica za šolstvo Tjaša Švara je ob tem dodala, kako je pokroviteljstvo tudi znak spoštovanja do prostovoljnega dela mnogih vaščanov in članov prijavljenih dramskih skupin, katerim je zaželela, da bi se zabavali in imeli čim več zadoščenja na teh večerih, ki bodo do 3. julija potekali v znamenju kulture in tradicije. Pred kratkim izvoljeni deželni predsednik ZSKD Igor Tuta je podčrtal združevalno moč tega festivala, ki privablja Primorce pod skupno gledališko streho, krepi odnose znotraj slovenske skupnosti v treh pokrajinah naše dežele in med Slovenci, ki živijo ob meji v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Pomen gledališke dejavnosti pri razvoju in vzgoji mladih je poudaril predsednik SSO Drago Štoka, ki je čestitke okrepil z mislijo o bogastvu govorjene, igrane besede tudi izven odra, saj so skupinska doživetja gledališke kot tudi zborovske dejavnosti vir dobrih in pozitivnih izkušenj za vsakega mladega človeka. O zborih in dramskih skupinah je spregovoril tudi pokrajinski predsednik SKGZ Ace Mermolja, ki je primerjal mavhinjski festival z masovno revijo Primorska poje; oba koralna dogodka nista namreč last organizatorjev, temveč celotne skupnosti kot skupno dejanje mnogih ustvarjalcev. Napovedovalka Anja Colja je pred uradnim začetkom tekmovalne revije dramskih skupin prebrala še pisna voščila odsotnih gostov, senatorke Tama- re Blažina, deželnega svetnika Igorja Ga-brovca in devinsko-nabrežinskega podžupana Massima Romite. Zahvala organizatorjev pa je bila namenjena vsem sponzorjem in pokroviteljem, ki so omogočili letošnjo izvedbo, to so Občina Devin-Nabrežina, Pokrajina Trst, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev, Primorski dnevnik, Zadružna kraška banka in prvič tudi Slovensko stalno gledališče. Na tekmovanju, ki je predvsem prijateljsko srečanje, bodo delo skupin ocenili in ovrednotili člani strokovne komisije Maja Lapornik, Samanta Kobal in Gojmir Lešnjak Gojc. Kot vedno bo tudi občinstvo lahko izrazilo svoje mnenje z glasovanjem. Med odmori pa bo poleg kioska odprt tudi razstavni prostor, kjer bo letos razstava kamnitih izdelkov Andree Mervica v kombinaciji s fotografijami Janka Kovačiča. (ROP) V torek zvečer so odprli letošnjo, že deveto izvedbo priljubljenega festivala kroma Otroška dramska skupina ŠKD Cerovlje-Mavhinje veta Krst skupine z Zrcalcem Najprej je na tekmovalni gledališki oder letos stopila domača otroška skupina, ki se je prvič predstavila občinstvu www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Zakaj spremljate festival dramskih skupin? O Zanima me vse, kar je povezano z gledališčem O Navijam za svojo skupino O Uživam v lepem okolju O Drugo Mali igralci so doživeli gledališki krst kroma Trije prašički ukradejo mačehi Sne-guljčice zrcalo, nato zbežijo pred volkom, ki je pojedel Rdečo kapico in babico in spi v hišici, ki jo duh čudežne svetilke zruši, zato se v izgubljeno zrcalce pogledajo vse gozdne živalice, ki se med seboj kregajo, saj je vsaka tako zagledana sama vase, da vidi le odsev lastne podobe. Na tem križpotju različnih pravljic, med katerimi se pojavijo še Pepelka in modernejši Gospodar prstanov, so se na osnovi teksta Grigorja Viteza znašli pred nekaj meseci otroci na novo ustanovljene otroške dramske skupine ŠKD Cerovlje-Mavhinje in njihova mentorja, diplomanta gledališke šole Studio Art. Nastala je tako predstava Zrcalce, s katero se je skupina prvič predstavila širši javnosti s krstnim nastopom ob otvoritvi letošnjega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Po večletnem premoru je bil odziv na ustvarjalno spodbudo zelo pozitiven, saj se je zbralo 19 otrok od 4. do 11. leta starosti. Zahtevno nalogo koordinacije živahne skupine sta prevzela Mairim Cheber in Alen Kermac, za katera je bilo štiriročno delo debi na režijskem področju. Smiselna porazdelitev igralskih in koreografskih vlog po zmožnostih posameznikov je omogočila zadovoljno ude- ležbo vseh članov, širok starostni razpon pa je usmeril delo v posebno, hibridno žanr-sko izbiro z drastičnim zreduciranjem teksta in povečanjem koreograskih trenutkov. Končni rezultat je bilo precej frag-mentirano zaporedje točk brez koherentnega vsebinskega lepila in z redko interakcijo med nastopajočimi. Glasbena kulisa je sledila dogajanju s prenatrpano lepljenko komadov, namesto da bi bolj sporočilno delovala kot povezovalni člen z učinkovitim označevanjem prizorov. Ob glasbi so besedne vsebine dopolnjevale male, zabavne skupinske koreografije, v katerih so sodelovale razne živalice v kostumih, ki so bili sad skupinskega dela. Navihana veverica, duhovit dihur, zajčki, prašički, lisica, šoja, simpatična medvedja družina in kot izjema živalskemu svetu še pastir s harmoniko so se prikupili občinstvu z igrivim pristopom razigrane skupine. S torkovo premiero se je za društvo Cerovlje-Mav-hinje pričela tako dvojna pustolovščina: nova, dvotedenska, zahtevna izvedba priljubljenega festivala, a tudi izziv trajnega gledališkega projekta, ki se je letos predstavil v laboratorijski obliki, a je z zadovoljstvom malih protagonistov postavil osnove za na-daljni razvoj. (ROP) FESTIVAL - Zakulisje »Crouka«, kateri je festival zelo pri srcu Od nogometnega igrišča do gledališkega odra: pogovor z Anjo Colja o sestavi brošure 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin O Anji Colja smo večkrat prebirali na športnih straneh, saj se ukvarja z nogometom pri društvu Sistiana, »vsaj dokler si nisem poškodovala kolena,« nam je povedala. Dvaindvajsetletna študentka ekonomije, doma iz Cerovelj, je letos sodelovala pri sestavitvi brošure 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. Kaj te je privedlo do sodelovanju pri brošuri? Letos smo se skupaj s sestričnama Matejo in Martino odločile, da bomo sodelovale pri ŠKD Cerovlje-Mahinje, tudi zaradi tega, ker je bil letos na vrsti 9. Festival amaterskih dramskih skupin, ki je meni zelo pri srcu. Ker sem »Crouka«, sem festivalu sledila že od samega začetka. Prej samo kot gledalka, nato sem začela pomagati z lažjimi deli, kot na primer sprejemanje gledalcev na vratih, delitev brošur. Letos pa sem se odločila, da bom sodelovala pri organizaciji z vsega začetka in sem s to izbiro zelo zadovoljna. Med raznimi deli, ki smo jih opravili med letom v zvezi s festivalom, sem se odločila, da bom skupaj z Igorjem Tuto in Natašo Križmančič sode- lovala pri sestavljanju brošure. Kdaj ste se lotili dela? Z delom za brošuro smo začeli konec februarja, ko smo začeli pripravljati prijavnice za društva, katerih rok je zapadel konec marca. Takrat smo se lotili preverjanja, če nam je vsaka skupina poslala vse potrebne informacije, kot so na primer podatki igralcev, slike, imena vseh, ki so sodelovali pri nastanku gledaliških iger. Podatke torej, ki so pomembni pri sestavljanju brošure. V brošuri imajo svoj prostor tudi vse ustanove in podjetja, ki so finančno pripomogle k uresničitvi festivala. Koliko krat na teden ste se srečevali? Na začetku, to se pravi do decembra, smo se srečevali enkrat tedensko, in sicer ob sredah. Z januarjem do tiska brošure so srečanja postala vedno pogostejša, dvakrat do trikrat tedensko, saj smo morali stalno slediti e-pošti, ki so nam jo pošiljale skupine, da bi ugodili njihovim zahtevam pri sestavljanju brošure. Tako smo prišli do tednov pred festivalom, ko smo bili v društvu vsak dan. Za kaj si bila ti zadolžena? Kaj pa ostali? V društvu smo se zmenili, da bo vsak zadolžen za določene stvari, zato da bo delo potekalo hitreje in bo bolj učinkovito. Jaz in druge tri odbornice smo skrbele za birokratske zadeve: prošnje za prispevke, najrazličnejša dovoljenja za Občino ipd. V začetku maja smo se intenzivno posvetili sestavljanju brošure. Kako je potekalo sestavljanje brošure? Stike s tiskarno Grafica Goriziana je imel Igor Tuta, ki je tudi hodil v Gorico. Najprej smo v tiskarno poslali prijavnice posameznih skupin, kjer so bila navedena imena vseh gledaliških igralcev, tistih, ki so sodelovali pri nastanku igre ter še nekaj besed o igri. Nato smo po e-pošti poslali vse slike posameznih skupin, informacije o razstavah, ki bodo letos na ogled med festivalom v prostorih bivše osnovne šole, ter seveda vse ustanove in razna podjetja, ki so finančno podprla izvedbo festivala in katerim se iskreno zahvaljujemo. Nenazadnje pa še najvažnejše: pregledati in pregledati in prebrati sto krat. Pri tem sta nam pomagali tudi Martina in Mateja, ker več parov oči so boljše kot eden sam. Brošura mora biti brezhibna. Kaj misliš o festivalu? Odločila sem se, da bom sodelovala pri organizaciji ravno zaradi tega, ker mi je gledališka stvarnost zelo všeč. Vedela sem, da me čaka veliko dela, a sem v društvo prihajala vedno rade volje tudi, ker je bilo med delom vedno prijetno vzdušje. Zelo sem navezana na festival in letos se je vez utrdila, ker sem mu sledila od samega začetka. Dela je bilo veliko, a nam ob vsaki izvedbi pri- skoči na pomoč veliko število vaščanov, tako iz Cerovelj in Mavhinj kot iz drugih bližnjih vasi, brez katerih bi festivala ne bilo. Velika zahvala gre prav vsem. Zahvala gre tudi vsem skupinam, ki se tako številne vsaki dve leti prijavijo na festival in seveda tudi gledalcem, ki nas vsak večer zvesto spremljajo. Vabim torej vse na letošnji 9. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin. Andreja Farneti Vsak dan v spletni prilogi PD ■ razpored predstav ■ predstavitev skupin ■ poročila o predstavah ■ fotogalerija ■ zanimivosti ■ ankete | a h r> T1* -"j Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 23. junija 2011 APrimorski ~ dnevnik V REME, ZAN IMIV O S TI Vidali, predsednik-delavec Ko ne bo opravljal funkcije predsednika pokrajinskega sveta bo nadaljeval z delom v vratarnici štivanske papirnice - »Ko so mi napovedali, da lahko postanem predsednik, dve noči nisem spal« Novi predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali je včeraj vstal ob petih zjutraj, pozajtrkoval in se odpeljal na svoje delovno mesto. Ob šestih je nastopil službo v vratarnici štivanske papirnice. Tam je bil tudi tistega tragičnega 17. januarja pred dvema letoma. »Ne smete vstopiti,« je, oblečen v temnomodro službeno obleko, ustavil novinarja, ki je iskal podatke o srhljivi nesreči, v kateri je izgubil življenje Mauro Burg, delavec iz kraja Ter-zo dAquileia: tekoči trak ga je bil potegnil pod žago in zanj ni bilo pomoči. Vratar je slovenskemu novinarju sicer nekaj prišepnil o odhodu rdečega križa in prihodu nabrežinskih karabinjerjev, naloga o prepovedi vstopa pa ni prekršil. Povsem drugačno je bilo drugo srečanje z njim, slabih šest mesecev pozneje. 8. junija je bil prav Maurizio Vidali tisti, ki je pred voliščem v Bubničevem domu prvi naznanil Pisanijevo zmago in upravni preobrat v repentabrski občini. Sam je postal občinski svetnik liste Skupaj za Repentabor. To je bila njegova prva in do letošnjih majskih pokrajinskih volitev edina javna upraviteljska funkcija. Vidali se bo gotovo še dolgo spominjal letošnje pomladi. Vse se je začelo z njegovo kandidaturo za pokrajinskega svetnika v zgoniško-repentabrskem volilnem okrožju na listi Slovenske skupnosti. V volilno bitko se je zagnal tako, kot se je pred petimi leti on, popoln nogometni laik, lotil dela pri mladinskem odseku repenske-ga Krasa. »O nogometu nisem vedel ničesar, na nogometni federaciji nisem poznal nikogar, a sem se počasi, počasi vpeljal v stvar,« se je spominjal včeraj popoldne na svojem domu v Repnu po komaj opravljeni 8-urni delovni izmeni. Za časa volilne kampanje je - v slogu Marka Milkoviča - prepešačil kilometre od hiše do hiše, od srečanja do srečanja, od manifestacije do manifestacije. »Prisluhnil sem ljudem, vsakemu pustil številko svojega mobitela, da bi me poklicali in opozorili na odprt problem, na nerešeno vprašanje,« je pripovedoval. Sam je večkrat poklical v uredništvo. Vedno zelo diskretno, nevsiljivo: »Nocoj pride Bas-sa Poropat na Fernetiče. Če bi lahko kaj napisali, seveda, če imate kaj prostora ... drugače pa bo vseeno prav,« je skromno obveščal. »V volilni kampanji mi je s svoji- Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali kroma mi nasveti mnogo pomagal dotedanji svetnik Slovenske skupnosti Zoran Sosič. Bili so res dragoceni,« se je včeraj zahvaljeval svojemu strankarskemu predhodniku v pokrajinski skupščini. Volilna kampanja se je zaključila z zmago, sledile so številne čestitke, predvsem prijateljev in kolegov, pa tudi manjšinskih organizacij. Slike o oblačenju potrjene predsednice Basse Poropat v oranžno majico repenskih bunkerjev so izrazile vse Vidalijevo zadovoljstvo nad uspehom. A za novega repenskega pokrajinskega svetnika se ni pri tem končalo. Šele začelo se je. »Kak teden po volilni zmagi mi je pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik nakazal možnost kandidature za predsednika pokrajinskega sveta. Ta kandidatura je bila resna, konkretna.« In vi? »Dve noči nisem spal,« je včeraj priznal Maurizio Vidali. Kaj storiti? Sprejeti ali ne? Odločitev je delil z ženo Martino. Kajti: po novem deželnem zakonu mesto predsednika pokrajinskega sveta ni plačano tako, kot je bilo v prejšnjem mandatu. Prej je predsednik prejemal mesečno plačo in je lahko zaprosil delodajalca, pri katerem je bil zaposlen, za neplačan dopust. Sedaj tega ne more storiti več. Predsednik pokrajinske skupščine prejme le za 30-odstotkov višjo sejnino od sejnin ostalih svetnikov, in to za pokrajinske seje in seje načelnikov skupin. Udeleži se lahko sej posameznih komisij, a brez plačanih sejnin. Sprejem predsedniškega mesta je za Maurizia Vidalija in njegovo družino postalo finančno vprašanje. Naposled je Vi-dali z veliko odgovornostjo do družine, do stranke in svojih volivcev privolil. Kar pa zanj pomeni konkretno sledeče: v dneh, ko se pokrajinski svet sestane in ko se sestanejo svetniške skupine, je oproščen dela v papirnici. Če pa ima ob drugih dneh na Pokrajini kake predsedniške obveznosti, si lahko izprosi nekajurno odsotnost z delovnega mesta, po opravljenih institucionalnih obveznostih pa se mora vrniti v papirnico. Tako je Maurizio Vidali preživel svoj prvi predsedniški dan. V torek je prispel ob šestih zjutraj na delo v papirnico, ob devetih je odšel v Trst na Pokrajino, kjer je moral zadostiti obveznostim ob prevzemu predsedniškega mesta, pred odhodom s Pokrajine mu je tajnica izdala potrdilo, da je bil tri ure zaposlen kot predsednik, opoldne je ob vrnitvi v papirnico delodajalcu dostavil potrdilo, nadaljeval s svojim rednim delo do konca delovne izmene ob 14. uri ter se potem vrnil domov. V takih pogojih je politično-institu-cionalno delo kar naporno. Včeraj je Vidali prebil vseh osem ur delovne izmene v papirnici. Od šestih zjutraj do dveh popoldne je v vratarnici upravljal prihode in odhode tovornjakov. Kamjoni privažajo v tovarno les in celulozo, odvažajo pa na tone visokokako-vostnega papirja, po katerem štivanska papirnica slovi v vsedržavnem in tudi evropskem merilu. Vsak dan Vidali elektronsko uredi tehtanje tovornjakov. Povprečno se jih skozi vhod pripelje in odpelje kakih 200 na dan. Približno sto na delovno izmeno. Včeraj je bil Vidalijev obračun sledeč: v tovarno je pripeljalo 50 tovornjakov, natovorjenih z lesom in celulozo, odpeljalo pa 32 tovornjakov s pošiljko papirja. Po tolikšnem delu so predsednika tržaške pokrajine popoldan čakali drugi ... papirji. Pripraviti se je moral na današnjo drugo sejo pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so izvolitev pokrajinskih članov volilne komisije in predstavitev programskih smernic nove pokrajinske uprave. Ko je pretekli teden postalo jasno, da bo postal predsednik pokrajinske skupščine, se je Vidali lotil pokrajinskega statuta in pravilnika. Zvečer je prebiral in študiral. Kdaj lahko svetnik poseže in kdaj ne; kako obravnavati resolucije, in podobno. Dveletna svetniška izkušnja na Repenta-bru je bila preskromna, da bi lahko mirne duše spal. Po ponedeljkovi izvolitvi in svojem prvem posegu, je že podpisal svoj prvi predsedniški akt: izvolitev svetnice Demokratske stranke Marie Monteleone za podpredsednico pokrajinske skupščine. Tudi po izvolitvi za predsednika je Vidali prejel številne čestitke, predvsem domačih ljudi in strankarskih somišljenikov. Vodstvo papirnice je izrazilo pripravljenost za široko sodelovanje. Njegov predhodnik Boris Panger ga je toplo objel. Predsednika-pesnika, kot so nekateri poimenovali Pangerca, je nasledil pred-sednik-delavec. V ponedeljek sta si Vidali in novi predsednik tržaškega občinskega sveta Iz- tok Furlanič obojestransko čestitala. Uradnih čestitk slovenskih organizacij pa novi predsednik pokrajinskega sveta še ni prejel ... Med včerajšnjim srečanjem je Vida-li izrazil upanje o odgovornem, umirjenem delovanju pokrajinske skupščine. Brez tistih ekscesov, s katerimi je desnosredin-ska opozicija v preteklem mandatu skušala preprečiti odobritev novega statuta, ker je le-ta predvideval pravico do rabe slovenskega jezika. Na današnji seji bo Vidali lahko preveril, ali bo vzdušje v dvorani bolj prijazno, ali ne. Danes mu ne bo treba na svoje redno delo. Jutri pa, ob šestih zjutraj, spet na delovno mesto v vratarnico štivanske papirnice. Šteti tovornjake, kajti to je, konec-koncev, vsega spoštovanja vredno delo odgovornega predsednika-delavca Maurizia Vidalija. Ob takem delu in taki družbenopolitični zavzetosti, gospodje politiki in vsi ostali, kapo dol! Marjan Kemperle vete www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kako ocenjujete izvolitev Iztoka Furlaniča za predsednika tržaške mestne skupščine? O Zgodovinski dogodek za Slovence in Trst O Končno mlad človek na odgovornem položaju O Navadna porazdelitev »stolčkov« po strankarskem ključu O Izvolili so neprimerno osebo DOMJO - Tiskarna Graphart Printing Stroj ni naprodaj Zagotovilo Davida Stuparja in izjava komercialista Stefana Miccia Lastnik podjetja Graphart srl David Stupar je včeraj pojasnil, da tiskarski stroj znamke Heidelberg v tiskarni v Resslovi ulici pri Domju ni na prodaj in da prodaja tega stroja ne sme priti v poštev. Potrdil je, da je »nekdo v tem času med raznimi opcijami omenil tudi to možnost, ki pa ni realna, saj na tem stroju sloni v bistvu vsa dejavnost, zato mora tam ostati«. Stupar je tudi potrdil, da stečajni postopek, v katerega je vključeno podjetje Graphart srl, ne vpliva na delovanje novonastalega podjetja Graphart Printing. Slednje je pod okriljem podjetja Edigraf srl, ki v Ulici Montecchi tiska med drugim Primorski dnevnik, 4. marca letos prevzelo v najem opremo in dejavnosti starega podjetja ter tako zagotovilo nemoteno nadaljnje delovanje in ohranitev skoraj vseh delovnih mest. Za podjetje Graphart srl se medtem postopek nadaljuje in konec oktobra bo na vrsti odločilen sestanek z upniki, med katerimi je tudi zavod Mediocredito. Da se za novo podjetje nič ne spreminja, je poudaril tudi komercialist Stefano Miccio iz pisarne Boscolo & Partners, ki od konca lanskega leta sledi celotni zadevi. Z Graphartom srl se bo v prihodnje ukvarjal stečajni upravitelj, ob tem pa večjih novosti po njegovih besedah ni. »Dejavnosti v tiskarni niso ogrožene in gotovo nihče nima interesa, da bi jih prekinil,« je povedal in pristavil, da podjetje v najemu ostaja dobra rešitev, ne glede na razplet stečajnega postopka. (af) OBČINA TRST - Istat bo obrazce pošiljal po pošti od 12. 9. do 22. 10. Jeseni popis prebivalstva Julija informativno gradivo o možnosti rabe slovenskega jezika - Prvič tudi spletni obrazci Sredi septembra bo v tržaški občini stekel popis prebivalstva, ki ga vsakih deset let izvaja italijanski statistični zavod Istat. Podrobnosti in novosti v zvezi z ljudskim štetjem so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na sedežu tržaške občinske uprave. Popise predpisuje Evropska unija, njihov namen je zbrati statistične podatke o prebivalstvu in njegovih značilnostih, pa tudi preveriti podatke občinskih matičnih uradov. Slovensko govoreči občani bodo lahko zahtevali obrazce v slovenskem jeziku. Novi občinski odbornik za decentralizacijo in računalniške storitve Emiliano Edera je povedal, da je letošnja glavna novost ta, da bomo obrazce lahko izpolnili in poslali kar po internetu. »To je prvi korak v našem petletnem načrtu za informatizacijo storitev,« je dejal odbornik Edera in pristavil, da bo tako nadaljeval delo njegovega predhodnika Claudia Giacomellija. Druga novost je ta, da bodo vsa gospodinjstva prejela vprašalnike po pošti. Okvirni predvideni stroški znašajo 983 tisoč evrov, celotno vsoto kri- Emiliano Edera kroma je zavod Istat. Ljudsko štetje torej ne bo vplivalo na občinsko blagajno. Občinski funkcionarji so podčrtali, da se podatki ljudskega štetja iz leta 2001 niso posebno razlikovali od podatkov, ki jih redno zbira tržaški matični urad. Slednji jih objavlja vsak mesec na spletni strani tržaške občine. Prvi korak v večmesečnem postopku zadeva zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001. Istat bo prebivalcem območij tržaške občine, ki sodijo v okvir omenjenega zakona, poslal po pošti informativno gradivo, v katerem sporoča, da lahko ob- čani izberejo vprašalnike v slovenskem jeziku, saj je to njihova pravica. V začetku septembra bodo usposabljali osebje: popisovalcev bo od 100 do 150 (najverjetneje 130), ob občinskih uslužbencih bo kakih 70 odstotkov mest namenjenih zunanjim sodelavcem. Razpis, ki ga bo Občina Trst objavila poleti, bo dal prednost študentom in brezposelnim. Gradivo bo Istat pošiljal na tržaške domove od 12. septembra do 22. oktobra, vprašanja pa bodo zadevala stanje z dne 9. oktobra, saj se bo ljudsko štetje nanašalo na ta datum. Vračanje izpolnjenih obrazcev bo potekalo od 9. oktobra do 20. novembra. Lahko jih bomo poslali po spletu (spletna stran še ni aktivna), papirnato gradivo pa bodo najverjetneje zbirali v občinskih izpostavah. Seznam zbirnih centrov bodo sporočili v prihodnje. Popisovalci bodo na domovih dvignili obrazce, pri čemer bodo občanom pomagali razčistiti morebitne dvome. Vse dejavnosti se bodo zaključile najpozneje do konca februarja, Občina Trst pa bo poslala podatke Istatu do konca maja. (af) 6 Četrtek, 23. junija 2011 TRST / DRŽAVNI IZPIT - Včeraj na slovenskih višjih srednjih šolah prva pisna naloga iz slovenščine Zgodovina in politika? Hrana pritegne veliko bolj Med temami Kosovelova poezija, zaščitni zakon, 150-letnica Italije in 20-letnica Slovenije Tudi za letošnjo generacijo maturantov na slovenskih višjih srednjih šolah je kratek esej ali članek na določeno temo najbolj priljubljena tipologija pri prvi pisni nalogi, veliko pa jih je stavilo tudi na splošno nalogo, nekaj manj na analizo besedila, le redki pa so se odločili za tematike zgodovinske narave. V znamenju teh izbir je včeraj minil prvi dan letošnjega državnega izpita, ki je predvideval pisanje naloge iz slovenskega jezika. Od trenutka, ko so včeraj zjutraj nekaj po 8. uri člani izpitnih komisij odprli ovojnice z naslovi, so imeli kandidati šest ur časa za pisanje. Tudi letošnja naloga je ponujala štiri tipologije: najprej je bila tu analiza besedila (tip A), kjer je tokrat prišel Srečko Kosovel oz. njegova pesem Rad te imam. Zanj se je odločilo vsega skupaj devet kandidatov, od katerih, zanimivo, večina na tehničnih šolah, nihče pa npr. na klasični, kjer so vsi izbrali esej oz. članek. Za tip B, se pravi kratek esej ali časopisni članek, se je odločila večina od letošnjih 81 maturantov, točneje kar 53: največ, 36, jih je izbralo esej s socialnoekonomskega področja na temo Ali smo to, kar jemo?, medtem ko se jih je devet odločilo za tehnično-znanstveno področje in pisalo o fiziku Enricu Fermiju. Šest jih je izbralo literarno-umetnostno področje s pisanjem eseja o romantiki domovine v slovenski besedi, glasbi in sliki, le dva pa zgodovinsko-politično področje, kjer je bila tema desetletnica odobritve zakona za zaščito Slovencev v Italiji. Le en maturant (na zavodu Zois) se je odločil pisati zgodovinsko nalogo tipa C o 150-letnici združitve Italije in 20-le-tnici osamosvojitve Slovenije. Osemnajst kandidatov je pisalo splošno nalogo tipa D z razmišljanjem o vrednosti in pojmu slave v današnji družbi. Dijaki so bili veseli naslovov, ki so bili dosegljivi, nam je včeraj povedala prof. Mariza Škerk, ki predseduje komisijama na znanstveni in klasični smeri liceja Prešeren. Na splošno je bilo vzdušje mirno, kar velja tudi za kandidate jezikovne smeri, ki so povečini izbrali esej o hrani. Predsednica izpitne komisije prof. Flavija Bezeljak in profesor slovenščine Elia Bastiani sta opozorila, da so teme, kot so zaščitni zakon, združitev Italije in osamosvojitev Slovenije, dijakom neznane: na vrsto pridejo običajno ob koncu šolskega leta, tako da zmanjka časa, poleg tega so se dijaki v razredu prav pri teh temah razdelili v dva »tabora«, je povedal prof. Bastiani: dijaki iz slovenskih družin so namreč pokazali občutljivost do omenjenih tematik, tisti iz narodnostno mešanih ali italijanskih družin pa ne. Veliko bolj jih pritegnejo vprašanja o vodi, jedrskih elektrarnah, smrtni kazni in splavu oz. kontracepciji. Da so teme dosegljive, je prepričana tudi predsednica komisije na zavodu Stefan prof. Mihaela Pirih, za katero pa je treba tudi videti, kako stvar razviješ. Zgodovinskim in političnim temam so se kandidati izognili, tema hrane je bila veliko bolj uspešna. Kar štirje od skupno šestnajstih maturantov na zavodu Stefan pa so se odločili pisati analizo Kosovelovega besedila, štirje pa so izbrali splošno nalogo. Na liceju Slomšek je bilo vzdušje zelo umirjeno, nam je povedala predsednica komisije prof. Milena Padovan: tu se je dobra polovica kandidatov odločila za pisanje eseja (v glavnem o hrani), medtem ko sta dva izbrala Kosovelovo besedilo, šest pa splošno nalogo. Podobna slika je človeka čakala na zavodu Zois, kjer komisiji predseduje prof. Loredana Guštin. Tu se je kandidat knjigovodske smeri opogumil in pisal zgodovinsko nalogo, na smeri za geometre pa sta se našla kandidata, ki sta pisala analizo Kosovelovega besedila oz. esej o zaščitnem zakonu. Kakšni pa so občutki kandidatov? Tinkara in Aneta, maturantki družboslovne smeri, sta pisali esej o hrani oz. splošno nalogo. Po njunem mnenju so bili naslovi precej v redu, Aneti je bila npr. všeč naloga o Kosovelu, katere pa na koncu ni izbrala. Pri zgodovinskih nalogah je bilo potrebno znanje, ostali naslovi so bili bolj preprosti, sta prepričani maturantki. Za Tako se je državni izpit včeraj zjutraj začel na jezikovni smeri liceja Prešeren (zgoraj) in na zavodu Stefan kroma kandidatko jezikovne smeri liceja Prešeren Laro Černic, ki je pisala splošno nalogo, so bili nekateri naslovi zelo lahki, drugih pa niso pričakovali. Glede zgodovinskih nalog je dejala, da so v šoli sicer obravnavali združitev Italije v prvem štirimesečju, prisluhnili so tudi predavanjem o Sloveniji in zaščitnem zakonu, a na splošno je zgodovinski spis po njenem mnenju eden težjih, saj poleg znanja zahteva tudi splošno kulturo. Na zavodu Zois smo naleteli na dijakinji knjigovodske oz. geometrske smeri, ki sta želeli ohraniti anonimnost: prva je pisala esej o hrani, druga pa je iz ljube- zni do Kosovela izbrala analizo njegove pesmi, za obe pa se je pri vseh naslovih dalo kaj napisati, medtem ko se nekaterih niso lotili zaradi premajhnega znanja in premajhnega števila razpoložljivih podatkov. Na splošno pa maturantkama Zoisa naloga ni delala preglavic, ker so v teku šolskega leta vadili na podlagi nalog iz prejšnjih let, ki so se jima zdele dosti hujše od letošnje. Maturantki sta preostali del dneva verjetno izkoristili za ponavljanje snovi. Danes bo namreč na sporedu druga pisna naloga, ki bo specifična za vsako učno smer posebej: na liceju Prešeren bo na znan- stveni smeri prišla v poštev matematika, na klasični smeri latinščina, na jezikovni smeri pa tuj jezik. Na liceju Slomšek bo na pedagoški smeri naloga iz pedagogike, na družboslovni pa iz družbenih ved, medtem ko bodo na knjigovodski smeri zavoda Zois pisali nalogo iz gospodarskega poslovanja, na geometrski smeri pa iz gradbeništva. Na zavodu Stefan bodo kandidati elektronske smeri pisali nalogo iz elektronike, na mehanski smeri bo na sporedu strojeslovje, na kemijsko-biološki smeri pa kemijski industrijski procesi in tehnologije. Ivan Žerjal Cosolini sprejel navijače Triestine V dvorani tržaškega občinskega odbora sta se župan Roberto Cosolini in odbornik za šport Emiliano Edera včeraj sestala s predstavniki koordinacije navijaških klubov Triestine. Predstavniki navijačev nogometnega kluba, ki je letos že drugič zapored izpadel iz druge v tretjo ligo, so izrazili veliko zaskrbljenost nad nejasnim položajem kluba in zahtevali pojasnila o namerah predsednika Stefa-na Fantinela. Župan in odbornik sta gostom povedala, da je Fantinel na nedavnem sestanku izjavil, da hoče vpisati Trie-stino v prvo divizijo (nekdanjo C1-ligo), nakar naj bi postopno zapustil lastništvo in krmilo kluba. Cosolini je podčrtal, da je časa malo in da Triestina potrebuje pomoč vseh, da bo tranzicija uspešna ter da bo prihodnje prvenstvo potekalo brez zapletov. V prihodnjih dneh se bo župan spet sestal s Fantinelom. Simulacija izliva goriva pri naftnem terminalu Pri naftnem terminalu družbe SIOT je tržaška pristaniška kapitanija včeraj dopoldne vodila vajo proti onesnaženju v tržaškem pristanišču. Kapitanija je tako preverila učinkovitost in operativne sposobnosti v sklopu organizacijskega kolesja. Sodelovali sta dve plovili obalne straže, motorni čoln karabinjerjev, sredstva proti onesnaženju ministrstva za okolje in posebna plovila tržaškega podjetja Crismani Ecologia. Sodelujoči so simulirali izliv goriva iz ladijske cisterne v morje pred terminalom. Vaja se je začela z obvestilom o nesreči, ki ga je prejel operativno komunikacijski center pristaniške kapitanije, nakar je stekla koordinirana akcija, ki je bila naposled uspešna. Kapitanija je medtem obvestila tudi podjetje Tripmare, gasilce in službo 118. Mornarskemu učencu ni uspel beg v Nemčijo V prvih jutranjih urah je osebje tržaške mejne policije, ki nadzoruje dejavnosti v pristanišču in okolici, ugotovilo, da na ladji z zastavo iz Belizeja ni 17-letnega palestinskega mornarskega učenca, ki je brez primernega dokumenta vstopil v Italijo. Ladja je bila privezana pri plovnem kanalu, 17-člansko posadko sestavljajo pretežno državljani Sirije. Policija je v sodelovanju z ostalimi organi pregona uvedla obsežno iskalno akcijo, pogrešanega pa je na glavni tržaški železniški postaji kmalu zatem našla železniška policija. Mladenič je bil na tem, da stopi na vlak, hotel je potovati v Nemčijo. Policisti so obvestili državnega tožilca sodišča za mladoletne, ki je Palestinca prijavil zaradi nezakonitega vstopa v državo. Fant se je nato vrnil na ladjo, kjer nadaljuje z delom. Prijavili so tudi poveljnika ladje, ker ni izvajal nadzora nad posadko. OBISK Japonci • v v • iscejo posle Kakih petnajst japonskih podjetnikov je prispelo v Trst, da bi se seznanilo s tukajšnjim gospodarskim potencialom. Na tržaški Trgovinski zbornici so se srečali s predsednikom Anto-niom Paolettijem, podpredsednikom pokrajine Igorjem Dolencem in tržaškim občinskim odbornikom za gospodarski razvoj Fa-biom Omerom. Včeraj so si nadalje ogledali tovarno illycaffe, danes pa bosta na vrsti obisk v tovarni Wartsila in ogled pristaniških struktur. Sinoči se je japonska delegacija s konzulom v Italiji Šigemijem Jomorijem na čelu na delovni večerji srečala s skupino tržaških gospodarstvenikov in vzpostavila stike za obojestransko sodelovanje. V Italiji deluje kakih 350 japonskih podjetij, predvsem v kovinskem, elektronskem in modnem sektorju. FERNETIČI - Tržaška mejna policija spet zasegla tovor Z ukradenim orodjem potovali iz Francije v Romunijo Tržaška mejna policija je pri nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči spet naletela na tovor ukradenega blaga. V popoldanskih urah je ustavila kombi fiat ducato z nemško registrsko tablico, v katerem so sedeli trije romunski državljani. Vozili so se v Slovenijo in dalje v Romunijo. Že na prvi pogled od zunaj so policisti ocenili, da je tovor v vozilu pretežak. Odprli so zadnja vrata in našli razno orodje, ki ga navadno uporabljajo delavci na gradbiščih. V vozilu so bili med drugim nakopičeni stroji za rezanje betona, baterijski vrtalniki in pnevmatična kladiva. Voznik in sopotnika niso pojasnili, čigavo je orodje in niso imeli dokumentov, ki bi to pojasnjevali. Policisti so nato ugotovili, da je bilo vse skupaj ukradeno v Franciji. Do tatvine je prišlo konec prejšnjega tedna, nakar se je trojica odpravila proti vzhodu, kot se zelo pogosto dogaja. Blago so policisti zasegli, 47-letnega voznika pa prijavili na prostosti zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Policista z zaseženim orodjem tržaška kvestura / TRST Četrtek, 23. junija 2011 7 PETERLINOVA DVORANA - Večer DSI in Zveze cerkvenih pevskih zborov Uresničena sanja neodvisne Slovenije Proslava ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije - Nastop otroškega zbora Kraški cvet in moškega SvJernej Velik idealist in borec za neodvi- I sno Slovenijo Franc Jeza je v svojem pro- | ' ' ' Ji gramskem članku Kakšno slovensko državo hočemo napisal: »Slovenska država bo organiziran izraz etničnega narodnega občestva in bo temeljila na medsebojni ljubezni, svobodi, demokraciji, vzajemnosti, soodgovornosti vseh za vse in na spoštovanju do dela«. Zveza cerkvenih pevskih zborov in Društvo slovenskih izobražencev sta posebno slovesno jubilejno proslavo ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije poimenovala Uresničena sanja, ker se posrečeni besedi navezujeta na neuničljivo misel slovenskega idealista Franca Jeze. »Besedo sanja je uporabil Saša Martelanc prav na simpoziju ob deseti obletnici smrti tega idealista, saj predstavlja sublimaci-jo najglobljih hrepenenj, nekaj nedosegljivega, kar pa so vendar dosegli z neodvisno Slovenijo«. S temi uvodnimi besedami je v Peterlinovi dvorani v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov nagovoril zbrane Marko Tavčar. Obenem je prisotnim zaželel, naj se malo zamislijo in se resnično zavedajo pomembnega dejstva, da imamo Slovenci svojo državo, s katero so se uresničile sanje številnih generacij pred nami; mnogi, ki so jo sanjali, pa je niso doživeli. Pred slovesnostjo v Peterlinovi dvorani je v cerkvi Novega svetega Antona v Trstu potekala zahvalna maša za domovino, ki so jo darovali duhovniki Mario Gerdol, Dušan Jakomin in Anton Bedenčič. Daritev je pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča oplemenitil združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov. Jubilejno proslavo sta z domovin- Zbrane je nagovoril Marko Tavčar, Nadia Roncelli in Tomaž Susič (na fotografiji) pa sta prebrala nekaj odlomkov iz državotvornih spisov Franca Jeze kroma skimi pesmimi oblikovala otroški pevski zbor Kraški cvet od Sv. Ivana pod vodstvom s. Karmen Koren in ob klavirski spremljavi Lucienne Lončina ter moški pevski zbor Sv. Jerneja z Opčin, ki ga vodi Mirko Ferlan. Odlomke državotvornih spisov Franca Jeze in drugih avtorjev iz knjige Samostojna Slovenija bodi pozdravljena, Osamosvajanje Slovenije v zamejskem periodičnem tisku 1988-1991, ki je izšla letos pri Goriški Mohorjevi družbi, sta prebrala Nadia Roncelli in Tomaž Susič. Tako so poslušalci izvedeli, kakšno državo si je predstavljal Franc Jeza: »Noben državljan slovenske države se v njej ne sme počutiti kot tujec, vsakemu mo- ra biti prava domovina«. In še: »Po ustavi slovenske države bo ta matična domovina vseh Slovencev brez ozira na to, kje živijo. Vsak človek slovenske narodnosti ne glede na to, če je že državljan kake druge države, bo imel pravico do slovenskega državljanstva. Vsakdo pa se bo tudi lahko s takojšnjo veljavnostjo odpovedal slovenskemu državljanstvu, ker človek ni suženj države«. Msgr. Kazimir Humar je v Katoliškem glasu leta 1990 objavil članek Priznati zmoto in prevaro, v katerem govori o spravi tako tistih na levi kot tistih na desni. Marko Tavčar je pojasnil, da so takratne dogodke skrbno spremljali kolegi z Radia Trst A, kot so Danilo Lovre- čič, Saša Rudolf, Drago Legiša in Saša Martelanc. Slednji je napisal ganljiv članek, objavljen v Mladiki, ki se je porodil ob maši za Slovenijo v Kočevskem rogu 7. julija 1990: »Bili smo na pogrebu, največjem v slovenski zgodovini, morda na enem sploh največjih na svetu. Na pogrebu, na katerega je bilo treba čakati 45 hudih in težkih let. Na tem pogrebu smo doživeli nekaj, kar se mogoče še ni pripetilo nikoli in nikjer: slišali smo žalostinko, ki so si jo žrtve zapele same sebi«. S prepričanostjo, da je možnosti v prihodnosti še neskončno, je Marko Tavčar zaključil slovesno proslavo z iskrenim »Srečno Slovenija!« (met) Iščejo statiste za film Martina Turka Produkcijska hiša Bela film vabi na avdicijo za celovečerni igrani film tržaškega režiserja Martina Turka, ki se bo snemal septembra 2011 v Trstu. Iščejo moške in ženske stare od 35 do 70 let za statiranje v filmu. Avdicije bodo potekale v ponedeljek, 27. junija, na Prose-ku v prostorih Kulturnega doma od 18. do 19. ure in v Na-brežini v prostorih društva Igo Gruden od 20. do 21. ure; naslednjega dne, v torek, 28. junija, pa na Opčinah, in sicer v prostorih Prosvetnega doma od 18. do 19. ure in v Kulturnem domu v Dolini od 20. do 21. ure. Prijavite se lahko tudi na elektronski naslov avdici-ja.statisti@gmail.com tako, da pošljete vaše podatke in fotografijo. Urejen dostop na tržaški bienale V hangarju 26 starega pristanišča bodo v nedeljo, 3. julija, odprli tržaški bienale. Velika skupinska razstava, na kateri naj bi sodelovalo nad sto umetnikov, kot znano nastaja v sklopu beneškega bienala pod vodstvom Vittoria Sgarbija. Tržaški župan Roberto Cosolini je bil obljubil pomoč pri iskanju najprimernejšega dostopa do skladišča, saj je staro pristanišče zaprto za javnost. Na seji z županom, člani prefekture, spomeniškega varstva in pristaniške oblasti so se domenili, da bodo ob tradicionalnem vhodu pri dvorani Tripcovich uredili tudi drugi začasni dostop z Miramarskega drevoreda. POLICIJA - Iskanje Finančni posrednik izginil v neznano V nedeljo zjutraj je odšel od doma, za njim pa se je izgubila vsakršna sled. Roberto Menicali (na sliki, a trenutno nima brkov) se je rodil leta 1953 v Umbriji, stalno bivališče in družino pa ima v Trstu. Po poklicu je finančni posrednik. Žena je njegovo izginotje javila policiji v ponedeljek. Povedala je, da mož se ni vrnil domov in da se ne odziva na telefonske klice. Z dogodkom se ukvarja mobilni oddelek policije, ki ne izključuje nobene možnosti, mogoče je samostojno odšel neznano kam. Sin je potrdil, da je imel Menicali v nedeljo zmenek z nekimi osebami, telefon zvoni v prazno, zadnje informacije pa vodijo v Slovenijo. Kvestura je sinoči obvestila koprsko policijo, pred tem pa je vzela v pretres tudi Menicalijeve posle. Po prvem preverjanju v finančnih naložbah, ki jih posrednik opravlja za svoje stranke, ni nič sumljivega, je sinoči povedal šef mobilnega oddelka Mario Bo. Tržaška kvestura vabi vsakogar, ki razpolaga z informacijami o pogrešancu, naj pokliče na telefonsko številko 113. (af) ŠOLSTVO - Na Opčinah predstavili zbornik v okviru projekta agencije Ansas Šola na obronkih slovenščine Delo obsega prispevke izobraževalcev in projekte za krepitev pouka slovenščine pri otrocih iz neslovenskih družin - Dragocen pripomoček za učitelje Vzgojitelji in učitelji imajo na voljo nov pomemben pripomoček kroma Slovenske šole v Italiji so v zadnjih dvajsetih letih bile priče veliki spremembi, ki je doletela narodnostni sestav njihove populacije z vpisovanjem vedno večjega števila otrok, ki prihajajo iz narodnostno mešanih ali neslovenskih družin, pri čemer tu niso mišljene samo italijanske družine, ampak tudi družine, ki so se v tem obdobju priselile iz drugih držav. Povsem jasno je, da stoji v tem primeru učitelj pred novimi nalogami, se pravi kako poučevati slovenščino otroke, za katere je ta v bistvu tuj jezik. Od zdaj pa je na voljo zbornik (lahko bi rekli tudi priročnik), ki prinaša izkušnje na tem področju in bo prišel prav vzgojiteljem in učiteljem, ki se morajo soočiti z omenjenim dejstvom. Gre za delo z naslovom Šola na obronkih slovenščine in podnaslovom Metodološki in didaktični vidiki poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika v Furlaniji Julijski krajini. Publikacija, ki so jo v torek popoldne predstavili v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, je izšla pri območni enoti Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (Ansas) za FJK in je sad projekta z naslovom Učenci vrtcev in šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik: metodološki in didaktični vidiki, ki so ga pri tej agenciji izvajali v minulem letu pod vodstvom koordinatorja Primoža Stranija. Kot je dejal sam Strani, so se glede izpopolnjevanja odločili, da izberejo določene točke, kot so pismenost, ekspresi-vne dejavnosti, razvoj govora pri otrocih, glotodi-daktiko, začetno opismenjevanje v drugih jezikih, vrednotenje in ocenjevanje ter prenosljivost sorodnih izkušenj. V začetni fazi je steklo osem srečanj na različnih lokacijah, na katerih je nastopilo enajst predavateljev s slovenskih univerz iz Ljubljane, Maribora in Primorske (Vida Medved Udovič, Igor Saksida, Simona Kranjc, Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fe-konja Peklaj, Barbara Baloh, Bogdana Borota, Vesna Geršak, Anja Zorman, Karmen Pižorn in Mihaela Bru-men) in tri učiteljice, ki poučujejo na dvojezični šoli v Celovcu oz. na šolah z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji (Majda Kernjak, Marta Vrčon Komel in Barbara Olenik). Zatem se je oblikovala ožja delovna skupina šestih šolnikov (sestavljali so jo Ester Derganc, Mila Bratina, Katja Čuk, Pavel Križman, Rosanna Tul in Tanja Colja), ki je pripravila vprašalnike za anketo med šolniki, pa tudi zbirala in uredila gradivo o pro- jektih za podkrepitev pouka slovenščine, ki jih izvajajo v slovenskih vrtcih in šolah v FJK, od tečajev slovenščine do jezikovnih in gledaliških delavnic ter iger. Na koncu je izšel še pričujoči zbornik, ki obsega tako prispevke izobraževalcev kot tudi dokumentirane šolske projekte in razdelke v italijanskem jeziku (prispevka v italijanščini sta napisali Claudia Virili in Li-via Cosulich z agencije Ansas). Zbornik objavlja tudi anketo, ki je bila izvedena med učnim osebjem, kjer je med drugim šestdeset odstotkov vprašanih bilo zadovoljnih z ravnjo znanja otrok, jezikovno heteroge-no skupino dojemajo kot spodbudo, čeprav opozarjajo na vprašanje zatekanja k italijanskemu pogovornemu jeziku ter dalje na pomanjkanje ustreznega gradiva in dodatnih učnih pomoči v razredu, zavzemajo pa se tudi za organizacijo pouka po skupinah ali individualno. Prisotni predstavniki organizatorjev in gostje so vsi po vrsti poudarili pomen projekta in publikacije. Kot je dejala direktorica območne enote agencije Ansas Alessandra Missana, so prav najbolj rosno mlada leta tisto obdobje, kjer se otrok lahko najhitreje nauči drugih jezikov, medtem ko je generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan prepričana, da bo priročnik pripomogel k še boljšemu učenju slovenščine tistih otrok, ki slovenščino imajo za drugi jezik. Da je knjiga dobrodošla, je bil mnenja tudi podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, saj naraščanje števila otrok iz mešanih in neslovenskih družin terja nove učne metode, medtem ko je predstavnica Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Lučka Križmančič dejala, da so si tudi na uradu zamislili tečaj slovenščine za uslužbence. Pomen sodelovanja s šolami je poudaril tudi podpredsednik ZKB Adriano Kovačič, najbolj pomembna gostja pa je prihajala iz Rima: to je bila Tiziana Senesi, vodja delovne skupine za manjšine pri italijanskem ministrstvu za šolstvo, ki je poudarila med drugim predvsem potrebo po specifičnem usposabljanju za učitelje na področju manjšinskih jezikov. V ta namen je ministrstvo za šolstvo že podpisalo konvencijo za izvedbo projekta o izpeljavi dveletnega visokošolskega tečaja oz. masterja za poučevanje manjšinskih jezikov s ciljem podpirati uporabo primernih strategij, s katerimi bi manjšinske jezike pripeljali do iste ravni dostojanstva, na kateri se nahajajo drugi jeziki. (iž) 8 Četrtek, 23. junija 2011 TRST / DOLINA - Petkov Junijski večer v priredbi SKD Valentin Vodnik Pisane melodije trebenskih godbenikov Tretji junijski večer so oblikovali člani in članice godbenega društva Viktor Parma pod taktirko Luke Carlija Prejšnji petek je na tretjem Junijskem večeru na K'luži v Dolini nastopilo godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki se je predstavilo s pisanim programom, ki ga je uvedla koračnica preminulega skladatelja in aranžerja Vinka Štrucla Pozdravljena Slovenija. Kot je takoj zatem povedala predsednica kulturnega društva Valentin Vodnik, je bilo Godbeno društvo Viktor Parma ustanovljeno leta 1913 ob pustnem času, ko so za glasbo zavzeti vaščani prosili za pomoč Ferda Majcna. Od takrat se je za ka-pelniškim pultom zvrstilo več dirigentov, med katerimi velja omeniti Leandra Pegana, ki je godbo vodil 20 let in pripomogel pri njeni uveljavitvi. Trebenska godba veliko tekmuje v Italiji in v tujini, tako da se večkrat poda na razna gostovanja. Pred petimi leti je Pegana nasledil Luka Carli, domačin in Peganov učenec, ki je polnovredno prevzel tako vlogo kapelni-ka kot mentorja godbeniške šole. Program glasbenega večera je povezoval dirigent sam, ki je vsakič predstavil skladbo, ki so jo nato izvedli. Sledila je še ena koračnica, in sicer nemškega skladatelja Paula Linc-keja Berliner Luft. Iz Nemčije se je nato občinstvo vrnilo v domače kraje, v Pomurje ob izvedbi miniature Mlini na Muri skladatelja Emila Glavnika. S skladbo Tokyo Adventure holandske-ga skladatelja Luigija di Ghisalla so se prisotni sprehodili po prestolnici Ja- Sugestiven in dobro obiskan večer na dolinski K'luži kroma ponske, nato pa so jih godbeniki popeljali še v svet gledališča in muzika-lov iz sedemdesetih let. Izvedli so izbor pesmi iz muzikala Jesus Christ Super Star, ki ga je napisal mojster mu-zikalov Andrew Lloyd Webber. Poslušalci pa so stopili tudi v svet filmov z izborom pesmi dua Simon and Gar-funkel iz filma Diplomiranec, godba pa je poskrbela še za Simon and Gar-funkel's greatest hits izpod peresa nemškega aranžerja Norberta Stud-nitzkyja. Nato je vse prevzelo karibsko vzdušje, ki ga je godba ustvarila z izvedbo nekaterih znanih pesmi jamaj-škega pevca iz petdesetih let Harryja Bellafonteja. Glasbeno potovanje se je nadaljevalo na Balkan s skladbo V. Markovica Makedonija, ki s počasnim uvodom postopoma pospešuje tempo. Iz Makedonije še v ZDA, kjer je v tridesetih letih nešteto orkestrov izvajalo swing. Eden izmed najboljših izvajalcev je bil pianist in skladatelj Duke Ellington. Godba je poslušalcem ponudila skladbo Caravan, ki jo je Ellington ustvaril s kubanskim pozavnistom Juanom Tiziolom. S skladbo Watermelon man pianista Herbiea Hanco-cka se je občinstvo pomaknilo za 30 let naprej. Priredbo za godbo s solisti - v petek zvečer sta to bila Roberta Co-retti in Jan Foraus - pa je napisal nemški aranžer Mark Goetz. Godba se je poslovila z domačo narodnozabavno glasbo: godbeniki so izvedli potpouri Avsenikovih viž v priredbi Vinka Štrucla. Navdušena publika je s ploskanjem spremljala izvajanje in naposled dosegla, da je godba izvedla še dodatni dve skladbi. (KV) OBIČAJ - Po vaseh in mestnih predelih Zagorel bo kres Na predvečer praznika sv. Ivana - S krajšimi kulturnimi točkami V številnih vaseh in mestnih predelih bodo drevi zagoreli svetoivanski kresovi. Na sporedu bodo tudi kulturni programi in glasba, ki bodo dopolnili prijetno druženje ob čarobnem ognju. Čarobno in družabno bo torej v Šempolaju, kjer prireja SKD Vigred drevi od 21. ure tradicionalno kresova-nje na »šempolaj-skem kalu,« pa tudi v Štivanu pri novi cerkvici, kjer bo v režiji SŠKD Timava Medja vas - Štivan ob 20.30 zagorelo; nastopili bosta moška vokalna skupina Sraka iz Štandreža in plesna skupina Timava. SKD Slavko Škamperle od Sv. Ivana prireja drevi tradicionalno praznovanje farnega zavetnika. Ob 21. uri bo v mali dvorani Stadiona 1. maja zaživel krajši kulturni program, ki ga bodo izoblikovali otroci osnovne šole Otona Župančiča in plesni skupini Škamperle, ki ju vodi Jelka Bogatec. Sledil bo prižig kresa ob zvokih harmonikarja Dušana Kovača. Sklad Mitja Čuk prireja v sodelovanju z vaškimi društvi in zbori, skavti in taborniki običajno kresovanje na openskem Pikelcu. Tradicionalni kres bodo drevi okrog 22. ure prižgali tudi na Pa-dričah. Pred tem bodo ob 21. uri člani padriškega kulturnega društva Slovan na trgu »n v'se« pripravili krajši kulturni spored, ki ga bodo oblikovali mešani pevski zbor Slovan-Skala, pod taktirko Hermana Antoniča ter priznani kabaretni duo Ingrid Werk in Peter Terčon. Orga- nizatorji bodo obenem nagradili zmagovalce 11. nočnega orientacijskega pohoda Po sledeh Mr.jascev, ki je v petek na Padriče privabil rekordnih 211 nastopajočih. KD Slovan bo nagradil tudi najlepši sve-toivanski venček, ki mora biti sestavljen izključno iz poljskega cvetja in brez katerikolih pripomočkov. Venčke bodo organizatorji zbirali od 18. do 19. ure na trgu pri vodnjaku. V popoldanskih urah (ob 17.30) bodo prišli na svoj račun najmlajši, ki bodo na trgu pobarvali veliko »štri-go«. Tema padriškega ex tempore-ja je prav Čarovnica na vasi. Kres bodo tudi letos prižgali na prostoru, ki mu Padričarji pravijo Zad za kalom. Tudi zadnji večer Kriškega tedna bo minil v znamenju kresa - najprej bo v Križu nastopila glasbena skupina I benandanti, nato pa bo ob 21. uri pri Procesiji zagorel kres. Praznično pa bo tudi pri Banih, in sicer jutri, ko bo na pobudo SKD Grad družabnost ob 20.30 na brjaču pri Čukaveh. nastopila bo tamburaška skupina Veržej iz Prek-murja. POSTAJA ROGERS - Nov spletni portal RadioShalom Okno v svet bogate judovske kulture - V sredo praznik v Ausonii Pobudo so včeraj predstavili v prostorih Postaje Rogers kroma Pred dnevi, točneje v petek, 17. junija, se je v Trstu rodil nov radijsko-televizijski spletni portal RadioSha-lom, ki je v celoti posvečen judovski kulturi. Na pobudo tržaškega združenja Musica Libera in skupine Radioat-tivita, ki se ukvarjata z glasbo, bo zaživela spletna stran, ki bo obiskovalcu ponujala sveže izzive judovskega bogatega kulturnega življenja. Portal je sicer za enkrat še nepopoln in dokaj prazen, vendar kot so povedali na včerajšnji predstavitveni konferenci, bodo vrzeli kaj kmalu zapolnili. Ko boste vtipkali v računalnik www.ra-dioshalom.eu, se vam bo odprla spletna stran, ki bo ponujala glasbo, raznorazne rubrike, kulinarične nasvete, dokumentarce, jezikovne zametke, odlomke iz Talmuda, življenjske utrinke iz Izraela, kabale in sanj. Pravzaprav bo to obširno okno v svet judovske skupnosti. RadioShalom se bo uradno predstavil v sredo, 29. junija, na velikem prazniku v kopališču Ausonia. Od 20. ure bo mogoče prisluhniti judovski glasbi v živo in spoznati sosede in ponudbo njihove nove spletne strani. Vstop bo prost. Milje: vse zdravstvene službe na enem mestu Potem ko sta se iz prejšnjih prostorov v Ul. Matteotti 2/c tja preselili še ginekološka ambulanta in ambulanta za cepljenje, so na sedežu Tretjega zdravstvenega okraja v Ul. Battisti 6 združene vse zdravstvene službe v Miljah. Tako se po novem ginekološka ambulanta, družinska posvetovalnica in ambulanta za cepljenje otrok nahajajo v prvem nadstropju v sobi št. 104, urniki pa ostajajo nespremenjeni: ginekološka ambulanta bo delovala ob sredah med 8. in 13. uro ter ob petkih med 13. in 17. uro, ambulanta za cepljenje otrok pa ob četrtkih med 8. uro in 11.30. Vedno ob četrtkih bo med 11.30 in 12.30 mogoč prost vstop v ambulanto za posvetovanje o dojenju in poporodni dobi ter za merjenje teže in višine otrok. Spremenile pa so se telefonske številke: tako je številka sprejemnice 0403995920, številka ginekološke ambulante 040-399521, številka ambulante za cepljenje otrok pa 040-3995930. Zadnji Junijski večer posvečen klasični glasbi Zadnji Junijski večer bo na sporedu jutri ob 21. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini. V sodelovanju s Festivalom kitare Kras in Glasbeno matico bo nastopilo šest nadarjenih učencev beograjskega glasbenika Armina Seška, violinistov glasbene šole Škofja Loka ob spremljavi kitare Janoša Ju-rinčiča. Ana in Kaja Sešek sta mladi dobitnici številnih mednarodnih nagrad, Katarina Zupan se je po končani nižji glasbeni šoli in doseženem srebrnem priznanju na regijskem tekmovanju mladih violinistov RS (TEMSIG) odločila za študij violine na Konser-vatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Alma Zupan zaključuje letos 6. razred violine na Konser-vatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Leta 2009 je dosegla prvo mesto na regijskem tekmovanju ter srebrno plaketo na državnem tekmovanju TEMSIG. Izak Fran-čiškovic je že nastopil v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji in na drugih odrih kot solist in z orkestrom. Vid Sajovic je maturiral letos na Konservatori-ju za glasbo in balet v Ljubljani in je član komornih in simfoničnih zasedb. Na sporedu jutrišnjega koncerta bodo skladbe Paganinija, Corel-lija, Bacha, Saint-Saensa, Astor-ja Piazzolle in Marka Ferija. Posebnost izvedb bo spremljava nastopov mladih violinistov s kitaro, na katero bo igral bivši učenec GM Janoš Jurinčič. Kot solist in v raznih komornih skupinah je Jurinčič nastopal vrsto let na zaključnih akademijah najboljših gojencev GM v Trstu in na festivalih oz. koncertih v Italiji in v tujini. Marija Merljak danes v oddaji Studio D Od 12. ure dalje se bomo lahko v oddaji Studio D na valovih Radia Trst A - danes pogovarjali z gospo Marijo Merljak, diplomirano inženirko živilske tehnologije in veliko poznavalko zdrave prehrane. Zdrava prehrana je prava odločitev je naslov njene zadnje knjige, prave zakladnice odgovorov na številna vsakodnevna vprašanja in dileme, ki se pojavljajo ob mizi. Strokovnjakinja bo na voljo vsem poslušalcem, ki jih tematika v zvezi s pravilnim prehranjevanjem zanima. Med 12. in 13. uro bo v oddaji v živo dosegljiva na telefonskih številkah 040 362875 in 800 108533. Pokopališče norcev V gledališču Basaglia v svetoi-vanskem parku bodo danes ob 14.30 predstavili knjigo novinarja in dramaturga Francesca Zar-zane Il cimitero dei pazzi - I quattromila dimenticati di Cadillac. Gre za srhljivo spoznavanje krute realnosti psihiatričnih bolnišnic in življenjskih zgodb tistih, ki so se v njih znašli. Knjiga ponuja pregled človeških usod od 19. stoletja do danes, ne da bi pri tem prezrla dogodkov v obdobju Vichyjevega režima, ko je smrt dočakalo 45 tisoč psihičnih bolnikov. Hrana je kultura V Domu glasbe (Ul. Capitelli 3, pri Trgu Cavana) bo v torek, 28. junija, ob 19. uri srečanje na temo hrana, kultura, identiteta. Na pobudi združenja Kruh in vrtnice ter gospodarske solidarnostne mreže FJK bodo za govorniško mizo sedeli predsednik krožka Istria Livio Dorigo, kulturna delavka Vesna Guštin, docenta Giuliano Orel in Anna Piccioni ter glasbenik Aleksander Vodopivec. / TRST Četrtek, 23. junija 2011 9 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 23. junija 2011 KRESNICA, SV. REŠNJE TELO Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 24.45 in zatone ob 13.18 Jutri, PETEK, 24. junija 2011 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,5 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 3 km na uro se-vero-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino [13 Lekarne Do sobote, 25. junija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Masca-gni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Le Donne del 6. piano«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I guardiani del destino«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »L'ultimo dei templari«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Libera uscita«; 16.30, 19.10, 21.50 »Cars 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Cars«; 16.20, 19.05, 21.50 »X-Men - L'inizio«; 20.00 »Una notte da leoni 2«; 16.30, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Oltre i con-fini del mare«. FELLINI - 16.00 »Garfield il supergat-to«; 17.15 »Habemus Papam«; 19.00 »London Boulevard«; 20.40, 22.20 »Una notte da leoni 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.20, 20.40 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 18.10, 21.00 »Možje X: Prvi razred«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 21.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 15.30, 18.10, 20.50 »Možje X: Prvi razred«; 15.20, 17.30, 19.40 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 16.05, 18.15, 20.25 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 16.00, 18.30, 21.00 »Avtomobili2 - 3D (sinh.)«; 17.00, 19.30 »Avtomobili2 - (sinh.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dei templari«; 18.10, 22.00 »X-men - L'inizio«; Dvorana 2: 16.30, 18,25, 20.20, 22.20 »Cars 2«; Dvorana 3: 18.30, 22.20 »Li-bera uscita«; Dvorana 4: 16.20, 20.10 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 16.30, 20.15 »Paul«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.10 »I guardiani del destino«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.00 »L'ul-timo dei templari (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »X-Men - L'inizio (dig.)«; 17.30, 19.45, 22.00 »Cars2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Li-bera uscita«; Dvorana 5: 21.00 »Il ra-gazzo con la bicicletta«; 16.30, 18.40 »Cars 2«. H Šolske vesti V PONEDELJEK, 27. JUNIJA, ob 17.00 bo potekalo v prostorih državne srednje šole Simon Gregorčič srečanje staršev učencev, ki bodo obiskovali našo šolo v šolskem letu 2011/12, da bi skupno pripravili predloge, ki jih bomo upoštevali v Vzgojno-izobraževalnem Načrtu (VIP). Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. n)amliLCfejduqa i ^ » F ti želijo vsi sosedi iz Mandrije (Podlonjer) H Čestitke Križa ob 7.25, iz Nabrežine ob 7.30, iz Sesljana ob 7.35 in iz Štivana ob 7.40. SPDT prireja 17. in 18. julija dvodnevni izlet v Dolomite z zanimivo turo ob vznožju Treh Cin. Za rezervacijo koče je nujna predhodna prijava, najkasneje do 27. junija. Info na tel. št. 040-413025 (Marinka) in 040-220155 (Livio). Zapoznelim pri-javljencem ne garantiramo spanja v koči. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). Mami Jadranki, očku Fabianu in bratcu Mateju se je pridružila mala MARA. Kar na koncu pomladi je pokukala na ta lepi svet. Želimo ji, da bi v cvetju in sreči živela, teta Sabina, stric Aluyn ter nono in nona. Včeraj je slavila 65. rojstni dan naša pevka PAVLA MEJAK. Vse najboljše ji želi kolektiv TPPZ P. Tomažič. U Osmice M Izleti KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa danes, 23. junija, ob 6.30 iz Trsta, Trg Oberdan (izpred Deželne palače) in ob 6.45 iz Bazovice, nasproti bivšega poštnega urada. Prosimo za točnost! ROMANJE NA SV. VIŠARJE organiziramo v soboto, 25. junija. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!!) na telefonsko številko 347-9322123. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.40, s trga Oberdan ob 7.00, s Proseka ob 7.20, iz BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino sva odprla osmico pri Nadliškovih na Katinari. Tel. št. 335-6067594. Vabljeni! DAVORIN BANDI je odprl osmico v Pre-benegu. Vabljeni! Tel. št.: 040-231865. DEJAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. št. 040-225305. OSMICA je odprta v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič št. 2. Tel. št. 040-229174. Vljudno vabljeni! PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. PRI STRŠIN'VEH NA COLU smo odprli osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 3285669345. V LONJERJU je odprla osmico družina Co-retti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! 10 Četrtek, 23. junija 2011 TRST / Sklad Mitja Cuk vabi na KRES i DANES, 23. 6. zvečer na openski PikMc. Sodelujejo vaška društva in organizacije« skavti in taborniki. ÜK Obvestila TK NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v petek, 24. junija ob 17.30 V NARODNI DOM v Trstu na predstavitev knjige TITO IN TOVARIŠI Sodelujejo: avtor, akademik JOŽE PIRJEVEC in zgodovinama GORAZD BAJC in ŠTEFAN ČOK KRIŽ - SV. REŠNJE TELO IN KRI: slovesnost bo danes, 23. junija. Slovesna sv. maša ob 19.30 v župnijski cerkvi v Križu; sledi procesija po vasi. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da vadba Pilatesa bo danes, 23. junija, od 19. do 21. ure v društveni dvorani v Boljun-cu. V petek, 24. junija, bo vadba potekala normalno. SKD VIGRED vabi danes, 23. junija, na »šempolajski kal« od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. SŠKD TIMAVA Medja vas - Štivan vabi na kresovanje, ki bo v Štivanu pri novi cerkvi danes, 23. junija, ob 20.30. Nastopili bosta MoVK Sraka iz Štan-dreža in plesna skupina Timava. V BARKOVLJANSKEM DRUŠTVU, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke sv. Ivana danes, 23. junija, z začetkom ob 16. uri. Kdor se srečanja udeleži naj prinese s seboj škarje, primerno cvetje in zelenje. OBČINE NABREŽINA, ZGONIK IN RE-PENTABOR ter Zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Delavnice: 29. junija: »Solna mavrica«; »Mozaik«; 24. junija: »Obdelujemo slano testo«, »Slike s sladkorjem«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). VERSKA SKUPNOST ŽAVLJE ŠTRA-MAR vabi na praznovanje sv. Ivana v petek, 24. junija. Sveta maša bo ob 20. uri, vodil jo bo župnik Paolo Rakic in dr. Janez Oberstar ob somešavanju duhovnikov sosednjih župnij. Sodeloval bo pevski zbor ZCPZ pod vodstvom R. Raceta. Sledila bo družabnost pred cerkvijo. AŠD PRIMOREC prireja 25. in 26. junija športni praznik ob nogometnem igrišču na »Griži« v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski z glasbo v živo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. KRUT obvešča, da deluje s poletnim urnikom, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. ORATORIJ 2011V MARIJANIŠČU NA OPČINAH Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za otroke iz osnovne šole in to od ponedeljka, 4., do petka, 8. julija. Program obsega poleg treh dni v Marijanišču, še en dan kopanja na morju ter celodnevni izlet. Možno pripeljati otroke tudi poprej po dogovoru. Vpisovanje do 25. junija na telefonsko tajnico 040-211113 ali 3358186940 oziroma do zapolnitve mest. Ostale podrobnosti ob vpisu. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem v nedeljo, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO PRIMORSKO IZ MAČKOLJ in Turistično društvo Porton iz Zazida vljud- no vabita na Pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 26. junija, v Zazidu ob 8.15 ob športni ploščadi, od koder bodo ob 8.30 uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni. AŠD MLADINA vabi na predstavitev »Fun and dance«, ki bo v ponedeljek, 27. junija, ob 19.30 na zemljišču pod nogometnim igriščem v Križu. Tai chi, hip hop, orientalski plesi v izvedbi tečajnikov in gostov. Sledilo bo nagrajevanje smučarskih tekmovalcev. FC PRIMORJE vabi vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, na igrišču Er-vatti pri Briščikih, od 8 ure do 17. Za prijave 340-8480808 (Sergij) in 3296022707 (Robert). FOTOVIDEO TRST 80 organizira tečaj fotografije: »Digitalna fotografija za začetnike«, ki se bo odvijal od 27. junija do 9. julija in ga bo vodila Mirna Viola. Ostale info: 329-4128363 (Marko Civardi) ali www.trst80.com. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi svoje učence k potrditvi vpisa do ponedeljka, 27. junija ter nove učence k vpisu za š.l. 2011-12. Urnik tajništva: vsak dan razen sobote med 9. in 12. uro. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove, ki bo v prvem sklicu v ponedeljek, 27. junija, ob 10. uri v prostorih NŠK v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 ter v drugem v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 27. junija do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata tečaje »Optimitst« za otroke od 6 do 11 let: od 27. junija do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 040-4529907, in-fo@tpkcntsirena.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 28. junija, na sedežu na Pa-dričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma t. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v tnagrafskem uradu do srede, 29. junija. Urnik: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2010 (730/2011 ali UNIC0/2011 ali CUD/2011) ter izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. ŽUPNIJA PROSEK organizira od 1. do 9. januarja 2012 potovanje v Sri Lan- ko. Vpisovanje do konca meseca junija. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170, po 20. uri. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040-212289, email: info@skladmc.org. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSSDI obvešča, da do 30. junija sprejema prijave za Športni teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povpraševanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave na tel. št. 04051377 od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure ali po mailu (naslovu-rad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 8. do 12. leta »Poletje v glasbi« (petje, igranje, ples, glasbena pravljica... ) od 4. do 8. julija, v prostorih osnovne šole t. Sirk v Križu. Informacije na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist, ki so namenjeni otrokom, od 6 do 13 let in znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. 3. tečaj: od 4. do 15. julija; 4. tečaj: od 18. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yc-cupa.org, www.yccupa.org. ORATORIJ 2011 V KRIŽU Župnija Sv. Križ pri Trstu in Slomškovo društvo s pomočjo mladih animatorjev organizirata počitniške dneve za osnovnošolsko mladino v Slomškovem domu, v tednu od ponedeljka, 11. do sobote, 16. julija. Informacije in vpisovanje pri župniku v Križu (tel. 040-220332 ali 333-6184178 v pop. urah). ASD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti, ki bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Informacije in vpisovanje: info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763. 0 Prireditve KD SLOVAN s Padrič organizira v ponedeljek, v sklopu Kresovanja 2011, v društvenih prostorih Gozdne zadruge (ob cesti proti Gropadi) večer na temo Čar kresovanja, ljudsko oziroma staroversko izročilo. Predaval bo Boris Čok iz Lokve. Danes, 23. junija, bo na vaškem trgu ex tempore za otroke Čarovnica na vasi. Od 18.30 do 19.30 bodo vaščani prinesli na trg sve-toivanske venčke. Ob 21.00 bo nastopil MePZ Slovan-Skala, sledil bo kabaret (Ingrid Werk in Peter Terčon), nagradili pa bodo tudi nastopajoče na 11. nočnem orientacijskem pohodu Po sledeh Mr.jascev. Po prireditvi bodo Zad za kalom prižgali svetoivan-ski kres. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja praznovanje farnega zavetnika danes, 23. junija, ob 21. uri na štadionu 1. maj. Kratek kulturni program bodo izoblikovali otroci OŠ Oton Župančič in plesni skupini Slavko Škamperle. Sledil bo prižig kresa ob zvokih harmonikarja Dušana Kovača. Toplo vabljeni! SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD, Rajonskim svetom za zahodni Kras, Združenjem za Križ vabi na Kriški teden 2011: danes, 23. junija, pri Pro-cesji, ob 21.00 Glasba pod zvezdami, glasbena skupina I Benandanti, sledi »Svetoivanski kres«. V primeru slabega vremena prireditev odpade. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja letni koncert Mešanega pevskega zbora Mač-kolje pod vodstvom Andreje Štucin. Poleg domačega zbora bo pevski večer sooblikoval še oktet Aljaž. Koncert bo danes, 23. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Prisrčno vabljeni! ŽPZ PROSEK - KONTOVEL vabi ob 10-letnici delovanja na koncert »Iz naših src do vašega srca« - večer ob petju in dobri volji, v petek, 24. junija, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. Sodelujeta: MoPZ Vasilij Mirk in SDD Jaka Štoka s prirejenim prizorom iz »Pušasti« domačina A. Cijaka. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje svetoivanskega praznika, ki bo v petek, 24. junija, ob 20.30 na brja-ču pri Čukaveh. Nastopila bo tambu-raška skupina Veržej iz Prekmurja, katero vodi Aljaž Ferenc. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst, ZSKD in Zahodnokraškim rajonskim svetom »Zaigrajmo skupaj na Prose-ku« s sledečim programom: sobota, 25. junija, Filarmonica Citta di Por-denone. Koncerta se bosta odvijala na dvorišču Zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku (v Kulturnem domu v primeru slabega vremena) s pri-četkom ob 20.30. UMETNOSTI IN KULTURNI CENTER SKERK, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava ilustracij »Svet domišljije med Krasom in morjem« umetnikov Klavdija Palčiča, Vesne Benedetič, Barbare Jelenkovich in Febe Sillani podaljšana. Datumi: 25. in 26. junija (10.30-13.00; 16.30-19.00). Vstop prost. Info: www.skerkcenter.it. KRIŽ - TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV Sv. Petra in Pavla. Župnijska skupnost vabi na praznovanje v nedeljo, 26. junija, ob 9.30 slovesna sv. maša; sledi procesija po vasi in družabnost. V sredo, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo daruje msgr. Dušan Jakomin, predsednik Duhovske zveze. SKD LONJER - KATINARA vabi na predstavitev devete izvedbe enotedenske umetniške pobude Arte-den/11, ki bo v torek, 28. junija, ob 19.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Sodeluje mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja, dirigent Manuel Purger. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z muzikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopi-vec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Treb-čah. Predprodaja vstopnic 29. junija in 6. julija od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 1. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje foto-grafske razstave Marka Lupinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček,dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. Prisrčno vabljeni! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča, da se bo 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin odvijal v Mavhinjah do nedelje, 3. julija. Vljudno vabljeni. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DAJEM V NAJEM na Opčinah lepo, sončno stanovanje, 80 kv.m., dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, velika terasa in garaža. Tel. št.: 040415785, ob uri obedov. FIAT GRANDE PUNTO 1.4, modre barve, 45.000 prevoženih km, nujno iščem kupca. Tel. št. 333-6741266. FREZO S PRIKOLICO, primerno za vožnjo tudi po cesti, full-optional, prodam po pošteni ceni. Tel št. 040281242. ö Poslovni oglasi GORJANSKO-HIŠO na lepi sončni legi, 193 m2, na parceli 539 m2, prodam. Tel.: 00386-41669523 GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si VIKEND HIŠO na lepi sončni legi v mirnem kraju Sp. Javorščica 59 pri Moravčah parcela 468 m2, 75 m2 stanovanjske površine, asfaltiran dostop do hiše prodamo. Info: Ediljan srl, Nabrežina 77 tel. +386-41617838 IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah ob morju za stanovanjsko hišo. Tel. št. 347-7334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Klicati ob večernih urah na tel. 327-9969360. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva simpatična »muckota«. Tel. 040 - 213701. PO UGODNI CENI PRODAM plinsko peč znamke junkers, primerno za pritrditev na steno. Telefonirati v večernih urah na št. 040-225655. PRISRČNO TIGRASTO MUCKO podarim. Tel. št. 040-225068 ali 3341384216. PRODAM SKUTER skyliner - mbk 125, prevoženih 5.000 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami, po ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. ROČNO VEZENE NAGLAVNE IN NA-RAMNE RUTE za nošo, zlikane in »štirkane« so na razpolago. Tel. št. 040-299820. V PRIPRAVI JE MONOGRAFIJA o likovni ustvarjalnosti slikarja Avrelija Lukežiča. Vabim zato lastnike njegovih del, da me pokličejo na tel. št. 040391009, v večernih urah. V SEŽANI v komaj zgrajeni hiši prodamo novo moderno opremljeno stanovanje z mansardo (58 - 24 kv. m.), velika terasa, garaža in klet. Tel. št. 348-2341176 ali 349-2427799. VW PASSAT 2000 turbo diesel high-line, letnik 2002, zelene metalizirane barve, full optional, vedno v garaži, opremljen z zimskimi gumami, prodam za 5.500,00 evrov. Tel. št. 3484462664. Z DOLGOLETNO IZKUŠNJO poučevanja na višjih šolah pomagam pri učenju italijanščine in angleščine. Tel. št.: 335-6018684. Prispevki V spomin na našo drago in ljubljeno Meri Gruden daruje družina 100,00 evrov za zgoniško cerkev. Ob lepem prazniku daruje družina Brišček 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob sestrične Bogomire Jerjan prispeva Mirko Salvi iz Doline 100,00 evrov za košarkarsko sekcijo ŠD Breg v Dolini. V počastitev spomina ob 10. obletnici smrti dragega očeta Josipa Panjeka darujeta sinova Paolo in Ivo 1.500,00 evrov za OŠ Pinka Tomažiča iz Trebč za nakup interaktivne multimedijske table. 23.6.2001 23.6.2011 Josip Panjek Vedno prisoten v našem spominu. Vsi tvoji Ob izgubi dragega MARIA PUNTARJA izreka svojcem iskreno sožalje VZPI-ANPI Prosek-Kontovel / ITALIJA Četrtek, 23. junija 2011 1 1 POLITIKA - Premier poročal o novostih v vladi in o njenem programu tudi v poslanski zbornici Battisti dobil dovoljenje Berlusconi: Vladna večina obstaja in je trdna Di Pietro po pogovoru z Berlusconijem pozval levo sredino, naj predstavi resno vladno alternativo RIM - Potem ko je v torek nastopil pred senatom, je premier Silvio Berlusconi včeraj v skladu z zahtevo predsednika republike Giorgia Napolitana poročal tudi poslanski zbornici o novostih v vladi ter o njenem programu. Podobno kot v zgodnjem domu parlamenta pa tudi v spodnjem ni prišlo do glasovanja, saj ga nihče ni zahteval. Sicer pa bi bilo glasovanje odvečno. Kot je v svojem nagovoru spomnil sam Berlusconi, je vlada v torek v poslanski zbornici uspešno prestala že 44. glasovanje o zaupnici. Glasovanje je bilo vezano na odlok o vrsti gospodarskih reform, vladi pa je svojo podporo izreklo 317 poslancev, se pravi več kot znaša absolutna večina v spodnjem domu parlamenta. »Vladna večina obstaja in je trdna,« je dejal premier, ki je pristavil, da sedanja vlada nima alternative, češ da je opozicija razbita in nima skupnega voditelja. Berlusconi je ponovil, da namerava ostati za vladnim krmilom do naravnega izteka zakonodajne dobe v letu 2013, čeprav je zagotovil, da noče biti »dosmrtni premier«. »Biti v palači Chigi je zame žrtev,« je dejal in to tudi ponovil, potem ko so se z opozicijskih klopi dvignile ironične pripombe. Poudaril je, da je zavezništvo z glavno koalicijsko partnerko Severno ligo trdno in ob tem prijel za roko njenega vodjo Umberta Bos-sija, ki je sedel ob njem. Kar zadeva vladni program, je Berlusconi potrdil, da ostajajo prioritetne točke iste kot 14. decembra lani, ko je vlada prišla po zaupnico v parlament po odhodu Finijevih privržencev, se pravi davčni federalizem, pravosodna reforma, politika do priseljencev, javna varnost in načrt za razvoj juga. Dodal je, da vlada namerava še pred poletnim premorom predstaviti davčno reformo, ki bo število davkov reducirala na pet, število količnikov davka na dohodke fizičnih oseb Irpef pa na tri, pri čemer naj bi se davčni pritisk znižal zlasti v prid revnejših družin s številnimi otroki. Obljubil je tudi ublažitev notranjega pakta javnofinančne stabilnosti zlasti v korist »varčnim« krajevnim upravam. Sicer pa v vladnem programu ostaja tudi velikopotezna institucionalna reforma, ki naj bi zmanjšala število parlamentarcev in okrepila izvršno oblast. Premier je govoril skoraj 40 minut, njegova izvajanja pa so poslanci vladne večine večkrat prekinili s ploskanjem. Zanimivo je, da medtem ko so predstavniki Ljudstva svobode svoje odobravanje izrazili stoje, so poslanci Severne lige ploskali sede. Sicer pa je kmalu potem zadržke do Berlusconijevih izvajanj izrazil sam Bossi, ki je časnikarjem izjavil, da je slišal »lepe besede«, a da zdaj pričakuje predvsem »dejanja«. Politični kronisti so opazili tudi, da ministrica za okolje Ste-fania Prestigiacomo ni sedla na vladne klopi, ampak na svoj poslanski sedež in da je se je pridružila šele petnajstemu ploskanju koalicijskih poslancev. Iz opozicijskih vrst pa je bil premier-jev nastop deležen kritik. »Berlusconi je govoril kot šolarček prvi dan pouka,« je dejal voditelj Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani. »Slišali smo lepe želje, a šlo je za prazne besede, saj vlada nima nobenega resnega načrta, kako bi se spopadla s krizo, ki pretresa državo,« je pristavil. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je Ber-sanija in voditelja stranke Levica, ekologija in svoboda Nichija Vendolo pozval, naj bi čim prej skupno sedli in se dogovorili za stvarno vladno alternativo. To je med drugim storil, potem ko izmenjal nekaj besed z Berlusconijem, kar je vzbudilo presenečenje, pa tudi zanimanje o vsebini pogovora. Oglasil se je naposled tajnik sredincev UDC Lorenzo Cesa in zavrnil Berlus-conijevo vabilo, naj se krščanski demokrati pridružijo vladni večini. »Premierjeva verodostojnost je nična,« je pribil. Zasedanje poslanske zbornice so v dopoldanskih urah pred njenim sedežem na trgu Montecitorio spremljali glasni protesti nestalnega šolskega in univerzitetnega osebja. Več sto protestnikov je obmetalo vhod v poslansko zbornic in varnostnike pred njim z jajci, zelenjavo in celo s knjigami. Demonstracijo so organizirali bazni sindikati tudi zato, da bi ožigosali nedavne žaljive izjave ministra Renata Brunette na račun prekernih javnih uslužbencev. »Dol s stolčkov« so zapisali protestniki, ki so se včeraj zbrali pred poslansko zbornico, da bi opozorili na probleme prekernih javnih uslužbencev ansa AFERA P4 - Poslanska zbornica Imunitetni odbor za teden dni odložil obravnavo zadeve Papa RIM - Imunitetni odbor poslanske zbornice je včeraj za teden dni odložil obravnavo zahteve neapeljskega preiskovalnega sodnika po aretaciji poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa, ki je vpleten v t. i. afero P4. Nekdanji javni tožilec Papa je obtožen, da je zdaj priprtemu Luigiju Bi-signaniju posredoval rezervirane informacije iz sodnih krogov, ki jih je sporni poslovnež potem izkoriščal za raznovrstna izsiljevanja in druge »posle«, s katerimi se je njegova mreža ukvarjala v vladnem podzemlju. Odložitev obravnave zadeve Papa je zahteval poročevalec Francesco Paolo Sisto iz vrst Ljudstva svobode, in sicer z utemeljitvijo, da bi moral biti imunitetni odbor pred dokončno odločitvijo seznanjen ne samo z zahtevo po aretaciji, ki jo je na odbor naslovil neapeljski preiskovalni sodnik, ampak s samim zapornim nalogom. Predstavniki opozicijskih strank se s tem nikakor niso strinjali, češ da je poznavanje besedila zapornega naloga brez pomena za odločitev imunitetnega odbora, toda predstavniki vladne večine so jih naposled preglasovali, tako da bo zdaj zadeva za teden dni odložena. Medtem v javnost prihajajo nova razkritja o delovanju Bisignanijeve mreže. Sekretar Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani je včeraj dejal, da gre za »smrdljivo močvirje«. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa vztraja, da bi parlament moral ustanoviti preiskovalno komisijo o aferi P4. za bivanje v Braziliji BRASILIA - Brazilski nacionalni svet za priseljence je včeraj z veliko večino glasov dodelil Cesareju Bat-tistiju dovoljenje za bivanje v državi. Nekdanji terorist, ki je v Italiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi štirih umorov, bo tako lahko mirno ostal v državi, v katero je prispel Ilegalno, potem ko je pobegnil najprej iz Italije in potem iz Francije. S tem je dokončno zapečatena odločitev, ki jo je pred nedavnim potrdilo vrhovno sodišče, po kateri Brazilija Battisti-ja ne bo izročila Italiji. Italijanski obrambni minister je dejal, da bi Italija lahko bojkotirala vojaško atletsko srečanje v Riu de Janeiru. Reguzzoni ostaja na čelu poslancev Severne lige RIM - Marco Reguzzoni bo do konca leta ostal načelnik Severne lige v poslanski zbornici. Tako so včeraj sklenili člani skupine ob prisotnosti strankinega vodje Umberta Bossija. Reguzzonijevo zamenjavo so zahtevali nekateri poslanci, ki so blizu notranjemu ministru Robertu Maro-niju, in to potem, ko je Reguzzoni neuspešno sodeloval pri poskusu zamenjave voditelja Severne lige v Lombardiji, ki je Maronijev privrženec. Gre za prve znake vojne za nasledstvo samega Bossija. KRIZA ODPADKI - Protesti, požigi in kriminal Nemiri v Neaplju: De Magistis ne beži pred odgovornostmi NEAPELJ - Prestolnica Kampanije je še vedno v primežu odpadkov in Neapeljčani so upravičeno besni. Nevzdržna situacija je včeraj znova prekipela in ljudje so se uprli - po središčnih ulicah so znova ležali zabojniki za smeti, odpadki so bili razmetani sredi cestišča, marsikje je tudi zagorelo. Na Trgu San Giorgio pri Pianuri so demonstranti stopili na ulico in preprečili vozilom prosto premikanje. »Že spet bom moral sam rešiti problem odpadkov,« se je včeraj oglasil italijanski premier Silvio Berlusconi in neapeljskemu novoizvoljenemu županu Lui-giju De Magistrisu očital, da ni držal obljube. De Ma-gistris je namreč ob svoji izvolitvi napovedal, da bo prvi sklep njegove uprave zadeval krizo z odpadki, ki naj bi jih pospravil v petih dneh. Berlusconijeve očitke je župan ocenil kot nizkotne. Prevzel pa si je to odgovornost, ki jo namerava tudi rešiti: v načrtih ima pospešeno ločeno zbiranje odpadkov, kompostiranje ter podobne posege, ki pa žal terjajo svoj čas in dejansko sodelovanje pokrajinske in deželne uprave. Ob vsem tem župan ne prezira okoljskega kriminala, ki podtalno spletkari in spodbuja nečedne posle z odpadki. Voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani je medtem predlagal, naj razglasijo izredno stanje do konca leta - v tem obdobju bi lahko uredili vse potrebne odvoze odpadkov iz dežele in seveda določili odlagališča. LIBIJA - Francija se je medtem že izrekla proti predlogu italijanskega zunanjega ministra Frattini za začasno ustavitev sovražnosti, da bi omogočili dostop humanitarne pomoči RIM/LONDON - Italijanski zunanji minister Franco Frattini je včeraj pozval k začasni ustavitvi sovražnosti v Libiji, da bi omogočili dostop humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu. Francija pa se je izrekla proti vsakršni začasni prekinitvi vojaških operacij proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, saj bi ta lahko pridobil na času, trpeli pa bi civilisti. "Začasna ustavitev sovražnosti" je po mnenju Frattinija ključna, da bi omogočili takojšnjo pomoč na območjih, kot so predmestja Misrate in Tripolija, kjer so humanitarne razmere "dramatične", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Videli smo posledice krize in tudi Natovih akcij ne samo v vzhodnih in jugozahodnih regijah, pač pa tudi v Tripoliju," je pojasnil minister. Ob tem je izrazil prepričanje, da je potrebna takojšnja začasna ustavitev sovražnosti, da bi vzpostavili učinkovite humanitarne koridorje, medtem Franco Frattini ansa ko bi se nadaljevala pogajanja o formalni prekinitvi ognja in mirovnih pogajanjih. Z ozirom na letalske operacije zveze Nato v Libiji je Frattini, ki je nagovoril poslance spodnjega doma italijanskega parlamenta, še menil, da bi morali zahtevati bolj natančne informacije o rezultatih napadov in pa smernicah glede ciljev napadov, ki so nedavno terjali žrtve tudi med civilisti. "Jasno je, da to ni del Natove misije," je dejal zunanji minister. Zveza Nato se je v minulih dneh znašla pod plazom kritik zaradi napadov na cilje Gadafijevega režima, v katerih so bile žrtve tudi civilisti. V nedeljskem napadu v Tripoliju je bilo ubitih devet civilistov, Nato pa je kasneje priznal odgovornost za napad. Medtem se je oglasila Francija, ki nasprotuje vsakršni začasni prekinitvi vojaških operacij proti libijskemu samodržcu Gadafiju. "Koalicija in države, ki so se sestale v Abu Dabiju pred dvema tednoma, so bile soglasne glede strategije: moramo okrepiti pritisk na Gadafija," je novinarjem v Parizu včeraj dejal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Bernard Valero. Vsakršna začasna ustavitev operacij bi lahko po besedah Valera omogočila Gadafiju, da pridobi na času in se reorganizira, na koncu pa bi bilo civilno prebivalstvo tisto, ki bi trpelo zaradi majhnega znaka slabosti koalicije. Zaskrbljenost zaradi Natovih napadov v Libiji je sicer v torek izrazil generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in ob tem pozval k prekinitvi ognja. V pogovoru za britanski Guardian je izrazil pomislek, ali bombardiranje ciljev v Libiji deluje. "Ko vidim ubite otroke, imam pomisleke. Zato sem posvaril pred morebitnimi civilnimi žrtvami," je dejal Musa, ki se sicer poslavlja s položaja generalnega sekretarja Arabske lige. Musa je tudi pozval k prekinitvi ognja v Libiji in dejal, da bi se morali pogovori o politični rešitvi začeti, ko je Gadafi še na oblasti. Prepričan je tudi, da vojaška operacija ne more pripeljati do preboja pri politični rešitvi. Natova letala medtem nadaljujejo bombardiranje ciljev v Libiji. Včeraj okoli poldne so bojna letala preletela Tripoli, nato pa je bilo slišati dve eksploziji. Za zdaj ni znano, kaj je bil cilj napadov in, ali so ti zahtevali žrtve. (STA) 12 Četrtek, 23. junija 2011 KULTURA / KALUGA, MOSKVA - Vokalna skupina Chorus '97 na šestih nastopih v Rusiji PREVODNA LITERATURA Dragocene izkušnje »Španski« v prostrani deželi ?'Obec' P5raYo1S r in Saša Pavček Enajst pevcev in zborovodkinja Laura Winkler so pripravili tehtno izbran program Vokalna skupina Chorus '97 iz Mirna, ki deluje od leta 1997, in jo sestavljajo pevci iz krajev z obeh strani državne meje, se je 11. junija podala na novo glasbeno avanturo. Po uspešnih predstavitvah, ki jih je v minulih letih imela v Kanadi, ZDA, Italiji, Avstriji in na Češkem, se je sedaj odzvala povabilu Komornega zbora iz Ka-luge. Ta je oktobra lani v okviru projekta Pesem nas združuje gostoval na Goriškem. Enajst pevcev in zborovodkinja Laura Winkler so za rusko turnejo pripravili domiselno in tehtno izbran program, s katerim so na različnih prizoriščih, ob različnih priložnostih in v raznolikih ambientih poskušali ruskemu občinstvu predstaviti posebnosti slovenske zborovske glasbe, preprostost in lepoto slovenske in še zlasti primorske ljudske pesmi, z izvedbami Antifone P. I. Čaj-kovskega, ruske narodne pesmi Kak pojdu ja na bistruju rječku in priljubljenih Kraguljčkov v priredbi Lojzeta Bratuža pa se je mirenski sestav poklonil tudi ustvarjalnosti gostiteljev. Pevsko popotovanje se je začelo 12. junija, ko je mirenski zbor skupaj s tamkajšnjo folklorno skupino na podeželju Kaluge nekoliko bolj sproščeno nastopil ob praznovanju Dneva Rusije. Sledil je priložnostni koncert v dvorani muzeja Puškinove žene v vasi Polotnjani zavod v bližini Kaluge. Povsem drugačna je bila izkušnja tretji dan, ko je sestav s sakralnimi skladbami J. Gallusa, G. P. da Palestrine, C. Macchija, F. Schuberta, V. Vodopivca in P. I. Čajkovskega nastopil v samostanu sv. Pafnutija v mestu Borovsk, se naužil tamkajšnjega notranjega miru, začutil povezanost med člani sestava in tudi zato je po mnenju zborovod-kinje Winkler j eve prav ta koncert predstavljal višek ruskega turneje. Odlično so se primorski pevci odrezali tudi 15. junija v dvorani Filharmonije Kaluške pokrajine, kjer je njihove interpretacije predvsem slovenskih zborovskih biserov popestril tudi nastop izjemno čistih glasov mladinskega zbora iz Kaluge. Po petih nastopih v Kalugi in okolici se je Chorus '97 odpravil v Moskvo, kjer je 16. junija nastopil še v tamkajšnjem Kulturnem centru »Pokrovskie vorota«. Okoli 60 obiskovalcev koncerta (med njimi je bilo kar nekaj Slovencev živečih v Moskvi) je nagovorila namestnica veleposlanice Andreja Purkart Martinez, ki je med drugim izpostavila pomen gostovanja slovenskega zbora v velikem mestu, kjer je umetnost doma. »Moskva je ena redkih prestolnic na svetu, kjer je toliko kulturnih dogodkov. A kljub temu so dvorane vedno polne. Ruska publika ceni kulturo, je radovedna in hvaležna,« je še poudarila Martinezova, ki jo je nastop zbora iz Mirna očaral. S pozitivnimi občutki - kljub precej naporni turneji in nekaterim presenetljivim avanturističnim dogodivščinam z nastanitvijo in organizacijo - so iz Rusije odpotovali tudi člani zbora Chorus '97, saj je nji- Na gostovanju so pevci nastopili v zelo različnih okoljih, katerim so se znali prilagoditi hovo petje počelo pozitivne odmeve in dvorane so bile povsod polne. »Zagotovo pa so rusko občinstvo najbolj ogrele priredbe slovenskih ljudskih pesmi, in tudi mi sami smo bili pri izvajanju le-teh mnogo bolj sproščeni,« je po moskovskem koncertu povedal Matija Faganel, vsestranski glasbenik iz Števerjana, ki v mirenskem moškem sestavu prepeva tri leta. Tatjana Gregorič Zakladnica prevodov slovenskega leposlovja v španski jezik je bogatejša za tri naslove. Prevedena dela so izpod peresa Saše Pavček, Marka Kravosa in Cirila Zlobca. Pobudnik projekta prevajanja v španski jezik je ustanova La Casa de Kamna iz Kamne Gorice pri Radovljici, ki jo vodita Ana Cecilia Prenz Kopušar in Jure Kopušar in s katero si prizadevata za vzdrževanje odnosov med slovensko in latinskoameriško kulturo. Vse tri knjige so izšle pri argentinski založbi Zoe/re in založbi Lar Ediciones (Čile), projekt sta finančno podprli Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in ustanova La Casa de Kamna. Poleg omenjenih avtorjev sta bila prisotna tudi prevajalca - Ana Cecilia Prenz Kopušar, ki se je posvetila prevodu dramske trilogije Saše Pavček z naslovom Na odru zvečer, in Juan Octavio Prenz, ki je izbral in prevedel Zlobčeve pesmi v antologiji La binidad del amor y el dolor ter tudi pesmi Marka Kravosa. Juan Octavio Prenz je že več desetletij v stiku s poezijo slovanskih narodov, sam je namreč poskrbel tudi za prevod celotnega Prešernovega opusa v španščino. Vzgib, ki je Ano Cecilio Prenz Ko-pušar pripeljal do odločitve, da se bo posvetila prevodu dramske trilogije, je prav ženska senzibilnost, ki preveva dela Saše Pavček. Ob prevajanju se je morala spopasti s prevajalski izzivom: kako v španščino prestaviti primorsko narečje? Ana Cecilia se je odločila za argentinski voseo. Igralka, pesnica in dramatičarka Saša Pavček je za publiko interpretirala odlomek iz mo-nokomedije Al'en al'dva, sledila pa je interpretacija istega odlomka v španščini, za katero je poskrbel Jure Ko-pušar. Pesnik Marko Kravos je publiki razkril nekaj anekdot s potovanja po Argentini, na katerem so predstavljali prevode. Prebral je tudi dve svoji pesmi, zatem pa je Juan Octavio Prenz publiki razkril, kako ti dve pesmi zvenita v španščini. Ciril Zlobec in Juan Octavio se poznata že vrsto let, je povedal pesnik. Prenz je zato že zgodaj začel prevajati posamezne Zlobčeve pesmi. Zlobec je v zvezi s Prenzevim prevajanjem Prešernovega opusa omenil, da mu moramo biti kot narod hvaležni za tako pomembno delo. Ob tem je pohvalil prevajalsko sposobnost Prenza, saj se z njegovim prevodom ni izgubil niti odtenek kompleksnosti in bogastva Prešernovega jezika. Tudi Zlobec je prebral tri pesmi, ki jih je Prenz uvrstil v antologijo: eno iz cikla Pomladni pogovori z mrtvo hčerko ali Parabola o cvetoči češnji, drugi dve pa iz cikla Heretični intermezzo. (maj) RADIO SLOVENIJA - 3. program - ARS Natečaj za najboljšo humoresko in kratko zgodbo Uredništvo za kulturo 3. programa Radia Slovenija - programa ARS razpisuje tradicionalna natečaja za najboljšo humoresko in za najboljšo kratko zgodbo. Pisce kratkih zgodb vabijo, da se udeležijo natečaja z zgodbami, ki ne presegajo 5700 znakov s presledki. Pisce humoresk obveščajo, da bo komisija posebej pozorna na kakovostno humoristično satirično pisavo s poudarkom na sodobnih temah. Humoreske lahko vsebujejo med 5000 in 9000 znakov s presledki. Besedila bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. V obeh kategorijah bodo podelili po tri odkupne nagrade; nagrade predstavljajo bruto znesek, ki vključuje odkup avtorskih pravic za radijsko objavo. Don't Say We Didn't Warn You Does It Offend You, Yeah? Indie-rock, nu-rave Cooking Vinyl, 2011 Današnjo glasbeno rubriko posvečamo posebni angleški zasedbi Does It Offend You, Yeah?. Bend velja za enega najpomembnejših predstavnikov nove glasbene zvrsti new ra- ve oz. nu rave. Omenjena zvrst je nastala pred približno petimi leti v Angliji, gre pa za mešanico elektronske glasbe, in-die-rocka, panka, disco in new wave glasbe. Med glavne predstavnike tega novega glasbenega gibanja spadajo zasedbe Shit-disco, Late Of the Pier in bolj znana Klaxons, na primer. Skupino Does It Offend You, Yeah? sta leta 2006 ustanovila pevec in pianist James Rushet ter njegov prijatelj Dan Coop, ki se ukvarja s sintetizatorji zvoka. Dvojici sta se kmalu pridružila še bobnar Rob Bloomfield in kitarist Morgan Quaintance. Fantje so kmalu spoznali, da se s spajanjem pank glasbe in elektronskih ritmov ustvarja zanimivo glasbeno zvrst. Ze dve leti pozneje je zagledal luč prvenec You Have No Idea What You're Getting Yourself Into. Zasedba je nato s krajšo glasbeno turnejo predstavila svojo ploščo širši publiki; nastopi angleških fantov so izredno živahni in polni vizualnih efektov ter luči. Skupino je leta 2009 zapustil Morgan Quaintance, na njegovo mesto pa sta pristopila basist-ka Chloe Duveaux in kitarist Matty Derham. Po treh letih je letos končno izšel drugi glasbeni izdelek Don't Say We Didn't Warn You. Ploščo sestavlja deset komadov za kakih štirideset minut dobre glasbe. Prva na vrsti je posebna We Are The Dead, ki se po akustičnem intru spremeni v poskočno pesem, ki spominja na francosko zasedbo Justice. Izreden začetek! Naslednja John Hurt je dober komad v Muse stilu, Pull Out My Insides pa je tipična indie-pop pesem. Z naslednjo Yeah (eden boljših komadov plošče) se Rus-het in njegovi povrnejo k nu rave stilu, prav tako pa tudi s komadom The Monkeys Are Coming. Na koncu je še čas za skoraj techno komad Wrestler, poskocno The Knife in še izredno balado Broken Arms, pri kateri pridejo na dan vokalne sposobnosti pevca Rusheta. Originalna plošča in dober bend, o katerem bomo v naslednjih letih še veliko slišali ... Rajko Dolhar V kategoriji kratkih zgodb bodo podelili nagrade v vrednosti 400, 300 in 250 EUR, v kategoriji humoresk pa nagrade v vrednosti 500, 450 in 400 EUR. Poleg tega bodo odkupili tudi nekaj nenagrajenih, a kvalitetnih zgodb in humoresk. Komisija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli. Avtorje vabijo, naj svoja besedila pošljejo v štirih natisnjenih izvodih, brez navedka imena avtorja ter označenih s šifro, do 15. julija 2011 na naslov: Uredništvo za kulturo 3. programa - programa ARS, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana - s pripisom: ZA NATEČAJ. Izbrana besedila pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena v tisku ali elektronskih medijih. Rezultate natečaja bomo razglasili 13. avgusta 2011 v oddaji Kulturna panorama, objavljeni pa bodo tudi na spletni strani 3. programa - programa Ars ter na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajenih in izbranih zgodb in humoresk bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, ki ga na uredništvu pričakujejo najkasneje do 3. septembra 2011. Bojišča 1. svetovne vojne na fotografijah V Kobariškem muzeju in prostorih Fundacije poti miru v Posočju so od včeraj na ogled fotografije z bojišča 1. svetovne vojne. Številne fotografije je naredilo več neznanih avtorjev na bojiščih v Posočju, na Goriškem in na Krasu, razstavo pa je pripravil muzej na Praškem gradu in jo v sodelovanju s češkim veleposlaništvom ponudil Kobariškemu muzeju. Razstava bo v prostorih Kobariškega muzeja in Fundacije Poti miru v Posočju na ogled vse do konca avgusta, je povedal Tadej Koren iz Fundacije Poti miru v Posočju . »Fotografije so delo večjega števila avtorjev in jih je skupno kar okoli sto,« je še povedal Koren. Razstavo so postavili tako, da bo še dodatno spodbudila pretok med obema institucijama in po Ko-renovih besedah tudi navzven pokazala tudi sicer dobro sodelovanje. Temu primeren je tudi usklajen urnik delovanja obeh institucij. Sicer pa zanimanje za ostaline iz prve svetovne vojne in z njim povezan obisk Kobariškega muzeja po Korenovih besedah iz leta v leto narašča. (STA) Branik 27/A - e-mail.: avtoservisfaaris@sial.net Tel.: 05 30 57 840 - 041 516 528 - Fax: 05 30 57 841 le ti tudi poleti 1¿\ M' € V ^ J lAf Hl I \\s / Primorski dnevnik Tudi poletje je pravi cas, da se narocite na Primorski dnevnik. 6-mesecna naroccnina - l.julij - 31.december 2011 - vas bo stala le 95 evrov. Do konca junija boste dnevnik prejemali brezplačno, podarili pa vam bomo tudi naročnino na slovensko meseccno revijo GLOBAL. Z vplačilom dodatnih 15 evrov vam bo omogočen neomejen dostop do dnevnika na spletnih straneh. S Primorskim dnevnikom v polet, v poletje. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu POSEBNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naroccnina na mesecnik GLOBAL, revijo, ki vam prinaša izbor najboljsih clankov iz svetovnega tiska 1 4 Četrtek, 23. junija 2011 SVET / GRČIJA - Potem ko so konservativci zavrnili ponudbo za oblikovanje velike koalicije Parlament izglasoval zaupnico preoblikovani Papandreujevi vladi Na vrsti so zdaj novi varčevalni ukrepi, ki naj bi omogočili nadaljnje reševanje dolžniške krize ATENE - Grški parlament je malce pred polnočjo v torek s 155 glasovi proti 143 in dvema vzdržanima izglasoval zaupnico vladi premierja Georgea Papandreuja. Za zaupnico je bilo potrebnih 151 glasov, Papandreujevi socialisti pa imajo v 300-članskem parlamentu 155 sedežev. Premier Papandreu je glasovanje o zaupnici vladi zahteval po preoblikovanju vlade v nedeljo. Premier je vlado preoblikoval minuli petek s ciljem rešiti hudo dolžniško krizo v državi in da bi pomiril nezadovoljstvo v lastni stranki socialistov. Med drugim je zamenjal dosedanjega finančnega ministra Geor-gea Papakonstantinuja in na njegovo mesto imenoval Evangelosa Venizelosa. Za preoblikovanje se je Papandreu odločil po tem, ko so opozicijski konservativci zavrnili ponudbo za oblikovanje velike koalicije, s katero si je premier želel zagotoviti podporo pri reformah, ki so potrebne za pridobitev dodatne finančne pomoči preza-dolženi državi. Vlado premiera Papandreuja po izglasovani zaupnici sedaj čaka nov izziv, saj mora parlament do konca junija potrditi še nov sveženj varčevalnih ukrepov in privatizacijski načrt v višini 78 milijard evrov. To je nujno, da Grčija dobi naslednji obrok posojila in se s tem izogne bankrotu. Peti obrok posojil znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih, od česar območje evra prispeva 80 milijard, preostalo pa Mednarodni denarni sklad (IMF). Grčija ta denar potrebuje do srede julija. V Bruslju se bo danes in jutri sestal Evropski svet, na katerem bodo voditelji držav članic razpravljali o reševanju krize v območju evra in o svežnju za krepitev gospodarskega upravljanja in reševanju prezadol-žene Grčije. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem izglasovanje zaupnice preoblikovani vladi grškega premiera Georgea Papandreuja pozdravil kot "dobro novico za Grčijo in Evropsko unijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Glasovanje v grškem parlamentu odstranjuje element negotovosti iz že tako težke situacije. To je dobra novica za Grčijo in Evropsko unijo kot celoto," je le nekaj minut po glasovanju sporočil Barroso. Papandreuja in njegovo vlado je pozval, naj "osredotočijo vsa prizadevanja v iskanje parlamentarne podpore ambicioznemu nizu varčevalnih ukrepov". "Potrditev teh ukrepov naslednji teden ne bo omogočila le hitrega izplačila naslednjega obroka finančne pomoči Grčiji, temveč bo pomenila tudi velik korak na poti Grčije nazaj proti vzdržnim javnim financam in vrnitev k rasti," je zapisal. (STA) Grški premier George Papandreu in novi finančni minister Evangelos Venizelos po izglasovanju zaupnice vladi ansa ZDA - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve Bernanke priznal, da se lahko gospodarske težave nadaljujejo WASHINGTON - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je včeraj na novinarski konferenci po zasedanju odbora za odprti trg Fed (FOMC) dejal, da se lahko težave, ki upočasnjujejo okrevanje ameriškega gospodarstva, nadaljujejo tudi v prihodnje leto. Bernanke je govoril po koncu dvodnevnega zasedanja FOMC, ki ni postreglo s presenečenji. Zvezni bančniki so priznali, da je trenutna gospodarska rast nekoliko počasnejša od sprva predvidene, ključna obrestna mera ostaja na ravni med 0 do 0,25 odstotka, program odkupovanja obveznic finančnega ministrstva v vrednosti 600 milijard dolarjev bo potekel do konca meseca, ni pa napovedanih novih ukrepov za pospešitev rasti. Sporočilo FOMC izraža mnenje, da se bodo trenutne težave zaradi višjih cen energije in hrane ter težav v dobavah iz Japonske v naslednjih mesecih umirile. Vendar pa je Bernanke opozoril, da bo okrevanje lahko še naprej počasno predvsem zaradi slabega Ben Bernanke ansa stanja na stanovanjskem trgu in šibkega finančnega sektorja. Na vprašanje o grški dolžniški krizi je Bernanke odgovoril, da Fed ta zelo težak položaj pozorno spremlja in o tem so govorili tudi na FOMC. "Če položaj ne bo rešen, potem bo to grožnja evropskemu finančnemu sistemu, globalnemu finančnemu sistemu in enotnosti Evrope," je dejal Bernanke in priznal, da Fed ni del pogajanj za rešitev krize, čeprav je o njej dobro informiran. Po njegovih besedah bi bile posledice grškega bankrota za ameriške fi- nančne ustanove zelo majhne, čeprav bi bankrot Grčije oziroma kakšne druge evropske države, kot na primer Irske ali Portugalske, nedvomno prizadel svetovne finančne trge in s tega vidika bi bile bistvene posledice tudi za ZDA. Na vprašanje, kako dolgo še mislijo centralni bankirji držati ključno obrestno mero na ničli, je Bernanke odgovoril, da formulacija izjave za "podaljšano obdobje" pomeni še za najmanj dve ali tri prihodnji srečanji FOMC. To pomeni še najmanj do 20. septembra ali dlje. Bernanke je tudi razložil, zakaj po izteku 600 milijard dolarjev vrednega programa odkupovanja zakladnih obveznic ne bo novega. Lani avgusta, ko je napovedal ta program, ki poteče konec meseca, je bilo tveganje inflacije izjemno nizko. Bolj nevarna je bila deflacija, kar je ta program uspešno odpravil. Sedaj med drugim zaposlovanje raste povprečno po 180.000 delovnih mest na mesec, lani avgusta pa je le za 80.000. Pa tudi borzni indeksi so danes v povprečju za 20 odstotkov višji, kot lani poleti. (STA) Ban Ki Moon pozval k enotnosti ZN glede Sirije NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je pozval države članice Varnostnega sveta ZN k izoblikovanju enotnega stališča glede krize v Siriji. Dejal je še, da po njegovem mnenju besede sirskega predsednika Bašarja al Asada niso verodostojne. "Kako dolgo se bo nadaljevalo takšno stanje? Sprejeti mora odločne ukrepe," je Ban še povedal novinarjem v intervjuju ob potrditvi novega petletnega mandata na položaju generalnega sekretarja ZN. Ban je še dodal, da bi bilo zelo koristno, če bi svoje stališče do konflikta izrazil Varnostni svet ZN. Rusija in Kitajska sta namreč zagrozili z vetom v primeru poskusa sprejetja resolucije, v kateri bi Varnostni svet obsodil nasilje v Siriji, kot so predlagale evropske države. V nemirih v Siriji je po poročilih skupin za zaščito človekovih pravic umrlo že več sto protirežimskih protestnikov. V Belfastu spet nasilje BELFAST - V Belfastu na Severnem Irskem je včeraj minila že druga noč nasilja med protestanti in katoliki, v katerem so bili ranjeni najmanj trije ljudje, med njimi britanski fotograf. Po navedbah policije gre za najhujše spopade med skupinama, do katerih prihaja pred vsakoletnim tradicionalnim pohodom protestantov 12. julija. Nasilje je izbruhnilo v ponedeljek zvečer, ko so zamaskirani moški iz vrst Ulstrskih prostovoljnih sil (UVF) začeli napadati domove v majhni katoliški skupnosti Short Strand v pretežno protestantskem delu Belfasta. V ulične spopade je bilo vpletenih okoli 500 ljudi. Prišlo je tudi do streljanje, pri čemer sta bila ranjena dva človeka. Nasilje se je na območju nadaljevalo tudi v torek zvečer, pri čemer je število udeleženih naraslo na 700. Rusija zavrnila registracijo nove politične stranke MOSKVA - Rusko ministrstvo za pravosodje je včeraj zavrnilo vlogo za registracijo nove stranke, imenovane Ljudska stranka svobode, ki so jo ustanovili trije opozicijski voditelji, poročajo tuje tiskovne agencije. Stranka tako ne bo mogla sodelovati na bližajočih se parlamentarnih in predsedniških volitvah. EU je v zvezi z dogodkom izrazila zaskrbljenost. Eden od opozicijskih politikov, ki so želeli ustanoviti stranko, Mihail Kas-janov, je odločitev pravosodnega ministrstva komentiral z besedami, da so se obljube predsednika države Dmitrija Medvedjeva o spodbujanju političnega pluralizma v Rusiji izkazale za prazne besede. (STA) KITAJSKA - Nepotrjena novica Umetnik Ai Weiwei znova na prostosti? PEKING - Kitajske oblasti so več kot dva meseca po prijetju proti plačilu varščine izpustile kitajskega umetnika Ai Weiweija, je včeraj poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Agencija kot enega od razlogov za njegovo izpustitev navaja slabo zdravstveno stanje. Do režima kritični umetnik je bil v priporu od začetka aprila zaradi obtožb o davčni utaji. Kot še navaja Xinhua, je Ai pokazal pripravljenost, da prizna svoj zločin, in je večkrat zagotovil, da bo plačal davke, ki jih je utajil. Agencija še navaja, da je podjetje Beijing Fake Cultural Development, povezano z umetnikom, utajilo velike vsote denarja in namerno uničilo dokumentacijo o računovodstvu. Aijeva družina in privrženci so te obtožbe v preteklosti večkrat zanikali, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Umetnikova družina je sicer po poročanju britanske mreže BBC sporočila, da ne vedo ničesar o njegovi iz- Ai Weiwei ansa pustitvi. Aijeva soproga Lu Qing je sredi maja dobila dovoljenje za kratek obisk Aija v priporu. Ai Weiwei, ki je glasen kritik kitajske vlade, je bil aretiran 3. aprila na letališču v Pekingu, ko je bil namenjen v Hongkong. Do njegove aretacije je prišlo med eno večjih kampanj kitajskih oblasti proti oporečnikom in aktivistom v zadnjih letih. Mednarodna skupnost z ZDA in Evropsko unijo na čelu je glasno obsodila njegovo priprtje. (STA) ZDA - Medtem ko je Obama objavil načrt za umik iz Afganistana Senat soglasno podprl Panetto za novega obrambnega ministra WASHINGTON - Ameriški senat je v torek soglasno, z vsemi stotimi glasovi za, potrdil direktorja ameriške obveščevalne agencije Cia Leona Panetto za položaj obrambnega ministra ZDA, na katerem bo nasledil Roberta Gatesa, ki odhaja v pokoj. Potrditev Panette ni bila vprašljiva, vendar pa je takšno soglasje za sodobni ameriški senat nekaj neobičajnega. Panetta se je po trdni podpori senatu pisno zahvalil in znova obljubil, da bo storil vse, da bo ameriška vojska ostala najmočnejša na svetu. Novi položaj bo Panetta, ki je bil v kongres prvič izvoljen leta 1977, nastopil 1. julija. S tem bo postal prvi demokrat na čelu Pentagona po Williamu Per-ryju leta 1997. Tja prihaja z vodilnega mesta v Cii, ki ga je zasedel leta 2009. Kot prvi mož agencije si je prislužil hvalo tako republikancev kot demokratov, ker naj bi agencijo po razburkanem obdobju pod predsednikom Georgeom Bushem popeljal v mirnejše vode. Kot novi obrambni minister bo moral krmariti svoj resor skozi obdobje Leon Panetta ansa krčenja porabe. Prav v tej luči se Panetta zdi zelo primeren za ta položaj - v administraciji predsednika Billa Clintona je bil namreč zadolžen za proračun in prav njemu so pripisovali številne zasluge za uravnoteženju proračuna. Panetta, ki bo naslednji teden dopolnil 73 let, bo Pentagon vodil tudi v času, ko se končuje diskriminacija homoseksualcev, ki bodo lahko poslej v vojski služili odkrito. Poleg tega bo položaj zasedel v obdobju, ko so ZDA še vedno vpletene v vojni v Iraku in Afganistanu, po novem pa tudi v Libiji. Do konca leta bodo ZDA sicer predvidoma umaknile enote iz Iraka, kmalu pa bodo začeli tudi z uvodnim umikom sil iz Afganistana. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj po lokalnem času (danes ob 2. uri po srednjeevropskem času) predstavil načrt umika ameriških bojnih enot iz Afganistana. Obama naj bi pojasnil predvsem, koliko vojakov bo Afganistan zapustilo julija, ko naj bi se začelo zmanjševanje ameriške prisotnosti, napovedano že ob povečanju števila ameriških vojakov pod Hin-dukušem za 30.000 leta 2009. Po trditvah ameriških medijev naj bi Obama napovedal umik 10.000 ameriških vojakov v manj kot letu dni. Okoli 5000 naj bi jih poslali poleti, dodatnih 5000 pa do letošnje zime ali pomladi prihodnje leto. ZDA so sicer skupaj z zavezniki v Natu določile 31. december 2014 kot datum konca vojnih operacij in predaje odgovornosti za varnost v državi afganistanskim oblastem. Ameriška vojska naj bi sicer v državi ostala dlje, vendar le v vlogi inštruktorjev, svetovalcev in podpornikov. (STA) Četrtek, 23. junija 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Znižanje števila rajonskih svetov z deset na štiri Izdelali predlog o združitvi rajonov Štandrež s Podturnom in Rojcami, Podgora in Pevma-Štmaver-Oslavje pa s Svetogorsko četrtjo in Stražcami Goriški podžupan in občinski odbornik Fabio Gentile bo predstavnikom goriških levosredinskih in desnosredinskih strank v kratkem predstavil predlog o novi razdelitvi občinskega teritorija na štiri rajone, o katerem bo - verjetno čez nekaj mesecev - odločal goriški občinski svet. Gentile bo strankam orisal predlog, s katerim po podžupanovih besedah soglaša šest predsednikov rajonskih svetov na deset. Predlog predvideva spojitev rajonov Loč-nik in Madonina (okrog4.300 prebivalcev), združitev Štandreža z Rojcami in Podtur-nom-Sv. Ano (okrog 10.400 prebivalcev) ter združitev med Podgoro, Pevmo-Štma-vrom-Oslavjem, Svetogorsko četrtjo in Stražcami (okrog 11.400 prebivalcev). Četrti in zadnji rajon bi bil mestno središče, ki šteje 9.673 prebivalcev in bi ostal nespremenjen. »To je predlog nove porazdelitve, s katerim soglaša največ predsednikov rajonskih svetov; njihovo mnenje vsekakor ni obvezujoče, saj mora dokončno odločitev sprejeti občinski svet,« je povedal Gentile, ki se je s predsedniki rajonskih svetov sestal v prejšnjih tednih. Kot smo že poročali, s predlogom nikakor ne soglašajo predstavniki treh slovenskih rajonskih svetov, ki opozarjajo, da bi se zaradi nove porazdelitve lahko znižala raven zaščite slovenske manjšine, svojega soglasja pa ni dal niti rajonski svet Madonina. »Tako občina kot stranka SSk sta se obrnili na deželo s prošnjo, da preveri, ali bi krčenje števila rajonov lahko vplivalo na izvajanje zaščitnih norm. Odgovorili so nam, da nikakor ne,« je povedal Gentile in opozoril, da se mora občinski svet o novi porazdelitvi rajonov odločiti najkasneje do začetka prihodnjega leta. »Drugače tvegamo, da nam bodo ukinili vse rajone. Jaz si nikakor ne nameravam prevzeti te odgovornosti. Predlog, ki smo ga izdelali, morda ne zadovolji vseh, je pa najbolj sprejemljiv in uravnovešen. Vsi drugi predlogi niso bili izvedljivi, saj deželni zakon ne dopušča zarisovanja novih "meja" rajonov, pač pa le njihovo združevanje v večje enote,« je pojasnil podžupan. Gentile se namerava o predlogu v kratkem pogovoriti z goriškimi predstavniki političnih strank, nato pa bo predlog obravnavala občinska komisija za statut (le-tega bo namreč treba spremeniti). Zadnjo besedo bo, kot rečeno, imel goriški občinski svet. (Ale) MIREN-KOSTANJEVICA - ARSO o septembrskih poplavah »Obilne padavine bodo postale nekaj običajnega« »Skupna škoda ob lanskoletnih septembrskih poplavah v naši občini znaša 1,5 milijona evrov. Škoda je bila za nas enormna,« pravi župan Občine Mi-ren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Sanacija v občini že poteka. Izvajali jo bodo od državne meje do jezu v Orehovljah. »Gre za odvoz naplavin, čiščenje brežin in sanacijo poškodovanih mest,« pojasnjuje Marušič, kaj se bo med sanacijo počelo in dodaja veselje, da so stroji že na svojih mestih in da ni sanacija ostala zgolj na papirju. »Strugo Vipave smo na tem območju v treh fazah v štirih letih razširili, zato smo bili prepričani, da poplav ne bomo več imeli. Vendar se na vodotokih ni izvajalo nikakršno vzdrževanje, kar se nam je nato pri lanskoletnih poplavah "obrestovalo",« je kritičen župan miren-sko-kostanjeviške občine, ki gosti nadaljevanje projekta Moč voda. Ta se je 22. marca začel v osrednji Sloveniji, se nadaljeval na Dolenjskem in Gorenjskem, sedaj pa prihaja na Primorsko. Namen projekta je osveščanje javnosti o možnosti nastanka poplav, sobivanju z njimi in povečanje samozaščite prebivalcev. Sestavni del akcije je nameščanje opozorilnih tablic z oznako najvišje izmerjene gladine vode ob poplavah. Mirensko-Kostanjeviška občina je takšno oznako namestila prva na Primorskem, v sredo pa so jih prejeli še ostali župani oz. predstavniki primorskih občin. »Tako obilne padavine, kot smo jim bili priča lanskega septembra, bodo glede na prognoze lahko postale nekaj običajnega, temu se bo treba prilagoditi,« svari Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke prognoze na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Analize poplav v Sloveniji v zadnjih stotih letih so pokazale, da se te vedno pojavljajo okoli tretjega tedna v septembru, novembra ali junija. Lani septembra so bili v Sloveniji priča vsem Vipava v Mirnu; ob lanskoletnih septembrskih poplavah je gladina segla do sredine kovinske hišice na desni km štirim tipom poplav: mestne poplave so prešle v hudourniške, nato v dolinske ter nazadnje v kraške poplave. Zanimivo je, da so bile septembrske poplave leta 1926 veliko obsežnejše kot lanske, a so naredile manj škode. Slednje gre pripisati dejstvu, da je človek v zadnjih desetletjih pozidal poplavna območja, zato je škoda na objektih in v gospodarstvu toliko večja. Zanimiv je tudi naslednji podatek iz analize poplavnih valov v zadnjih 88 letih: med letoma 1923 in 1979 jih je bilo v Sloveniji 8, med letoma 1980 in 2010 pa 10, s tem da so kar štiri poplavne valove zabeležili med letoma 2007 in 2010. »V Sloveniji, razen visokogorja, praktično ni kraja, ki bi bil varen pred poplavami,« dodaja Polajnar. Primerjava vodostaja in pretoka Vipave ob lanskih poplavah s podatki, ki jih je včeraj objavil ARSO, zgovorno pričajo o razsežnostih lanskega dogodka: 17. in 19. septembra je imela Vipava pri merilni toč- ki Dolenje pretoka 213 kubičnih metrov na sekundo, včeraj pa 3,31, pri merilni točki Miren pa so zabeležili lani 437 kubičnih metrov na sekundo pretoka, včeraj 3,90. Tudi višina vodostaja pove svoje: gladina Vipave se je lani ob poplavah v Dolenjem dvignila do 402 centimetrov, včeraj je gladina segla do 59 centimetrov, pri merilni točk Miren pa je lani dosegla 732 centimetra, včeraj pa je bila tam visoka 110 centimetrov. »Ob lanskoletnih poplavah smo ugotovili, da razpolagamo z dobrimi podatki: območja, kjer je dejansko poplavilo, se ujemajo z območji na naših poplavnih in opozorilnih kartah. Te informacije nato posredujemo občinam, naj jih upoštevajo pri načrtovanju prostorskih planov. Na poplavnih območjih ne bi smeli graditi, je pa to domena občinskih uprav,« dodaja Igor Podobnik iz območne pisarne ARSO v Novi Gorici. (km) GORICA - Predavanje »Learn to lead« v organizaciji Slovik-a Nasveti za uspešno vodenje Lynn Isabella: Razmerje med zanimanjem za delo izven podjetja in nudenjem pozornosti notranjim odnosom mora biti uravnovešeno Znanstvena direktorica Slovik-a Matejka Grgič je v ponedeljek v mali dvorani Kulturnega doma predstavila več kot petdesetim udeležencem ameriško predavateljico z Univerze v Virginiji, kjer poučuje teorijo organizacije in vodenja poslovnih ekip. Spoznala jo je na blejski šoli za vodilne kadre in si zamislila, naj tudi naše okolje spozna njena teoretična izhodišča. Prof. Lynn Isabella je s predavanjem »Learn to lead« zaključila letošnji Slo-vik-ov niz javnih dogodkov. Začela je s predlogom samoopredelitve prisotnih v štiri kategorije. Kot je sama povedala, je šlo za uveljavljanje načela, da morajo učne ure vsebovati prvine igrivosti. To in njena telesna govorica, zlasti pogledi in premikanje po prostoru, sta pripomogli k pazljivejšemu sledenju njenih misli s strani udeleženk ter udeležencev, od katerih je malokdo imel na ušesih slušalke za poslušanje prevoda, ki ga je opravljal Peter Szabo. To pomeni, da v pasu simpatizer-jev SLOVIK-ovih dejavnosti velika večina dokaj dobro obvlada angleški jezik. Glede specifične vsebine dobrega vodenja je predavateljica izpostavila potrebo po spoznavanju samih sebe z analizo dobrih in slabih vedenjskih vidikov, pa tudi s pomočjo drugih, med katerimi mora biti nekdo, ki nas stalno opozarja na nerodnosti, ki jih povzročamo. Tudi razmerje med zanimanjem za delo izven podjetja ali ustanove in nudenjem pozornosti notranjim odnosom, mora biti uravnovešeno: razmerje 30:70, ne glede na katero stran se prevesi naše zanimanje, je že napaka. Predavateljica je načela tudi potrebo po zadostnem uveljavljanju čustvene inteligence, o kateri glede na število dvignjenih rok ni bilo dosti odziva. Govor je tekel tudi o Pigmaljonovem sindromu, se pravi razširjenem pojavu, na osnovi katerega smo ali postanemo ljudje odlični, če nam nekdo več časa dopoveduje, da takšni res smo, in seveda obratno. Manj posrečeno je bilo posredovanje s pomočjo videokasete primera pevke Susan Boyle, ki je nedavno prodorno uspela kljub svojemu videzu povprečne anglosaške gospodinje. Vprašati se je namreč potrebno ko- Lynn Isabella in publika v Kulturnem domu bumbaca APrimorski ~ dnevnik POPLAVE - ARSO Čezmejni računalniški »model« za Sočo Z namenom čim natančnejšega spremljanja vodotokov in njihovega morebitnega naraščanja in poplavljanja, pripravlja ARSO v sodelovanju z italijansko stranjo monitoring Vipave in Soče. Računalniški model slednje bodo operativno zagnali že prihodnji mesec. »Treba se je soočiti z dejstvom, da so poplave vsakdan in se je zato nanje treba prilagoditi,« opozarja Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke prognoze na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). »Prav z Civilno zaščito v Palma-novi sodelujemo že vrsto let, skupaj imamo vzpostavljen skupni monitoring Soče in Vipave. Prav v prihodnjem mesecu bomo operativno zagnali model Soče tako na slovenski kot na italijanski strani kot neke vrste skupen rezultat našega sodelovanja,« pojasnjuje Polajnar. »Model« za Sočo postavlja AR-SO, ki je pravkar končala s podobnima modeloma za Muro in Savo. »Ker želimo v Sloveniji modelirati tudi tokova-nje v Jadranskem morju in Tržaškem zalivu, Soča pa je pomemben pritok in tam vpliva na tokovanje, smo se odločili, da razširimo slovenski model Soče tudi na italijanski del. Tako bomo obvladovali oziroma lahko napovedovali pretoke Soče in njenih pritokov v Sloveniji in tudi v Italiji. Gre za računalniški model, ki trenutno sodi v sam vrh tako imenovanih konceptualnih hidroloških modelov v svetu, združuje pa podatke meteoroloških meritev, meteoroloških napovedi radarskih in satelitskih meritev ter hidroloških meritev in napovedi. Rezultat takega modela je napoved pretoka na določeni točki, na primer Soča v Solkanu za naslednjih 6 dni. V ta model združujemo različne vhodne podatke, tudi t.i. ansambelsko napoved, ko združujemo 51 meteoroloških modelov in potem ugotavljamo različne scenarije odtoka. Naj povem, da so na reki Savi in Muri, kjer je ta model operativen že od leta 2006, rezultati zelo spodbudni: s precejšnjo gotovostjo lahko napovemo največje pretoke ob določenem času,« dodaja Polajnar. V testni fazi bo slovensko-italijanski model na Soči začel delovati prihodnji mesec, predvidoma na začetku leta 2012 pa bo operativen v hidrološki prognozi Agencije za okolje. (km) liko na tisoče podobnih »gospodinj« ni uspelo in ali naj vsi čakamo 57. leto starosti, da se z nami zgodi kaj prodornega. Prepričljivejša je bila postavka o tem, naj vsi sodelavci čutijo, da so del projekta, saj je to že sama po sebi motivacija, brez višjih denarnih spodbud. Sicer pa naj bi kot vodje delovali bolj iz srca kot iz razuma. In tu je še sposobnost prilagajanja... (a.r.) GORICA - DS Zaprtje oddelka »polom« Nad napovedanim zaprtjem oddelka nuklearne medicine v Gorici, do katerega bo prišlo 30. junija, je Demokratska stranka izredno zaskrbljena. »Zaprtje oddelka nuklearne medicine, kjer letno opravijo dva tisoč izvidov, pomeni dokončni polom za goriški zdravstveni sistem in hud udarec za delovanje kirurgije, medicine, ortopedije, ne-frologije in onkologije,« opozarja goriški tajnik DS Giuseppe Cingolani, po katerem je zaprtje tega oddelka, ki je doslej deloval v Ulici Vittorio Veneto, dokaz, da se namerava dežela FJK izogniti problematiki pomanjkanja prostorov v novi goriški bolnišnici enostavno tako, da ukinja storitve. »To je le dodaten korak v smeri uničevanja goriškega zdravstva, ki ga dežela izvaja že nekaj let, medtem ko župan Romoli misli le na porodnišnico,« pravi Cingola-ni, ki ga zagotovila direktorja goriškega zdravstvenega podjetja o tem, da bo zaprtje oddelka nuklearne medicine le začasno, nikakor ne prepričajo. 1 6 Četrtek, 23. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Na slovenskih višjih srednjih šolah se je začela matura Italijanski in slovenski jubilej za dijake privlačna tema Večina maturantov se je odločila za naslov »Ali smo to, kar jemo?« - Danes druga pisna naloga Z včerajšnjo prvo pisno nalogo iz slovenščine se je tudi za dijake petih razredov slovenskega višješolskega centra v Gorici začela matura. Na ministrstvu so se letos odločili za široko paleto naslovov, s katerimi so bili maturanti v glavnem zadovoljni, saj so se dotaknili prav vseh tem. V primerjavi z lanskim letom, ko se ni nihče odločil za naslov tipa C, je letošnja zgodovinska naloga, ki je bila posvečena razmišljanju o vlogi nacionalne države v zgodovini sodobne Evrope ob 150. obletnici poenotenja italijanske države in 20. obletnici rojstva Republike Slovenije, vzbudila večje zanimanje, tako da se je marsikateri dijak odločil zanjo. »Odločil sem se za nalogo zgodovinskega tipa; vsi smo pričakovali podobno tematiko, saj letos obhajamo kar dve pomembni okrogli obletnici,« je povedal dijak zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, ki pa na splošno ni bil preveč zadovoljen z ostalimi naslovi. Zelo raznolika pa je bila izbira na znanstveno-tehnološkem liceju Simon Gregorčič, na katerem je en dijak pisal zgodovinsko nalogo, osem dijakov pa se je odločilo za tipologijo B, v okviru katere morajo dijaki na osnovi gradiva napisati članek ali esej, kar pet dijakov pa se je lotilo naloge tipa A, ki je predvidevala analizo Kosovelove pesmi »Rad te imam«. Tudi letos so bile za tipologijo B na voljo štiri možnosti: socialnoekonomska naloga je nosila naslov »Ali smo to, kar jemo?«, tehnično-znanstvena »Enrico Fermi, fizik«, literarno-umetnostna »Romantika domovine v slovenski besedi, glasbi in sliki«, zgodovinsko-politična pa »Ob 10-letnici odobritve zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji«. Dijaki znanstveno tehnološkega liceja, ki so se odločili za tipologijo B, so se osredotočili pretežno na literarno-umetnostno in socialnoekonomsko področje. »Izbrala sem naslov "Romantika domovine v slovenski besedi, glasbi in sliki", saj sem dobro poznala tudi ponujeno gradivo, ki je vsebovalo odlomke iz Cankarja, Gradnika in Rebule,« je povedala dijakinja znanstveno tehnološkega liceja. Na omenjeni šoli pa se ni nihče odlo- Maturantje na zavodu Vega (levo) in na klasičnem liceju Trubar (desno) bumbaca _ čil za nalogo tipa D, to se pravi splošno nalogo, kjer so morali dijaki izhajati iz sledečega citata Andyja Warhola: »Slava tistega, ki bo zaslovel po svetu, bo v bodoče trajala le petnajst minut«, in analizirati vrednost »slave« v današnji družbi, ter razmisliti o pojmu »slave«, kakor ga predlaga televizijska industrija (Reality in Talent show) ali ga razširjajo družabna občila (Twitter, Facebook itd.). »Odločil sem se za nalogo tipa D, ker je njena tematika zelo aktualna,« je utemeljil svojo izbiro dijak industrijsko tehničnega zavoda Jurij Vega. Večina dijakov pa se je na splošno odločila za naslov »Ali smo to, kar jemo?«. Tako dijak družboslovnega liceja Simon Gregorčič kot dijakinja trgovskega tehničnega zavoda Ži- ga Zois sta namreč povedala, da sta lahko odlično gradivo dopolnila z znanjem, ki sta ga usvojila na šoli. Tudi maturant klasičnega liceja Primož Trubar se je odločil za omenjeni naslov, priznal pa je: »Menim, da so bili letošnji naslovi na splošno zahtevni, čeprav smo si nekatere pričakovali«. Danes čaka maturante druga pisna naloga, ki se razlikuje glede na izbrano šolsko smer. Tako bo za 13 maturantov klasičnega liceja na vrsti latinski prevod, za 14 dijakov znan-stveno-tehnološkega liceja matematika, 17 dijakov družboslovnega liceja pa družbene vede. 9 dijakov zavoda Vega čaka informatika, 8 dijakov zavoda Cankar turistična tehnika, dva dijaka zavoda Zois pa gospodarsko poslovanje. (av) -/ Wi-Fi v mestu in knjižnici Danes bodo v goriškem mestnem središču aktivirali brezžično internetno povezavo, ki jo bodo občani, študentje in obiskovalci lahko brezplačno uporabljali. Predstavitev delovanja Wi-Fi omrežja, ki bo delovalo na Travniku, na trgu pred županstvom, v parku za mestno hišo ter v ulicah Mazzini, Monache in Garibaldi, bo ob 11.30 v Ulici Garibaldi. Že nekaj dni pa je mogoče brezžično internetno povezavo uporabljati v prostorih goriške državne knjižnice v Ulici Ma-meli, kjer je storitev ravno tako brezplačna. Wi-Fi zaenkrat deluje v drugem nadstropju palače Werdenberg. Kres v Štandrežu Rajonski svet za Štandrež prireja tudi letos svetoivansko kresovanje. Vaš-čani lahko odnesejo vejevje, les in drug material, ki naj bo samo naravnega izvora, na običajno prizorišče na koncu Ulice Ticino. Ker letošnje poletno enakonočje sovpada z vaško procesijo Sv. Rešnjega telesa, bo štan-dreški kres zagorel jutri ob mraku. Železnice pod drobnogledom Jutri bo na sedežu Fundacije goriške hranilnice potekal posvet z naslovom »Il trasporto ferroviario nel Friuli Ve-nezia Giulia, una lunga storia e un in-certo futuro« (Dolga zgodovina in negotova prihodnost železniškega prevoza v Furlaniji-Julijski krajini). Posvet, ki ga prirejajo v dvorani della Torre, se bo začel ob 15.30. Govor bo o o projektih velikih infrastruktur, kot sta peti koridor in super-pristanišče, predvsem pa o obstoječem železniškem omrežju in njegovem potencialu, ki je večkrat neizkoriščen. Spregovorili bodo izvedenci Roberto Ca-rollo, Mario Goliani, Andrea Deber-nardi, Carlo Fortuna, Corrado Leo-narduzzi in Alessandro Puhali. Ob zaključku bodo predstavili načrte, ki jih ima na tem področju deželna uprava. V Tržiču koordinacija za Kras Po volilnem premoru se bo jutri zvečer na sedežu speleološkega društva v Ulici Mandrie v Tržiču ponovno sestala conska koordinacija za zaščito Krasa in Timave, ki so jo novembra lani ustanovili Fabio Del Bello, Gra-ziano Benedetti in Gianpaolo Zer-netti. V koordinacijo, ki nasprotuje načrtom, ki bi lahko ogrožali kraško naravno okolje, so pristopila tudi slovenska društva iz Laškega. ŠTANDREŽ - Mladinsko kiparsko srečanje društva sKultura 2001 V pripravi bizantinska kupola in ikone z evropskim pridihom Mladi umetniki iz Spilimberga bumbaca V župnijskem parku v Štandrežu poteka do sobote, 25. junija, mladinsko kiparsko srečanje, ki ga prireja društvo sKultura 2001 v sodelovanju s šolo mozaika iz Spi-limberga in z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane. Iz Spilimberga je prišlo v Štandrež pet dijakinj (ena prihaja iz Rusije in je trenutno na študijskem izpopolnjevanju v Spilimbergu) in dijak, ki od ponedeljka dalje pripravljajo kupolo po zgledu primerov iz bizantinske umetnosti. Gre za zaključni del načrta za spomenik, ki ga je izdelal umetnik Jurij Smole iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane. Spomenik bo predvidoma postavljen na mejnem prehodu Štandrež-Vrtobja v pomladnih mesecih leta 2012, veliko pa bo tudi odvisno od finančnih prispevkov,« je povedal predsednik društva sKultura 2011 Marjan Brescia. Poleg kupole bodo sestavljale spomenik tudi tri ikone, na katerih so uprizorjeni zavetniki Evrope, to se pravi sveti Benedikt, Ciril in Metod. Zamisel ikon pa gre pripisati Paolu Orlandu iz Jamelj. Ob zavetnikih Evrope bo na tretji ikoni tudi ponazorjena evropska zastava. »Prav zaradi tega smo izbrali simbolično lokacijo bivšega mejnega prehoda, saj poleg ekonomskih izmenjav, predstavlja pot, ki jo je bilo treba opraviti za prehod iz ene države v drugo, predvsem pretok kulture,« je zaključil Brescia. Namestitev mozaika je vključena v projekt ustanove Centro Studium z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo«. (av) S torkovega kresovanja na Jeremitišču Niz kresovanj se je začel na Jeremitišču Niz kresovanj po slovenskih vaseh v goriški pokrajini se je v torek začel na Jeremitišču. Tu so za pripravo kresa poskrbeli člani Rumitrskega ju-sa, njihovemu vabilu na družabnost pa so se odzvali domala vsi domačini ter prijatelji iz Štandreža in drugih sosednjih vasi. Nekaj po 23. uri so na prizorišče kresovanja na Jeremitišču pri- bumbaca šli tudi gasilci. Več avtomobilistov, ki je opazilo kres z viadukta pri glavnem pokopališču, je namreč poklicalo na goriško poveljstvo. Zaradi tega so gasilci, ki so sicer bili o kresovanju obveščeni že v prejšnjih dneh, prišli na krajši ogled in se nato vrnili v kasarno. Sinoči sta v Selcah tradicionalno kresovanje Slovencev iz Laškega priredili kulturni društvi Jadro in Tržič, ki sta poskrbeli tudi za kulturni program. O tem kresovanju bomo poročali v prihodnjih dneh. GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23 . junija 2011 1 7 / SOVODNJE - Razstava v okviru 60. obletnice občinske samostojnosti Sovodenjska ustvarjalnost Danes razstava vin, igra članic KD Župančič in ples z glasbeno skupino »Turn around« Z nedeljskega odprtja razstave bumbaca Sporočamo, da v goriški redakciji NE BO TAJNIŠKEGA OSEBJA od 25. junija do 2. julija 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) V okviru praznovanja 60. obletnice občinske samostojnosti so v nedeljo v so-vodenjskem Kulturnem domu odprli razstavo domačih umetnikov. Na odprtju je spregovorila občinska odbornica Vesna Primožič, ki se je zahvalila sodelujočim in poudarila, da so ustvarjalni ljudje dragocenost sovodenjske skupnosti. Na ogled so postavili lesene in kamnite izdelke, čipke in likovne elaborate, ki so jih izdelali Andrej Čevdek, Barbara Colautti, Majda Pelicon, Mara Fajt, Oliva Štrukelj, Fabrizio Puja, Silvia Michelutti, Karmela Rusjan, Karin Tommasi, Janina Cotil, Denis Robazza, Luka Kovic in Walter Hess. Odprtje razstave v Kulturnem domu je sledilo slavnostni se- CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ÏM Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DE-SETNICA« V NOVI GORICI: v sredo, 29. junija, ob 19. uri pred glavnim vhodom SNG Nova Gorica ulični cirkus »Cirque Déco«; v soboto, 7. julija, ob 10.30 pred Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Zlati osel«; v nedeljo, 3. julija, ob 21. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Glasbena skrinjica«; v nedeljo, 10. julija, ob 19. uri na ploščadi med SNG Nova Gorica in Goriško knjižnico Franceta Bevka ulična predstava »Exodo«; ogled vseh predstav je brezplačen. ji ob 60-letnici obnovitve upravne samostojnosti občine Sovodnje, ki sta jo povezovali Romina Cijan in Maja Devetak. Andrej Čevdek je po poklicu mizar, najraje pa izdeluje ure, mizice in skrinje. Barbara Colautti riše na steklo in strešnike, Majda Pelicon, Mara Fajt in Oliva Štrukelj pa se v prostem času ukvarjajo s kle-kljanjem. Fabrizio Puja je kovač, ki v izdelke rad vlije svoj umetniški navdih, Silvia Michelutti se posveča likovni umetnosti, Karmela Rusjan risanju, Karin Tommasi pa se ukvarja s poslikavo stekla, keramike in blaga, večkrat je ustvarila tudi modele pustnih krojev za vaško društvo. Janina Cotič je likovna umetnica, Denis Robazza in Luka U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »L'ultimo dei templari«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »The Tree of Life«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »I guardiani del destino«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »L'ul-timo dei templari« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Li-bera uscita«. Dvorana 5: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »Il ragazzo con la bicicletta«. fl Razstave RAZSTAVO »JAZ, MI, ONI MULTI-KULTURNI DIALOG« bodo odprtli v petek, 24. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Razstavljali bodo Franko Zerjal iz Gorice, Aleksander Peca iz Nove Gorice, Loretta Dorbo-lo' iz Benečije ter peterka iz Bosne in Hercegovine: Enes Levic iz Brčka, Slavko Medunic iz Brčka, Ruža Gagu-lic iz Tramosnice Donje ter Sarajevčana Samir Hedzbic in Hana Popaja. Kovic se navdušujeta nad fotografijo, Walter Hess pa se ukvarja s kiparstvom in obdelavo kamna. Vsak od omenjenih ustvarjalcev je na razstavi postavil na ogled nekaj svojih del, ki si jih bo mogoče ogledati še od danes, 23. junija, do nedelje, 26. junija, ko se bo na prireditvenem prostoru ob Kulturnem domu nadaljeval občinski praznik. Na današnjem programu je razstava domačih vin, ki jo bodo odprli ob 19. uri, ob 21. uri pa bodo nastopile članice društva Oton Župančič z veseloigro »Tri gra-cije«. Ob 21.30 bo na vrsti ples s skupino »Turn around«. V Sovodnjah se bo danes začel tudi mednarodni odbojkarski turnir brez meja. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču bo v soboto, 25. junija, ob 18.30 odprtje razstave Erike Buzin z naslovom »Meje«; na ogled bo do 7. julija. V LOKALU WINE-CAFE na Travniku 37 v Gorici bo do 25. junija med 11. in 15. uro ter med 18. in 24. uro na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja. V GALERIJI ARS v Gorici bo do 10. julija na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. Koncerti SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 25. junija, ob 20.30 koncert sakralne glasbe v sklopu niza »Glasba pod cerkvenim obokom«. Nastopili bodo otroški pevski zbor Emil Ko-mel, mladinski čezmejni zbor P. Trubar in Mirko Butkovič na orglah; vstop prost. 41. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE bo potekal med Borovci v Števerjanu v petek, 1. julija, ob 20. uri s prvim tekmovalnim večerom, v soboto, 2. julija, z drugim tekmovalnim večerom in v nedeljo, 3. julija, ob 17. uri s finalnim delom in nagrajevanjem. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA nudi v mesecu juniju brezplačne poskusne lekcije raznih inštrumentov; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbenamatica.com. GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. S Izleti IZLET V GARDALAND bo v ponedeljek, 27. junija, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30, vrnitvijo po večernem zaprtju zabaviščnega parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino; na razpolago je še nekaj mest; informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), lu-cia.fer72@libero.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI organizira v nedeljo, 3. julija, z odhodom ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši enodnevni avtobusni izlet na območje Rakovega Škocjana (ogled Žel-skih jam in naravnih znamenitosti v parku), v popoldanskih urah je predviden ogled muzeja Cerkniškega jezera. Cena izleta znaša približno 15 evrov, odvisno od števila vpisanih. Malica iz nahrbtnika, večerja po izbiri v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 338-6178688 ali 0481784034. SPDG prireja v nedeljo, 26. junija, izlet na Jerebico. Zbirališče ob 5.45 pri Rdeči hiši; informacije po tel. 3201423712 (Andrej). SPDG obvešča udeležence izleta v Bolgarijo, da bo avtobus odpeljal v soboto, 25. junija, ob 5. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Priporoča se točnost. SPDG priredi 23. in 24. julija izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Prijave (zaradi rezervacije prenočišča) najkasneje do 8. julija. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine, nad prelazom Valles. Organizacija prevoza bo odvisna od števila prijav; informacije in prijave po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. H Obvestila GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da se je zaradi popravil v pokrajinski palači v Gorici, urad za lov in naravne dobrine preselil v Ul. Rossini 7/A v Gorici. Nova telefonska številka je 0481547120. V SOVODNJAH poteka ob 60-letnici upravne samostojnosti občine do 24. junija, nogometni turnir na novem nogometnem igrišču. Danes, 23. junija, se bo v telovadnici pričel Mednarodni odbojkarski turnir brez meja, na katerem sodelujejo ženske mladinske državne reprezentance iz Španije, Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 19. redni občni zbor, ki bo v petek, 24. junija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu. Občni zbor bosta uvedla plesna skupina MOSP iz Trsta in glasbeni klasični utrinek profesorice Petronio. POLETJE V DANICI: do 15. julija bodo vsak torek in petek od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu potekala srečanja za otroke. V petek, 24. junija, bo pustolovsko srečanje s taborniki. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do petka, 24. junija. 20. TURNIR ŠTABEACH, poteka na dvorišču Doma Andrej Budal v Štan-drežu v organizaciji kulturnega društva Oton Župančič. Do 25. junija bo v večernem času nastopilo pet ženskih (Štandrež, Sovodnje, Timava, Rupa Peč, Gorjansko) in šest moških ekip (Štandrež, Gorjansko, New Team, Vrtejba, Šempeter, Črni vogrini). Organizatorji bodo pripravili fotografsko razstavo ob 20. obletnici turnirja. Na dan finala, 25. junija, glasbeni večer z DJ skupino Best Company. POLETNE DELAVNICE MAVRICA, ki jih prireja Sc Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 26. junija na goriškem sedežu Sc Melanie Klein v Sovodnjah (Ul. Pot na Roje 25, Peč) vsako soboto od 9. do 13. ure; informacije po tel. 334- 1243766 (Martina Solc) vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20. ure, www.melanieklein.com, sol-cmartina@gmail.com. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove, ki bo v prvem sklicu v ponedeljek, 27. junija, ob 10. uri v prostorih NŠK v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20 ter v drugem sklicu v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, bla-gajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 27. junija, anagrafski urad zaprt zaradi izobraževalnega tečaja uslužbencev. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 28. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Galerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. ANDREJA V ŠTANDRE- ŽU prireja ob prazniku Sv. Rešnjega Telesa danes, 23. junija, ob 20. uri nadškofovo mašo in evharistično procesijo po goriškem mestu za slovenske in italijanske vernike v Gorici; ob 19.30 bosta maša in procesija po vasi v Podgori; ob 20. uri bosta maša in procesija s štirimi oltarji po vasi v Štandrežu; ob 20. uri bosta maša in procesija po vasi na Peči (za župnije Sovodnje, Gabrje, Rupa). Zupnije Doberdob, Števerjan in Pevma-Štma-ver premaknejo praznik na nedeljo, 26. junija. LITERARNA PRIREDITEV »R_ESI-STENZE«: danes, 23. junija, ob 20.30 predstavitev kjige Antonia Santorel-lija z naslovom »Pomigliano non si piega« v palači palazzetto Veneto v Ul. Sant'Ambrogio v Tržiču. NA TRGU SV. ANTONA v Gorici bo danes, 23. junija, ob 19. uri srečanje, ki ga prirejajo udeleženci tečaja »Even-ti« pri ustanovi ENAIP z naslovom »Il libro che non c'e« (Neobstoječa knjiga). Uvodno misel bo podal goriški novinar Vincenzo Compagnone, »neobstoječo knjigo« pa bo predstavil sam avtor, priznani pesnik in slikar Sergio Davanzo iz Tržiča. Ob zaključku kulturnega snidenja bodo prisotni nazdravili z vinsko kapljico vinogradnika Gradnik iz Krmina. Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass, 20). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN GLASBENA MATICA vabita na mednarodni festival »Poezija 2011« v baru Qubik na Korzu Verdi 53 v Gorici v petek, 24. junija, ob 21. uri. Poezije bodo brali Mila Bratina, Marina Giovanelli, Marco Marangoni, Maurizio Mattiuzza, na kontrabas bo igral Michele Spang-hero. 0 Mali oglasi MOŠ - Na lepi sončni legi prodajamo zazidljivo zemljišče velikosti 768 m; tel. 320-6041183. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.50, Severino Mian s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Ida Deiuri na pokopališču. GORICA - Projekti ZCPZ Ovrednotiti želijo mlado glasbeno silo teritorija Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov Gorica so se tudi letos odločili, da bodo izvedli več posameznih projektov, s katerimi želijo posebej ovrednotiti zborovsko petje na Goriškem. Za dva izmed teh so zaprosili, finančno pomoč Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, ki je denarna sredstva tudi dodelil. Prva izvedena dejavnost tega sklopa je bila praizvedba Missa Goritiensis mladega muzikologa Federica Gona, ki se je že uveljavil na mednarodni glasbeni sceni: zvrstili so se kar trije koncerti in sicer v Gorici, v križnem hodniku Nadškofije, v tržiškem gledališču Sv. Nikolaja in v Sloveniji v Gnidovčevem domu na Mirenskem Gradu. Projekt, pri katerem so sodelovali še SCGV Emil Komel in društvo Arsatelier, je bil namenjen ovrednotenju mlade glasbene sile našega teritorija. Inovativnost projekta je bila izbira originalnih tekstov v štirih jezikih (italijanščini, slovenščini, furlanščini in bezjaškem narečju), ki so jih napisali uveljavljeni krajevni pesniki Biagio Marin, Carlo Michelstaedter, Alojz Gradnik, Pietro Zorutti in Silvio Domini. Je torej sinteza multikulturnosti našega prostora in omogoča spoznavanje kulturne realnosti na narodnostno mešanem območju. Skladba je nastala leta 2010 in je napisana za mešani zbor in kvintet trobil. Peli so pevci zborov ZCPZ - Gorica, MePZ Grgar in Komornega zbora Ipavska iz Slovenije, na trobilih pa so jih spremljali člani ansambla Arsatelier. Vodil je mladi in obetavni dirigent Mirko Ferlan, ki je bil že večkrat nagrajen tudi na mednarodnih tekmovanjih. Velik odziv publike pri vseh treh izvedbah je dobra popotnica za Koncert pod cerkvenim obokom v soboto, 25. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici, ki je sestavni del drugega zgoraj omenjenega projekta. 1 8 Četrtek, 23. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Intervju z Maurom Berrutom, trenerjem moške italijanske reprezetnance »Tak začetek me je prijetno presenetil« Za uspehe odločilna količina dela - Ceni Mateja Černica - Tudi pisatelj in kulturni antropolog Italijanska odbojkarska reprezentanca bo jutri v Trstu proti Južni Koreji (ob 20.30) skušala doseči že matematično uvrstitev v finalno fazo svetovne lige. Gre za velik uspeh, če upoštevamo, da se je Italiji v zadnjih sezonah uvrstitev večkrat izmuznila ter da je novi selektor Mauro Ber-ruto popolnoma spremenil in pomladil ekipo. »Tudi zame so ti uspehi prijetno presenečenje,« pravi glavni trener, 42 let, s katerim smo se včeraj pogovorili po jutranjem treningu v tržaški športni palači. »Mogoče smo celo pospešili rast naše ekipe: doseči sedem zmag v osmih tekmah ni od muh niti za reprezentance, ki so bolje uigrane od naše. Vse nam vliva veliko elana.« Ob prevzemu reprezentance ste se odločili, da ekipo pomladite. V ekipi je tačas enajst novincev in le peščica tistih, ki so sestavljali ekipo pod vodstvom Anastasija. Tako je. Pomladil pa sem ravno glavne vloge, torej zamenjal podajalca, napadalca in tudi blokerje. Mladi igralci so vsekakor dodana vrednost, nikakor pa niso problem. Jasno je, da so bili nekateri morda skeptični in nezaupljivi na začetku, vendar z rezultati dokazujemo, da so bile izbire pravilne. Kako ste izbirali igralce: ste bili pozorni samo na tehnični vidik? Pogovoril sem se z mnogimi igralci. Na izbiro je veliko vplival tudi prvi vtis, ki sem ga dobil od vsakega, in njihova razpoložljivost. Obenem pa morajo biti vsi pripravljeni na spremembe: lahko je to tudi vloga ali pa položaj na igrišču ... skratka, biti morajo prilagodljivi. Napovedali ste, da boste julija določili igralce za kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah. Smo pred začetkom julija: ste morda že koga izbrali? Pred nami pa je še finale svetovne lige, kjer bomo igrali proti močnejšim ekipam in torej bom šele tam prejel tiste informacije, ki mi bodo omogočile dokončno selekcijo. Kateri je vaš cilj v končni fazi svetovne lige? Vse tekme igramo seveda na zmago. Glavni cilj je bila sicer že sama uvrstitev v finale, kar Italiji v zadnjih letih večkrat ni uspelo. Sem nekoliko vraževeren, zato dokler ni gotovo, še ne verjamem, da bomo v finalu. Uvrstitev pa bo že sama po sebi velik uspeh. Že maja smo si zastavili cilj, da želimo igrati proti močnejšim ekipam, z njimi pa nočemo igrati stranske vloge in se zato vnaprej ne predajamo. Svetovna liga je posebno tekmovanje z mnogimi gostovanji in tekmami. Je to pravi laboratorij za rast ekipe? Osebno mi je svetovna liga zelo všeč, saj nam nudi enkratno priložnost za učenje. Čeprav je manj časa za vadbo, ekipa lahko raste. Pred evropskim prvenstvom pa bomo imeli dovolj časa za pripravo. Štiri mesece ste na čelu reprezentance. Kako ste jih preživeli? Na začetku sem imel sicer še dvojno vlogo, saj sem bil trener Macerate. Od samega začetka pa je enkratno, saj so navdušenje dopolnjevale še naše zmage. Uresničile so se mi sanje. To pa je za vas sicer vrnitev v reprezentančni štab. Bili ste že asistent selektorja Montalija, s katerim ste osvojili evropski naslov in tudi srebrno kolajno na olimpijskih igrah v Atenah. Seveda, že takrat je bilo zelo navdušujoče. Višek so bile olimpijske igre v Atenah, v vlogi prvega trenerja pa sem štiri leta treniral tudi na Finskem. Katera je vaša značilna trenerska vrlina? Že na Finskem vam je uspelo, da ste ekipo, ki je nihče ni uvrščal med favorite, pripeljali do 4. mesta v Evropi. Skupna točka obeh izkušenj, takratne in letošnje, je količina dela. Seveda je potreben tudi talent, vendar je odločilna kvantiteta dela in način, kako se z delom Bili ste asistent Montalija, eden vaših mentorjev pa je tudi Ve-lasco. Glede na mojo starost in glede na to, da sem v svetu odbojke že od mladih let, je Velasco nujno moj mentor. Kot osem-najstletnik sem počitnice preživljal v Me-ranu, kjer sem si ogledoval njegove treninge. Velasco in Montali sta bila zelo uspešna v reprezentanci in upam, da jima bom sledil. Letos bo evropsko prvenstvo. Ali boste za to priložnost ekipo okrepili še s kakim »veteranom«? Mauro Berruto je v vlogi glavnega trenerja reprezentance že drugič v svoji kareieri: štiri leta je treniral Finsko in jo pripeljal do 4. mesta na evropskem prvenstvu, v štabu italijanske reprezentance pa je sodeloval že z Montalijem, ko je Italija leta 2005 zmagala evropsko prvenstvo in srebrno kolajno na OI v Atenah. Na klubski ravni je lani vodil Macerato, pred tem pa Monzo, Montichiari, Panathinaiokos, Piacenzo, Torino in še druge kroma Odločitev bom sprejel šele po finalni fazi svetovne lige. Pogovarjali pa ste se že z Matjem Černicem. Seveda. Mislim, da je pravilno in pošteno, da igralcu, ki je veliko dal reprezentanci, predstavim program. Ne smemo pa mimo tega, da so ga v zadnjih letih pestile poškodbe in ni nikoli pavziral. Zadovoljen sem, da bo spet igral v A1-ligi, ki ostaja eno najpomembnejših prvenstev. Cenim ga. Je med možnimi kandidati za EP? Ne vem. Pred koncem finala ne bom sprejel nobene odločitve. Kako bi ga opisali? Je odličen sprejemalec. Prav s poškodbo Parodija smo zdaj v tem elementu mi nekoliko odkriti. V dresu italijanske reprezentance se je Matej vedno izkazal, tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu. Kaj pa Loris Mania, ki ste ga trenirali že pri Montichiariju? V tej vlogi bo letos igral Bari, spremljam pa še druge mlajše igralce. Razmišljam namreč tudi za bodočnost. Ste avtor dveh romanov, zdaj pa pišete tudi blog. Ali vsekakor razmišljate o novi knjigi? V pisanju uživam in upam, da bom pozimi imel kaj več časa za novo knjigo. Pisanje je pokazatelj mojega počutja: pišem namreč, ko se dobro počutim. O temi pa raje ne bi govoril. Ali ste morda izbiral igralce tudi glede na to, kdo je prebral vsaj en vaš roman? Ne ne. Vstopni test tega ne predvideva. (smeh) Ste diplomirani kulturni antropolog. Koliko to pomaga v trenerskem delu? To je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem ljudi, skupin, etnij. Tudi v reprezentanci sestavljamo skupino ljudi, ki ima svojo identiteto in svoja ravnovesja. Mislim, da mi pri tem lahko pomaga moja odprtost, ki sem jo pridobil med študijem. Ni pa direktne povezave. V prvi knjigi Andiamo a Vera Cruz con quattro acca ste pripovedoval tudi o patru Pedru (Opeka), misijonarju slovenskega rodu. Tako je. Je Argentinec slovenskega rodu, ki deluje v Madagaskarju. Spoznal sem ga in sem ga pred kratkim spet srečal. Primerjal bi ga z Mati Terezo iz Kalkute. Na odlagališču glavnega mesta Madagaskarja je zgradil center, kjer želi zbirati otroke s pomočjo nogometa. Veronika Sossa TENIS Venus Williams v 3. krogu šele po hudem boju LONDON - Ameriška zvezdnica Venus Williams se je na v Wim-bledonu uvrstila v tretji krog, morala pa se je pošteno potruditi. Starejša od sester Williams, ki je doslej že petkrat osvojila Wimbledon, je skoraj treh urah igre s 6:7 (6), 6:3 in 8:6 premagala Japonko Kimiko Date-Krumm. Slovenka Polona Hercog pa se je prvič uvrstila v 2. krog: Švedinjo Johanno Larsson je premagala s 6:7 (3), 6:3 in 6:4. NOGOMET - Juventus je odkupil pogodbe, ki so v letošnji sezoni nastopali za klub iz Torina, vendar so bili v delnem lastništvu drugih klubov. Za Alessandra Matrija bo Cagiariju nakazal 15,5 milijona evrov, za Fabia Quagliariello 10,5 milijona Napoliju, za Simoneja Pepeja 7,5 milijona evrov Udeneseju in 3,75 milijona za Marca Motto. Za vse štiri bo Juventus zneske odplačal v prihodnjih treh letih. Iz Barcelone pa v Romo prihaja mladi up Bojan Krkic, športni direktor Sabati-ni je izjavil, da so tik pred dogovorom. Leonardov naslednik pri Intervju pa bi lahko bil bivši trener Genoe Gian Piero Gasparini. URADNO - Vodstvo nogometnega kluba Chelsea je po pričakovanju podpisalo pogodbo s trenerjem Andrejem Villasom Boasom, ki bo v Londonu delal vsaj tri leta. ZDOVC V RUSIJI - Jure Zdovc, ki je letos odstopil z mesta trenerja Union Olimpije, je postal novi trener košarkarjev Spartaka iz Sankt Peter-burga, ruskega kluba, za katerega igra tudi Miha Zupan. Zmago Sagadin pa naj bi postal trener Heliosa Domžale. VSTOPNICE ŽE V PRODAJI - Od danes, od 9. ure dalje, bodo v prodaji dnevne vstopnice za turnir Adecco Pokal EX-YU 2011, na katerem bodo zbrane vse reprezentance nekdanje Jugoslavije. Turnir bo v Stožicah v začetku avgusta, poleg Slovenije bodo nastopile še Srbija, Makedonija, Črna Gora, BiH in Hrvaška. 50 LET ŠK KRAS - Košarkarska tekma v športnem centru v Zgoniku Šport, prijateljstvo in veselje Prijateljska tekma med Kontovelom in Krasom - Vsaka ekipa z dvojico bratov in košarkarjem iz B-lige - Številna publika navijala za svoje igralce - Revanša na Ribadi Vrhunski košarkarji, rekreativci in bivši košarkarji. Vsi so se v soboto zbrali v Športno kulturnem centru v Zgoniku, da bi v okviru praznovanj 50. obletnice AŠK Kras odigrali prijateljsko tekmo med ŠD Kontovelom in AŠK Krasom. Modre Kontovelske barve so zastopali Borut Ban, Daniel Batich, Matija Batich, Emil Bukavec, Marko Gantar, Pavel Križman, Peter Lisjak, Angelo Spa-doni, Luca Starc, Andrej Šušteršič, Igor Vo-dopivec in Jan Zaccaria. Bele Krasove ma-jičke so oblekli predstavniki Občine Zgonik Gregor Budin, Jan Budin, Bufon Ilja, Gregor Colja, Ivo Emili, Jaš Farneti, Jan God-nič, Matej Guštin, Erik Hrovatin, Paolo Kralj, Roby Paoletič, Žiga Ražem in Gregor Regent. Ko smo prebirali spisek igralcev, se nam je v mislih porajalo vprašanje: zakaj je Jan Godnič zapisan v Krasovih vrstah, saj je doma s Proseka? Kasneje smo izvedeli, da ima Jan stalno bivališče v Briščah v Občini Zgonik. Vsaka ekipa je imela svojo dvojico bratov in košarkarja iz državne B-lige, najpopularnejši imeni ekip pa sta bili Gregor in Jan, saj so igrali kar trije Gregorji in trije Jani! Na košarkarsko igrišče se je po petih letih vrnil jadralec Jaš Farneti. »Vzeti spet v roke košarkarsko žogo po tolikih letih je bilo zelo lepo. Lahko bi igral boljše, ko pa več let ne mečeš na koš, izgubiš nekaj tehnike,« je povedal Jaš, ki je v prvem razredu višje šole košarko opustil in se posvetil zgolj jadranju. V Krasovih vrstah je igral tudi Jan Budin, ki je letošnjo sezono odigral v B-li- gi pri tržiškem Falconstaru z Danielom Ba-tichem. »Bilo je lepo igrati proti Danielu, ker je odličen igralec. Letos sva igrala v isti ekipi, a med treningi sva že bila nasprotnika. Prvič sem igral z bratom Gregorjem. Ponosen sem nanj, ker se je izkazal. Tekma pa je bila prijateljska v pravem smislu besede,« so Janove ocene o tekmi, nasprotnikih in soigralcih. Brata Budin sta torej igala za Kras, brata Batich pa za Kontovel. Daniel je Kon-tovelov dres oblekel prvič. »Prvič sem igral z bratom in po celi sezoni skupaj, proti Ja-nu. Take tekme bi morali organizirati bolj pogostoma, ker se take vrste izkušenj vedno rade volje preživi. Predvsem jaz, ki nisem nikoli igral z zamejci, odkar igram v višjih ligah,« je dejal Daniel, ki je v zamejskih ekipah nastopal le v otroških letih. Njegov brat Matija, ki sicer igra pri Jadranu v državnih prvenstvih under 17 in under 19, je priznal, da »bi raje igral proti bratu, ker se name vedno jezi, ko igrava skupaj.« Zgoniške tribune so se tik pred začetnim žvižgom sodnika Petra Brumna dokaj napolnile s Kontovelovimi in Krasovimi navijači. Nedvomno, pa je največ navijačev imel Žiga Ražem, saj je ob vsakem vstopu na igrišče njegovo ime bučno odmevalo po telovadnici. Košarkarji Krasa so v prvem polčasu bili boljši, v drugem pa je Kontovel prevladal in zmagal s 63:55. Po končani tekmi sta Jan in Jaš dejala, da se je ekipa borila do konca, a so bili še vsi aktivni košarkarji Kontovela bolj trenirani. Najboljša strelca sta, kot po predpisih, bila Jan Budin (Kras) z 18 točkami in Daniel Batich (Kontovel) s 17 točkami. Sledila je seveda družabnost ob pivu in mesu na žaru, kjer so mladi, manj mladi in starejši športniki vsi skupaj nazdravili Krasovi 50-letnici s torto. Postavi se bosta ponovno pomerili v torek, 28. junija na tradicionalni ribadi na zunanjem igrišču pri telovadnici na Kontove-lu. Ali bo Kontovel spet dosegel več košev? Andreja Farneti Kontovel-Kras: 63-55 Kontovel: Borut Ban 12, Daniel Batich 17, Matija Batich 2, Emil Bukavec 6, Marko Gantar 5, Pavel Križman 6, Peter Lisjak, Angelo Spadoni 1, Luca Starc 2, Andrej Šu-šteršič 8, Igor Vodopivec in Jan Zaccaria. Kras: Gregor Budin 12, Jan Budin 18, Bufon Ilja, Gregor Colja 2, Ivo Emili 8, Jaš Farneti, Jan Godnič 7, Matej Guštin, Erik Hrovatin, Paolo Kralj 2, Roby Paoletič 2, Žiga Ražem 2 in Gregor Regent 2. / ŠPORT Četrtek, 23. junija 2011 19 ODBOJKA - Od danes v Sovodnjah turnir kadetskih reprezentanc ob 30-letnici ŠZ Soča Mlade, močne in v fazi priprav na SP Nastopajo Italija, Brazilija, Nemčija in Rusija »Goričanke« Svetlane Safronove Od najstarejših članov do najmlajših, ki bodo skrbeli za žoge in čiščenje igralne površine, vsi pripadniki Športnega združenja Soče imajo v teh dneh polne roke dela s pripravo velikega mednarodnega odbojkarskega turnirja No border - Brez meja - Senza con-fini, ki se bo - ob 30. obletnici društva -začel danes v sovodenjski občinski telovadnici. Na njem bodo, kot znano, nastopile reprezentance kadetinj Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije, to so mlade igralke iz držav, odbojkarsko med najbolj razvitimi na svetu. Največ zaslug za to, da bo naše društvo iz male občine gostilo turnir s tako ugledno zased-bo(Brazilija je na svetovni mladinski ja-kostni lestvici na prvem mestu!) ima domačin Luca Milocco, sicer tudi član strokovnega štaba reprezentance »azzurr«. Zamisel se je porodila ob gostovanju Rusinj konec lanskega leta v Tržiču. Reprezentanco vodi Svetlana Safronova, nekdanja igralka in trenerka združene ekipe Govolley, ki še vedno ima svoje stanovanje v Gorici. Potem ko je dobil njeno soglasje za nastop, je Milocco raz-predel svojo široko mrežo poznanstev, najbolj je »lobiral« med kvalifikacijami za mladinsko SP v Folignu. V igri za turnir je bilo več držav, tudi Japonska, Poljska in Španija, naposled so poleg Rusije in Italije privabili Brazilijo in Nemčijo. Zadnje tri reprezentance se pripravljajo za nastop na svetovnem kadet- PLANINSKI SVET V Dolomite; SPDT .Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane in prijatelje, ki se želijo udeležiti dvodnevnega izleta v Dolomite, da se prijavijo čim prej, najkasneje do ponedeljka, 27. junija 2011. Na izlet se bomo sicer podali šele v nedeljo, 17. in ponedeljek, 18. julija, vendar je cilj izleta, planota Treh Cin - pravega simbola Dolomitov - območje, ki s svojo očarljivo lepoto privablja množice obiskovalcev od vse povsod, zato je predhodna rezervacija koče nujo potrebna. Za informacije in prijave lahko kličete na telefonsko št. 040 220155, odgovarja Livio, ki bo na razpolago tudi v sredo, 22. junija od 19.00 di 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu, hišna številka 44. ... in SPDG V programu goriških planincev je tudi letos dvodnevni izlet v Dolomite. Ob koncu julija bodo obiskali skupino Pale di San Martino. Predviden je vzpon na vrh Mulaz v severozahodnem delu skupine in sicer iz smeriprelaya Vales, oziroma iz kraja Falcade. Prenočevanje v koči Bottari. Hoje: prvi dan okrog 1 ure (do koče), drugi dan skupno od 7 do 8 ur (vzpon in sestop). Prijave in informacije: Vlado, najkasneje do 10. julija. Dve mesti za izlet v Bolgarijo Za izlet, ki ga prireja SPDG v Bolgarijo - start bo v soboto, 25. t.m., povratekpa 3. julija sta prosti dve mesti. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Informacije in prijave danes (Vlado 0481/882079) oz. na sedežu društva danes med 19. in 20. uro 0481/532358. Za prehod meje zadostuje veljavna osebna izkaznica. Sovodenjc Luca Milocco je član strokovnega štaba kadetske reprezentance Italije, ki bo od danes nastopila na turnirju v Sovodnjah kroma skem prvenstvu, ki bo od 13. do 21. avgusta v Turčiji. Rusiji se preboj iz kvalifikacij ni posrečil, a se bo v Sovodnjah predstavila s prenovljeno reprezentanco, ki bi po Miloccovem mnenju lahko bila celo boljša od ostalih. Za Italijo, ki je v teh dneh na pripravah v Marti-gnaccu, bo turnir zanimiv tudi zato, ker bo na SP nastopila v skupini z Nemčijo, druga dva nasprotnika pa bosta Tajska in Japonska. »Moč reprezentanc je primerljiva najboljšim ekipam naše B1-lige,« ocenjuje Milocco, ki je tudi tretji trener italijanske reprezentance (in odgovoren za statistike), kar ni od muh, če vemo, da sestavljajo reprezentance igralke letnikov 1994 in 1995, so torej še zelo mlade. Kljub temu in kljub temu, da je svetovno prvenstvo šele avgusta in so zato reprezentance daleč od optimalne forme, je Milocco prepričan, da bodo gledalci v Sovodnjah lahko prišli na svoj račun, kar zadeva »azzurre« pa še zlasti opozarja na tolkačico Perinelli, centra Chirichello in podajalko Schacchetti. Nemke, Italijanke in Rusinje so prišle k nam včeraj, danes pridejo še Bra-zilke. Vsak dan bosta v Sovodnjah dve tekmi kvalifikacij, v nedeljskem polfinalu se bo prva pomerila s četrto, druga s tretjo, v ponedeljek zvečer pa bosta še tekmi za 3. in 1. mesto. Ker gre za delovni turnir ekipe vsak dan tudi trenirajo, treningi pa so v sovodenjski telovadnici in v telovadnici Mirka Špacapana v Gorici. Sinoči je bil v Lokandi Devetak na Vrhu uradni sprejem za ekipe in goste. Spored tekem Danes: 17.30 Nemčija - Italija, 20.00 Brazilija - Rusija Jutri: 17.30 Rusija - Italija, 20.00 Brazilija - Nemčja 25. junij: 17.30 Rusija - Nemčija, 20.00 Italija - Brazilija. 26. junija: 17.30 prvi polfinale, 20.00 drugi polfinale 27. junija: 17.30 za 3. mesto, 20.00 fi- nale NOGOMET - Kras o možnosti za ponovno vključitev v D-ligo Vložili bi prošnjo Veliko društev pesti ekonomska kriza - Zarja Gaja še nima trenerja jjfátfes «s Sergej Aleinikov kroma Kras bo po vsej verjetnosti oddal prošnjo za ponovno vključitev v D-ligo. Tako nam je potrdil predsednik Goran Kocman, ki pa iz Rima še čaka nekaj informacij: »Rok za oddajo prošenj za ponovno vključitev v D-ligo zapade 9. julija. Mislim, da bomo poskusili to pot. Veliko klubov je namreč v težavah, zato je vprašljivo, koliko jih bo izpolnilo pogoje za vpis.« Kras bi potemtakem moral do 9. julija pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki bi mu omogočila ponovno vključitev v D-ligo. Kocka bo nato padla šele 27. julija, ko zapade rok za vpis za ekipe, ki so si priborile mesto v D-ligi. Takrat bo tudi znano, ali bi mesto lahko dobil tudi Kras: »Možnosti so. Pri vključevanju upoštevajo sicer tudi nogometno tradicijo in še nekaj drugih kriterijev in nato sestavijo posebno lestvico. Pri tem pa Kras nima veliko točk.« Odločitev, ali bo Kras oddal prošnjo za ponovni vpis v ligo, naj bi padla ob koncu tedna, ko bo tudi jasnejša slika o sestavi ekipe. V primeru, da bi Kras res oddal prošnjo, pa bi imel najbrž kar nekaj težav pri izbiri igralcev, saj je sestava ekipa odvisna od lige, v kateri bi igrali. Kako izbirati zdaj igralce, če bo odločitev o možni vključitvi znana šele konec julija? ZARJA GAJA - Pri Zarji Gaji še nimajo trenerja. Pri klubu so sicer evidentirali kar 6 kandidatov, odločitev pa bodo sprejeli najbrž pred koncem tedna. 4 « Mateji Bogatec priznanje Mula de oro 2011 Nekdanja reprezentantka, trikratna zmagovalka svetovnega pokala v rolkanju in večkratna svetovna prvakinja Mateja Bogatec je v torek prejela prestižno priznanje Mula de Oro 2011, ki jo podeljuje tržaški odbor združenja Panathlon. Gre za nagrado, ki jo podeljujejo posameznikom ali ekipam, ki so v svoji karieri dali prestiž našim krajem in obenem širijo olimpijske vrednote. Pred rolkarico ŠD Mladina so nagrado prejeli tudi Daniele Cavaliero, Nicola Princivalli, Margherita Granbassi, Giuseppe Lo Du-ca in Triestina. Organizacija Panatthlon ima mednarodne razsežnosti, saj deluje na petih celinah, priznavata jo tudi Mednarodni olimpijski komite in Organizacija združenih narodov, in se zavzema za širjenje olimpijskih vrednot in fair playa. Ustanovljena je bila leta 1951 v Benetkah, v Trstu pa deluje od leta 1956. Mladinini rolkarici je v Hotelu Greif Maria Theresia nagrado podelil predsednik tržaškega odbora Panathlon Romano Isler, ki je tudi imel pozdravni nagovor, v katerem je opisal lik Mladinine rolka-rice in med drugim izpostavil, da je pripadnica slovenske manjšine. Na večeru so bili prisotni tudi drugi gostje iz političnega in športnega življenja. PLAVANJE Pet borovcev od danes na deželnem finalu Od danes do sobote bo v tržaškem bazenu Bianchi deželno prvenstvo začetnikov A in B. Med tekmovalci, ki so na medpokrajinskih tekmah in drugih mitingih dosegli normo za nastop, je tudi pet Borovih plavalcev, in sicer Mattia Blasina, Peter Furlan, Elija Pelizon, Dimitri in Patrik Zettin. Vsi so začetniki B: z izjemo Petra Fur-lana (2001) so ostali letnik 2000. Normo za nastop sta Patrik Zettin in Elia Pelizon dosegla v treh disciplinah: Elija bo skušal ubraniti deželni naslov, ki ga je dosegel na zimskem prvenstvu, v prsnem slogu, Patrik Zettin pa 3. mesto na 100 m prosto. Peter Furlan in Mattia Blasina bosta nastopila v dveh disciplinah, Dimitri Zettin pa bo nastopil v štafeti. Na zimskem prvenstvu so bili borovci drugi na 4 x 50 mešano in tretji na 4 x 50 prosto. V tržaškem bazenu bo v vsaki disciplini nastopilo deset najboljših deželnih plavalcev. KOŠARKA Uspešen začetek združene ekipe v Foglianu Združena ekipa Jadran ZSŠDI, ki jo sestavljajo petnajstletniki Jadrana, Bora in Brega, nastopa na turnirju v Foglianu Suoncolora. Igralce vodita trener Brega Borut Sila in Jadranov trener Mario Gerievič. Gre za zametek skupne ekipe vseh treh društev, ki naj bi v naslednji sezoni nastopala v prvenstvu U17. Matična društva namreč nimajo zadostnega števila igralcev, da bi sestavila samostojne ekipe. V ponedeljek je združena ekipa premagala Fogliano z 42:61, v torek pa Albo Cormons 81:49. Na prvi tekmi se je izkazal jadranovec Rodolfi z 18 točkami, na drugi tekmi pa Kocijančič s 25 točkami. Danes bodo igrali proti Falconstaru iz Tržiča. Turnir se bo zaključil v nedeljo. Postava: Ridolfi, Gregori, Sar-doč, Coretti, Gruden, Kocjančič, Semen, Milič, Kojanec, Peric, Regent. Trenerja: Gerjevič in Sila. NAMIZNI TENIS Igralci Krasa na DP brez vidnejših uvrstitev V Riminiju se nadaljuje državno prvenstvo v namiznem tenisu. Po veteranih in veterankah so na vrsti četr-tokategorniki. Igralci Krasa doslej niso dosegli vidnejših uvrstitev. Najboljši je bil sicer Tom Fabiani, ki se je v posamični konkurenci prebil iz skupine, nato pa hitro izgubil zaradi želodčnih težav. Mladi Marco Cappella pa je zaključil nastope že v skupini. Včeraj sta v moških dvojicah sta Marco Cappella in Tom Fabiani v izločilnih bojih zmagala samo eno srečanje, v ženskih dvojicah sta Isabella Torrenti in Claudia Micolaucich izgubili že v prvem krogu, prav tako v mešanih dvojicah Tom Fabiani in Claudia Micolaucich. Danes bo na vrsti tekmovanje v posamični konkurenci za ženske. SMUČANJE Piccini še na čelu SK Brdine Na umestitveni seji SK Brdine so določili funkcije novega odbora. Marco Piccini je bil potrjenv vlogi predsednika smučarksega kluba, podpredsednica in blaglajničara bo Vanja Cer-niava, tajnici bosta Sabina Slavec in Kalin Tanja, gospodar pa Claudio Strain. Nadzorni odbor sestavljajo William Peric (predsednik), Paolo Kalc in Renato Kalin, odbor pa še dopolnjujejo odborniki Roberto Goruppi, Andrej Don in David Sosič. prej do novice www.primorski.eu1 20 Četrtek, 23. junija 2011 PRIREDITVE / MARIBOR, LJUBLJANA - Opera S skupnimi močni bodo uprizorili Kogojeve Črne maske Mariborska in ljubljanska opera skupaj z zavodom Maribor 2012 pripravljata uprizoritev opere slovenskega skladatelja Marija Kogoja z naslovom Črne maske. Delo bo namesto Tomaža Pandurja režiral Janez Burger, za novo revidirano verzijo partiture pa je poskrbel Uroš Lajovic. Premiera 14. januarja 2012 bo hkrati slovesna otvoritev EPK.Projekt ima po navedbah ustvarjalcev izredno velik tako simbolni kot umetniški pomen. Simbolnega zato, ker povezuje obe operni hiši v Sloveniji. »To je pravzaprav vseslovenska produkcija. O tem smo se že večkrat pogovarjali in se strinjali, da je EPK prava priložnost za to,« je na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru povedal ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Mitja Bervar. Po besedah direktorja SNG Maribor Danila Rošker-ja je to tudi dobra priložnost, da se slovenska opera uveljavi v tujini. »Prepričan sem, da bomo naredili pravi 'made in Slovenia' produkt, ki ga bomo lahko tržili tudi drugod,« je dejal. Ravno zato je skladatelj Uroš Lajovic partituro prevedel tudi v nemščino. S Kogojevimi Črnimi maskami se ukvarja že več let in po dosegu sporazuma s Kogojevimi dediči in Društvom slovenskih skladateljev je lahko nova revidirana verzija partiture, ki se v dveh delih razteza čez 800 strani, pred dnevi šla tudi v tisk. Lajovic bo pri projektu sodeloval tudi kot dirigent. »Opera se ne ukvarja s kakim od slovenskih mitov, niti ni sama po sebi postala mit,« je dejal in dodal, da imajo Črne maske nadnacionalni pomen. Zato se mu zdi primerno, da se jo uprizori ob tako pomembni priložnosti, kot je EPK. Za režiserja tega projekta se je sprva omenjalo Tomaža Pandurja, ki pa se je v zadnjem času oddaljil od EPK. Po besedah Roškerja so od Pandurja pred tedni prejeli elektronsko sporočilo, da odpoveduje sodelovanje pri Črnih maskah, saj naj bi imel predvidene druge obveznosti v tu- jini. Zato so režijo zaupali Janezu Burgerju, ki pravi, da je kot filmski režiser vajen velikih produkcij, hkrati pa ga je navdušil umetniški izziv. Kot je dejal, gre za zelo zapleteno zgodbo o Lorenzu, ki ga preganjajo lastni ar-hetipski demoni, preden se njegov razum zlomi in se odpre absolutni zavesti. »Gre za podzavestno iskanje boga, kakor koli ga že pač imenujemo, kar je večna in ogromna tema,« je dejal režiser. Marij Kogoj (18921956) je opero napisal leta 1928 po literarni predlogi drame Leonida Andrejeva. Uprizorjena je bila trikrat, prvič leta 1957, nazadnje pa leta 1990 v Ljubljani. Najnovejša izvedba je po besedah programskega direktorja EPK Mitje Čandra vredna okoli 720.000 evrov, pri čemer z naslova EPK prihaja 300.000 evrov, ostalo pa bosta zagotovili operni hiši. Scenografijo bo zasnoval Numen, kostume Alan Hra-nitelj, koreografijo pa Edward Clug. Premiera bo v soboto 14. januarja 2012 v SNG Maribor, zatem pa sledijo še premiera in ponovitve v Ljubljani. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MAVHINJE ■ 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin od 21. junija do 3. julija GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Grad svetega Justa V torek, 12. julija ob 21.15 / J. Strauss: »Una notte a Venezia«. Ponovitve: v četrtek, 14., v soboto, 16. in v torek, 19. julija ob 21.15. Gledališče Verdi V sredo, 13. julija ob 21.00 / J. Offenbach: »La metamorfosi di una gatta«. Ponovitve: v petek, 15. julija ob 21.00 in v nedeljo, 17. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V sredo, 20. julija ob 21.00 / »L'opera da tre soldi«. Ponovitve: v petek, 22., v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30. GORICA Cerkev sv. Ivana V soboto, 25. junija ob 20.30 / Snovanja 2011: »Glasba pod cerkvenim obokom«. Nastopili bodo otroški pevski zbor Emil Komel, čezmejni mladinski zbor P. Trubar in Mirko Butkovič na orglah. CODROIPO Villa Manin V soboto, 25. junija ob 21.30 / Koncert: »Fabri Fibra«. V četrtek, 7. julija ob 21.30 / Koncert: »Zucchero«. V torek, 12. julija / Koncert rap metal: »Limp Bizkit«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA ■ MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI Frančiškanski samostan na Kostanjevici V ponedeljek, 27. junija ob 20.30 / Koncert »Saksofonist Jean-Yves Four-meau in pianistka Marylise Four-meau«. Glasbena šola Nova Gorica V torek, 28. junija ob 20.30 / Koncert kvinteta »Alliage«. Grad Kromberk V sredo, 29. junija ob 21.00 / Koncert »Dua Saxophonic«. Bevkov trg Nova Gorica V četrtek, 30. junija ob 21.00 / Koncert skupine »S.O.S.«, gostje večera bodo Matjaž Drevenšek, Lev Pupis in Rok Volk. Bevkov trg Nova Gorica V petek, 1. julija ob 20.30 / Koncert skupine »Damjan Valentinuzzi«, gost večera bo Jani Šepetavec. Domačija Klinec v Medani V soboto, 2. julija ob 21.00 / Večer jazz glasbe s kvintetom »Joy Spring«. Kulturni dom Nova Gorica V nedeljo, 3. julija ob 19.00 / Koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 26. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Koncert za dva klavirja: »Aleksandra Češ-njevar Glavina in Tamara Ražem Lo-catelli«. V torek, 28. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Klavirski recital: »Ana Kravanja«. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana Danes, 23. junija ob 20.00 / Gian Carlo Menotti: »Samorog«. Operni zbor, baletni plesalci in solisti orkestra SNG Opera in balet Ljubljana. ■ 52. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Sreda, 29. junija Linhartova dvorana / ob 18.00 / »Zlat-ko Kaučič Polja T:S.« feat. »Zlatko Kaučič & Kombo & Godalni orkester RTV Slovenija in posebna gosta Bruno Cesselli in Herb Robertson (Slo, Ita, ZDA). Klub CD / ob 21.15 / »Farmers By Nature« feat Craig Taborn, William Parker & Gerald Cleaver (ZDA). Klub Gromka / ob 23.00 / »Free 4 Arts« (Pol, Dan). Četrtek, 30. junija Štihova dvorana / ob 18.00 / »William Parker« solo (ZDA). Stara Ljubljana / ob 19.00 / »Angels« (Šve), ulični nastop. Kino Šiška / ob 20.30 / »Ilhan Ersahin's Istanbul Sessions« (ZDA, Tur). Kino Šiška / ob 21.45 / »Robert Jukič Operation Charlie« (Slo, Ita). Kino Šiška / ob 23.00 / »Hidden Orc-hestra« (VB). Petek, 1. julija Klub CD / ob 18.30 / »Bernardo Sassetti Trio« (Por). Linhartova dvorana / ob 20.30 / »Chris Lightcap's Bigmouth« (ZDA). Linhartova dvorana / ob 22.00 / »Angels Octet« (Šve). Klub CD / ob 23.30 / »Tony Malaby's« feat. William Parker & Nasheet Waits (ZDA). Sobota, 2. julija Klub CD / ob 12.00 / »Igor Lumpert Trio« feat. Christopher Tordini & Nasheet Waits (Slo, ZDA). Klub CD / ob 16.00 / »Eric Revis' 11:11« feat. Ken Vandermark, Jason Moran & Nasheet Waits (ZDA). Križanke / ob 20.00 / »Charles Lloyd New Quartet« feat. Jason Moran, Reuben Rogers & Eric Harland. Križanke / ob 21.30 / »Mia Žnidarič & Steve Klink international Band« (Slo, ZDA, Hrv, Avstr, Nem). Križanke / ob 23.00 / »Maria Joao« (Por). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (razstavna dvorana NŠK): do 26. junija je na ogled razstava z naslovom »Od zabrisa do prenove identitete - Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010«. Narodna in študijska knjižnica: v sodelovanju s Klopovci je na ogled razstava »Vinjete« Caroline Tramuž. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: do 26. junija na ogled fotografska razstava Silvana Pittolija »SPOMINI«. Urnik: nedelje in prazniki od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do17.00. Kraška hiša: v petek, 1. julija ob 20.00 bo odprtje fotografske razstave Marka Lupinca »TA LEPŠA!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček, dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. ZGONIK Na županstvu v Zgoniku: do 30.junija je na oglad razstava »Marjana Miklav-ca Teraneli«. Urnik razstave: ob delavnikih od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00. DEVIN Devinski grad: do 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scontrosa Grazia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom: v petek, 24. junija ob 18.00 bo odprtje razstave »Jaz, mi, oni - Multikulturni dialog«, umetnike bo ob priliki predstavila bosanka pisateljica Enisa Bukvic. Razstava bo na ogled vse do 4. julija. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. Državna knjižnica (Ul. Mameli): na ogled je razstava »Guglielmo Coroni-ni Cronberg (1905-1990) Una vita per Gorizia e per l'arte«. Na ogled bo s prostim vstopom do 25. junija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30 ob sobotah med 10.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija aria Di Ioria: do 28. junija je na ogled razstava »Vittorio Bolaffio e il porto di Trieste. Disegni della colle-zione Sanguinetti«. Urnik od 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kvadratni stolp: do konec junija je na ogled razstava slik slikarja Rajka Ferka. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. Galeriji Kresija (Stritarjeva ulica 6): na ogled je razstava del Boža Kosa »Tam, kjer se srečata umetnost in znanost«. Razstava bo na ogled do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 - 18.00, ob sobotah od 10.00 -14.00 in ob nedeljah od 10.00 - 13.00. KRANJ Galerija Mestne hiše: do 3. julija razstavljajo tržaški in goriški ustvarjalci Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Ja-komin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič: »V žarku zajete podobe - Sodobna izraznost camere obscure«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. / AVTOMOBILI Četrtek, 23. junija 2011 21 CHEVROLET - Nobene primerjave z dosedanjim modelom Pri novem aveu se izbira začenja že pri obliki Na voljo štirivratna in petvratna različica - Majhen avto za vožnjo na delo in za krajša potovanja Novi Chevroletov aveo je povsem novo vozilo, zasnovan tako, da bo v zahtevnem segmentu majhnih avtomobilov gradil na uspehu predhodnika. Na voljo bo v petvratni in štirivratni različici. Obe nudita odlično udobje v vožnji, dinamično upravljanje, športno in elegantno obliko ter prostornost in varčnost. Je primeren za vsakodnevno vožnjo na delo pa tudi za nekoliko daljša potovanja. Da se razumemo, nikakor vam ne bi svetovali, da se z njim odpravite iz Trsta do Nordkappa, čeprav smo včasih s starim cinquecentom potovali tja, pa tudi dlje. Vožnja z aveom je še kar prijetna in dinamična izkušnja, skoraj bi rekli športna, saj so zanj razvili popolnoma novo podvozje, ki se ponaša z veliko togostjo. Pri Chevroletu trdijo, da s športno zunanjostjo, ki izžareva Chevroletove splošne oblikovne usmeritve, popolnoma novi aveo nagovarja mlade in mlade po srcu. To velja za obe različici zlasti pa za petvrat-no, za katero so značilne agresivne tekoče linije karoserije. Štirivratna različica ima zrelejši videz višjega razreda in je izrazito primerna za mlade družine. »V številnih evropskih državah, zlasti v južnem in vzhodnem delu Evrope, so male limuzine zelo pomembne, saj jih pogosto kupujejo družine, ki uporabljajo samo en avtomobil,« o vlogi štirivratne različice avea v Che-vroletovi prodajni ponudbi pravi Wayne Brannon, predsednik in glavni direktor družbe Chevrolet Europe. Novi Chevroletov aveo, malček za mlade in mlade po srcu Sprednje vzmetenje z McPhersono-vimi vzmetnimi nogami, vijačnimi vzmetmi in s stabilizatorjem ter z delno neodvisnim zadnjim vzmetenjem zagotavlja aveo nadzorovano in enakomerno vožnjo. Izjemen odziv vozila na voznikove zahteve je izboljšan s sistemom elektronskega nadzora stabilnosti (ESP) in z električnim servokrmiljenjem (EPS), ki je nameščeno na krmilni drog. Slednje je na voljo samo za modele z 1,2-litrskim bencinskim in 1,3-litrskim turbodizelskim motorjem. Izpopolnjen sistem podpornih fUnkcij vključuje kompenzator obrabe, ki bo zagotavljal ohranjanje natančnosti krmiljenja, tudi ko bo vozilo že starejše. Zunanja oblika novega Avea bo v segment prinesla svežino mladosti in športnost. S sprednjim delom z dvodelno masko hladilnika in znamenitim logom na sredini je Aveo takoj prepoznaven kot avtomobil znamke Chevrolet. Avea označujejo izbočeni okrogli žarometi brez običajnih pokrovov z lečami, ki jemljejo navdih iz luči motornih koles. Vgrajeni so v dva dvojna valja s črnimi obrobami in kromi-ranimi obročki. Z izbočenimi blatniki, daje vtis športnosti in solidne lege na cesti. Tako kot pri Chevroletovem modelu spark so kljuke zadnjih vrat skrite ob oknu v zgornjem delu vrat, kar ustvarja videz trivratnega avtomobila. Zadnje luči petvratne različice so brez pokrovov leč, s čimer povzemajo obliko sprednjega dela vozila. Za razliko od petvratne različice imajo zadnje luči štirivratne različice dvodelni pokrov leče Petvratna različica je dolga 4.039 mm, štirivratna pa je za 360 mm daljša. Stran pripravil IVAN FISHER VW in Kitajci bodo razvili nov električni avtomobil Evropski avtomobilski gigant Volkswagen se bo razvoja električnega avtomobila lotil s kitajskim partnerjem FAW. Plod njunega sodelovanja bo znamka električnih vozil Kaili. Kitajske oblasti so tako skupnemu podjetju dveh družb podelile licenco za proizvodnjo novega vozila. Skupni projekt Volkswagna in FAW želi razviti električno vozilo ob spodbujanju domačih kitajskih inovacij, to pa ustreza Pekingu, saj se Kitajska zadnja leta trudi prenos tehnologije v čim večji meri nadomestiti z domačim znanjem. To ji tudi vse bolj uspeva, čeprav se ob tem pogosto pojavijo očitki o spoštovanju intelektualne lastnine. Veliki globalni avtomobilski proizvajalci želijo s proizvodnjo električnih avtomobilov na Kitajskem začeti v letu 2013 ali 2014. Proizvodnjo tovrstnih vozil načrtuje več deset kitajskih družb. V večini primerov pa gre za mešane družbe oziroma partnerstva s tujimi proizvajalci Cevrolet impala za ameriško policijo Čeprav bo serijski model na voljo šele čez nekaj mesecev, je policijska verzija impale že na voljo. Če je trenutno še aktualen Fordov crown victoria, bodo po novem ameriški policisti vozili Chevroletove impale. Slednji ima vgrajen 3,6-litrski V6 motor z 225 kW (306 KM), ki od 0 do 100 km/h požene avto v 6,6 sekunde. Za prenos moči skrbi še-ststopenjski samodejni menjalnik. To bo tudi prvi avtomobil General Motorsa, ki bo vseboval stabilizacijski sistem StabilTrak, posebej za policijska vozila pa so Chevroleto-vi mojstri opravili nekaj manjših dodelav na volanskemu mehanizmu in zavornemu sistemu, predvsem zaradi vsakodnevne policijske dinamike med preganjanjem tatov, morilcev in prehitrih voznikov. ZF napoveduje 9-stopenjski samodejni menjalnik Avtomobilska industrija je komaj dobro začela ponujati 8-stopenj-skim menjalnik, medtem ko je družba ZF že napovedala menjalnik z 9 prestavami. Po prvih podatkih naj bi ta omogočal do 16 odstotkov manjšo porabo goriva, v primerjavi z aktualnimi šeststo-penjskim menjalnikom, kompati-bilen naj bi bil tako s sistemom Start&Stop, različnimi hibridnimi pogoni in štirikolesnim pogonom. Še najbolj ga bodo priporočali motorjem, ki razvijajo od 280 pa do 480 Nm navora. VOLVO Ob povečani proizvodnji zaposlujejo Volvo napoveduje višje povpraševanje po zaslugi uspešnih modelov kot so Volvo XC60, V60 in S60. Zato so se odločili zaposliti dodatnih 600 oseb v švedskih tovarnah v Goteburgu, Olofstromu, Skovdeu in Flobyu, prav tako pa v obratu Gent v Belgiji. Volvo v Olofstromu bo potreboval dodatnih 200 oseb po poletnih počitnicah. Obrat v Torslan-di-Goteburg bo povečal proizvodnjo od 52 do 57 avtomobilov na uro, kar bo zahtevalo 250 novih delavcev. Tovarna motorjev v Skovdeu in obrat za zavorne kolute v Flobyu bosta zaposlila okoli 75 ljudi več. Tovarna v Gentu-Belgija bo zaposlila 100 uslužbencev več, da bi bila kos povečani proizvodnji Volva XC60. Pred dvema mesecema so pri Volvu napovedali, da bodo zaposlili do 1.000 ljudi na Švedskem, predvsem inženirjev v raziskavah in razvoju. To zaposlovanje je že v teku. FIAT FREEMONT - Novi model bo nadomestil kar tri obstoječa vozila Italijansko srce v ameriškem telesu Avto sestavljajo v Mehiki, kamor iz Italije pošiljajo Fiatove motorje Proizvodni proces novega prestižnega Fiatove- Vga modela, ki so ga, kot znano, poimenovali freemont, je kar se da zanimiv. Predvsem je treba reči, da gre za avto, ki od Fiata ima samo motor in nekatere oblikovne peteze, na primer, masko. Freemontov motor je znani dvolitrski turbodizel multijet v dveh različicah s 140 in 170 KM. Izdelujejo ga v Avellinu pri Neaplju, od koder ga peljejo v Genovo, kjer ga natovorijo na ladjo in ga odpeljejo v Mehiko in sicer v Veracruz. Tam motorje naložijo spet na tovornjake v smeri Toluce, kjer je velika mehiška Chryslerjeva tovarna. Tam vgradijo Fiatov motor v Chryslerjevo karoserijo, nakar je freemont zrel za potovanje v Italijo, kjer ga bodo prodajali z začetno ceno 25 tisoč evrov. Če bodo pri tem kaj zaslužili ali ne, je očividno postranskega pomena. Freemont je nekoliko posodobljena različica že zastarelega ameriškega modela journey, ki ga je z znamko Dodge izdeloval Chrysler. Gre za 490 cm dolg SUV, ali bolje rečeno, večnamensko vozilo, s petstopenjskim ročnim menjalnikom in prednjim pogonom. Freemont ima 7 sedežev, ki jih uporabniki lahko različno razporedijo. Nadomestil bo kar 3 obstoječe Fiatove modele: multiplo, cromo in enopro-storca ulisseja. V Marchionnejevih načrtih naj bi v Evropi prodali 30 tisoč freemontov, medtem ko so vseh crom, multipl, ulissejev in terencev sedici pro- dali skupaj 27 tisoč primerkov v enem letu. Računi-ca se nekako ne izide. Morda bo vse skupaj bolj jasno, ko bo Fiatov šef končno razodel, kako bo nalo- žil obljubljenih 20 milijard evrov. Njegovi delavci, ki so bili prisiljeni podpisati dokaj ponižujoč delovni sporazum. Nestrpno čakajo... 22 Četrtek, 23. junija 2011 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Priimek je slovenski a sem še »renegat« JOŽE PIRJEVEC_ V glosi prejšnjega tedna sem tožil nad našo neobčutljivostjo, kar zadeva poitalijančene priimke, ki jih mnogi ne čutijo več kot ponižanje in nasilje. Čeprav sem se sam dokopal do svojega originalnega slovenskega priimka že v sedemdesetih letih, nisem vedel, da sem istočasno tarča zasmehovanja, ker sem bil nekoč Pierazzi in ne Pirjevec. Zgodilo pa se je takole. Revija »Reporter« je objavila 11. junija 2011 članek dr. Boštjana M. Turka, izrednega profesorja francoske literature na Filozofski fakulteti v Ljubljani, članek, naslovljen: Referenti in renegati. Z »referenti« je mišljen moj prijatelj in kolega Božo Repe, z »renegati« pa jaz. Zakaj? Ker dr. Turku moja knjiga o Titu in tovariših iz ideoloških razlogov ni všeč. Zdi se mu premalo kritična do pokojnega maršala in njegovih sodelavcev. Toda namesto da bi se spoprijel s tem aspektom mojega pisanja, me dr. Turk skuša diskvalificirati pred vesoljno Slovenijo z opozarjanjem na kompleksno zgodbo mojega priimka in imena, češ ta človek je zaničevanja vreden, saj se podpisuje tako, kot mu je v danem trenutku prav: Giuseppe Pierazzi ali Jože Pierazzi ali Jože Pirjevec. »Da bi razumeli avtorjevo dilemo okrog zapisa osebnega imena,« razlaga svojim bralcem, »si pomagamo z naslednjim stavkom iz ene od njegovih kasnejših izpovedi: »Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil doslej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje.« (Od svoje prve monografije, op. J.P.) (Razlogi bodočega sodelovanja v regiji priložnosti, Trst, Organizacija znanja, Trst 2004). »'Regijo priložnosti,'« pravi dr. Turk dalje, »razume pošten človek v tem kontekstu kot prostor rdeče svetlobe in zastrtih zaves, kot javno hišo psihoanalitičnih seans, kjer se prodaja vse, najprej čast, nato ime, hkrati z njim pa resnica, še posebej zgodovinska. Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je po- italijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil delo: Progetti e tenta-tivi di propaganda sovversiva tra le truppe slave di Radetzky nella primavera del 1848. Suvereno ga je podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil »pravilnost« fašistične raznaro-dovalne politike.« Kako reagirati na takšno zveriženo in žaljivo pisanje? O tem bom še razmislil. Zaenkrat naj dr. Turku razložim samo naslednje. Priimek moje družine so fašisti z dekretom poitalijan-čili proti koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tako kot vsem primorskim Slovencem, katerim so poleg drugega prepovedovali, da bi dajali svojim otrokom tuja, se pravi slovenska krstna imena. Tako se bil jaz leta 1940 vpisan v matično knjigo kot Giuseppe Pierazzi. Po vojni, ko se je moja družina iz Sežane preselila v Trst, se moj oče kot večina tržaških Slovencev, ni odločil, da bi spremenil priimek. To lahko razume samo nekdo, ki je živel v tistem času in ki ve pod kakšnim psihološkim pritiskom smo živeli najprej pod anglo-ameriško vojaško upravo, po letu 1954 pa pod italijansko. Ko je moj oče leta 1976 umrl in sem objavil svojo prvo knjigo, sem iz pietete do njegovega spomina in iz zavesti, da se italijanskega priimka ne bom mogel nikoli otresti, če tega ne storim na začetku svoje znanstvene kariere, to storil. Postopek ni bil preprost. Od takrat dosledno v javnosti nastopam s slovenskim priimkom in imenom. Da me sedaj dr. Boštjan M. Turk proglaša za »renegata«, je zgovoren dokaz, kakšnih argumentov so se pripravljeni posluževati »pošteni« Slovenci desničarske usmeritve v polemiki z ideološkimi nasprotniki. Škoda, ker priča, kako nizko lahko pade kultura dialoga v naši domovini. VREME OB KONCU TEDNA Prehodno poslabšanje, v soboto in nedeljo sonce DARKO BRADASSI_ Anticiklon, ki se je okrepil za nedeljsko fronto, nam je prinesel več sončnih in postopno toplejših dni. Živo srebro se je včeraj marsikje dotaknilo 30 stopinj Celzija. Vendar tudi tokratni anticiklon že slabi pred novim pronicanjem severnoatlantskega zraka. Nad Britanskim otočjem se podobno kot v preteklem tednu zadržuje ciklonsko območje s hladnejšim severnoatlantskim zrakom, ki se nekoliko pomika proti nam. Njegov vpliv bo občuten od današnjih popoldanskih ali večernih ur, ko bo naše kraje dosegla hladna fronta. Poslabšanje bo podobno, lahko bi zapisali, da kar po istem kalupu, kot preteklo soboto. Popoldne se bodo v alpskem in predalpskem svetu začele pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki se bodo nato širile proti ostalim predelom. Padavine bodo ponoči zajele vse naše predele, pojavljale se bodo predvsem plohe in nevihte, ne gre pa prezreti niti možnosti za kakšen močnejši krajevni pojav. Med preteklim poslabšanjem v noči na nedeljo in v nedeljo zjutraj je na Tržaškem ponekod padala toča. Med prehodom hladne fronte se bo ozračje ohladilo, zapihala bo zmerna burja. Jutri popoldne se bo vreme že postopno izboljšalo. Za vremensko fronto bo zračni tlak po zaslugi novega subtropskega anticiklona takoj začel naraščati. V soboto in nedeljo nam bo anticiklon podaril lepo sončno vreme s prijetnimi temperaturami. Edinole v gorah bi lahko v popoldanskih urah nastala kakšna manjša krajevna ploha. Živo srebro bo v soboto komajda presegalo 25 stopinj Celzija, v nedeljo pa bomo namerili kakšno stopinjo več. Občutek bo prijeten, v soboto bo pilhljala šibka burjica, v nedeljo pa morski veter. Odstotek vlage bo predvsem v soboto občutno nižji kot v preteklih dneh. Gre za novo kratkotrajno višinsko dolino, ki bo, podobno kot nekajkrat v preteklih tednih, zajela večji del Evrope. Doslej je bilo vijuganje višinskih tokov dokaj enakomerno in pogosto. Daljših obdobij s stanovitnim vremenom nismo beležili. Po nekajdnevnem sončnem vre- Tl menu se je redno pojavilo prehodno poslabšanje. Nov anticiklon, ki se bo okrepil od jutrišnjih večernih ur in se bo dodatno utrdil v prihodnjem tednu pa nam verjetno obljublja drugačne scenarije. Predvsem kaže, da bo to najsolidnejši anticiklon v zadnjih tednih. Spremljal ga bo najtoplejši višinski zrak doslej v tekočem poletju. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo sredi prihodnjega tedna in v drugi polovici temperature do okrog 15 stopinj Celzija. Če se bo to uresničilo, kar je verjetno, bomo sredi prihodnjega tedna beležili temperature preko 30 stopinj Celzija, ni izključeno, da se bo živosrebrni stolpec ponekod, predvsem v krajih bolj oddaljenih od morja, lahko približal 33 ali 34 stopinjam Celzija. Predvidena oblika in sestava anticiklona tudi kažeta na njegovo večjo dolgotrajnost. Po sedanjih izgledih naj bi zdržal vsaj do prihodnjega petka ali sobote, lahko pa tudi teden ali dva. Višinska dolina bi se morala približati našim krajem proti koncu prihodnjega tedna, vendar kaže, da ne bo tako učinkovita, kot sta bili zadnji dve. Danes bo delno jasno, v popoldanskih urah bo oblačnost naraščala, proti večeru se bodo začele že pojavljati prve padavine, deloma plohe in nevihte. Jutri bo sprva oblačno in deževno, čez dan pa se bo vreme izboljšalo. Pihala bo burja. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in prijetno toplo. Na sliki: zaenkrat še prevladuje anticiklon, ponoči pa bo dosegla naše kraje vremenska fronta BLED - Vsako leto ga obišče 2,5 milijona ljudi, od tega 1,3 milijona poleti V Triglavskem narodnem parku pripravljeni na poletni obisk BLED - Triglavski narodni park vsako leto obišče okrog 2,5 milijona ljudi, od tega kar približno 1,3 milijona v poletnih mesecih, ko je park najbolj obremenjen. Na letošnjo poletno sezono so se v parku dobro pripravili tako z vrsto prireditev, namenjenih obiskovalcem, kot tudi z nadzorniki, ki bodo skrbeli za pravilno obnašanje v parku. Direktor javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) Martin Šolar je na novinarski konferenci na Bledu pojasnil, da so se na poletno sezono pripravili na dva načina. Po eni strani želijo vsem, ki prihajajo v park, nuditi lepo doživetje in spoznavanje narave, zato so pripravili celo vrsto akcij, prireditev in vodenih izletov. Med akcijami je tudi nekaj novih, večina pa je že uveljavljenih, vendar drugače zastavljenih. »Lani smo ugotovili, da v info središču klasične prireditve, kot so predavanja in oto-voritve likovnih ter poučnih razstav, poleti niso najbolje obiskane, ker so prebivalci na dopustih in je Bled napolnjen z obiskovalci. Tako da smo se letos posebej osredotočili na obiskovalce,« je povedala vodja info središča Triglavska roža na Bledu Ana Kunstelj. Pojasnila je, da so dogodke razporedili po celotnem parku na območja, kjer se zbira največ ljudi. To velja tudi za triglavsko tržnico, delavnice za različne starostne skupine ter pripovedovanje zgodb, s katerimi predstavljajo sporočila parka, kakšni ljudje v njem živijo in kakšen odnos do okolja so v preteklosti vzpostavili. Z vsemi temi dogodki želijo čim večje število obiskovalcev na ustrezen način informirati in ozavestiti, kako se v parku obnašati. »To je najbolj pomembno delo, ki na dolgi rok obrodi sadove,« je prepričan Šolar, ki pa je hkrati opozoril, da se najde tudi peščica ljudi, ki pravil zaščitenega območja ne upoštevajo. »Nov zakon, ki je v veljavo stopil pred letom dni, nam daje precej več pristojnosti kot dosedanji, zato so se nadzorne službe ustrezno pripravile na spremembe,« je zagotovil direktor parka. Pojasnil je, da imajo v parku 17 nadzornikov, ki imajo polna pooblastila v prekrškov-nih postopkih. V letošnji poletni sezoni pa bo- Vhod v osrčje parka v dolini Tamar pri Planici do poleg vsakodnevnega nadzora opravljali tudi akcije poostrenega nadzora na tistih lokacijah, kjer je največ težav. Najpogostejše kršitve v parku so nepravilno parkiranje, šotorjenje, vožnja v naravnem okolju in kampiranje. Glede na težo prekrška in ravnanje kršitelja pa se nadzornik sam odloči, kako bo zoper kršitelja ukrepal - ali mu bo izrekel le opozorilo, ali ga bo kaznoval z globo, opominom ali zasegom predmetov. Običajno nadzorniki delujejo preventivno in kršitelje le opozarjajo, so pa lani izrekli tudi 43 glob in izdali devet odločb. Za vožnjo v naravnem okolju je predpisana globa do 500 evrov, če so pri tem nastale posebej hude posledice, pa se lahko kršitelju izreče tudi globa do 3000 evrov. Za milejše kršitve, kot so šotorjenje in kampiranje, znaša globa sto evrov, je pojasnil koordinator prekrškovnega organa Valentin Štular. Naravovarstveni nadzorniki sodelujejo s policijo in občinskimi redarji, za najhujše kršitve znotraj parka pa tudi z inšpektorji različnih področij. Ti v parku kaznujejo zlasti nedovoljene novogradnje, odvzemanje materiala iz strug vodotokov, rabo narodnega parka brez koncesije, odvzem rastlin in živali za komercialne namene, širjenje kampov in pašo brez pašnega reda. (STA) PISMO UREDNIŠTVU Pestro delovanje društva slovenskih upokojencev Spoštovani! Prijetno mi je bilo prebrati v našem dnevniku, da so še ljudje - upokojenci, ki se želijo včlaniti v Društvo upokojencev in se ne čutijo utesnjene v vlogi upokojenca. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu ima svoj sedež v Ul. Cicerone 8/b, v pritličju. Poleg vsakoletnega srečanja na Mašunu s pobratenim društvom Ilirska Bistrica in s člani južnoprimorskih upokojenskih društev so upokojenci vključeni še v celo vrsto dogajanj, ki se skozi vse leto odvijajo na sedežu v sklopu krožka Krut. Tako so prisotni ob torkih in četrtkih na telovadbi, ob petkih na delavnici psihomotorike, ob ponedeljkih v bralnem krožku, ob sredah v bazenih v Strunjanu in Gradežu, prihajajo na konference, ki se jih prireja v društvenih prostorih. Te vsebinsko zaobjemajo problematike zdravja, kulinarike in zdrave prehrane ter še drugih tematik usmerjenih v kvaliteto življenja v starejši dobi. Poleg tega je društvo še posebej ponosno na vsakoletni dogodek Starosta mali princ, ki ga društvo prireja v sodelovanju z upokojenskimi društvi iz Nove Gorice, Kopra, z Društvom slovenskih upokojencev iz Gorice in Krutom. Letos bo prireditev doživela že enajsto izvedbo. Med letom so prirejeni izleti ob osmem marcu, majski ali spomladanski izlet, obisk Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani z nastopi upokojenskih zborov, sodelovanje na vsakoletnem srečanju upokojenskih zborov na novogoriškem območju in izlet ob osmem decembru. Nadalje prireja tradicionalno Srečanje ob koncu leta, štirideseto po vrsti, ki ga prav tako prireja s Krutom in Zvezo invalidov. Po že ustaljeni navadi pozdravni nagovor izrazi predsednica Društva slovenskih upokojencev, ki nekje poda splošni pogled delovanja in aktualnega dogajanja. Poseg je vedno izjemno občuten in cenjen. Hvala za zanimanje in dobrodošli v naši društveni sredi. Odbor Nadja Pahor / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. junija 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Zgodovina spanja in Uši 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 6.55 7.55, 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik - Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.55 Aktualno: Re-lazione Annuale dell'Autorita per le Ga-ranzie sulla Privacy 12.30 Nan.: Don Mat-teo 5 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei sogni - Myanmar (pust., Nem., '05, i. S. Rauch) 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da Da Da 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Variete: Premio Mogol 20110.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.20 Aktualno: Sot-tovoce 1.50 Aktualno: Cantieri d'Italia Rai Due 21.05 Film: Dragonfly (dram., ZDA, '02, r. T. Shadyac, i. K. Costner, J. Morton) 22.55 Dnevnik 23.10 Dok.: Rai Educational - Fratelli d'ltalia 0.10 Dnevnik - Parlament 0.20 Film: La memoria del cuore (dram., ZDA, '03, r. L.D. Foldes, i. L. Brenner) V" Rai Tre U Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giu-dice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Carabinieri 713.00 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Quel certo non so che (kom., ZDA, '63, r. N. Jewison, i. D. Day) 17.10 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Film: Master & Commander - Sfida ai confini del mare (pust., ZDA, '03, r. P. Weir, i. R. Crowe) 23.45 Film: I ragaz-zi del Reich (voj., Nem., '04, r. D. Gansel, i. M. Riemelt) 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.20 Film: A tu per tu (kom., It., '84, r. S. Corbucci, i. J. Dorelli, P. Villaggio) ^ Tele 4 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 9.00 Variete: Do-mani si vedra 9.30 Nan.: Amanti 10.30 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Dok.: Borgo Italia 12.15 Aktualno: Roto-calco AdnKronos 12.35 Variete: Cosí casa 13.10 Variete: Per il nostro corpo - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Coper-tina da Udine 14.35 Aktualno: Cicaleccio -Estate 2011 14.55 Aktualno: Videomotori 15.10 Dok.: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Zoom -Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Variete: Itinerari di culto 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Il lungo viaggio di Trieste nel Risorgimento 21.25 Talk show: A tambur battente 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Ivanhoe (pust., ZDA, '52, r. R. Thorpe, i. E. Taylor, R. Taylor) Canale 5 Jt Slovenija 1 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.35 Nan.: American Dreams 10.20 Dok.: Rai Educational - Cantieri d'Italia 10.35 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Top Secret 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Elina (dram., Šv., '02, r. K. Haro, i. N. Minnevik, B. Andersson) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - Decisione del cuore (dram., Nem., '09, r. T. Hermann, i. G. Dohm) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: La notte degli chef (v. A. Si-gnorini) 23.30 Film: Le fate ignoranti (dram., It., '01, r. F. Ozpetek, i. M. Buy, S. Ac-corsi) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 17.35 Nan.: Jonas 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer 0.45 Šport: Grand Prix - vaje 1.35 Pokerlmania 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie -Diario italiano 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Dok.: Figu - Album di persone note-voli 15.05 Nan.: Wind at my Back 15.50 Film: Ricomincio da me (kom., ZDA, '06, r. R. DeFelitta, i. P. Falk) 17.20 Dok.: Geo Magazine 2011 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.05 Nočni dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.45 Dok.: Sei milio-ni di altri 0.45 Dok.: Rai Educational La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.5516.20 Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Mac Gyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: La donna piu bella del mondo (biog., It., '55, r. R.Z. Leonard, i. G. Lollobrigida) 16.25 Nan.: Jag - Av-vocati in divisa 18.25 Variete: Cuochi e fiam-me 19.30 2.45 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Prova a volare (kom., It., '07, r. L.C. Massi, i. A. Mastronardi, R. Scamarcio) 23.05 Aktualno: La valigia dei sogni 23.35 Dnevnik 23.45 Film: 1941 - Allarme a Hollywood (kom., ZDA, '79, r. S. Spielberg, i. T. Williams) 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Te-lebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.25 20 let Slovenije (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.15 Omizje (pon.) 14.25 Nad.: Vedrana Griso-gono 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki igr. film: Popravni dom za starše 16.20 Enajsta šola -odd. za radovedneže 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Obredja 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Kresnik - posnetek z Rožnika 0.10 Tv priredba predstave Mestnega gledališča Ljubljana 2.20 Globus 2.50 Dnevnik (pon.) 3.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.55 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 13.00 Mozartine, Primož Zalaznik, Simfoniki RTV Slovenija in Günter Pichler (pon.) 14.40 Dok. serija: Zemlja v krčih -Meteorit (pon.) 15.30 Ugriznimo znanost (pon.) 15.55 Evropski magazin - odd. Tv Maribor 16.25 Pomagajmo si - odd. Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 17.30 To bo moj poklic 18.05 Nad.: Junak našega časa 19.00 Koncert: 6Pack Čukur (pon.) 20.00 Film: Pri stricu Idrizu 21.30 Nad.: Zdravničin dnevnik 22.20 Dok. odd.: Čas nevarnega življenja 23.10 Nad.: Brezupni romantiki (pon.) (t Slovenija 3 6.00 7.00, 9.00 Sporočamo 8.30 Novice 10.10 21.30 Žarišče 10.30 Novice 11.20 Na tretjem... 12.00 Odbor DZ za okolje in prostor, prenos 14.00 Odbor DZ za gospodarstvo, prenos 17.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 »Q« - trendovska oddaja 16.15 Slovenski magazin 16.45 Fol-kest 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je 20.30 Ar-tevisione 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Avtomobilizem 22.30 Primorska kronika 22.45 Zamolčan dan 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike (pon.) 18.40 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Odmevi iz Krpanove dežele (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Razred 3000 (ris.) 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.40 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Glavni v hiši (akc. kom., ZDA, '05) 21.55 Na kraju zločina (krim. serija) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Kosti (krim. serija) 0.05 Čistilec (dramska serija) 1.05 24UR, ponovitev, Novice 2.05 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.20 10.35 Obalna straža (akc. serija) 9.15 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.40 Super heroji (ris.) 10.05 Požeruh (ris.) 11.30 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.25 Fra-sier (hum. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Zločin v modnem svetu (krim. kom., Kan., '09) 15.05 Najbolj nori športi 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Iron Eagle (akc., V.B./ZDA, '92) 21.50 Film: V službi njenega veličanstva (akc., Anglija, '79) 0.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 1.00 Film: Azijska misija (zgod.-akc., Avstral./Tajvan, '82) 2.40 Love Tv, Erotika 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Življenja reka - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh - 11. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale:Film, kamera, ekran; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Moj radio je lahko balon; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novice;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje: 15.30 DIO; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik: 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Kresni večer; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 23. junija 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovala zmerna oblačnost, popoldne bo zapihal zmeren zmorec, po nižinah bo kar soparno. V hribih bo dopoldne precej spremenljivo, v Karniji bodo možne plohe. Od popoldneva pa bo v glavnem bolj oblačno, pojavljale se bodo nevihte tudi z močnimi padavinami. Proti večeru bo lahko kakšna nevihta nastala tudi v zgornjem ravninskem pasu. Večinoma bo sončno in vroče, le v severni Sloveniji se bo oblačnost že dopoldne nekoliko povečala. Sredi dneva in popoldne se bodo predvsem tam pojavljale krajevne plohe in nevihte. Ponekod bo še pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. Severno-afriški anticiklon počasi slabi. Bolj vlažni atlantski Območje visokega zračnega tlaka nad južno Evropo slabi. tokovi se spusčajo bolj južno in bodo predvsem v četrtek Vremenska fronta se od severozahoda bliža Alpam. Od zvečer povečali nestabilnost ozračja nad našo deželo. jugozahoda doteka k nam zelo topel zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 1.15 najnižje -22 cm, ob 6.37 najvišje -5 cm, ob 10.45 najnižje -14 cm, ob 18.17 najvišje 38 cm. Jutri: ob 1.49 najnižje -32 cm, ob 7.51 najvišje 2 cm, ob 11.02 najnižje -10 cm, ob 18.58 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........26 2000 m ..........13 1000 m ..........20 2500 m ..........10 1500 m ..........14 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 15/21 TOLMEČ O 15/25 TRBIŽ O 11/18 O 10/15 KRANJSKA G. CELOVEC O 14/19 O TRŽIČ 15/19 Ö VIDEM o 16/26 O PORDENON 17/25 ČEDAD O 17/25 O KRANJ T, O 14/18 S. GRADEC PTUJ O CELJE 16/20 "fr.- o J . LJUBLJANA GORICA r> O N. GORICA 17/20 N. MESTO 16/20 19/26 ° s^J82? SOS/fr _ ° ^ ^ f^J 0 . PORTOROŽ O ------' <;!t^Č2NOMELJ UMAG REKA 17/23 UMAG OPATIJA MARIBOR 015/20 M. SOBOTA O 16/22 ZAGREB 16/22 O POREČ PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo pretežno oblačno. Pojavljale se bodo plohe in nevihte. Ponekod bo količina padavin precejšnja. Ob morju bo zapihala burja. Proti večeru izboljšanje vremena. V soboto in nedeljo bo prevladovalo lepo jasno vreme z nizko stopnjo vlažnosti. Jutri bo še precej jasno. ŽIVALI - Priplaval je z Antarktike Novo Zelandijo presenetil prihod cesarskega pingvina WELLINGTON - Strokovnjake za divje živali je osupnil prihod cesarskega pingvina na Novo Zelandijo, ki je okoli 3000 kilometrov oddaljena od njegovega doma na Antarktiki (na sliki). Pingvina te vrste so v državi doslej edin-krat opazili leta 1967 in številni so verjeli, da je res prišel vse do Nove Zelandije, šele ko so se prepričali na lastne oči. Pingvin, mlad samec, je na plažo na obali Kapiti, okoli 40 kilometrov severno od prestolnice Wellington, prišel v ponedeljek popoldne. Predstavnik lokalnih oblasti za zaščito živali Peter Simpson sprva ni verjel poročilom o prihodu pingvina, ki pripada največji vrsti te živali in lahko zraste do 1,15 metra. "Najprej sem misli, da mora biti neka vrsta tjulenja, a šli smo preverit in na naše veliko presenečenje se je res izkazalo, da gre za cesarskega pingvina," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Simpson. Pingvin je po njegovih besedah v dobrem zdravstvenem stanju in se v relativno toplem novozelandskem podnebju odhaja redno hladit v vodo. "V tem času leta bi moral sedeti na morskem ledu na Antarktiki v 24-urni temi," je še dejal Simpson. Kot meni, je pingvin, ki je še mladič, med rednimi odhodi na hranjenje v morje zašel in se izgubil. Pričakuje sicer, da se bo pingvin sčasoma odpravil na pot nazaj proti domu. (STA) ITALIJA-ZDA - Ameriški igralec in italijanska lepotica nista več par George Clooney in Elisabetta Canalis sta se uradno razšla RIM - Hollywoodski igralec George Clooney in italijanska lepotica Elisabetta Canalis nista več par. Presenetljiva novica prihaja le dva tedna zatem, ko je Elisabetta italijanskim medijem zaupala, da se želi poročiti. ''Nisva več skupaj,'' sta na kratko in jedrnato zapisala v skupni izjavi za javnost. ''Zelo je težko in zelo osebno, zato upava, da bodo lahko vsi upoštevali najino zasebnost.'' Še pred dvema tednoma je njuna ljubezen izgledala kot iz pravljice. "Trenutno sem zelo srečna v zvezi. Moja pravljica se nadaljuje. Ko sva skupaj, se nikoli ne dolgočasiva," je 32-letna Italijanka dejala za junijsko izdajo revije Chi. ''Verjamem v zakon in v prihodnosti se bom zagotovo poročila. Zdaj sem srečna in ne potrebujem nobenega papirja, ki bi to potrdil. Na materinstvo še nisem pripravljena, a želja po naraščaju ostaja." Prav Elisabettina želja po poroki je bila morda glavni razlog za razhod. Kot je znano, je Clooney trdno odločen, da se po enem neuspelem zakonu ne bo več poročil. 49-letni igralec je bil sicer z igralko Talio Balsam poročen med letoma 1989 in 1993. ZDA - Filmski in televizijski igralec 51-letni Doug Hutchinson se je poročil s 16-letno devico LOS ANGELES - Ameriški igralec Doug Hutchinson, ki se je pojavljal v televizijski nadaljevanki Skrivnostni otok in v filmu Zelena milja, se je pri 51 letih poročil z rosno mlado Courtney Stodden, staro komaj 16 let, je poročal tračarski televizijski kanal E! Poročila sta se v Las Vegasu, potem ko so dali njeni starši soglasje za poroko. "Popolnoma podpiramo to poroko," je dejala mati mlade neveste. "Doug je čudovit moški in vsi ga imamo radi," je dejala. Dodala je, da je bila Courtney še devica, ko se je poročila z Dougom. "Je dobro krščansko dekle," je poudarila njena mama. Hutchinson se je pravzaprav poročil že maja. Spoznala pa sta se, ko se je Courtney, ki bi rada postala pevka, pojavila na avdiciji Hutchinsonove produkcijske hiše. "Zavedava se, da je velika razlika v letih zelo kontroverzna. Ampak sva zelo zaljubljena in želiva sporočiti svetu, da prava ljubezen ne pozna meja," sta dejala za E! News. (STA)