Leto V., 6tev. 6f Ljubljana, torek, 11. marca 1924 Cena 2 Dln Izhaja oli 4 zjutraj. ^ Stane mesečno 20-— Dia %2. inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: lEklošičeva cesta Št. 10,1. Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravaidtvot L|ulil|aua. Prešernova ul. it Bl. Telef. 11. 36. Podružnici: Maribor. Barvarska ul. 1. Ce!|e, Aleksandrova e. T" Račun pri poStn. čekov zavodu iiev. 11.812. Ljubljana, 10. marca. Opozicijski blok jo ustanovljen in >riprr.vl)a svoje prvo načrte. Ni nobe-icga dvoma, da r-toji pred težkimi na-iif(anii. Negativni uspeh porušonja sa-uoradikaJske vlade ie začetek velike-■■•, pozitivnega dola, ki pa jo mogočo n ob največjem sam »zatajevanju iu nodsebojni lojalnosti vseh članov blo-Kako demokratska stranka v trm i,-iru sodi o svojih dolžnostih, o tein ni reba mnogo razpravljati. Ona nosito-Sje.i unttrrinti^ne ideje in naHos'cvl-icjša nasprotnica vseh st-para.tiMičnih Iretrtljrei.i, je sklenila parlamentarno-aktiiSni sporazum r. avtonomlsti in fe-[crn.li.-ti, da jih pritegne pozitivnemu PAŠIC SE NOCF DATI PREGLASOVATI. - TRUDI SE ZAMANJ ZA VOLILNI MANDAT. — VPRAŠANJE VERIFIKACIJE IN PRIHODA RA-DlČEVSKHi POSLANCEV. - INVALIDSKI ZAKON DANES PRED- LOŽ EN. Beograd, 10. marca. r. »Pravda* javlja: Včeraj ob 1. uri popoldne je bil sprejet v avdij»nei pri kralju g. PnMč, ki jo kralju poročal n prihodu rodiCevcev in izjavil, 'la narodna skupščina re bo mo-«1* ve« delati; '/a1') zahteva mandat ra volitve. Kakor ie dvakrat poprej, je propadel PaSIi s svojim predlogom tudi včeraj. Beograd, 10. marca, p. Pašlo jc bil da- larlauiontarnemu delu. V globoki veri, nes ponovno pri kralju. Kakor Izvem, je :t jn zlom homogenega plemenskega ežiroA drStivaa i» o t r e b a, je demokratska strank« zapostavila mnoge vojn strankarske intoroo ter se lakre-m in lojalno postavila na čolo opozi-ije. Beograjski «Odjol:» ima prav, ko posebnim poudarkom naglasa zlasti udi samozatajevanjo slovenskih de-nokratov, ki so žtvljenske interese dr-sve predpostavili lokalnim interesom .tranke ter pristali na. opozicijski blok. Medtem pa, ko se demokrati zavo-Ititno vse resnosti dogodkov, ki so prihajajo razvijati, s čudom gledamo, ,aj se godi v radičevskem in klerikal-icm taboru. Borba fe ni pričela, HRSS n SLS pa že slavita prave orgije zma-[oslavja. Toda ne onega, ki bi bilo pri iptimtetičnem presojanju z ozirom na rave naloge opozicijskega bloka že azumljivo. Njihovo veselje in zado-fenjo ima povsem drug značaj. Smrtna samohvala SLS, da je ona tvlro in gibalna sila opozicijskega blo-;a in da blok ni nič druzega nego iončna odobritev klerikalne politike s 'rani ostale opozicije, spada v rubriko rknviar za dobro ljudstvo«. Važno pa ia, kako si klerikalci in radičevc-i predstavljajo pomen opozicijskega bloka. Ksr odkrito eni in drugi izpovedujejo, ia jim gro zn zaščito pri prihodnjih rolitvah: udeležba na vladi naj bi jim tasigurala svobodo naibwnej$e njiho-re separatistične agitacije; in ustanovitev opozicijskega bloka naj jim slu-S v glavnem kot mnralična opora za »jihove partizanske špekulacije, češ, ((daj so tudi demokrati priznali, da iriamo mi prav! Z začudenjem ,se moramo vprašati, stališče krono neomajno to, da ne pristaja na rai;>u«t rnr!snien'a in tudi no da gospodu Pa?i'u volilne vlado. Ha temelju teja takta bc PalK sedaj inainat svojo nadaljnjo taktiko. Iz njegove oknlito žujem, da j« izjavil, t*a pozicijskih skupin sklenili, da sa prora« čunska debata skrajša, ter bo vsled te« ga pri vsakem reeortu govoril samo po en zastopnik vsakega kluba, da bi tako bila proračunska razprava čimprej kon« čana in prišel na vrsto pretre9 poročila vcrifikacijskega odbora. Beograd, 10. mar. r. Zcmljoradniki po stavljajo nesprejemljive pogoje za vstop v opozicijski blok ter bi bili priprav« ljcni prevzeti portfelj v vladi Ic ako bi bila takoj volilna vlada. To pa ni mo« mentano svrha opozicijskega bloka, ki bj pomeni ta politika v trenutku, ko | bi imel prej izvršiti nekatere važnejše |e organizacija opozicije komaj po- j naloge. stavljena na noge in ko je uspeli spo- Boograd, fO. marca. r. Včeraj dopoldne razuma mod opozicijskimi skupinami ,Eo se sestali v muslimanskem klubu gg. Ust veno odvisen od toga, da vsa-b izmed njih zapostavi svojo poseb-tit strankarske interese ter da se predvsem odstavijo z dnevnega reda drža-vopravna vprašanja. Če bi radikali razpisali nasrrado za onega, ki bi jim dal najboljše in najuspešnejše sredstvo, da se izvlečejo iz tožkega ln sko-taz brezupnega položaja, gg. Radič in Korošec bi se smela mirno prijaviti! Kakor naročeni izgMnjo/tudi ur-»cbesni napadi klerikalnega Časopisja Ljuba Davidovič, dr. Voja Maiinkovltf, dr. Anton lvorošcc, dr. Moli med Spaho o taktiki opozicijskega bloka. Gre za do-tajlna vprašanja spora/uma. Beograd, 10. maren. p. Današnja »Pravda* prinaša ped naslovom »Akcija opozicijskega bloka» nove kombinacije o sestavi eventualne nove vlade. Gledo klerikalcev ima iste informacije, kakor jih jo «.Iutro» objavilo, muslimani naj bi dobili ministrstva za narodno zdravstvo, trgovino in industrijo. ter p o* to ln brzojav, dočim bi ostali rosorti pripadli demokratom. Ministrski predsednik bi bil Davidovič brez portfelja, podpredsednik dr. Iio-roSec z resortom prometnega ministrstva. Šefi opozicijskih skupin pa so danes izdali nastopni komnnlkč: V nekaterih beograjskih listih se objavljajo vesti, kakor da so je že izvršita razdelitev portfeljev med skupine opozicijskega bloka, ter se cclo imenujejo Imena kandidatov za posamezne portfeljo. Pooblafičeni smo od predscdmštva opozicijskega bloka, da vse te vo.sti kot Veeizefos zapustil Grčijo ODSTOP KAFANDARISOVE VLADE. — VSA MOC V ROKAH REPUBLIKANCEV. Ater.e, 10. marca. Kabinet Kafanda-j Papanastaslu je precej voJaSkl In dlk-rls je odntopil, nakar je novo vi?, d o tatorsld. Pcdniru ga tudi 25 poslancev sestavil Papanastasia, šef republlkan-1 stranke rcvolticljonarjev. KaTandarla 3ko stranke. Novi kabinet zahteva de-j namerava ustanoviti novo stranko z trorilzncljo dinastije Glllcksburg In od-!imenom »liberalna napredna stranko«, godltev plebiscita o drlavnl obliki na i Atene. 10. marca. j. Venizelos je da-nehveste.: čas. Venizelos je v soboto nes končno veljavno zapustil Grčijo, na italijunskem parniku «Picrre Lotli«ida se preko Italije po\me v Francijo. :iapU3til domovino. Odplttl je v Benet- Ta svoj nepreklicni sklep je v pismu kc, odkoder pa ce v kratkem preseli;sporočil regentu ter ga utemeljil s tem, v francosko kopaliZče C.tnnea. Pred da je hudobija pristašev kralja Kon-odbadom jc posial odstopivšemu mini- stantina ter trma ekstremnih republi-ntrskemu p.edscdullut Knfaitdarlsu ln kancev, ki niso hoteli poslušati njego-rsgcntti IConduriotisu poslovilno pismo, vlh nasvetov, onemogočila njegovo Atene, 10. marca. j. Novi kabinet i misijo. Težavna situacija v Francki PADEC FRANKA POVZROČA POLITIČNO KRIZO. — VAŽNE KON, I ERENCE V PARIZU. - NOVE VESTI O SKORAJŠNJEM ODSTOPU POINCAREJA. Pariz, 10. marca. s. Kljub vladni akciji | de glede debato o predlogih, ki so bili za dvig franka, vlada med občinstvom predloženi senatu in zbornici, zlasti gle« panika. Sc pred konccm tega tedna sc de poohlastilnega zakona in ostalih ii« pričakuje odstop Poincarcja. O politič> nera položaju so razširjene scrtzacijona!« ne vesti. Govori sc o razpustu zbornice nančnih vprašanj. Nato so se rešili tc« koCi posli. V vladnih krogih sc opaža več strem« in tudi o možnosti, da bo Millerand skli« j ljenj, zato jc nemogoče, govoriti o tem, cal obe zbornici parlamenta k veliki ns« kaj bodo prinesli prihodnji dnevi. Do< rodni skupščini v Vcrsalllcs, ki bi naj čim jc del merodajnih krogov za takojš« mu dala izredna diktatorična pooblastila j nji razpust zbornicc, sc izjavlja drugi Včeraj določene odredbe za dvig franka del za podaljšanje mandatov sedanjega se držijo strogo tajne, meni sc pa, da j parlamenta. So pa v vladnih krogih tudi bo Banque de France aktivno interve* i osebe, ki zastopajo stališče, naj prično nirala, ker ima mnogo tujih deviz. | kabinet v svoji sedanji sestavi najostrej« «Echo Nationalc« poroča, da so bile včeraj v kuloarjih senata razširjeno go« vorice, da namerava ministrski predsed. nik Poincare deloma rekonstruirati svoj kabinet. Tudi nekateri drugi listi govo« rijo o izpremembah v ministrstvu, nc da bi sc o tem natančnejše izražali. Pariz, 10. marca. j. Izredni ministrski svet, ki sc jo vršil danes na Quai de O rjavil pod predsedstvom Poincarcja, jo trajal od 10. dopoldne do 1.30 po« poldne. Po seji sc jc izdal komunike, ki veli, da jc kabinet sklepal o stališču vla« ši boj. Drugi so zopet za rekonstrukcijo kabineta. Nc manjka pa tudi takih, kl vidijo v odstopu kabineta najboljšo rc« šitev sedanjega položaja. Pariz, 10. marca, r. V Elizejskl palači jc bila danes pod predsedstvom pred« sednika t .-publike Millcranda važna kon« ferenca, ki so sc jc udeležili ministrski predsednik, minister financ, guverner francoske banke, oba podguvernerja in več članov nadzorstvenega odbora fran« coske banke. Razpravljalo se je o finan« čnem položaju. in dr. Hrnsnica, da nadaljujejo razpravo neresnične demontiramo. Prosvetna debata v Narodni sknpšcini RADIČEVSKE POVERILNICE IZROČENE VERIFIKACIJSKEMU OD- BORU. Beograd, 10. marca. p. Na današnji j še do danes nismo unificirali osnovnega cji narodne skupščine je predsednik na j pouka. Nato jc kritiziral prosvetno po« znani!, da je zunanji minister predložil j litiko v Bosni, Dalmaciji in Črni gori. v ratifikacijo tkzv. Niške konvenelje z j Na srednjih šolah nekaterih pokrajin je , ,, , ... , y ranriN-iciiu i r. /, v, i-uai^c mjuvuulijv /. ; IMI MCUIIJIU nu:uu uuiuiivim ^uiviajiu jc Iiastl na talcozvano prrčansko domo- , i30|gar;j0. Nato jc predsednik sporočil, šc vedno veliko število nestrokovnega tra-tsko skupino. Klerikalci natančno rwlo, da brez prečanskih de-tsokratov ni opozicijskega ^loka in čo jim položaj ni popolnoma jasen, naj vprašajo gosp. Korcčea% koliko iztrledov ld imel blok na to, da 1'H'io na krmilo države, ako bi ga zalotili jugoslovenskl demokratski po 'itilti, ki so narodu najsigumnjša g,v fsncija, da jn vsaka igra z drža-^Tiim in narodnim edinstveni izključena. Ka to si naj torej tolmačimo te napade ]i kako naj ko-montira-mo grožnjo, da da jc posl. Prcdavcc izročil predsedni« ' osobja. Vlada bi morala sistematično štvu narodne skupščine 20 pooblastil Ra gojiti ustanavljanje lavnih čitalnic in pa dičevih poslancev, katera so sc Izročila ! ljudskih univerz. Minister prosvete jc vcrifikacijskemu odboru. Nato je skup. vedno politična osebnost, zato bi bilo ščina prešla na dnevni red: nadaljevanje tembolj treba, da stoji na čelu prosvet« razprave o proračunu ministrstva pro« ne politike stalen šolski svet. Debata jc svete. Prvi jc govoril radikal Markovič za pomnožitev ljudskih šol. Gimnazij jc preveč, več pozornosti pa bi se moralo posvetiti strokovnim šolam. Za njim jc demokrat Agatonovič poudarjal pomem« bnost prosvetne politike. Ministrstvo prosvete bi moralo biti čuvar naše na Wo naprednjaki strti kakor «orehi v ! cijonalnosti, našega ujedinjonja ter iz* jnožnarju»1 Kaj so odigrava za klori- | cnafievati idejne razlike v masi naroda, Mlnimi kulisami? 0petova.no smo Žo poudarjali, da je Slavna nalogo opozicijskega, bloka po E|ttšcnju radikalske homogene vbule Hitot.rono delo, da so čim proje popra,-upravne pojsroSko dosodauj-tjga rc-jima. Preko tftga. programa se ni nili-pri snovanju opozicijskega bloka 6l»razumevai in Še posebej bodi po-Marjeno, da je za nameravano akcijo "pozicijskega bloka vsaka blokova Stranka obdržala svoje principe in program. Kdor že ob porodu ono-!'«i.iskega bloka drugače piše in drn-"itčft govori, vzbuja, opravičeno sum- da z blokom no misli pošteno. . Ta pa tudi opravlja, delo, ki je v interesu d r u g i h, ne pa v interesu l8Mta opozlei.jskega blolitv. POLJSKI SENAT ZA ODPRAVO VIZUMA. Varšava, 10. marca. b. Proračunski •dsek senata na rrcdl g senatorja kot vaši predniki, kl so usvc l kuitivirati duha ter edinstveno poimo« vanje države ter zato delovati za kul« turni dvig mase. Med narod troba po« šdjati dobre ln Izobražene delavce, da budijo vero in ljubezen za skupno do« movino. To bi se moralo izvesti v vseh šolah, posebno ljudskih, kjer jo najugod nejši teren, da so širi in utrjuje ideja jugoslovenstva in edinstva države. Žal bila prekinjena, nakar jc skupščina iz« glasovala nujnost za konvencije z Bo!« garsko. S tem je bila seja zaključena ter določena prihodnja za Jutri ob 9. z istim dnevnim redom. NEMCI IN VERIFIKACIJSKI ODBOR. DcOf^rcd, tn. marca. p. Zanimanje javnosti je veljalo danes vprašanju, kaj storijo Nemci, ki so dosedaj v verifika-cijskem odboru odločevali s svojim glasom v korist radikalom (10:11). Enajsti glas jo bil glas nemškega poslanca Mo-8(1 rja. Kor .jo vladi na tem, da ima večino v verlflkacijBkcm odboru, eo jo d.v nes dr. Brskič začel pogajati 7. Nemci, ki pa zahtevajo zelo težke koncesije. Kralj vo*a?fom-reWora| ™ pevski v rimu. _ * „ , , ,1 Rltn, 10. marca. i. Po Informacijah Iz Beograd, 10. ma,-.a. p. Včeraj jo bl- do|)reRa vlrn Jc oficijelni obisk rumunske la v Beogradu svečana jsaprlscea^novlh j kra)jevo dvnjicc v Rlmu jni„5c„ za '......' " " " aprila. Jugoslovanska kraljevska dvojica rekrutov, katore se jo udeležilo 4719 re- krutov. Prisegi je prisostvoval tudi kralj z ceneralnlm adjutantom Hadžlčem, vojnim ministrom Pešlčem, generalom Zc-čevlčcm in admiralom Prlco. Po Izvršeni zaprisegi Je kralj Imel na vojake nastopni govor: »Vojaki! Sveta je prisesa, kl ste jo danes položili. Prepričan sem, da boste branili domovino z Isto hrabrostjo, dlli In tije pa dospe v Rim v prvi dckadl meseca maju. V diplomatskih krogih se zagotavlja, da bo italijanska kralievska dvojica odpotovala v London dne 26. maja. DAN ANEKSI JE REKE DRŽAVNI PRAZNIK. R! 71, 10 m. rca. c. Kr ili ju vieraipod- Prejel reso!; v'ada, naj sc 7. Iniml državami In z tltžavami Srednje ,i'nope dogovori glede "tuljenja vizuma na potnih UjUb, kateri se pozlvlje dlniil domovino. Kot vrhovni komandant pisal odlok, s katerim se dan 16, marca Vam čestitam k Vašemu vstopu v vrste ( 1924. proglaša za drfavnl praznik v svr-naše vojske ter Vas pozdravljam z; Zl- ho proslave anckslje Reke k Italiji. Kral) vjli», ' prldo na Reko t vojno ladjo «BrjndIsl», Pogajanja z Italijo Beograd. 10. marca. p. Nocoj jc Imela sekcija za sklepanje trgovske pogodbe z Italijo svojo sc.io. Rezultata seje drže delegati v največji tajnosti, t) seji jc bil Izdan nastopni komunike: Druga seja sekcije za trgovinska pogajanja se je vršila danes od 16. do 17.30. Predsednik konfercnce Ktikič je pozdravil v imenu delegatov naše države In v Imenu konference g. l.ucciollja. Nato jc naša delegacija izročila italijanski delegaciji atnand-mane k načrtu trgovinske pogodbe. Ker morajo italijanski delegati te predloge proučiti in hočejo s svoje strani prcdla-I gati gotove izpremembe, sc je sklenilo, da bo prihodnja seja sekcije pojutrišnjem. KRVAVA BORBA S KACAKI. j Boograd, in. marca', p. Ministrstvo za notranje stvari le dobilo poročilo, da sc Je vršila v selu Zažu pri Kosovski Mitro-vicl velika borba med orožništvom In meščani na eni strani, ter kačaki. Ubitih ■ jo bilo 5 kačakov. Tudi v selu Nclihovu v kratovskem okrožju so orožniki ubili tri bolgarske komite. BOLGARSKO-RUMUNSKI KONFLIKT. Bongrad, 10. marca. p. Naša vlada jc dobila iz Bukarešte obvestilo, da so 8. t. m. bolgarski komiti prestopili ru-munsko mejo v Dobrudži, kjer so sc spopadli z rutnunskiml orožniki ter je bilo na obeli straneh mnogo mrtvili In ranjenih. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM. Park, 10. marca. j. Brzovlak Calals-Vcntlniglia jc danes dopoldne v bližini Lyona skočil s tira. I!n vagon vlaka je bil popolnoma uničen. Štiri osebe (trije Angleži in cn Francoz) so bili ustnrčenl, 25 jih jc pa težko ranjenih. KALIF V ŠVICI. Ženeva, 10. marca. s. švicarski politični krogi so so že pričeli zanimati za bivanje bivšega kalifa v Toritotu. Zvezni svet je odposlal lcgaoijskoga svetnika Traversinija v Territct, ki jo včoraj popoldne napravil pri kalifu enourni posot. V okolici kalifa so smatra ta poset kot akt uljiirlnostl. Zvezni svet no dola bivanju kalifa v Švici nobenih ovir. Za njegovo dopotovanjo v Švico so tudi niso stavili nobeni pogoji. Kraj njegovega končnoveljavne"a bivanja šo nl -do-'očen. Oovori se, da se bo kalif naselil ali v Italiji ali v Franciji. Predvsem pa čaka kalif na prihod nekaterih princo-slnj, predvsem soprogo princa Fantka, svojega 26-letnega elna. 175 rudarjev se je zadušilo Salt Lake Clty (Zed. drž.), 10. marca. e. V nekem tukajšnjem rudniku so je dogodila eksplozija. V rudniku se io tedaj nahajalo 175 rudarjev. Pričela so so takoj rošilna dela, pri katerih jo vodjo rezilnega oddelka zadušil plin. Rešilni oddelek jo prodrl 2000 čevljev globoko in našel popolnoma čist zrak brez sledu ognja. Ker je eksplozija razdejala ventilatorje, napiodujo rešilna akcija zelo počasi, ker jo ovirajo plini. ?.cne, ki čakajo vesti o svojih možeh, ki so pokopani v rudniku vzbujajo Bplošno sožalje. Skoraj vsi rudarji so bili oženjeni. Do včeraj popoldne so izvlekli iz rudnika, kjer so jo dogodila eksplozija devet mrli-čev, popolnoma ožganih. Splošno mnenje jc, da so vsi rudarji mrtvi. Inozemske Korze 10. marca: CI-RIIT: Beograd 7.25, New-York 580.50, LoiHon 24.80, Pariz 21.50, Milan 24.80, Praga 16.775, Budimpešta 0.0087, Bukarešta 3.05, Solija 4.15, Dunaj 0.008175. TRST: Beograd 20.00 do 20.85, Dunaj 0.0330 do 0.03'tn, Budimpešta 0.04 do 0.05, Praga 68.25 do 00, Bukarešta 12.25 da 12.76, Pariz 86.75 do S7.75, London 102.15 do 102.05, New-York 24.05 do 24.30, Curih 410 do 415, dinar 29.00 do 29.90, dolat 24.05 do 24.20, carinski franki (20 zlatih) 89.25 do 00, uradni tečaj zlate lire 453.07. DUNAJ: Devize: Beograd 877 do 8S1 Berlin 15.30 do 15.90, Bukarešta 307 do 309, London 302.900 do 303.900, Milan 291)4 do 296(1, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 2582 do 2598, Praga 2041 do 2051, {Sofija 488 do 492, Curih 12.210 do 12.200; i valuto: dolarji 70.860 do 71.260, funti i 301.100 do 302.700, francoski franki 2575 do 20^5, lire 2950 do 2970, dinarji 86S do 874. PH\f!A: Beograd 43.50, Dunaj 4.87, Berlin 7.845, Rim 148 tri osminke, Budim-pt "In 4.50, Pariz 130.25, London 150.55, Nrw-York 35.10, Curih 610.50. NEAV-VORK: Berlin 22.25, London 425.50, Pariz 348, Curih 1723. Dunaj 12.14, Budimpešta 14, Praga 288.25. Notacije Beograda poročilo ni vsebovalo. TERMINSKA KUPČIJA S KAVO. (Cone za 100 kg nelto, brez skonta.) TRST, 10. maren: za marc 760, 745; zu mnjnik 755, 740; za julij 755, 740; zn september 750, 785; zn december 750, j 735. Tendenco čvrsln. —• Cene so v zad-1 njem tednu poskočile u L 25.—, Preokret na 1 vo • /1 v«. v Grčiji Kafandarls, voditelj liberalno stranke ter ministrski predsednik jc de.mi-6ijomral, dasi jo imel ta sabo večino ' skupščine in mandat za sestavo nove vlade je poveril regent Konduriotia Papanastaziju, šefu republikansko 6tranke, ki "je pa prevzel vlado samo pod pogojem, da sedanja skupščina definitivno odstrani dinastijo Glflcks-burg in proglasi republiko, no pa &elo plebiscit. 8 tem preokretom je padla teza Ve- nizelosa, ki jo sedanji skupščini odrekal pravico, odločati o ropubliki in dinastiji. in zahteval, da se plebiscit o teh dveh vprašanjih izvedo povsem svobodno in se vlada podvrže brez pridržka bodočemu votumu naroda. Razumljivo jo, da mož, ki jo navajen govoriti avtoritativno, ni mogel prenesti te briskne zavrnitve in da je kar čez neč zapustil domovino, morda za vedno. Grčija jo prepuščena svoji usodi. — V odločilnih skupSčinskih sejah v februarju, ko je šlo za vprašanje plebiscita, je vstal v prvi seji dne desetega polkovnik Gonatas, bivši vodja revolucije, šef revolucijonarue vlade in Je govoril miren, ali odločen govor zoper izdajalsko dinastijo in za republiko. Izjavil je, da je imela že revolucijo-narna vlada sklep, odstaviti dinastijo, no, vondar so njegova vrednost le ne sme podcenjevati.. Zato jo razumljivo, da jo nastal načrt, naj se obnovi kali-fat povsem samostojno v arabskem srotu; danos žo nastopa Tlusejin, kralj Iledžasa, kot kandidat za kalifsKO dostojanstvo. Njegova kandidatura je tem tehtnejša, ker se sam šteje za potomca Mohamedovega rodu in ker je gospodar Meke in Modine, tedaj baš onih krajov, odkoder izvira islam in kjer so jo prvotno nahajal sedež kalifov. Zanj sta vrh tega Mezopotamija in Transjordanija, kakor se glasijo novejše vesti, in zanj so nedvomno predvsem Angleži, v katerih polltiCnem območju so nahaja danea arattski svot. Kakor bi bila obnova arabskega kalif ata velikega pomena za Angleže, tako pa ne bi bila baš najsrečnejša bo-lucija za Francijo, ki tudi gospoduje nad precejšnjim delom islamskega Fve-ta. In rco so so že pojavili pomisleki a francosko stnuii in imenovali so se cclo že protikandidati, dasi zanje šan-sc niso tako ugodne. Eno je gotovo: pantelatnskega gibanja ne smemo več taksirati previsoko in podoba jo, da bo prav imeli oni, k! so vedno izrafcili skepso o efoktivni moči to parole. Nemci so med vojno mnogo polagali na panislamsko propagando. pa so so ušteli. Isto se je zgodilo ruskim boljSevikom. Da so v An-gori tako lahkotno pometli s kallfa-tom, je nov dokaz, da si od pomoči vesoljnega islama še obetajo mnogo in je razkrival korupcijo, ki jo uganja vladni režim in s tem zastruplja vso javno in gospodarsko življenje v državi. Govornik Iv. R ogli 6 je konštati-ral. da fio zakrivili neupravičeno draginjo in korupcijo v d. Javni nprnvi oni volilel sami, ki so pri zadnjih volitvah poslali v narodno skupščino sedanjo vladne mogotce hi njihove po-magače. Klerikalno politiko v skupščini jo skušal zelo nespretno braniti bivši socijalist zidarski mojstor P o 1 -š e s tem, da je vsevprek napadal Srbe. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva energične odredbe proti draginji in korupciji. Občina jo pustila zjutraj sicer vse ulice, po katerih bi Ee naj pomikal sprevod manifesten tov, s snežnim plugom zorati. Goste pa so bilo še kljub temu tako slabe, da se jc razvil sprevod s sklicatelji na čelu le skozi Gosposko ulico na Glavni trg, kjer jo spregovoril so prof. K e n d a, ki jo naglaSal gnev in ogorčenje mani-festantov nad koruptno vlado, kl mora pasti, da bo tem trdnejše stala država. katero vsi ljubimo in se zavedamo tudi svojih velikih dolžnosti do nje. definitivno in radikalno, da pa ni tega J da tudi v orljonttt verski moment no storila istih zanesljivih Informacijah teh spodarsko stran. S tem je rečeno, da tudi nadaljnemu problemu kalifata M pripisovati prevelikega pomena. Značilno jo bilo: Vsa skupščina je bila po tem govoru pokoncu; tri četrtine noslaneov je n.klnmlrnlo govor in republiko nad de so t minut, dnsi je ož- _ ^ ________________________ jih prisfaTov Gonatasova republik:«-1 starih, seda j" razkro jenih' strank." ske ali demokratsko stranke le okrog sto poslancev. Med dvema stploma Kakor znano, ali neznano, so fašisti sestaviti za predstoječe volitve svoj 'listo-nc->. t. j. »veliko, kandidatno listo. Med fašisti kandidirajo tudl vodilne osebnosti V tc) zvezi Jc vzbudilo prcceJ pozor-itostl, da jc te dni milanski koneres ital. Toda takoj nato je začela n-otiknm-1 klerikalne stranke (popolarov, P. P.) Iz »nja Vcrs ze'(viova in Knfandarlsova; liste svoJ[I] opozicijskih kandidatov brl-iberalni vodja so razlagali, da tmajo; sa] R0sp0da Med0i k, je bil doslej klerl- panja libera! sigurne informacije, kako usodno, na ravnost katastrofalno bi se poslabšal mednarečlri poležai Grčije, ako se ne izvede plebiscit v nameravanem korektnem redu in so 110 apelira na natančno izraženo mišljenje ljudstva. Venizelosova svarila so imela uspeh; kljub tako silnemu aplavzu za Gona-tasov prollog jo nekaj dni pozneje dobila veliko večino Kafandnriseva resolucija, ki odreja plcbiscit. Iz ozirov do mednarodnih koristi Grčije, do upoštevane avtoriti-te sivolasega voditelja so mnogi glasovali zmorneie. nego je bilo njihovo resnično mišljenje . . . Potemtakem je zelo verjetno, da dobi Papanastazin, šef demokratske stranke, vendarle večino v sku.n?<"mi za svoje radikalne načrte. Zakaj liberalna stranka Kafandnriseva šte'o sama le 170 mest; Papanastazin ima za seboj skrajno odločnih sto poslancev, dočim šteje eentnim, neodločna republikansko - liberalna stranka Rusnva, tudi sto pr-slane.ev. Vznričo imnulzlv-1 ne energično^ti. neustrašenosti ter že dokaj slavno tradicije je zelo verjetno, da ob pelerini Papanastazin centrom na svojo stran in tako obvladal skun-ščino. Ako ro, — za njim ie fanatizi-rani častniški zbor, ki po dosedaniih usnehih gotovo ne bo poruistil pred zadnjim olloSibdm korakom, marveč bo znal svo i o diktatorsko volio po potrebi tudi za nanrej uveljaviti. Z druflf;mi besedami: dinastija .Glfleksburr io dovkalala na Grškem. Ce pa ve!;a to za večno čase. čo n lem nnsto.iu notranjo pomirjeni? in konsolidacija P—ir si io Vrilzelos tako želel, je veliko vprašanje. kalno-konscrvatlvnl prvak, pet do šestkrat klerikalni minister in kl je ob fašl-stovskl »revoluciji. pred letom dni odklonil ministrsko predsedstvo. Italijanska klerikalna stranka sc je sedaj naenkrat izneverila svojemu dosedanjemu šefu. G. Meda je odvetnik, star prevejan parlamentarec, namazan «z vsemi žav-bamU. Na Montecltorlu (v Ital. parlamentu) je predstavljal oportunlsilčno smer. Prav debro sta se razumela z novo zvezdo borbenega Italijanskega klcrlkallzma, z don Sturzom, tudi v dobi, ko je lc-ta vzel prvemu veter iz jader. Toda časi sc menjajo. Vatikan je zvestega dona Stur-za izdal na ljubo Mussoliniju. Sturzo je lani moral odstopiti kot generalni tajnik italijanske P. P. Mussollnl In don Sturzo sta danes sovražnika na nož. Meda le pa vedno Imel mnogo smisla za realnost In kakor naši klerikalci sc tudi on nI rad spuščal v borbi pri ti mogočnim tega sveta. 7-ato je vodil politiko, s katero bl bil Politične beležke -r Važna poza. Z ozirem na politično situacijo po Izročitvi radičevskih po-vcrllnlc so sc nekateri zagrebški novinarji obrnili na voditelje Irankovcev radi informacije, kakšno'stališče bo odslej napram radlčevcem zavzela pravnška stranka. Voditelja dr. Horvat itt dr. Prebeg sta kTatko Izjavila, da bodo frankov, cl vstrajall na zaključkih svojega nedavnega zborovanla, po posebnem sklepu zborovanja pa ne smejo novinarjem dajati nikakih informacij. Kaj pravi radikalska «Tribtina»? V trctlranju političnega položaja dela med radlkalsklm tiskom čudno izjemo »Tribuna«, kl Jc vsaj do nedavnega uživala posebno naklonjenost gospoda Pašiča. V sobotni številki pa prinaša Izredno značilen članek, v katerem zagovarja opozicijski blok In stališče, da kralj odobri novo situacijo, češ: »Kralj mora motriti Interes države, ne pa stranke!« »Tribuna. ugotavlja, da sred! današnjega položaja krona ne more sankcionirat! raz-puščavanja parlamenta In tudl no volilnega mandata poveriti radikalom, ker se nc more nagnit! na strankarsko stališče, kakor svoječasno kral) Milan, temveč mora Imet! v vidu le Interese države. V interesu države pa je, da Hrvati sodelujejo pri pozitivnem državnem delu. Naj Radič v parlamentu zastopa kakršnokoli politiko, prenaša pa sc na legalno poprl-ščc. Iz tega zdravega tekmovanja na legalni osnovi Jc doslej manjkalo; radikalna stranka pa bo Izven oblasti, kakor jc to že večkrat storila, razvijala vse svoje delovanje v Interesu naroda In države,. + Mali nevoščljivi Morlcl so razburjajo nad Informacijami »Jutra«. Ker sami nič ne Izvejo In no vedo, poskušajo zbijati ironične dovtlpe. »Jutro, ie po svoji novinarski dolžn stl objavilo informacijo svojega dopisnika o programu opozicijskega bloka in o kombinacijah glede sestave kabineta, čc bo blok prevzel vlado. »Jutro, seveda nc more za to, če Jo imelo Informacije M ur preje nego zagrebški listi, odkoder lili običajno govorom pori. Kremžarja i« pisavo »Slo-vencav? Ail je zastopnik »Jugoslov. kluba;. zastonj metal bob ob steno? Gospodje imajo sami slabo vest; zato je notica »Ljudskega tcdntka» kako. SLS preganja korupcijo, zadela pri njih tako v živo. Sreča .ic lc za kosmato klerikalno vest, da imajo voditelji SLS lahko dva merila: Njim jc dovoljeno vse, tudi to, kar drug! ne smejo. Tako n. pr. »Slovcnec. vprašuje demokrate kaj so oni delali v vladi, če so lahko pod njihovo »patronanco. uganjali korupcijo Markovič, Jankovič, Rade Pašlč itd., dr. Korošca, kl Je bil tudl v koalicijski vladi z radikal! tega ne vprašalo. Tega tudt ni vpraševal »Slovcnec«, ko jc dr. Breje v Zagrebu podpisal Markov protokol hi tudi ne takrat, ko ie dr. Korošec vlekel Jankovlča na orlovski zlet v Maribor ter se mu globoko klanjal na katoliškem shodu v Ljubljani. »Slovcnec« je vsekako slab zagovornik klerikalne politike, katere jedro j« vedno bilo in bo nepoštenost in korupcija. 4* Zbori Srnaovcev v Beograda. Da bl pokazali svoje zaledje v masah, so radikali v nedeljo dopoldne sklicali zborovanje Srnaovcev v Beogradu. Navzlic radovednežem je bilo zborovanje zelo slabo obiskano; vsega skupaj kvečjemu 500 Hudi. Opazila sc Je netaktnost, da ie I sporla notarja Carlirja. Bil je prav dobro obiskan. Izvoljen je bil nov poslovnj odbor. V Kresnicah Je bil pri k. o. izvoljen sledeči odbor: predsednik Mohar Ivan, odborniki: Kos Valentin, Razpotulk Ja. kob, Tnufer Fran, Jančar Franc, 8pun( Valentin in špunt Ignac. V Toplicah pri Novem mestu se j« vršil sestanek demokratske stranke, n« kojem je poročal g. Dragotin Gregor«. Po svetu — Avstrijsko - romunska konferenca. Pogajanja mod Avstrijo in Rumunijo v svrho likvidacije gospodarskih vprašanj prično dne 17. marca na Dunaju. Gr« predvsem za: likvidacijo poštno hranil-niče, zemljiške kreditne dolgove, zav». rovalnine, uradniške pokojnine, cerkven« imetja, privatno železnic« ln povračilo arhivov in umetnin, ki so ostale na Du. ua ju. Nedeljski in včerajšnji koncerti Drugi komorni veter jugoslovesik« zborovanju" predsedoval "talnik iiarcdiic j glasb« v Ljubljani nam je prinesel siuočl skupščino Dragan Bojovič. Nastopilo jo i Koujovičev kvartet v d-molu, btolcerjev več govornikov med njim! tudl radikalski i kvartet v D-duru in Smetanovega kvarte-poslanec Stjepanovlč. Vsi govori so bili j t« ioda sta bila kljub snežnemu vremenu dobro obiskana, osta" shodi pa so moral radi pevelikega snega odpastl ln se bodo vršili prihodnji teden. SEJA EKS2KUTIVB LJUBLJANSKEGA IN MARIBORSKEGA NAČELSTVA JDS. so vrši danes (torek 11. t. m.) ob 5. uri popoldne v malt sobi še pri jasnem nebu pvrzde, in sicer tako glasno. da ie priklical mesec, ki ga je prijel pod pazduho in odvodel na trdo posteljo policijskih zaporov. Tamkaj so je Miha Svegulja viegel in čez tre-note.k že sladko znsmrčal. Pozno v noči pa je imel šo čuvar nočnega miru na Dunajski cesti opravka s čevljarjem Francetom Ropretom, ki mu pa bolj ugaja življenje desetega brata. Čakal 'e na cesti, se nastavljal zapoznelemu in jih podil s poti. Kdor so mu ni umaknil, temu sc je na izreza! s ponižno prošnjo za ostanek cigarete. Tako jo bilo prav njemu, in tudi drugim! Kdor je pobegnil, je pač pobegnil, o«t.nli. ki se ga niso ustrašili, sn mu pn dajali cigarete. Zaba ■ r.a cesti je bilo tako dovolj, dokler jc ni prekinil stražnik, ki j« odtiral desetega h-ata Franertfi s seboj. V vratih ie zaškripal ključ, vratar je posluhnil in slišni samo enakomerno smrčanje Šc>-gitlje. Zato je pograbil mladega novo-dokloea in ga potihnil v luknjo. France Ropret se je r,kotalil v temo sprva malce prestrašen, nato pa se je ustavil korajžno pred smrčeč o kepo. Rrzo e je snomnil na svojo izborile dovti,io na ulici in jih poskusil uveljavili tmV tukaj. »Poenknil« jo Miho za škorenj in ta io privzdignil malo svojo trudno glavo, v kateri so se šo vedno podili vinski duhovi. Toda v tem hipu je Miha fivegulja onemel strahu. Tiho je bilo vso, iz teme na se jo risala mala postava s koz'0 brado. »Oooooh . . uiftrn. . . .!» jn zn jecljal Miha ves pre-paden. Takrat pa mu jo ze vzela besedo prikazen, rekoč: »Daj čik. jaz sem hudič . . .!» Razumljivo je, da so ti clnsovi spravili do smrti prostrani-nega Milio kai hitro iz »prične« p>-konei. Vstal je velik in močan, a tresel se je kot šiba na vodi. Naposled pa je le zamahnil, hoteč Odpoditi vra-ira. Takrat pa se ie prestrašil tud' Fra.nce. Naredil je hiter obrat, se pognal na »prične« in skočil Mihi z viška v hrbet. Pričel se je boj pa življenje in ^mrt, nem sicer ("vsled strahu obeli), toda tein groznejši. Miha se je otresal »hudiča» z roka-mi ip nogami, toda deseti brat mu je tičal krčevito za vratom, držeč se žrtve okros ram ip tičeč z porami v velikih žepih Mihove suknjo. Po obupnih stresiin jih sta se končno oba zvrnila na tla in se spustila. Sledil je drugi prizor. V temi sta se namreč, misleč, da zasledujeta drug drugega, jola izmikati, prišla pa sta končno v tem ali onem kotu zopet, skupaj in masnltor Mihove suknjo se je pričel znova. Čez uro in ure so je nato zdanilo in sovražnika, čepeča, vsak na svojem koncu zapora, sta so pogledala. Po sobi so so razprostirali v kotih štirih sten neverjetno neprijetni duhovi. Ko sta prikazni uvideli, da si tiščita nosove in torej ni obstojala nobena možnost, da popeljeta drug drugega v pekel, sta postala zopet lju-ta. Miha jo žo stegnil do';.;o roko in hotel pograbiti malega Franceta. Ta je še malce pihal, ko pa je Miha vstal, in jo Franco uvidi!, s kako goro ju ime! ponoči opravka, so jo stresel in korajža ga jo minula. Pričel je vpiti in jo rjul toliko časa, da jc prišel jcč.ir. Naposled je radi svoje popolnoma raztrgane suknjo odnehal tudi Miha in se umiril, ml8leč, dn io tako pač najboljšo. Ob osmih zjutraj sta bila Miha in Franco prodvedena službujočemu uradniku. Oba sta mu pojasnjevala, svoj strah. Naposled p:i sc je mali France razkoračil, pogledal o-l vrha do tal svojega nasprotniku in dejal: »Vrste. gospud. saj ga no bi promlkastil, čo hi mi dal čik!« Na vprašanje, kaj bo s suknjo, je botel imeti Miha seveda i:-to plačano, r,'koč. vin je to drag spomin na nekega bivšega ministra, ki mu jo jo svoječasno podaril. Tedaj pa. so jo zopet odrezal France, da tudi njegova suknja ui tako tjavondan, on jo jo pn dobil od nekega zcio visokega ravnatelja. Da pa potolaži orjaškega, Miho, jo Franco svečano izjavil, da bo že kupil »evirm- in tnu suknjo zašU, če okleneta prijateljstvo! Sli!. meilMf. ?iori!nl lisiesslra u Praqi 16 do S3. ui&roa. 814/a 11 roiasniln in lecitimncijo doio Ccš osInvaSkl konzulat Aloma Company Ljubljana Ljubljana Jt, DOMŽALE. Odbor obrtno - nadaljevalne šolo v Domžalah so zahvaljuje obrtnikom - prirediteljem, gostom iu vsem, ki fo pripomogli k gmotnemu in moralnemu uspehu zadnjo obrtniške igre v prid naši obrtni šoli. PRAGERSKO. Minuli četrtek je imelo v naši šoli učitcljstvo 7.a slovonjebistri-. ki okraj svoje običajno zborovanje, ki ,o ga jo udeležil kot predavatelj tudi nadzornik g. Lichtenvvallnor. Po zborovanju pa se je vršil v kolodvorski restavraciji skupen obed, kateremu je sledila izredno animirana zabava s koncertom mtf.ikalično rodbino restavraterja r. Bolničarja. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je učitel..stvo razen iz odda-ljcP'h Nakol iz vseh šol skoro polnošte-vilno udeležilo lepega zborovanja. Pra-gorski naselbini, ki je po prevratu zgubila svoj prejšnji sijaj in promet, se obeta z dograditvijo novo lokaln" železnico v bližnji rudnik, novi razmah. Ali ste že poslali ^ i .i,—-i i ® naročnino za „Jutro" Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek, 11.: Zaprto. Sreda, 12.: Tri maske, Smešne precljoze, Priljudni komisar. C. Četrtek, 13.: »Ašantka«. E. Petek, 14.: »Kamela skozi uho šlvankc«. A. Sobota, 15.: »Othcllo«. D. Nedelja, 16. ob 15.: »Mogočni prstan«. Znižane cenc. Ob 20.: »Kamela skozi uho šlvanke«. Izv. Pondeljek, 17.: »Ašantka«. F. Ljubljanska opera. Jorek, 11.: »Poljub«. B. Sreda, 12. ob 16.: »Prodana nevesta*, slavnostna dijaška in ljudska predstava Pri znižanih cenah. Četrtek, 13.: Zaprto. (Oencralna vaja). Petek, 14.: »Poljub.. P. Sobota, 15.: »Manon Lcscaut«. Premijera Izv. Nedelja, 16.: »Manon Lcscaut«. Izv, Pondeljek, 17.: Zapito. Mariborsko gledališče. Torek, 11.: »Mogočni prstan«. Kuponi. D. Sreda, 12.: »Čarosirelcc«. Kuponi. C. Celi tek. 13.: »2X2 = 5«. B. ga meseca. Ta dan Jo drama zaprta. — V sredo, dne 12. t. m. ob 4. popoldne se uprizori v operi v proslavo stoletnice rojstva B. Smetane opera «Prodnnn nevesta* v isti zasedbi kakor se jc pela z največjim uspehom v nedeljo, dne 2. t. m. Predstava Jo ljudska in dijaška ter so cene znatno znižane. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni. G.Wied: 2x2=*5 (K predstavam v mariborskem gledališču.) Avtor Oustav Wied Je Danec. Zato sc po tehniki, kompoziciji in celotni stillzacl-jl loči od Ncmccv. V vsem tem je, rekel bl, sorodnejšl Angležem In zlasti Shawn. Dokaj Izrazite in plastično risane so osebe, lahka in naravna je tehnika I11 notranja stillzacija, zadostno motivirana mehanika. — Glavna poteza dela Je satirična, pa lahko satirična. V celem vesolj-stvu vlada matematična zakonitost, v nc-hanju in dejanju človeka pa te zakonitosti nI. Ni je pa zato, ker jo Iščemo na površini. »Resnica pa Je zakopana v naši najgloblji notranjosti.« Cc jo iščemo tam, Jo bomo tudi našli. Oiavnl tehnični steber Igre je Pavel Abel (Zelcnlk). S skralno doslednostjo in močno plastiko Je zarisal W|ed to figuro. Konture so doka) ostre, zarezane. V celi figuri In nienff; zunanjih žlvljenskih metamorfozali nI najti neskladnosti. Moč- na, pri tem vesela, poetiška narava kl sc prod nikomur in pred ničemur ne uklone. Dober satiričen dovtlp je ne zapusti niti v zaporu. Vse Ji Je lahka igra. Življenje se ne igra z njo, ampak ona z življenjem. Slednjič pa se tudi na nji uresniči, pa zopet lc na površini, 2 X 2 = 5. Za njo ne pomenja to tragike, ampak lc dogodek, kl z gotovostjo dopušča perspektivo, da se po tej mladi, jasni, pa krepki osebnosti spremene razmere pri nji dosedaj čisto tuji nasprotni strujl. 2elezmik je prav dobro In z zvesto doslednostjo ustvari! to figuro. Škoda, da nI malo starejši ln mogoče malo telesno obilnejši. S tem bi bila tudi zunanje še plastičneiše Izražena krepka os, ki nosi celo ogrodje dogajanja. Za pointo bi bilo mogoče tudi še krepkeje povdaritl satirično noto. Dokaj prccizno so bile podane tudi osta le iigure. Živele so vse plastično. Posebej moram pohvaliti Estcro (Kraljevo), Friderika (Kovlča), Lino (Jclenčevo), Otelo Lustlgovo (Savlnovo), dostojanstveno ko-mornlco (Bukšckovo), duhovnika (Sulor-ja), ravnatelja (Tepavca), Slvertsa (Ko-kota), jetnika (Harastoviča) In tudi Doro (Lubejcvo). Izmed glavnih vlog pa ie bil poleg Zclčznlka najboljši karikaturist (Skrbinšck). Ta kreacija spada golovo med najboljše Skrbinškovc. To Jc podčrtati tudi zato, ker ie vloga velika ln ne lahka. Skupna Igra le bila dobra, harmonična in zaokrožena, kontakt vseh živ In močan, celota zato polna motiviranega gibanja v smeri avtorja. Igra Jc bila dobro našludirana tef ic uspela režijsko in scenično. Mariborski dramski ansambel moram zopet pohvaliti. Iz njega odseva, kakor Iz opernega, ljubezen do dela, kl edina more roditi prave in trajne kulturne vrednote. Oospod uredniki Dovolite ml, da Izrazim Ic par svojih misli glede predstav Hamleta in Mogočnega prstana na Ljubljanskem odru. Kadar sem v Ljubljani, sem tudi v gledališču. Kot posetnik gledališča pa Imam, mislim, pravico ter tudi dolžnost, da se o nedostatklh Izrazim. Ocene Hamleta ne pišem, ker so to storili obširno žc drugI. Odcrska umetnost jc neke vrste skiajno kompliciranega duševnega orkestra. Kot vsaka umetnost mora Imeti tudi ta neki večnostnl dih. Le tega pa vstvari le ljubezen, Ie stremljenje In hrepenenje po neprestani rasti do nebeške sinjiue. V tem hrepenenju sc ne sme poznati nc kraja, nc časa. ne publike in tudi nc prcmljcre ln nc abonmajev A, B Itd. Vedno in povsod podajati najboljše: umetnost jc vedno pra znlška In po svojem bistvu Idejno arlstokratlčna v najboljšem pomenu besede. Dvorno spremstvo pri predstavi »Hamleta« na ljubljanskem odru, kl Jo videl jaz, je nosilo neke vrste zmečkane, stare, zamazane cape. Tudi cape lahko podkrepe idejo In ustvarijo Idejno lepoto, kl se podaja v vsaki umetnosti In zlasti tudi na odru. Pustiti pa nosit' dvorjane take cape na odru, pa je nc-okusnost, ki hi sc nc smela dogoditi. Tudi s tem sc poniža božanstvenost umetnosti. Take kričeče ncokusnosti Maribor s svojo borno suhvenclio šc nI zagrešil še bolj pa je tb ncodpustljlvo LMibljanl 7. njeno vcčmilljonsko dotr^ kdo le to zagrešil. Nc sir dogoditi, ker bl sc Iz tega lahko opravičeno sklepalo, da nI pravega razumevanja. Premalo ljubezni In pljctcta sc je posvetilo »Mogočnemu prstanu«. Režija ic bila dramatično in secilično slaba. Predstava ni Imela glavnega, kar sc od nje zahteva, to je: manjkalo ji je pravljič-nosti. ki v tej umetnini idejno edina ustvari polnost. Enotno pravljično noto jc dosegel ravnatelj Bratina v Mariboru, ki je režiral delo, s svojo inscetiacijo, ki jc cela dihala bajno pravljičnost. V Ljubljani pa je manjkalo poleg drugega tudi tega glavnega, pravljične stllizačljc, vsled česar je bila predstava boij dilc-tantska. Naj se ml to oprosti: besede mi narekuje ljubezen do slovenske umetnosti. Dr. Šltapin. Poročila o nedc'jskih in včerajšnjih koncertih prinašai.io danes nn 2. strani. XXII. intimni elasheni večer Hrvatskega glasbenega zavoda v Zaijrebu se jo vršil v soboto 8. t. m. In je. obsegal kvartete Antona Dobroničn, L. M. Skerjanra in Kazimira Krenediča. O Skerjantfu pišo zagrebška kritika s priznanjem in poudarja, dn je njegovo delo prožeto s toplino in sentimentom. Gledališko vesti Iz DnbrovnfI;.i. h T nloMln fniii nn r(li nrosillio nai Mariborska porota Maribor, 10. marca. Mlada sraka. Komaj 17 letni AdolI Uršič Iz Oorice j« pravi tip degeneriranega pustolovca. Obl. plačila. Ccnj. naročnike prosimo, naj ko opazijo ta zadnji oporni n, takoj nakažejo zaostalo naročnino, da jim polom zopot lahko točno dostavljamo list. Uprava «Jutra». * • General l\a!at«tc\ie. Z zadnjim ukazom ministrstva vojue ln mornarice je bil razrešen svoje dosedanje dolžnosti kot pomočnik ministra divizijski general gospod Danilo Kalatatovič. Ker je splošno mano, da je g. Kalaialovid zelo sposoben in resen vojaški strokovnjak, je vzbudila ta odstranitev v Beogradu precejšnje začudenje. Ii veterinarske slnlbe. Kakor javlja r.-iporofamo racm rodbinam KOLIN- Iz Ljubljane u— S tehniške srednje šole. Na tehni« Policijske prijave prestopkov. Od nedelje na pondeljek so bili policiji pri« javljcni sledeči »lučaji: 1 tatvina, 1 pre« stopek kaljenja nočega miru, 7 prestop« kov cestnega policijskega reda, 4 kršitvo , „ , „ f 60,°- ™ pasjega kontumaca. 1 lahka telesna po« SKO C1K0RIJ0, bvrston prida,ek ,a g 1 • Poziv (Zidarskemu ln tesarskemu dn:"tvu» t I.jubljani Prejeli smo: Ker no vemo o naši 261etnici ničesar o kakem aevetoHh"'naprcdnih"žc"nšklh Jriištev'k benl šoli, ki je zaključila svoj štiriletni pouk. K izpitu se je priglasilo 13 kan« didatov. Deset učenccv jc napravilo zre lostni izpit, 1 jo med Izpitom odstopil, 2 pn sta bila reprobirana za eno leto. Zrelostni izpit so napravili naslednji kandidati: Viktor Bizjak, Jos. Hrouek, Marjan Kalin, Franc Lavrcnčič, Zdenko Repič. Hinko Stcpančič, Ludovik Skof in Ludovlk Trček. u— Dobrodelna akcija za žensko b nišnico. Na inicijativo »Splošnega žen« ske;4a društva« so se zbralo zastopnice dovoljenja. jo »Službene Novine>, je na predlog ml- obračunu in je že potekel rok za sklicanje posvetovanju, kako bi sc naklonilo lz. nislra za poljodelslvo hi vodo predstojnik občnega zbora, prosimo, dn se gospod c,atno j žen;;};i bolnišnici in porod« veterinarskega odseku pri pokrajinski predsednik zainteresira in sklica v naj- nl;u|c|_ .Krščansko žensko društvo«, upravi zn Slovenijo Alojzij Pavlin pri- krajšem času občni zbor. — Otoni. u— Od doma se je odstranil carinski preglednik Jakob Hlršman v pokoju, stanujoč na Poljanskem nasipu št. 48, dne 3. t. m. ob osmih zjutraj. Njegova soproge jo to prijavila policiji, vendar so bila vsa zasledovanja doslej brez uspeha. Ni izključeno, da sc mu je pri« ..........; »Krekova prosveta« in »Društvo sv. Eli« ™ deljen v službovanje velikemu županu ■» Snežni zameti po Hrvatskem resno b t vabilu nis0 odzvala. Sklenilo j Pel1" k«ka nesrcča. ljubljanske oblasti, višji veterinarski ovirajo promet. Lički vlak je pri Kapeli 3 fc kuha< rjuh in plenic, »Splošno žensko društvo« sestavil odsek, ki bo vodil vso delo. V odgovor «S!ovcncu« na njegov napad na to akcijo, sc je nabralo med navzočimi Slovenkami nad 900 Din kot prvi pri« spevek za bolnišnico. liSEEATE za vso tu- 'n inozemske časopise spreienvi ALOMA COMf»ANY II LJUBLJANA OM/1 županu mariborske oblrsti lokomotiv, ki so riu bile poslano v po- jenskj bolnici * Nova bolnica za Mursko poljo In Prek- moč. Potniki in železniško osnbjo vlaka mnrje v Ljutomeru. Včerajšnja -'li konzainer.t pred prevaro in domnčo-ni industrijalec Peter Majdič. |n,u trgovcu ki plačuje orromne davke, ♦ »Planinski Vcstrlk». 3. letošnja 5to- z^isigura primeren zaslužek. x . , . .„1!,... i še množine tekočin, kakor tudi za kuha. vso ženstvo skupaj veliko p .reditev - kuhalnike z Klub Primork« se Je zavezal, da nabere J ...........,.„,,„ ,,„„. vilka »Planinskega Vestnika> prinaša dr. V. Korunovo zgodbo o veleturislu Jerebu. J. Kogovšok objavlja zanimiv prispevek k zgodovini slovenske turistike «V. Stanič prvikrat na Triglavu*. Dr. K. Vprašanje tega gostovanja po najbrž odpade, ker Je »Bondin teater> premajhen. Ima namreč prostor?, komaj za 550 oseb. Turneja beograjskega pevskega društva po juini Srbiji. Beograjsko nkadem- Vjcli se. Knkor poročajo Iz Subo-lice. '■ tamkajšnja spedlcijskn tvrdka M. eko pevsko društvo t Ljubljani. Dosedanja Izborno obiskana predavanja na ljudski visoki šoli v Ljubljani dokazujejo, da so zn lo velekorlslno ustanovo zanimajo najširši sloji domačega občinstva. Da vslrežo splošni želji in omosoči svoja predavanja tudi tistim, ki šiljko odposlala v ocarinjenje v Novi Sad. Ko ee je v carinskem uradu sumljiva vsebina pregledala, so našli v žepu neko stare suknje dve dopisnici, naslovljeni nn Lnnvjn. Ledorer in Lany sla bila aretirana. • Požar t poslopju zagrebške medicinsko fakultete. V poslopju zagrebško medl- si jih ne morejo udeleževati osebno, se cinske fakultete je v soboto popoldne Izje »Ljudska visoka SoIa> odločila svoja | bruhnil v podstrešju požar. Vnel! so »o r 'boljša predavanja natisniti, da pojdejo I 'e«eni tramovi pri dimnil-u. Gasilno dru-v obliki drobnih brošur med ljudstvo. 'Sivo io požar kmalu pogasilo, vendar zna-pr"d noml ležita prvi dve brošurlci: dok- šn Skoda nad 100.000 dinarjev, tor Ozvaldovo predavanje <0 potrebi no-' " Olrok ** rasfiupll. V Plrlcnb »e Je ve socljalno ellčne rrfjentncije? In preda- po nesreči zaslrupll Sllrilctnl stnčsk po-vanje gdč. Alojzije Slebljeve <0 zaščiti sestnika J, Bedija. Slarši so odšli iz hišo zanemarjene dece ln mladino*. Obe knjl- po poelu ter pustili otroka samega doma. lici priporočamo nslloploje v čllanje In Sinček jo bil nojbrže žejen In Je vzel b nakup. Oprema brošuri je lična. Založila jih Jo »Zadružna tiskarna* v Ljubljani. omare steklenico, v kateri Jo bila oetova H'" "« elaršl les nekaj w u— J. a. d. (Triglav«, podružnica Ljubljana ima svoj redni občni zbor v sredo dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer pri Novem svetu z običajnim dnevnim re« dom. Udeležba za vso člano obvezna. Odbor. u— Ustanovni občni zbor nOrganiza« cije strojnih in stavbnih tehnikov v Liub Ijani« se vrši 15. marca t. I. v gostilni Turk, Streliška ulica 22 ob 19.30. u— Umetnostna razstava Kluba mla« dih se vsled odhoda nckatorih del na razstavo v Hodonin (Češko) predčasno v kratkem zaključi. Opozarjamo na to občinstvo tn šolska vodstva. u— Čevljarska obrtna zadruga v Ljub Ijani naznanja svojim članom in pomoč« nikom, da priredi Obrtno pospeševalni urad prikrojevalni tečaj pričenšt s 15. marcem t. L Ker je tak tečaj za vsakega čevljarja velike važnosti priporoča omc« njena zadruga, da se istega mnogobroj« no udeleže. Za prijave in vse podrob« nosti sc jc obrniti na Obrtno pospeše« valni urad na Dunajski ccsti 22. u—Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dne va so bili prijavljeni sledeči smrtni slu« čaji: Ivan Robek, žel. uslužboncc, 45 let. — Marija Štrukelj, žena tov. delavca, 42 let. — Vinko Spaningcr, kočar. 54 !ct. — Rudolf Bischof, slaščičarjev sin, 14 let. — Janez Bajgclj, dclavcc, 49 let — Josip, Honež, zasebnik, bivši barvar« ski pomočnik, 82 let. — Ivan 2vab, dni« nar, 63 let. — Fran Kalčič, dclavcc, 53 let. u— V novopreurejenl gostilni na Tr« žaški ccsti št. 4. sc odslej točiio garan« tirano pristna vina in sicci: Do.čilski cviček s T škc go e liter 12 Din, pristen bc'l I?izc'jc Mtcr 13 Dln, pristna l*ortu« galka liter 14 Din in pristen Zavrčan Iz graiščine Ankcnstcin, sedaj Bori liter 16 Din. Vsakovrstna dc!ikatesa: mrzla in gorka jedila po nainižjih cenah. Spe ciialitcta dnevno: go'aS in vampi. Za obi len poset se priporoča gostilna »pri Ne« st'nu». Tržaška cesta št. 4. u— Odloženo dete in mati. Nedavno smo poročali, da so v veži gostilne »Pri kaplanu« našli dne 11. februarja odto ženo nezakonsko dete. Za materjo jc bila takrat takoj izdana tiralica, vendar pa jo kljub obširnim odrodbam niso mogli Izslediti. Sele v nedeljo jo je za« sačil neki detektiv In Izročil sodišču. Ro saliia Vidic, tako jI je ime, ima poleg tega na vesti še več drugih grehov. Ta« ko jo zns'cduie celisko sodišče radi raz< nih goljufij in tatvin In pa poscstnlca Marija Erbcn Iz Zg. Roj v Savski dolini, pri kateri jc svoječasno vlomila ln ji odnesla za preko 10 tisoč kron dolga. Vldfčova jc doina lz Št. Rupcrta nad Laškim. u— Tat namiznih prtov se Je pojavil v gostilni Rokodelskega doma. Preteklo nedeljo jih jo v popolnem ralru pobral kar sedem. Njegovo veselje pa ne bo tralalo dolgo, ker mu je policija že za petami. u— Umetnik na kvarte In razne dru« ge Igre je neki Aleks Sabcc, doma iz Race pri Voloski. Pred nekaj dnevi je prlle! v neko trgovino na Dunajski cesti In tam s svojo umetnostjo opeharil pro« dajalko za 500 Dln. V Četrtek pa g« je opeharjenka opazila slučajno v PreSer« novi ujjci in ga predilt itražniku. dvom! ognjišči, pripravne za kuho lira« nc manjših družin po 125 Din. Da se omogoči uporaba plina najširšim krogom sc oddajajo kuhalniki tudi na 4 mesečne obroke, oziroma proti mesečni najem« ščlni v znesku 6 Din. Instalacija so iz« vršujc po lastnih ccnah in proračuni se« stavljajo brezplačno. Vsi aparati so med uradnimi urami na cglcd pri mestni pil« narnL u— Tatvine in vlomi. V spalnico Ma« rije Klemene, stanujoče na Vožarski po« ti št. 1, se Je splazil v potek zvečer ne« znan tat ln Ji pokradel obleke v vred« nosti 1500 Din. — Istega dne je brezposelni vlačugar Stanislav Raznožnik iz Godoviča udri v stanovanje Franceta Zdravje v Hrenovi ulici in mu hotel od« peljati novo kolo. Gospodar je nrijel vlomilca ravno v trenotku, ko si Jo hotel pomagati zopet na prosto in ga Iziočil stražniku. Iz Maribora a— Drobiž. — Avstrijska oblastva so včeraj izročila Ivana in Marijo Miiller, ki sta svoječasno v Ljubljani poneverila skupno 300.000 kron. Oddana sta bila v preiskovalni zapor okrožnega sodišča. — V delavnici državne železnice Je bil ukraden gonilni jermen, vreden 500 Din. — Nekaj tatvin beleži policijska kroni« ka še v Studcncih pri Mariboru. a— Pravilno postopanje. Odbor sokol« skega društva jc izključil in črtal lz član stva vse one člane in članice, ki so se udeležili na pustni torek maškerade nem škega športnega društva »Rapid« pri Gutzu. Iz CeSja Olepševalno In tujsko prometno društvo jo priredilo v nedeljo dno 9. t. m. veliki dvorani Narodnega doma tombolo, ki j9 bila tako n.ttlačeno polna, da le več navzočih omedlelo. Prireditev jo bila določena na Dečkovem trgn pied .Varodnim domom, a se je morala vBled slabega vremena preložiti v notranje pro itore. Vsekakor pa jo Iz varnostnih ozi-ov priporočati, da so v bodoče pri sliS-nih zaprekah prireditev rajo preloži. Lep čisti dobiček jo namenjen za popravila mestnem parku, ki Jih jo povzročila •esenska povodenj in za nove lopotične naprave v mestnem okolišu. Lep uspeh dokazujo, kako volike simpatije uživa marljivo olepševolno društvo mod cel}- KUCX «e Ml 8 lSL o Ljubljana 10. marca 1924. poročilo Ljubljana SOB nsd morjem Kraj opaiovanla LJubljana . LJubljana , Ljubljana . Zagreli . Beograd Dunaj . , l"raga . Inomoit ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavino mm 7 770 9 Vi vzhod oblačno 38 14 760-8 83 pol obl. — 21 770 8 —04 lev. vzh jaann — 7 7684 0.1 vzhod oblačno — 7. 78D-7 1'0 « » 20 7 771-0 —80 sover — 7. 778-3 -40 brezvetra megla — 7. 769 7 -7 0 n Jasno — V Ljubljani barometer tISJI toraper. nižja Solnce vzhaja ob 6-21, saheja ob lfi.00 Dunajsko vremensko poročilo. V Prednji Evropi večinoma jasno. V Srednji N«n9JJ J« tempsmtiu* opoldn* dosegla 10 etoplnj, v Avstriji pa je bila le malo nad ničlo. Napoved za torek: J«no, ponoči mraz, po dnovu milo, »veta on m bil] on O obeli Številkah smo £ull že mnogo. Vkl)ub temu pa si moderni človek še vedno ne predstavlja razlike med milijonom In bilijonom In obenem z brezmlsel-no Izgovorjenima besedama ne ve, da ie bilijon mllljonkrat večji kakor milijon, torej nekako v razmerju, kakor je dolžina od ljubljanske pošte do Zvezde napram oddaljenosti Ljubljane do Vladlvostoka. Znani matematik Subert ie v .Prostih uricah« podal prav zanimivo primerjavo obeh številčnih vrednosti. Evo je: Zlasti v astronomiji je pomembno dejstvo, da je bilijon milijon milijonov. Razdalja med planeti In solncem ali med planeti med seboj je različna, od najmanj 6 mllijtnov km do nekaj sto milijonov. — Razdalje najbližjih fiksnih zvezd od našega solnca ali ktcregakoll drugega člana našega soinčnega sistema pa variira med 5 bilijoni ln neka) 100 bilijoni milj. Ker pa ie med bilijonom in milijonom ista razlika, kakor med milijonom in cnojko, so torej razdalje med našimi planeti uprav malenkostne napram razdaljam med nami In bližnjimi fiksnimi zvezdami. Opazovalcu, ki bi nas gledal s Siriusa, bi se torej ne le naše solnce, marveč ves nas solnčnl sistem s planeti vred zdel le kakor kakšna majhna svetla točka, rav-notako, kakor vidimo ml Siriusa, ki je morda ena sama iiksna zvezda, morda pa tudi — ves sistem solnca In njegovih planetov! Kajti razdalja dveh naših planetov je opazovalcu s Sirila ravnotako jasno razpoznavna, kakor dve točki, 1 milimeter druga od druge oddaljeni, če gledaš nanje z razdalje enega kilometra! Razmerje med milijonom in bilijonom ti postane razumljiveje tudi, čc si Izračunaš, da poteče n. pr. 1 milijon sekund v nekaj manj ko 2 tednih. Za bilijon sekund pa potrebuješ več ko 30.000 let. Ker je historična doba človeštva stara jedva 6000 let, in ker so znanstveniki mnenja, da je pračlovek iz Ausignaca, Neander-tala In Krapine živci pred največ 15.000 leti, torej človeštvo Iz svoje predzgodo-vlnske dobe pa do danes še nI doživelo pol bilijona sekund, zgodovinsko človeštvo pa manj ko četrt bilijona, kvečjemu petlnko. Evo razlike med milijonom In bilijonom, ki je drugačna, ko če držiš v eni roki listič z napisom «1,000.000 Mk», v drugi pa listič z napisom «1 „000.000.000 00O Mk». ležalo par zarjavelih predmetov, katere je mati takoj spoznala za last svojega sina. V Nancyju na Francoskem je živela neks mesečna ženska. O nji so je raz« nesel glas, da pove v stanju mesečnosti vse, kar se pozneje zgodi. Vest o tej ženski je prišla na uho tudi nekcinu kmetu, ki jc prišel ob svojega sina. Po« slal je k prorokinji drugega sorodnika ter jo prosil za nasvet in navodila. So« rodnik je izročil mosečnicl zavoj s pred« meti pogrešanega sina in je čakal, da je žensko prevzela mesečnost. Ko so je to zgodilo, je prorokinja izpovedala. «Kme» tov sin se je utopil v reki Saonl. Voda ga bo vrgla tekom enega tedna na su« ho.» Tako.sc je pozneje zgodilo. Zanimiv je tudi slučaj bivšega itaii« janskega konzula v Moskvi. Dr. Ahil Biondi, kakor so jo pisal mož, ic potoval pred smrtjo papeža Pija X. v Rim. Med potoma se je ustavil v Padovi, kjer sc jc nastanil v hotelu »Savoia*. V spanju se mu je sanjalo, da jc papež umrl in da jc prisostvoval kronanju novega papeža. Čudno jo bilo posebno to, da je na« tsnčno vedel, da bo za papeža izvoljen bolonjski škof in da se bo po kronanju imenoval Benedikt XV. O čudnih sa« njah je pripovedoval lastniku hotela in šc nekaterim drugim osebam. Ljudjo so sc takrat smejali, toda kako so pogledali ko so je kmalu nato stvar obistinilal Po dogodku je konzul opisal sanie v nekem padovanskem listu in navedel tu« di priče, katerim jc sanje razodel, tskoj potem, ko jih je imel. Proroške sanje Med nami jih živi nemalo, katerim služijo sanje kot merilo za presojanje dogodkov v bodočnosti. Marsikdo do« živi to ali ono neprijetnost, pa sc na koncu domisli, da jo pozna žc iz sanj. Kaj so sanje in kakšen pomen imajo, tega ne moremo natančno pove lati. S tem vprašanjem se že dolgo bavijo raz« iskovalci našega bitka in žitka, ali do« flej še niso prišli na sled pravilu, po katerem bi mogli natančno presojati pomen sonj. Neglede na bistvo te stvari naj navc« demo par konkretnih slučajev, ki ka« žejo, kako proroške slutnje imajo me« sečniki, t. j. oni ljudje, ki v spanju o« pravljajo različna dela, nc da bi bc tega zvedeli. Mcseca marca 1919 je neki Italijanski finančni paznik opravljal službo straž« nika ob državni meji. Naenkrat jc moža ..manjkalo. Ker je izostal cel teden dni. l|a je poveljstvo začelo iskati, seveda brez uspeha. Tako je paznik pooo'noma izginil. Preteklo jc leto« pretekli sta dve in nesrečni svojci so že napol pozabili na svojega sina. Naenkrat se je materi sanjalo, da so ji sina ubili tihotapci, ki so qa zavlekli v neko samotno duplino. Sin se ji je prikazal v sanjah ter ji je natančno opi« sal kraj in rnesto, kjer se nahajajo nje« 5< Elektrika v ameriški dfmnčntv ti. Elektrika oskrbuje v Ameriki toliK/. domačega dela, da skoro nI treba gospodinji položiti roke na delo. Tako na prl- Kulturno prodiranje Italijanov med Slovane Italija razpolaga z obilico pametnih strokovnjakov v vseh področjih. Poleg smotrene gospodarske pcnctmcije ne pozablja šc na eno sredstvo, ki ji iz« borno služi v razno propagundistične na mene; to sredstvo jc njena kultura. Po svetovni vojni je v tem pogledu Italija izredno aktivna. Vsepovsod sili s svo« jimi kulturnimi tvorbami v inozemstvo. Tozadevno delo je skrbno premišljeno, dobro pripravljeno in se lahko pohvali z uspehi, ki so Italijanom v korist, dru« gim pa prej v škodo. Intcrcsantna jo vlog«, ki jo Igr« itali« janska kulturna ekspanzija med alovan« skimi narodi. Revija «L' Europa Orlen« tale« jc posvečena v prvi vrsti Balkanu, Rusiji, Čchoslovakom in Poljakom. Itu« lijani sc hočejo povsod med temi pri« merno vsidrati. Nedavno se jc v Pragi osnoval «Institut za italijansko kulturo«. Njegova naloga je širjenje italijanske kulture med Čchoslovaki in negovanje vzajemnih čcškcltalljanskih odnošajev. Organizacija dela posebno na to, da priveže čimveč čeških intelektualcev na Italijo. Zanimivo jo dejstvo, da je za ustanovitev imenovanega instituta storil zelo mnogo tudi papc"ki nuncij pri čo> škoslovaški vladi. V Varšavi so jo ustanovil »Circolo Le« onardo da Vir.ci«, ki Siri med Poljaki italijansko književnost in umetnost. — Društvo jc zelo a;jllno: prireja stalne tc« čaje za pouk italijanščine .konference in predavanja, išče in utrjuje stiko s knjižnicami, vseučilišči in sličniml pro« svetnimi napravami. Uspešna italijan« ska agitacija sc zrcali tudi iz potovanj in izletov, ki jih Poljaki prirejajo v Italijo. ' Med južne Slovane polagoma utira pot prof. A. Palmicri, član instituta zi vzhodne slovanske študije v Rimu. Med Slovoncl skuša pridobiti simpatij s članki o naši kuituri, katere objavlja v svoji reviji, politično pa zahaja rajše med Hrvate, kjer v »Obzoru* miri stra« sti, ki so jih povzročili pnrlctni povojni odnošoji med Italijo in Jugoslavijo. Od vsestranske iskrenosti Italijanskih inte« lektualcev jc odvisno, čo sc bodo ideali prof. Palmierija skoro uresničili. Manjšinske šole na Češkoslovaškem ČcSki državni statistični urad je izde« lal obširno poročilo o srednješolskem stanju na Češkoslovaškem v šolskem le« tu 1923 inl924. Nas zanimajo ti podatki zlasti z narodnega stališča. Nemci nepre stano kriče v svet, kako so zatirani v slovanskih državah. Da jo to gola, grda laž, pokažejo naslednje številke. — Ne vseh srednjih šolah s češkoslovaškim j učnim jezikom (v3cga vkup 256 zavo« ' dov) študira 80.343 dijakov in dijakinj, 1 na nemških srednjih šolah je pi 25.069 ] dijakov in dijakinj. Ena srednja šola s ■ češkoslovaškim učnim jezikom pride na i 34.145 prebivalcev, pri Nemcih pa na 28.046 prebivalcev. Na en češki zavod pride povprečno 326 dijakov, na en nemški pa lo 213. Na Moravi nn en čc« Ski zavod 349, na cn nemški pa le 2291 Karakteristične so razmere na sred« njih šolah v Pragi. Praga ima 34 čeških ter deset nemških srednjih šol. Ena če« ška šola pride na 404 dijake, en nemški zavod pa na 182 študentov. Na cn češki razred pride povprečno 38 dijakov, na cn nemški razred pa 28 dijakov. V 3-1 čeških srednjih šolah v Pragi je 531 di« jakov židovske vere, v 10 nemških Šolah pa 771. Na en slovaški zavod (poleg učite« Ijišč) pride 308 dijakov, na eno nemško šolo v slovaški deželi 307, na madžarsko pa tudi 303, dasi tvorijo Nemci in Mad« žari mefi Slovaki skromno manjšino. Iz navedenega jc jasno, ria živo Nem« ci in Madžari v Češkoslovaški republiki kakor pod bvnbodnim solncem. A kakor v češkoslovaški tr.ko je tudi v Jugoslaviji Nemccm in Madžarom z rožicami postlano. Za 40.000 Nemoev v Sloveniji so vzdržuje t državnimi srod« stvi ena popolnoma nemška meščanska šoli s štirim! razredi, 21 popolnoma nem ških osnovnih šol s 43 razredi, ena slo« vcnsko«ncmška meščanska šola, 21 slo« vcnsko«nemških osnovnih šol, eno slo« vcnsko«ncmško srednjo šolo, dočim jo 117.500 Slovencev v Avstriji takorekoč brez šole. In kako skrbi naša država za potomce divjih Arpadov. V Sloveniji živi 14.000 Madžarov, za katere vzdržuje ministrstvo prosvete 14 madžarskih šol z 31 razredi. Za 10.000 Slovencev, kl bi« vajo na Madžarskem, p.i nc eksistira niti cn slovenski razred. Kdo je potemtakem zutiran?! IZ SOVJETSKE HUSIJE. Na poslednji plcnarui seji kougiv.-.i sovjetov Jc Mini Kamenjev vladuo poročilo v izvrstnem stanju izvoda v tujini: žita, drv in drugih surovin. Nato je vdal eden izmed delegatov iz Ukrajine ter g ,'otia Hribar in M-iis.iv Miln.viv. lulorij staremu odboru, ki jc bil izglaso- z «.Adri;o» vau per acelnmatlonem. Nato so so vršilo volitve članov uprav ] nc; a i-i :odbor s nadzornega odbora. V upravni i'-izvoljeni: Uiorgjn V, Sokol Obletnica smrti brata staroste dr. Oražma Te besede je napisal pri odprtem grobu v slovo svojemu ljubljenemu starosti br. dr. Oražnu inlad Sokol. In res, za jugoslovensko Sokolstvo ni umrl naš prvi starosta, ker živi njegov duh med nami in so njegovo ime blesti med najboljšimi vseli Sokolov, Kdo izmed nas. ki smo ga poznali, ki jt.no ga v bratski ljubezni ln noomajenom zaupanju imeli za najboljšega brala, za skrbnega sokolskega očeia, se na današnji dau v bridkosti ne spominja pretresu-joče vesli, ki so jo o', jutranjih urnii dne ,..... , j n. marca 1921. težko vlekla v naSe duše. »».f Tn. J;!.-d.do tekom nralltga leta 7972 pr:va»- • j»lnho smo se otirr.!I okoli sebe, zakaj to .. ..-.• ... .. i... ,r.ao cero ..-..liciiiV . . . . ,, ,.., ,_ ...... = Slabo zanimanje naših razstavljaj-cev za praški veliki sejem. Odbor za priredi tov praškega velikega sejma je poslal industrijski zbornici v Boogradu predstavko, v kateri ugotavlja, da bo na to:n Sojmu število jugoslovanskih rar,-stavlj&lčev minimalno. Odbor misli, tla jc število razstavijaleov zato tako malo, ker se .jo pri nas vršilo to brex organizacije, in vpraša zaradi tega industrijsko zbornico, ali bi hotela ta vršiti ta posel reko ostalih zbornic in Industrijskih or-, ,-uizaciJ. Fuzlja dveh paroplovnlh družb. V po- uoiku marca se je fr.zionirala dcscdauja Dubrovnika obrežna pttroplovna družba pstoplovno družbo na Pu- : Stenje deta vriva v raznih podjetni državnih organov sc je pre- K. Ilirija udeleževala rednih treningov s. K. Ilirija ter bo podrejena treneriu S. K. Ilirija e. Painmerju. Treningi sc vrše do nadaljnega vsak torek In petek ob en četrt na 19. uri; klubi nosijo odgovornost za redni poset treningov po njihovih igral-clh. Vsak igralec mora prinesti k treningu kompletno opremo (čevlje, nogavice, hlačke, nekoliko toplejši svveater). Kazenski odbor LNP. je sestavljen sledeče: dr. D. Košiša, M. Vončina, ing. I. Hrovatln, dr. R. Kropivnlk, L. Zaje, D. Pogorele, M. Kregelj. Za tekme za Olimpijski cup se ukinejo vse zabranc Igranja posameznih igraleov iu klubov. Z ozirom na razne prošnje glede tekem za Olimp, cup objavlja u. o., da Imajo tc tekme sicer prijateljski značaj, da se pa gostovanja tujih igralccv ne more dovoliti v nobenem slučaju. Sporoča se članom LNP., da je u. o. JNS.-a črtal Iz članstva SK. Bosna (Dco-Grad). Z zabrano Igre do nadaljnega sc kaznujeta SK. Svoboda (Maribor) in SK. ,ior ,,|-..ilovi(: Vednlr Karič Milan M -'!' podjetij (v IcM lfi22. 7670 podjetij), i ;;ia ,mB io skrb, kaj bo z našim Sokol- Red Star (Celje), ker vkliub večkratnim iovanovi<■', Luka CtlovP, Vladimir Mali- 01 pre-Vd:.: ih podjetij jo bilo: sprejo : f.!VOm. w ge io komaj porodilo v mladi I Pozivom nista Izpolnila denarnih Obvez- levič ln Andrijo. It.vlnvič:' v nadzorni zbor 1°W pa: llajm As-vljcI. Milivoj M. Pepovič, Dr deviz in lo ne samu zalo, dn Ivi jih mogJn pravično porazdcljfvaii, r.ego p--.-:!vsem v interesu zboljšanja, o.li:o«::o shibilizai ijo dicarjcvoga tečaja. Podoba jc, čim večjega števila deviz. toJ • kljub lomu lieančni Hiiiiif lci' danes So r.i f;i.fp'' poudarjal krivično 110-eaakost v dajariju kreditov^ Beograd dobiva ol Narodne bank" sam sedem deve-tin kreditov, Odvetnik Arsa S t a m c n k o v i f je nn-glašal, dn ima v Narodni banki glavno > 0 edo rekoliko beograjskih Irgovrev, ki Imajo seveda od loga največ koristi osmi. To lahko povzroči odpor v narodu, ker ?o kredit nepravično podeljuje. Direktor Mesarsk v i e j» istotako graja! neenakosti v da-jiuju kreditov. Pri dni.ir.ju posojil Ujn-•"njenl banki in drugim h>n|-,-,r,i, katerih ii"!nice so daleč pod Borzni pregled Zagreb, 10. liiuiva. Na *l;-kti.f:u tržišču je bila celi leden tendenca 2.?ln ivrsla. Od bamoih papir jev je zlasti vladalo zau.ma'ijo vi Iliisi-l-.i. puM:o (tilr.o), in to radi zamenjave krou v liir na Reki; njene delnice so napram predhodnemu t?duu ubfCno poskočile odi'. M».V-«iij: . 50 do !»■ delavci Vt*6 podje-ij: / :>i) do ;•» delavfi. 1542 podjetij; z 10 lo •>;» duh. vel 81H podieiij, a iv.nOd 10 : ' CC.':- jiod!nllj. Tekom leta 1923, •• v':v:Ii» ■•:.■.>■.•.'» r«"•"'•'» K,M7r. de ■■.verv. .10 kad' 'ili !e l.dlo 112.-109 moških n : MHI7 ■ »k:« delavce .-. 01 trli Je bi t!,v itoljn, neuMi-afenr:':. zagovornika edin-1 vezne klube se obvešča, da je do nadalj-•-tveacga Sokolriva, cliastvone države in. nega dovoljeno tekmovati z novoustanov- I: .vi 28 podjetij; s 500 do 1000 Jugoslaviji in ;"s Izgubilo svojega usta-; nostl do podsaveza in saveza. — Podsa-.«1 prdiotij: 7 SW) do 500 delav- ' " " ......... i Hrt I'1'.v :.-: S !do 200 delavci 111 edinstvenega naroda Dragocena zapuščina, l:i jo je zapustil starosta br. dr. Oražen Sokolstvu, pa je daisla moč mladi organizaciji, d.i ni ope-"iftla na težavni življenjski poti. Njegova velika vera v zmago, njegova energija, s''i S 10. i xcn i n požrtvovalnost ta Po- r'"lil ljubezen iu poirtvovaln |1 112. '.70 i rib preko 1R let. 24.812 od!,:0,^.0 }a ^edno človekoljub! ie do m-' do "S ;■■! in Ififll pod 1'. l-i. Tekom | plenih in uhogih pa »o kakor osvežujoč! !o nripvl; aih C.295 Slu.., n«««!-,'; ti.-oče nrinadnilcnv so- 11)23. bilo ,. . i iov pri dolu « «1» 137.5. sredi lodna so notirale celo.-, 1!)3 smrtaUl H 2. Istotako živahno so s a trgovale delnice Kskomptne, in sicr radi povoljne! Y bilance iu slede na v.dno divldende; ]>Q- . rasla so od 161 na 170. Iz istega razloga i po*':-* .-.Ii Praštediona 0.1 1010 na 1000. j Znalrojro po se dvignilo nadalje delnico j" Kreditne Zagreb Srpske in Hipolekarne. j Porast beleži tudi Slaverska. Na Iraišču z industrijskim: papirji je | »beležila do?!I velik skok, edino Eks-j ploafnciia. !:i bo pričela zunanjih lagih. I rrccj iV.bilražnl pa'|.rji in lo radi tega, k~r s pričakuje, da se bo dunajska borza učvrstila. Veliki, zanimanje jo vladalo v početku le'ina z.'i fento vojne škode, ki je dosegla SI a n a r e- tfčaj '.1C» i in j* biin knpovana večinoma za- inozemstvo. Pod konec tedna je ta viri tečaj znatno popustil, ker se jc pojavilo. na tržišču preobilica blaga. V petek nomiualo, so se se je vojna škorla ponujnia že po 153, a tudenec napajali tisočo pripadnikov so-v~/-.ih podjetji n. ! rnisit„ i^pjp" prinaJajoč vedno znova onih 'učajov, a j mofi Jt nousobljivili virov, ki dajejo no- Ijenim SK. Slovan (Račje pri Mariboru); naslov Mih. Oranda, JeScnca 41, p. Račje. — Takojšnjo nastopanje v prliateljskih in mednarodnih tekmah se dovoljuje v smi-o. p. Igr. Scliell Franc in Pernat Rapid, Maribor). Tajnik I. stali ('Ot'-i so bili slu*!jI vri--« ali matijjvih ij^jenjskih 'Impulsev. Smrt je rodila telesne poškodbe. Največje jO bilo i .itovilo rlKčejev rosrečo v lesni industri-;IS79'i, potem pri rgradbah (701) in industriji hranil (39-1). Dobava. Pri ministrstvu za agrarno reformo v Beograda se vrši dne SI. j novo življenje, Na dat! tretje obletnice njegove smrti .vo bodo sokolske vrsto opominjale brata, I ki je v so svojo moči posvetil sokolovanju. ! Spominjale se bodo nanj ludi oni mla-I deniči, ki jim Je zapintil vs-j svojo predi jaškega mai",i, ofertalna licitacija g edo- dobavo , mo,en;c< ,,., jin) oIajJft bedo (stavbnega lesa ra 1000 iia^eijomskih hiš. Mv,jpi;j0i dn s„ brcz sl:rW p0„tclo , nniii-Aii „, Natenčnejfe sc poizve v i rgovski m . s zdravniškemu poklicu. Naj bi so 1 baje not.tati n»: ft},rtnlSikj krnici v Ljubljani. cvrsli so bdi vsi. pr,višr,nia diskonta češkoslovaške Nedeljska nogomet Zagrcl): Oiadianskl : F. C. Torino !i : 0 (2 : 0). Oradiauskl je tudi v nedeljo :::rgcl odločiti drugo tekmo s F. C. Torino v svojo korist. Vsekakor pa so italijanski gostje v nedeljo pokazali mnogo boljSo igro kot v soboto in je b!la tekma večji del otvorjena. Da pa je Izid za Italijane šc bolj neugoden, jc bila kriva nji-liova napadalna vrsta, kl se pred golom nikakor ni mogla znajti in je vrli tega fe vršilo nepravilnosti. V poslovanje banl-.e al našla kupcev. nje j ga bančnega uradu. Ir. Prago poročajo: j Uradna obrestna mera bančnega urada ae jo z 10. t. m. povišala, iu siccr za menični e.-kompt nn 6.5 odit., v.a 03-kompt vrednostnih papirjev na 6.5 odst., za louiba.rd drugih vrednot, na P.5 odst. Eskomptna postavka so ie povišala za 1.5 odst., lombardna pa za 1 ed.vt. rJugoslovanskji trgovinska mornarica šteje 121 brodov s celokupno tonažo 2(10.000 ton. Od lega odpade na paro- žlvljeuja, dn se brez skrbi posvete vzvi-1 prav slabo streljala. Na polju pa so bili prav do:)ri ia so pokazali lepe tehnične ob loj priliki spomnili ludi, da ie njihov ] zmožnosti. Oradianski jc nudil skoz in dobrotnik bil z dušo in telesom Pokol in | skoz lepo igro. Njegov napad je kotnblni-, do jo bil kot zdravnik v službi Sokolstva ' in s Sokolslvom v službi naroda! je m«"a! mlr.i ;er 7a trgovino in indu- Promet je bil tekom trdna v vseh n)0vno družbo «Adria» 79 ladij, na pa- rijo dr. Kojič, ki je pošiljal posetnice, | vrednostnih papirjih piOcejSen. di se tej nit oni osebi da kredit. l)cri;.no tržišče je bilo vc3 teden ner- Odvetnik Pera O r e b e n a c je najfadnl j vozno radi oslsbljenja dinarja na sve-npravni odbor, ki ni vodil računa o tem. J lovnih Iržlščih. Povpraševanje sn je ku- iomu .«« daj« kredit. Narodna banka ie dajala !rrc'life cel i z.1 zidanji bi5. Na-(ilašal je, da fe g!o'!c dajanja posojil postopa preveč famillnrno. pičilo, u blago s» je r.edr^avnlo. Intervencije Narodne banke, ki niso bile redne, niso dosegale pravih in trajnih uspehov. TeSfiji fo naraščali vedne. kadar Narod- i-oplovno družbo <-Boka» 5 ladij za obrežno plov-lvo, potem r.a družbo »Račič», ki razpolaga s preko 10 ladjami za pre-komorsko službo. Dubrovniška paropjov-na družba Stojo 12 ladij, od katerih slu- Sokol Moste pr! Ljubljani proslavi IS. in 19. t. in. na slovesen način dcsetlct* nico svoiepa obstoja. Prosvetni in telovadni večer Sokola I. se vrši 7. lepim sporedom v soboto zve« čer v Unionu. Telovadba vsebuje gibe iz antične umetnosti upodobljene na gr« šl-ih vazah. Pevske točke odličnih oper« nih moči in kvarteta, orkestralni pro< 1 grem bo dal večeru obilježje duševne I kulture in prosvete. Pokrajinski zlet r Zagrebu. V Zagre riii, kakor v svojih najboljših dneh. Poleg tcna jc bil odločen ter jc znal izrabiti vsak položaj. Tudi ostali so bili docela na svojih mestih. Gol, kl so ga dosegli Italijani v soboto, jc padel iz enajstmetrovke. — Oradjanskl je izvojeval dve lepi zmagi, kl bosta gotovo korigirali miicnjc italijanskih športnikov o našem nogometnem športu, ki zlasti po velikem porazu našo reprezentance proti Avstriji ni bilo baš najboljše. Predigra: Slavija : Oradjanskl rez. 2 : 0 (samo cn polčas). Milan: Španska rcprczentanca, o kateri se jc z gotovostjo menilo da bo zmagala, ic mogla proti italijanski reprezen- , i , • 1 j ulvl lUUUSll/VUUTACKil »'vIM/let v (1. i\ 1 PC UU . ži 9 za prekomorsko, ostalo t n pa »ob-, U()e]cže Pnko]i ^ feIe nnfe drZave. Po do. rerno plovbo. Potem obstoje nastop- lin n«. ! Ti-govee Nilcrdn f'itrč:n iz PančOva na banka ni dajala blaga. Sele v petek je •»pnrarjs upravni odbor, nai bo re-.ijiv pri1 "oka privatna r.r.fjrebška banka vrgla na r.^r izijl kreditov. DIrr-klor Tzvczne ' nke doktor Vladr : iržiJC-e večjo količino blaga, kar se j l precej občutilo in je tendenca pokazala Markovi £ je izrazil zadovoljstvo z de-j možnost radikalnega preokreta, ki pa je. lom upravnega odbora. Smalrn. da nimajo ' sicer po sedanjih izgledih neizbegljiv, 1:1 napadajo Narodno banko, kor pomanjkanje gotovine pričenja zopet bor daje kredite samo velikim bankam Izjavlja, da bi morale faklično samo velike banke dobivali kredite, ker le te da-jajo impulz celemu gospodarskemu življenju v državi. Man glavne kontrol; in predsednik Dunavske banke Milan Vukičevlč je naglasa) nekatere nepravilnosti pri daja-rju kreditov velikim bankam. So banke, J;i se odlikujejo po svoji poštenosti in so-lidnosti in ki so za časa vojne oelabele. Te banke dane,- nimajo velikih kapitalov Sn te so prve, ki jih j.; pričela Narodna tanka šikanirati glede dajanja kreditov. Lekarnar G a 3 i č iz Sfibea izjavlja, da večina zavodov uporablja kredite tako, da Jih daje na eskompl po 20, 30. 40 in celo ,!>') odst., a trgovec Tiliomir Panič iz Beograda se pritožuje radi velikih obresti, ki jih zahtevajo banko /a donar, ka-teregs so dobile iz Narodne banke. Vieeguvemer Narodne banke dr. Dra-Rutin P r o t i č je odgovarjal nekaterim brzdati izpade deviterjov. To pomanjkanje gotovine se je povečalo z intervencijami Narodne banke, ki je pred zadnjim februarjem dovedla do nepričakovanega zmanjšanja obtoka bankovcev, kakor je bilo razvidno te že objavljenega izkaza. Nedvomno je inozemstvo še vedno takoj pripravljeno na čvrsto razpoložeuje ta dinar, čim te zmanjša pri nas povpraševanje. po devizah. To se vidi že iz tega, da je Zagreb v Curibu danes ponovno narasel na 7.25. V ponedeljek Je notiral 7.25, v torek 7.30, v sredo 7.25, v četrtek 7.20, v petek 7.20, v soboto 7.24 in danes 7.25. Izgledi so torej, da bo dinar začel ponovno naraSČati kljub temu, da je na današnji zagrebški boni bila Čvrsta tendenca. plovbo ne paroplovno firmo: «Oceania>, Preko-morska paroplovria družba na Sušaku, Brača Matijevie, Oskar OeSkovič in Bra-ea Mitrovič, Na novo sc jo osnovala Jugoslovansko - ameriška paroplovna druž ba v Londonu i. glavnico 200.000 funtov štcrlingov. Tržna poročila Domače borze 10. marca: ZAGREB. Na efektnem tržišču je bila tendenca nadalje čvrsta. Tečaji so ostali večinoma na bazi prejšnjega tedna. — Na deviznem tržišču je tudi ta teden pričela čvrsta tendenca. Tečaji so začeli na bazi prešlega petka, toda so se pod konec sestanka učvrstili zaradi pomanjkanja, blaga. Pariz, ki je mednarodno slab, je padel spočetka na 280, a se jo pod konec, ponovno popravil in bil zaključen po 202.5. Promet je bil dosti velik. Notirale so d e v i t e: Amsterdam 2972 — 3002, Dunaj 0.11345 do 0.11545. Bruselj 247.5 — 250, Budimpešta 0.115 — 0.145, Bukarešta 42 — 0, Italija izplačilo 835.5 — 338.5, ček 384.6 do 337.5, Kristijanija 0 — 1075, London izplačilo 348.2 — 34S.2, Ček 343 — 346, Newvork ček 80.22 — 81.22, Pariz 284 234.8, Stockholm 12080 — 2095, Švica 1387.5 — 1397.5; va- bil se pripravlja letos velik pokrajinski; tanc! doseči Ic neodločen Izid z 0 : 0. zlet jugoslovanskega Sokolstva, ki se ga; Italijanska rcprczentanca sc je, kakor izgleda, mnogo naučila. Tekmi ie prisostvovalo 20.000 gledalccv. Tekma je bila zc!o ostra. Na kcncu jc prišlo cclo do spopadov. Dunaj: Med zelo važnimi prvenstvenimi tekmami prošlc nedelje ic izzval sen- sedanjih prijavah sodeč bo udeležba naravnost ogromna. Zagrebška sokolska župa je že skoro končala predpriprave. Organizirala je te dni poseben zletni odbor, ki bo vodil organizacijo in administracijo zleta. Otvorjena je tudi Zo poseli- zacljo poraz Atnatcurjev pn Vlcnni. Vcn- na zletna pisarna, na katero naj se pošiljajo vse stvari, ki se tičejo zleta. Naslov vSletska kancclarija sokolsliog sle!a>, Zagreb, Gunduličcva 29. feih pot.rkavan.ie dragonSevih Skornjev jpb rdP/čel«slone šolnčke in se mu zajedalo kakor oster nož v srce. f Medtem ko je pe-nil; Janez ob svojem že ugaslem kresu gn neprestano pretakal bridke solze in je polna luna Rm 1 opiše sijala, je pa dragonoc Bal-taz.ir vi selo omaka jc z j-zikom plezal po lestvi, prislonieni v tema ftnem jpredmvst.iiem dvorififiu k oknu kamrico, v kater; jo spala rdečelaska Ku-laicunds. Toda ne. rdečelaska ni spala. Kuni-jfitnda jo bdela, težko pričakovala. V beli srajčki ie le-žala na beli postoljl-iei. z razniiteenimi rdečimi lasmi, z ro-krtina pod glavo, in sanjala o svojem {junaku, drn^onen Halla/.-irju. Na pes-6,1 k« Janeza ni mislila rili s senco svo-jh misli . . . j Tik prerl oknom je zaškripala le-jsf^v _ v kamrico je pokukala dobela (glava Baltazarjev,-i. . Dvojo vročili golih rok se je oklenilo BŠ»f.aza.rjevrg.a vratu in fi poteč-ailo z lestve v kamrico. O Ljubljana častitljiva, slavno mc-rt.o slavnih pesnikov ■— prroh leži ns. HeW. greh težak. do.neba vpijoč, ki ga ■BJB jzpereš piti zjiajvečjo. poko.r.ol Trg z jajci (10. t. m.) Radi slabega vremena je bilo opažati v Sloveniji ] do 289, Praga 281.8 lahno učvrščenje cen. Povprečne cene 12080 — 2095, Švica so 1.25 Din komad. Isto velja za druga jI u t g: dolar 79 — 80. avstrijske krone v državi. UčvrSčenjc cen je bele« 0.11825 — 0.11526, češke krone 230 — 0; žiti tudi v Londonu in Švici, dočim je bila kupčija v Čehoslovaški mlačna. — Vremenski preobrat bo cene zopet znu žal, ker bo pričelo prihajati na trg novo blatjo v večji meri. Žateškl bmeljski trg (10. t. m.) — Iz Žalca v Čehoslovaški poročajo, ela jc proti koncu prošlega tedna povpraševa« nje po hmelju w>pct oživelo. Cene se gibljejo med 6800 do 6930 Kč za 50 kg po kakovosti. Zaloge na deželi znašajo še okrog .100 centov po 50 kg in to po podatkih 1. marca. Cene so čvrste. — Udeležba tujih držav nn našem it-vozu v letu 1 !>{'. NajveS so jo izvo-zilo v Avstrijo, tn je rn 2,,373,635.511 Din % eolokupnaga. izvoza), potem v Italijo'za 2.,224,880;t68 Din (87.«« "J,), v Oeši:o3lovaSI;o «21,180.681 Din (7.78 f Švieo 519.890.616 Din |0.45%), v Or-•:ijo 4oe.ja-»^37 Din (5.70 v Madžar-"ko 889,784.782 Din (4.8-I %), v Francijo 308,464.63!) Din (4.52 %), v Nemčijo 136,280.041 T)in (4.10 v -Anglijo 182,188.069 dinarjev (2.26 na F-f.ko 114.999.106 dinarjev (1.43%), v Turčijo 112.S53.918 Din (1.39 %), v Bolgarsko 30.417.S99 dinarjev (1.00%), v Albaniio 47.659.914 Din (0.59 cfr\ v F"ip' 16;RI8.821 Dni (0,D8_gy in dtugo. države. fekti: Trgobnuka 51 — 52, Brodska 70 — 72, Eskomptna 165 — 1(58, Hipotekama 90 — 95, Jugoslftvenska 138-140, Ljubljanska kreditna 235 -- 236, Etno 184 _ "137, Praštediona 1050 — 1065, Slavonska 108 — 110, Srpska 148 — 152 Eksplontocija 150 — 158, Drava 420 do ■125, fiečerana Osijek 1485 — 1500, Narodna -f-umska 120 — 123, PUveks 7" do 8.25, Outmsmi 1300 ■— 0, Slavonija 1.63 do 108. Trbovlj:. 755 — 765, Union 1000 lo 10P0. Strojne 150, Tvornica vagona 160 — 105, Vevče 180 — 185, 7% Investicijsko 62 — 64. BEOGRAD. Tendonta, je bila mlačna.. Blaga dovolj razen v fiviei. ki jo jo pokrila Narodna bank«, ki jo morala deloma intervenirati tudi r devizah Praga, in Nevtrofk. Tečaji so nekoliko popustili. Zlasti Par!?, je padel. Čvrsta "ta t>ila le Milan in Nevrvork. Na efektnem tržišču j« bila Narodnn, banka čvrstejsa, drugače jc bil )W)loJaj nespremenjen. Notirale rn d e v t b e: Dunaj 0.1145 do 0.1147, Budimpešte, 0.11 — 0.12, Bukarešta. -12,5 — 52.9, Ženeva 1337 — 1388.5. London 348.73 — 344, 5I:lan 337 — 339, NeTrvovk 80.50 — 80.75. Pariz 288 — 290 Praga 83325 — 235. Sofija. 56 — 58; efekti: Narodna Ivanka 4800 — 4700. Spori Službene objave LNP (Iz scie upr. o. 26. II. In 6. III.) Z ozirom na medmestno tekmo Ljubljana : Celovec, ki se vrši dne 31. t. m. v Ljubljani, jc odredil u. o. v sporazumu s podsaveznlm kapetanotn, da sc morajo podvreči v poštev prihajajoči igralci skupnemu treningu. V skupino, iz katere se bo predvidoma sestavil reprezentančni tcam Ljubljane, jc nomlniral podsavezni kapetan sledeče igralce: Miklavčlč, Doli-nar, Zupančič Milan, Zupančič Lado, Hus, Vidmaier, Pamtncr, Učnk, Oman, Pcva-lek (vsi S. K. Ilirija). Dilrscbmicd, Pretnar, Birsa. Vrančič (vsi S. K. Primorje), Jamnik, Pecnik, Martina!: (vsi S. K. .Ia-dran), Mlhelčič, Zemljak (S. K. Hermes), Gaber.ščik (Lask). Ta skupina sc bo po-Cenši s torkom, 11. t. m. s pristankom S. dar pa so Amatcuril šc vedno na prvem mestu prvenstvene tabele, dasi je boj postal sedaj bolj otvorjen, ker jc Rapid s svojo zmago proti Admiri dosegel Isto število točk, kakor Jih Imajo Ainateur.il. V nastopnem izidi: Vienna : Amatcurc 2 : 0 (0 : 0). AmateurJI so zastreljall eno enajstmetrovko. Rapid : Adtnlra 2 : 1 (1 : 1). V drugem polčasu je Rapid Igral lc z 9 igralci, liakoah : Ostmark 2 : I (1 : 1). Ostmark bo najbrže padel v II. razred. Sportklub : Slmmering 1 : 1 (1 : 1). Praga: Viktorija Žižkov : Slavija 3 : ?, DFC. : Dcutsche Sporibriider 10 : I. S. K. Ilirija. Danes ob 19.30 v dam-skem salonu kavarne Emona izredna plenarna seja. Važno! Za nogometno moštvo Češkoslovaške. za pariško Olirnpljado pridejo v poštev nastopili igralci: vratarja: Hocli-maiin, Staplik; branilci: Hojer, Stciner, Kuchynka, Seifcrt, Paulin; krilci: Kolc-naty. Kada, Cervcny, Plcticlia, Plodr, Malircr; napadalci: Sedlaček, Stapl, Rc- hak, Vanlk, Capek, Vlček, Dvofaček, Jc-linck, Clsar In Kratochvil. Od nedelje na pondeljek jc prenočilo Zagreb: Orlando Piacidc, trgovcc, Trst; v Ljubljani 85 tujcev, in siccr v hotchi: Rodič Štefan, carinik, Rakek; Rcitme« UNION: Arnstcin Emil, tre •(!., Bolci- yer Karol, potnik, . Sibcnil:; ! potnik, Dunaj. Dunaj; Vcrmcs Em., Bednar Karol, kupec, Pr,u»a; Zinncr O.. JUŽNI KOLODVOR: dc Damos E., t/govec, PragttiDckleva Robert, trgovec 1 knjigovodkinja. Soteska; Lcontovič Via Linz: Fischer Gustav, trgovec, Dunaj; . dimir, črkostavec, Karlovac, Krcsnr Fr., 1'eldman NMaelimir, trgovec, Ccrvenka; i trgovka, Selce: Mahnič Josip, trgovcc, Glad Block Hans, dic-ktor, Got.licnburg; Jovanovič Svctosiar, trrtovec, Paneevo; Kobi Srečko, trgovcc, Borovnica: Hans Povir; Maksimov S., inženjer, Bcoijrad; Ranki Anton, trgovcc, Črni potok; Ivan Raulcr, trgovec, Planina: F.cbcc Alojz, Klcmcns, potniki Gradcc: Kraus Gustav j trgovcc, Divača; Scagnetti Franja, trgovec. Osijek: Pavel Koppmnn, trpe . r.cbnica, Brcžiee; Stojkovič Milan, trg. vec. Beograd; Majdič Vinko, Industrija« lee, Kranj; Molnar Juln, botelirkn. Bled; Matajc Leo, trgovcc. Stražiščc; Miklič Fric. trgovcc, Trst: Majtsorovič Milan, kemičiii-, Beograd; Pavlin Ladisl., oskrb« nik, grad Selo, Dol.: Rcsman Vinko, trgovcc. Radovljica: Rcsmnn Josip, tr« govcc. Radovljica: Rittcr Rudolf, urad« nik, Trst; Slama Anton, vodja ^Titanu. Kamnil;; Vilenčik Jurij, trgovski potnik Novi Sad. SLON: AdamoviČ Pcra. carinik, Ra« kek; Bruni Alojz, trgovcc, S. Pictro del Zcmun, Wolf Gotfried, trg., Črni potok. LLOVD 5. SOČA 6. TRATNIK 4, med njimi: Kartanju Halo, trgovcc, Kcka. ŠTRUKELJ 2. Poleg tega v gostilnah: Dc Schiava in Stari tišlar po 4, Ravnik 9, Amerika, nec in Moiina po 1. Lastnik ln izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. Bratovi?. Taršp; I^cin Lavojtiv. trgovski potnik, .Tisk Delniške .Uskarue, d. d. v Ljubljani. •UM mki b...d» » par t* .Popisovanj." in .«•»»»•■ m rafuoa !>•••«» i »in. - PrtoMuloJo •• I« mali o(laai. kl L .Utiil » oapr.J Plato h la&ko tudi v snamkah N« vpraknnl. od.ovaria uprava I«, t» J« vprašanju prllottna snauik. M odgovor Ur manipulacijska pristojbina (I Din). r« Ma dekl. zavodu ,Vesna' v Mariboru, ,e pričneta 10. I m. dva tetaja za Blvnnjo carila Id obleke. Pojasnila daj« podružnica ,,Jutra" v lUrlboru. 5100 (dobe) Snaiilee jedil, orodja (IMteckDUUer). kl Jo ta po. icl opravljal v kakem vefjtm cbratu, eo sprejme. — PlaCa prvovrstna. Naslov pove upr. .Jutra". 0210 [ Kot učenec lell vstopiti v troovlno rorla-I nega Mnca krepak lGlctnl dnPeU poštenih stara.v, kjer Je brana In stanovanje v blAi Ponudbe pod filfro ..Učenec ' na upravo ..Jutra". 5024 Izobraženo gospodična teli mesta v tratlkl ali kaj elitnega. OpravlJMa bl tudi lalika hldoa dela. Naslov v upravi „ Jutra". ;t*C2 Žagar ca vodno lago 13 tinta), •< ■prejme takol ali pozneje. — '.jeluv pove uprava ..Jutra". 5182 Samostojna pletilja ra fine nogavice, ae takoj fprrjme. Naulov pove uprava .Jutra". 6105 Potnik i>3lro vpeljan v meSanl stro-kj pri odjemalcih v LJubljani lo na deželi. Ue mogoče cudl oa štajerskem, se proti dogovorni proviziji ISče sa takoj. — Oferte na upravo Jutra" pod ..Pomoč 1117". 6168 Ženska za šivanje vreč i« ififc. Našlo? pove uprava .Jutra". 6165 Steparica za čevlje pmo boIJSa moč, dobi stalno ilulbo. — Ponudbe pod ilfro .Ateparlce" na npr. „Jutra". 61G7 Mlad trgovski uradnik po motnosti absolvent trg. &ksdemljs s nekaj prakso, imofrn slovenščine In nem-Mine v govru In pisavi, so Hfe sa elektrotehnično pod-JttJe. — Lastnoročno pisano proSnje s navedbo dosedanjega delovanja, s izpričevali, fotografijo ln navedbo plufe J* vpoalatl pod ..Trg. uradnik" na Aloma Comp*ny v Ljubljani. 6114 Brivski pomočnik samo perfekten, no Ispod 24 let, se sprejme takoj. VJeko-slav GJurln, Maribor, Jnrčl-feva 9. 4*89 Iščem strojnika n parno lokomoblh>. Prednost Ima oni, kl Ima veclet-do prskao In dobra spričevala ter mora biti lzučen kiju-Civnlčar. Plača po dogovoru. Parna žaga Mat. Tscblnkel, Grčarlrp. pošta Dolenja vas pri Ribnici. 4004 Službo išče mladenič s srednješolsko ta-obrazbo. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Marljiv". 1362 ggss® vStttiaiiSi Kompletna pletilnica i vo« stroji In prltlkllnaml, ee zelo ugodno proda. Ponudbe na Atoma Companjr, Uub-Uana. 5050 Slike xa legitimacije Izdeluje nnjbltreje fotograf Hugon H 1 b 6 e r, Ljubljana. Valvazorjev trg. 801 Pozor, filatelisti! Prodam lepo zbirko znamk, kl ttejo 3000 znamk, za 400 Din. Naslov pove upr. .Jutra" 6031 3 vagone bukovega oglja Imam naprodaj. — Vet pove Im. Stroj, TrbovUo II. 4087 Prva preobliknvalnica daniskih slamnikov In Krovstvo Prane Pujan, Ljubljana, Oti-IJevlea »t. 19 pri dolenjskem kolodvoru, tsvrftujo vsakovrst. na nota krovska dela n okriljem, ikalro, opeko Itd. — sprejema popravila raznih starih streh. Zaloga azbestnega ikrllja. 4831 mo&kth Hobukov LJUBLJANA Mestni trs 7 Izdeluje po najnovejilb modelih. Mt/a Velika zaloga daniskih slamnikov, praznih, nakttenlh, in raznovrstnega nakita. Čebelnjak a petimi dunajskimi stojakl 10 3 ljudstvi, tor popolnoma nov pisalni atroj .Courlcr" • pisalno riulco, se proda raill preselitve po zelo ugodnih cenah. — Naalov pove uprava „ Jutro". 6220 Bencln-motor z vozom, leteti, Iz mirnega Ct.sa, skoro nov, v prav dobrim stanju, svetovno znano j tovarne Dalmler, 6 P. S., prodam. Naslov pove uprava ..Jutra". 5001 Kredenca 11 trdega leaa (matt) z marmornato plo§6o. ae proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 6134 Otroghl voziček (poniklan), skoro nov, se proda. Jeran, Rimska c. 24. 6194 Bukova drva zdrava ln suha z okroglleaml rabim veliko množino za ta* koj. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Zdrava drva 1118". 5170 «Ruberold» Kdo dobavlja ..nuberold" po povoljnl ceni T Ponudbo prosimo na upravo ,,Jutra" pod ,4tuberold . 5204 Znamke Kupim zbirko, kakor tudi vefjo množine Istih vrst avstrijskih od prve Izdaje do provrotn ln sns od prevrata do vključno 1021. — Ponudbe sa upravo ..Jutra" pod Alfrr. ..Znamke". 5108 Pisalni stroj znamke ..Adler", Se robljen, ee kupi. Cenjen, ponudbe '. navedbo cene na upr. .Jutra' pod ilfro ..Adler stroj". 6170 Aparat za praienje kave S—10 kg vsebine, kupi Slfrer. Laporje. 5176 Gostilna z lepim po.estvon tlU Glavne oeste v okraju 0 e I J e. bo z inventarjem vred proda za 200.000 Din. Naslov v upravi ,,Jutra ' pod zna£ko „Dobra gostilna". 4768 Hišo z vrtom ln gozdom, sredi trga v ?.e-tc-rolkllj do4 Skorjo Loko na Gorenjskem, prodam. — Ivan TavCar, Železniki Mov. 111. «11 Družabniku t; kapitalom. zst lz.Vloven'" aluminij, bakreno. emkovo iu poclnkovano kuhlnjtko posode, 1 S C o čebosiovak. lznaSel eeiu 6vctovnoznanl patent, ku-terega lahko vsak izd"lovalec Jekla obdeluje. Posodo lahko ponllilam, posrebrliu ln pozlatim — Imam dolgoletno prakso ter aom v tej stroki popolnoma izve*ban. Ctnjen« ponudbo pod ,.Čebosiovak" no. j.oclrufcnlco „Jutra" v Mari boru, 6136 Do 50.000 lir se posodi proti vrultvl v dinarjih tn prvovrstni varnosti. NaalO' Pri revmatičnih bolečinah uporabljajte za drgnenje pravi ErenyI Dl AN A fr""Sfkl winsk6 aa»CB«WVMtJIVBZ«H».>a Kdor bočs ki) prodati | Kdor hoče ka) kopiti Sdor tiče mi Iti b oa) iuterl'2 v „]otri" i 1020 a N'a pota je Morska Algcr medio, ki jo nndi po izvanredno nizkih | cenah frucfus, Ljubljana, Tahor 2. — Pri | vagonskih odjemih fee poseben popust. Dva magneta tip ,.Mea FC4" s reirulstor-Jom In tip ..Boseb ZR4", so prodasta po ugodni ceul. — Naslov pove uprava „Jutra". 6109 15 vag. kostanjevine ca tanln ter 25 vagonov klanih bukovih. polRublh drv, sekana pred 6 meseci, prodam. Vse na postaji dt. Jan ž. Takoj dobavno. Prosi se sporočitev cene. — Franc Knes, TriiSCe, Dolenjsko. 6181 Samostojna gospodinja lell mesta k samem go«podu. Gre pa tudi na orožnlgko postajo. Cenj. doplso pod filfro »Varčnost 410" na upravo Jutra". 5212 Trgovci! 17 let star fant, zdrav Ln močan, se Seli učiti v trgovini me3. stroke. — Po..udbe w prosi na upravo ..Jutra" - , , pod ..veselje do trgovine". Registrirna blagajna 6216 Nakup lesa. I&čemo vsako mnoZIno rezanega lepa. Detajllrano oferte franko meja, Izvos prost na: ..Juvuvum', Holslndustrleg^-sellscboft m. b. H.. Salzhurg, ttsterreleh. 6120 Okna rr.bljena, pa Re dobro ohranjena. srednje velikosti, ku- fiui. Ponndbe t navedbo vc-Ikoeti In cene, na upravo „Jutra' pod „Okna". Stanovanje so odda ▼ novi blfit, komaj Četrt ure oddaljeno od glavue poAte, najvišjemu ponudniku v II. nadstr., obstoječo tz 2 velikih bob. 1 velike kuhinje, predsobo, shrambe, kleti in podbtrtiija. — Prednost ima tisti, kateri odkupi popolnoma novo pohlltvo. Ponudbe na upravo ,,Jutra" t navedbo družinskih članov do 20. t. m. pod ..Mir". 5131 Auto 4sede2n! Pucb, dobro ohranjen. nova pneumatlka, se rndl bolezni po ugodni ceni proda. — Naslov pri upravi „Jutra" pod Slfro „Auto". 5186 Kupim znamke samo kompletne serije Evrope, nerabljene ali rabljene. — Ponndbe pod Slfro ..Znamke" na Upravo „Jutra". 4762 Prodajalka meS. stroke dobra moč — Seli premenSti ffiesto. Dopise pod ..Tukoj" na upravo „Jutra". 6128 s 6 predali, »koro popolnoma nova, se vhled opustitve podružnice ugodno proda. Fr. Prijatelj, TrŽlSčo, Dolenjsko. 5191 Motorno kolo Lep oves po primerni cent naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra ", 4S66 m»m Trgovski pomočnik I ^"oumtellrlemen? ?prt". lell mesta, najraje v meBanl klopnim vozom, cena 30.000 trgovini. Nastopi lahko takoj. K ; prodam tudi brez prlklop-Cenjene doplso Je poslati na nega voza. Franc Korenjak, | opravo ..Jutra" pod „Dela- Sv. Barbara, Haloze. 6155 ven ln smožen". 52 Posestvo v pripravnem kraju blizu Maribora, zidana hiSa, hlev, vrt ln 5 oralov njiv. ZemljlSčo Je pripravno za stavbni prostor. — Naslov: Studenci pri Mariboru. Obrežje 70. 5151 Manufakturlst gros- in en detall stroke, e prlma referencami, poslovodja pri večji tvrdki, hoče tvoje sedanje mesto menjati. - Reflektlra samo na stalno tofftto kot prva moč, event. Rto tudi za potnika ker je vpeljan. — Cenjene doptec Dod „Stalnl" na podružulco -Jutra" v Mariboru. 5136 Postrežnica Me službo samo proti hrani od 12.—-2. ure in od 6.-8. ure. Ponudbe pod ..Postrežnica" na upravo „Jutra". 6207 Kot učenki Hita vstopiti mladi deklici * kako trgovino ua deželi, z oskrbo. Ponudbo na upr. "Jutra" pod ..Pridnost". 6169 Proda 6e nekaj elektro - Instalacijskega materljala ter žice po primerni ceni. ■— Naslov pove uprava „Jutra". 5164 | 1 novo diro na peresih, 1 Ishek parlzar-■ ček, 1 teZak parizer In 1 samček, je ceno naprodaj v Hrenovi ulici 19. 5121 Dve gospodični B daljSo pls. prakso. lSčeta »lutbo kontorlstinj. Nastop 1. »Prila. — Ponudbe pod Plfro "Marljivost" na upr. .Jutra'. 6172 Dobra moč !*H priti na letovišče kot so-kriea aH kaj sllCnega. Cenj. Ponudbe pod ..Dobra moč" °t upravo ..Jutra '. 5123 Čreslo zmleto, prvovrstno, veC vagonov, so proda po ugodni ceni. Ponudba pod „Čreslo" na upravo „Jutra". 5093 Kovaški meh skoraj nov, se proda. — Naslov pove uprava ,.Jutra". 5065 Spalna soba in kuhinja radi selitve ceno nsprodaj; istotnra se proda najfinejši materija! za 1 par lakastih Škornjev (člžme). — Naslov pove uprava ..Jutra". 5051 Trgovska hiša velika fn modema, na naj-I prometnejfiem prostoru v Ma-| rlboru ležeča, so proda. Cenj. ponudbe pod ,,Sava 139" na Oglasni zavod Fran Vorsie, Maribor. 5154 J Krasna vogalna hiša v sredin! mesta Maribora, se ' vsled Izaclltve ugodno proda. HiSa Ima v pritličju lepe trgovinske lokale ter skupaj 8 modernih stanovanj z vsem komfortom. — Cena JI je le 40.000 zlatih kron. Cenjene ponudbe pod ..Izborna lnve-ntlclja 136" na oglasni zavod Fran Vorslt!, Maribor, Slomškov trg 10. 5161 Krasna trgovska hiža enonadstropna, v prometnem trgu v Sloveniji, se proda za 2GO.OOO Din. — Naslov pove 5174 Lepa, opremljena soba s separatnim vbodom, so odda. Kje, povo uprave ,Jutra*. 5129 Majhno sobico aH kabinet. IS«e miren gospod, čo mogoče s posebnim vhodom. — Cenj. ponudbe pod Slfro ..Kabinet" na upravo ..Jutra". 5201 Spalnica ln salon se oddasta s 1. aprilom. — Naslov pove uprava „Jutra". 4818 Kdor odstopi stanovanje kakršnokoli, dobi 10.000 do 20.000 K nagrade. Ponudbo pod ..Nagrada" na upravo ..Jutra". 6167 Soba prazna aH opromljena, se ISče e 1. aprilom. Plača se dobro. Cenjene ponudbe pod ..Čednost" na upravo .Jutra*. 5166 Mesto hišnika dobi kdor zamenja stanovanje 1 sobo s kuhinjo »a večje v sredini mesta. — Naslov naj se pusti v upravi ,,Jutra''. 4482 Soba sa triurno dnevno rporabo za pisarniške posle, se ISče v sredini mesta s posebnim vbodom. Ponudbe pod „8oba tri ure" na upravo ..Jutra". 6119 uprava „Jutra". Raznovrstne trg. štela$e velike In male, prodajalne mizo. blagajna za sedeti tSItzkassa), različne steklene Stelnže, radi selitve takoj poceni pri tvrdki Joolp RoZlfi, Celje, Aleksandrova Stev. 4. 6041 Eno ali dvodružin. hišo z večjim vrtom ▼ LJubljani, kupim. Ponudbe naj sc naslovi pod .Prosto stanovanje' ua upr. „Jutra" v LJubljani. 6039 Kot pisarniška moj !..o- mesta ▼ Ljubljani, ab- na drevesca po konkurenčno •oiventlnja dvorasredne trg. — P« iole. nizki ceni nudi Alojs O rab ar os. ln trtnar, Zagorel, poŠta oie. _ ponudbo na upravo pos. ln trtnar, Zagorel, rolta Jutr%" pod ,»Zhnc*lJlva". j Juriteel pri Ptujo. Priložiti 6030 i ie xnamko sa pojasnile. 60S7 Dve stavbni parceli velikost, ca 600 m', na vogalu GledalISkc-Gajevo ln Oajcve-Bethovnove ulice, se prodasta. Naalov povo uprava „Jutra". 6044 Hi?a v Trzinu ob glavni cesti. 3 sSbe. kuhl-' nja, klet, mesnica, hlev ln druge prltlkltne. pripravna sa vsako obrt sil trgovino, se proda. Isvanredno ugodno sa meearje. ker ▼ h IS! se nahaja mesarske obrt. — Fran" 1 Parne, Trsla A. 84. 0079 Stanovanje oddam. Komfortno. 4 sobe, 2 kabineta, kopalnica, poleg priti« klin, 2 krasna vrta, opremljeno aH ncopremljeno, krasna gorenjska lega, pol ure od LJubljano. Ponudbe na Drago Beseljak. LJubljana, Sodna 5, pod „IIape". 6117 Prazno sobo ali kabinet na trgu Tabor. ISčo mirna, starejfta gospodična, ki le ven dan odsotna in kl da Šivalni stroj na razpolago. — Ponudbe pod „8lvnlnl stroj" na upravo „Jutra". 5110 Sostanovalka se sprejme na stanovanje tn hrano. Naslov povs uprava „Jutra". 507S 4. februar. Srčno roda bl prlSla, me Se-nlra? Strastne poljube . • . Jeiiica. 5175 Vdovec s 3 otroci, v algurnl službi, ■ starostno preskrbo, oi» želi seznaniti v t vrbo žooltve s gf>«ptKllčno a'l vdovo do 38 let.. Premoteajo postranska i stvar. Ponudb« e sliko, katera ee vrue. nr. upravniltvo „ Jutra" pod ..Pomlad". — Tajnost iaJamCt.ua. 5132 Dopisovati si želi resen, Izobražen In podjeten gospod. 80ih let, prijetne zunanjosti. vodja doblčkanoe-nega podjetja, katerega postane lastnik, v svrho skorajšnje ženitve s lzobrateno gosplco ali mlado vdovo is tndurftrljalnib aH treovskih krogov s primernim kapitalom, kl — uporabi za izpo-polnjenjo in razširjenje podjetja. — Neanonlniut lu re^uo ponudbe, eventuelno posredovanje staršev sil sorodnikov dobrodo&lo, je poslati na upr. .Jutra" pod ..Medicina", 6177 Klavirje in planine kupuje. Ponudbe s označbo cene, marke (firme), dolgosti klavirja in notranje kon* struVeiJe (t. J. ako se znotraj okoli klavirja nabala železna ali namo Ioscna ploata) Naslov t M. Čop. Zagreb, Mrazovičeva ul. 12/111. 5101 Črn šal Is svilenih čipk, so Je Izgubil v soboto po 10. url ua potu lz gledališča po KuaflJevl ln šelenburgovi ulici. Zvezdi do 2idovske ulico. Najditelja se prosi, da ga odda proti ua-gradl 100 Din v auončnl pisarni Aloma Coinpany, Kongresni trg 3 5210 Objava. Izjavljam, da so vse ves«, kl ae Pirijo o moji osebi, neresnične ln zlobne. Proti raz-Slrjevalcem bom takoj sod-nljsko postopala. — Julljana Klopčar, poscstnica. 5214 Deklico 8 let staro, se odda za svojo bolJSI družini. Maribor, Majska cesta 69, vrata 1. 6J.J0 Najceneje Prazno ali oprem, sobo ln kuhinjo. l£čo mlad zakonski par. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod Slfro ,,Mirna stranka'* na upravo „Jutra". 4954 Prima Portland Tfhonjskl In Dalmatinski dobavlja v poljubnih mnoilnah. Narofilla sprejema: H. Petrlč, Gosposvetska eoGia 16/1, tU Telefon 343. 4<:6/a Stanovanje z 1 eobo, kuhinjo tn prltlkllnaml t suterenu noro vile, se odda. Ponudbo na npravo ,,Jutra" pod „8tiaov»nJ«'. 4TM Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah ssiUTRO" Toplo priporočamo knjigi A. Novačan Somosilnib Ve, M nio brol. M Din, teti. i W> Din I. Lah Angelin Hidar Tez. IV Dut, puit.rftoDis Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Taksni in pristojbinsld pravilnik Kdor plaCuje takse /n pristojbino potrebuje poleg zakona ttidi pravilnik, ki /.akon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 4350 in so narora pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani rreJernova ul. 54. I IHIIlf III lllll Zahvala. Za p«m"Oifo izraze IskretifRa sočutja, ki so nam do>b povodum smrti Danega drugega očeta, starega očeta, brata iu tasta, gospoda Franca Viranta za poktonjen« krasno vence, u mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, io sicer s strmi Jč duhovfčine, tasiopiiva okr. glavarstva, iaNkrmu Sokolu za častno strafto oh rnrt-vaikem odru, pevskemu zlinru dramatičnega druHtra v Žalcu ta pregiuljivo pe'je žaio-stiuke, ter spluh vsem sorodnikom, prija-teliom ia znancem izrekamo tem pdicm našo oajprisrčoejto zahvalo. Globoko žalujoči ostali. V Žalon, dne 7. marca 1984. Jftodni atelje K Sarc *. tn frar.cosk* loUtlt nBiftn*}fe i;vr!itm Ljubljana tfongresni trg 4 ] tzszzsses Prtporo5amo knjigo Dr. Jos.TIčar Nalezljive bolezni. Opisi važnih nalcs-liivib bolesni s navadili za nego bolnikov. S slikami. Cena s poitnino vred 20 Din AO p. Narofia a. pri Tlikovni r.adrugl v Ljubljani, Prešernova ul.64. IHXX □d 1 premogovnikov ▼seh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja ln raspečava na debelo inozemski premog in koks vs&lie vrsto ln vsakega Izvora tor priporoča poaebno prvo« vrstni češkcalovaakl ln angleikl koks ca livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog ln briket« nmm znvoo zn primcb ii. o., u ijOBiinni - HikittCevi cesta Slov, 15/11, - ----- M.t.Tiiiinmnimii iirmmri miilinndg kr. majjofr, odlikovan s redom tesSsgia orla in hrsterasSn© kolajno danes popoldne ob 1. uri po dolgi mučni bolezni, previdenAs svetotajstvi ;:a umirajoče, v 42. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. * Pogreb nepozabnega pokojnika, so vrši v sredo, dno 12. t. m. ob 11, tiri dopoldne iz celjske bolnice in ob 3. uri popoldne na pokopališču v Braslovčah. Maša zadušnica se bo brala v Četrtek, dne 13. t. m. v ždpni cerkvi v Braslovčah. Oaat njegovemu spominu! Brasiov69, dne 9. marca 1924. P«. Anton. Milko, fkko, Stran Potrtim srcem asumanja-nio vsem sorodnikom in znancem, da jo na"; ljubljeni mož, oče, stric, gospod ra ''"i"^ v « v H r cTB | /f\ C? $ ssstra. trašovlc svak. posestnik i;i trgovec previden .s svetotajstvi, dne 10. marca ob G. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni v 47. letu svoje starosti preminul. Pogreb nepozabnega bo dne 11, marca ob 4. uri popoldne na domače pokopališče. Iga vas pri Ložu, dim 10. marca 1924. svakinje. Vsi nečaki m nečakinje Alojzij Roza soproga. ;ito i Kajti temperatura je bila trideset 'stopinj pod ničlo! In v takem mrazu jdefu kožuha iu skotiti v bakreno po-apljaoko obleko, obuti si s kognho-vino podložene škornje, obesiti na hrbet kovinski zaboj, pritrditi'na glavo' i-clado ju opasati si usnjen pas z vrož-jem: v?o to ni niii lahko izvedljivo niti brez nevarnosti. . so začudeni nad temi nenadeja-liimi navodili. Kajti tajnost Nvetalo-pove ideje, ki st.". jo poznala le I,our-mal in SVire, in bila boš uporaba her-motlfno zaprtih skafandrov, v katere bi tri uro prodirali radioaktivni plini, zgoščeni v kovinskih rseipijentih. Saj ».e slutite, ne? . . . Vseli petnajst mož bi bilo s tem varnih pred vplivom stt-moira teledvnama. kajti radioaktivni vliti', lierntet leno zaprti prod zunanjim zrakom, bi jih tri ure fitvali pred na-padi Lueiferjevega flulda! . . . Vsi so torej začudeni i-i čutijo, kako narašča njihovo razbitTjenjo. Pokorni povoljn se hitro preOblr"ejo in si na- korakov, ko je bila žo opažena, jtivljoiia i-t razsvetljena . . . Iv. nekoga stolpa se j" posvetilo in žarki iz žarometa so objeli petna jsto-i'!co. Ali naj omenimo. da niso skafandri | imeli ua'>-•-'.( ničesar, l;.i» potrditi Iv morju, da postanejo težji od vode V I Imeli niso na prsih iti tta hrbtu svln&p-nili obbv.b: ee.vlii so bili brez svinčenih podplatov. Edino Cohdo ... A [tudi t« s« bile razmeroma lahke, bi i kovinska posoda, ki jo .io vsal: imel I na hrbtu, r.o, ta nl tehtala vrč kakor pet, kilogramov . . . Ko zr,.- :.;o luč iz reflektorja, zavpije i rlair: i ^ Napoj! br/.o! naprej!* : čelade so l>i'e t;:trare8 opremljeno z aH-! miic"tolef©jrf. " brovrr.ittci v postih bite čudne po-i ■ iave iianrej. j Daleč za divjo hitečo četo pndo na i tla nn iiktil in se ri»r,po<"i. U -pavnlnl . plin so raaš'-na nn v«? strani. Novi iz-: -treUci zažvižgajo. A strelci >o brž popravili .ko in projekt"! padajo ! pro l četo na tla. Novi, vedno števil- nejši izstrelki pretresajo ozračje. A kaj za to? Uspavalni plini ne morejo do pljuč, S Sainclalvom, Swire©ra, Corsatom iu Piloujem na čelu hitč Luciferjovi sovražniki proti stolpu, odkoder sijo žaromet. Onstran mogočne stavbe je velik hn«čn z vodo. iz katere uhajajo hlapi. O!; vznožju stolpa so-vrata. Sainclair seže z levico za pas in vzame iž njega svetlikajoč© se t.ulx\ i privije vijak na njej in jo poloti pod j vrata . , . ! Totem steče proti velikemu po-I :ilOpju. ; o vsej verjetnosti nihče ,110 slutil letj sumljivega, ker so v t oh i severnih krajih bili vajeni na ropot, j ki so trn neprestano povzročale ledene I ploščo in goro, ki so se zadevalo druga ob drugo. Sir Patrick je upal, da se bo s svojimi štirimi moftni, izkoTiščujoč presenečen jo straž, z lahkoto polastil )iod-morske postaje, ki so jo po njegovem mnenju branilo Ie maloštevilne stražo. Kaiser Gott, kl jo "mol na svojem krovu iietn.ajst mož. med njimi poveljnika Dttrbosa in dva častnika, ;e bil ntt varnem v luagtipti/.iraiii Inki in odrezan od suhe-ga, littjii vrata , ki spajala podmornico utrdbo na suni, šo bila zaprla. pdSica z olc-ktrič-nlmi komutatorji jo tudi bila pod nadzorstvom Klia*a Cartora iu je toroj tudi usoda podmornico Kaiser Oott ležala v rokah energičnega in vestnega geografa. Dokler jo ostala podmornica prikovana na eli;ktrom:t{jnotizira.na tla, jo bila njonn posadka prisiljen:'., da jc no zapusti, kajti kdor bi hotel v skafandru prodreti na površje vode. bi ga sprejeli streli iz hrowningov; čo bi jia mornarji hoteli ©staviti podmornico v IJU fc čolnu, ki ga je imol Kaiser Gott, bi morali takoj opustiti to misel, kajti čoln jo imol v sebi posamezne kovinske dole, ki jih jo elektroniagnet z no-odoljivo silo pilvlačeval. Tako in podobne ml.di so napotilo Njctalopa, da je prepustil siru Pat-rieku Swircu lo štiri može, s katerimi .se naj polasti podmorske postajo, Ti štirje možjo so bili: Blias Cartor, ka-petan Borton. aspirant- Dupuis in \Volf. Zvezo med podmorsko postajo in utrdbo \Varteck jo opravljala oloktrl . ua cost-na želrznica, ki je bila, nnpelji. na od podmorsko postajo pa do utrdb,; (razdalja deset, kilometrov) na črnih bazaltnih skalnatih tleh med dvema ledenima nasipoma. Popolnoma pomirjen gledo sira Pa-tricka S\v!rea in njegovih štirih ljudi J stopi Saiuclair v tramvaj, ki jo že stal pripravljen v garaži. llcžil' c-kspe-dicije na ut kakor da -ravsa-ino podmorsko p.jstHjo. A bil je edini m«d itd.-loiienoi, ki je bil v?:-č momarstva, i" zalo se je' ttdal Nvetalopovim navodilom., Sir Patrick Sv.-iro bi «e pač raje ude. trdbo Wartfip.lt, Žc ta teden prlfii-amo prlobčcvail tns novi roman «TIGROV! Z0BJE». H!i slo si n fiiirflil oceno Vašega značaju in nagnjenj pri graiu-logu Fr. Vorsifit, Maribor, Slomškov trg 10 d. Vpo.šljo se s črnilom napisano pismo, najmanj '.10 vrstic, in 2(i ali 51 Din, »tiroma znamko. 880a VESELJE m ZADOVOLJSTVO »Ijo z obraza vsako gospodinjo, :l.o vidi snežna I) 21 o porito. Z lalikoto In malo denarja ttoneže to, akoltupuju veJno lo MILO ,.GAZELA" kateroga se dobi v vsald trgovini! Odvetniški toncipijBsf- e© sprejme to-Stoj. Plača in drugi pogoji po dogovoru. Ljudcvžt StSker, odvetnik j v Brežicah. 1027/a1 Trgovina z oblekami za gospode in deco J. MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 12 prodaja odslej tudi prvovrstno perilo za gospode po izredno nizkih cenah. „EX.XN" družba za električno i.idustrijo d. Z 0. t. 412/» (kadi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega ma-lerijala. — Ono izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Ijijans, DfljfaJsKg cesta SI. 1, telefon 88, irlber, Mmti ulica žt. II, telefon 239. v modno trgovino, Mestni trg 19 . šinkovic nas!. I Soss kjer ec vrši do konca tega meseca PERILO i tvr rnzpo rociim ia galm-terijske Mngii kuplto naj. | cor.sjt pri tvrdki JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2. inventurna prodaja Posebno ugodno nakupite: kožulto-vino, perilo za dame, gospode, doco. Pletene jopice, trikotažo. Predpasnike, uogavieo, rokavico. Svilo vseli viit, kravato naramnice jtd. Zunaina naroSHa ■». poitno obratno j lop, čru, s 4500 kalorijami, i pro laja iz ovojema rnlniU i Sbvenska preniogokopna družba z e. z. V LJuMjani, ! Wolfov« ulica I I. — i)i 300 dinarjev postuja Orroci, ' 350 iiic»rj«v postaja Ljul-Ijons in 400 dinarjev : Ljubljani, r..\ dom Jostav-' Ijeno, za 1000 kg. 407 % Ena- ali dvodružineka vila v Celju ae vzame v najem. ; Plača se za par let naprej kakor ludi se nudijo šo druge ugodnosti. —• Ponudbe na poštni predal št, IG, Celje. 960/.1 I lEi-o se v ljubljanski nll domžalski okolici H l^atas OBJEKT aaa v obsegu S0f> čct'f-rnih metrov, kl hi bil pripraven ja pisarne in za rfshvn.co v lesoni stroki. Izdo-lovan!" pelufabrjks.tov zf ckaport v Italijo je na- men za ta objekt, kater, mere hiti oddaljen oil k (•'"dvora najve'. 10 en 20 mlrnt, ter med lofeti »a dobri vozni raiti. Ohivlrti, kjer so nn razpehuto »tstinvinjs, za itelovodji) in Hoiav-cii, imajo prednost. Pnnudlic po mogočausti r, oaveillio tueiie povrSino loka,-'.v, kakor t«:li prodajni pogoji, naj kx nuslo- vi io 1:1 upravo J i.-:; a. pod Šifro „Objekt zn lesne nolufabvikato". kstef jih bedo poslala napre.t. t Plača ro r lirah Mi diuarih, kar objekt liiče sot-I ventua firmo, iz Italije. 1020-a 102«/» Nunsujamo vsem sorodnikom iu znancem tužno vest, ila je danes Ob 3. uri zjutraj, v 51. letu starosti Marija Srebotnjak mirno v Gospodu zaapala. Potreb drage, pokojnim se vrši v nedeljo, dn« 9. icnrca ob 0. uri dopoldne v Žalcu. Levee pri Celjii,