Poštnina plačana v gotovini Leto XIX. št. 31.
MURSKA SOBOTA. 31 julija 1932
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din, na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 D n Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 Din. več. Doma se lehko v blagi plača.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 800 Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15 % dražji. — Popüst od 5—50%. — Pošt. ček. pol. št. 11.806.
V spomin
Stevana Kühara.
STEVAN KÜHAR.
Vsakši, ki lübi svoj narod i svoj jezik, spoštüje tüdi tiste možé, ki so delali za dobro našega naroda. Slovenska krajina je mela vsigdar lüdi, ki so skrbeli za pisanje slovenskih knig, za napredek našega zapüščenoga lüdstva, šteromi so vsiljavali tühinci svoj jezik. Vsi naši düševni dobrotniki — pisateli so vredni posebne naše lübezni tüdi záto, ár so oni v našem lüdstvi’ dosegnoli najvišišo stopnjo düševne popunosti. Takši naši možjé nas zastopajo pred vsem svetom.
Te dni je petdeset let od rojstva f Števana Kühara. Že ob njegovoj smrti se je odločilo uredništvo naših listov, da postavi svojemi vrelomi delavci spomenek na grob. Za letošnjo obletnico se to zgodi. Naj se ponovi njegov spomin i naj ga spoznajo tisti, ki so ga dozdaj ne, opišemo njegovo živlenje pa delo. Vsaki visiko stoječi narod, ki skrbi za napredek svojega düševnoga živlenja i za svojo čast pred drügimi narodi, zbira vse, ka zna od svojih zaslüžnih mož. Iz živlenja svojih velkih lüdi spoznava samoga sebé, se obnavla, se krepi k lepšemi, močnejšemi živlenji. V té namen se stavimo zdaj mi pri našem Kühari, ki je izišeo iz naše zemlé, iz našega lüdstva i je delao za naš narod. Što ne spoštüje i ne spoznava velikih mož svojega naroda, tisti je ne vreden, da bi vživao čast svojega naroda !
Küharove živlenje.
„Še duh njegov živi med nami,
na delo nas budi in drami.“
Te reči, štere je velki slovenski pesnik Gregorčič napisao ob priliki smrti svojega prijatela, valájo tüdi za našega Kühara.
Narodo se je 29. julija 1882. v Bratoncih, ne daleč od Beltinec. Bio je štrto dete pobožnih katoličanskih starišov, šteri so ga namenili za kakšo meštrijo. Po zvršenoj osnovnoj šoli, štero je obiskavao v Beltincih, se je dečkec včio krojaške obrti do svojega 17. leta. Ali nadárjenomi dečki je vsigdar po glavi hodilo, kak bi prišeo do včenja. Resan je prijao knige i v dvej letaj zvršo štiri razrede meščanske šole v Lendavi. Nato se je podao v Kanižo, gde je zvršo gimnazijo i stopo v sombotelsko bogoslovje, da bi postano dühovnik. Nemila Usoda pa je z njim inači zravnala. Že za dva meseca je zbetežao na plüčaj, morao je zapüstiti bogoslovje i začnola se je njegova križna pot. Dosta vračitelov je obiskao, v Gleichenbergi, Hörgasi, pri Gradi, ali vse je samo telko pomagalo, ka se je njegovo vmeranje zavleklo na dugi edenajst let. Po tej edenajsti letaj njemi je nesmilena smrt v 34. leti živlenja dokončala žitek v naročji njegove matere. Okoli petih odvečara 24. septembra 1915. so bile njegove zadnje reči : Mati, malo vode mi
dajte !“ i preselo se je k Večnomi v dobroto, štere je na tom sveti ne najšeo.
Zdaj tam na pokopališči čaka vstajenje, lejko povemo, eden naših najbogših sinov, ki se je narodo v Sloveniji v Slovenskoj Krajini, mož, ki je lübo svoj tlačeni narod.
S Števanom Küharom je zastanola mnogo obetajoča pisatelska roka, štera nam je obetala ešče vnogo düševne hrane. Záto je naša dužnost, da se toga vrloga moža spomnimo zdaj, gda se njemi je postavo spomenik na njegovom zadnjem bivališči i da se spomnimo v molitvi njegove bláge düše.
Telko na krátci od živlenja pokojnoga pisatela Števana Kühara, pri šterom so se spunile pesnikove reči :
„Umrl je mož! — Ne ni umrl, oči le časne je zaprl, da se po truda in po boji oddahne v blaženem pokoji ...
Delo za naše liste.
Velko delo je bilo, da se je po misli  dr. Ivanócija začno za Slovensko krajino izdajati Kalendar Srca Jezušovoga, Marijin list i sledkar Novine. Do tistoga časa se je pri nas malo čtelo, zdaj se je pa s kalendarom i z listi v velkom deli našega lüdstva vkoreninilo vesélje do čtenjá, z njim se je pa širilo znanje i plemenito veselje.
Med pisatele teh naših listov je stopo tüdi  Števan Kühar. Ar je nameno postanoti dühovnik, je v Marijinom listi popisao vnogo lepih vzgledov i zgodb, štere so lüdje tak radi čteli zavolo lepoga, živoga náčina, s šterim je znao Kühar pisati. S
tem je dosta pomagao urednikom lista lüdstvi pa pripravo dosta veselja.
Naskori je začno stalno pisati v Kalendar Srca Jezušovoga, šteri je prinašao leto za letom narodne pripovesti pa pesmi, Štere je Kühar zapisao med lüdstvom. Vsakši, ki pozna naše stare kalendare, pomli vnoge frlice od Salapencov, Varžencov itd. Drügi so pisali v kalendar resne navuke, on je pa — sam težko betežen — skrbo za dobro volo. V ednim je pa očuvao vse to narodno blago, ki je düševno bogastvo vsakšega naroda. Sami vidimo vsigdar bole, kak lüdje pozablajo narodne pesmi, pripovesti, návade itd., vse, ka je spomin na davne starinske čase. Záto je potrebno i velko delo, da se vse to zapiše i tak očuva. Vsakomi narodi se celó vučenjaki trüdijo, da bi kem več toga starinskoga narodnoga blága rešili. Záto smo lejko veseli, da je Števan Kühar telko toga dela opravo med našim lüdstvom i rešo pozablenja. — Tüdi v Novine, ki so začnole izhajati dve leti pred njegovov smrtjov, je napisao preci narodnih pripovesti.
Küharovo delo za Kalendar, Marijin list i Novine je ne samo zato velkoga pomena, ar je dosta pisao i se trüdo — posebno znamenito je to delo zato, ar je očuvalo tisto bogastvo, štero je naše lüdstvo v Slovenskoj krajini pripovidávalo pa spevalo več sto let. Če pomislimo, da je vse to velko delo, šteroga je ne opravlao níšče pred njim i ne za njim, Kühar zvršavao takrekoč na smrtnoj posteli, v težkom betegi, ki ga je prenašao edenajst let — te moremo našega gorečega delavca pri naših listaj samo kak najbole spoštüvati ! To delo ma stalno vrednost, ne samo kak čtenjé za kratek čas, liki tüdi za znanost, štera preiskavle düševno živlenje našega noroda.
Delo za znanost.
Ešče vekšega pomena, kak spisi v domačih listaj, je pa za znanost Küharovo delo, štero je zbirao samo s tem namenom, naj bi slovenskomi i drügomi sveti pokazao naše narodno blago. Tak je zbirao naše narodne pesmi ne samo za kalendar, liki tüdi za velko zbirko „Slovenske narodne pesmi“, gde so izišle v 16 knigaj pesmi iz vseh krajov Slovenske zemlé. Tak smo po Küharovom trüdi tüdi mi ne izostali. — Vredništvo Marijinoga lista je izdalo knigice „Narodne pesmi Vorgskih Slovencov“, štere je nabrao Števan Kühar z Ivanom Jeričom, zdajšnjim dekanom. Če se ne bi ravno te začno boj, bi izišlo ešče več takših knig, gde bi bile zbrane vse naše pesmi z notami.
Velkoga pomena za Küharovo delo je bilo, da se je spoznao z dr. Karlom Štrekljom, vseučiliškim profesorom v Gradci. Ravno na njegovo pobüdo je začno zapi-
2
NOVINE
31. julija 1932.
savati vse, ka je čüo med lüdstvom pripovidevati. Množino drobnih pripovisti pa šatring je pošilao tomi znamenitomi profesori, ki je vse to objavo v znanstvenom „Časopisi za zgodovino in narodopisje“ v Maribori. Velka vrednost teh zapiskov je v tom, da so zapisani s takšimi črkami, da vučenjaki jezikoslovci morejo spoznati pravi izgovor našega narečja. Za spoznavanje našega jezika, posebno tistoga, šteri se guči po Dolinskom v našoj krajini, so tej spisi velkoga pomena. V njih je zbranih tüdi jako dosta starinskih 
reči, ki se že malogda čüjejo, dosta 
pregovorov, šteri so 
nastali v mišlenji našega lüdstva. Poleg jezikoslovne vrednosti pa je to „Nàrodno blágo vogrskih Slovencov“
— kak je Kühar imenüje — tüdi velkoga pomena za narodopisje. Narodopisje je znanost, ki najprle zbira i popiše vse zvünešnje blago, ki je posebnost za vsaki narod, n. pr. nošnja, hiže, posoda itd., dale düševno narodno blago, kak pesmi, pripovisti, šatringe itd. Iz vsega toga narodopisja spoznava živlenje naroda v preminočnosti i denéšnjosti, preiskavle način mišlenja i živlenja narodovoga, višino njegove izobraženosti itd. Tak je mogoče, da Prišestni rod za več sto let more spoznavati živlenje svojih očakov. To je pomen narodopisnoga dela tak po domače povedano! Lejko pravimo, da je Kühar zapisao skoro vse poglavitno, ka se med našim lüdstvom najde, posebno na Dolinskom. Težko, da bi mele vnoge drüge naše krajine tak lepo zbrano svoje narodno blago, kak ravno naša — po zaslüženji Števana Kühara !
Kühar — goreči Slovenec.
Vse njegovo delo nam svedoči, da je Kühar goreče lübo slovenski jezik, slovensko domačo zemlo i vse Slovence. V tistom časi so bili edino ništerni dühovniki v Slovenskoj krajini slovensko čüteči. To čütenje i ta lübezen je njé nagibala, da so pisali za svoje lüdstvo slovenski i širili Slovenske knige pa liste. Kühar je dosta čteo v pismenoj slovenščini, zato je spoznao, ka je naš jezik ravnotak slovenski kak
vsešérom prek Müre. Znao je, da smo vsi Slovenci edno narodno telo. Ešče več — vüpao i vervao je, ka se ednok reši ves slovenski narod tühinskoga jarma i se zdrüžijo vsi Slovenci. To je pravo svojim prijatelom, tak je tüdi pisao, kelko je smeo v tistom časi. Njegovo zbiranje narodnoga 'blaga je znanstveni časopis, ki je izhajao v Maribori, njegovo dopisüvanje v Slovenske liste, ki so izhajali prek Müre — vse to svedoči, da je bio osvedočeni, da smo mi v našoj krajini s Slovenci po drügih
krajinaj prek Müre eden narod s sküpnim jezikom, s sküpnim čütenjom i značajom. To njegovo slovensko čütenje i mišlenje kaže tüdi njegovo poznanstvo i dopisovanje s slovenskimi profesori pa visokošolci, šterim je pisao — ne samo v Slovenijo, celo v Prago — položaj, stanje „vogrskih Slovencov“ v našoj krajini. Bridko se njim je tožo v pismaj, kak Vogri zapostavlajo naš jezik i kak malo šolanih lüdi se med nami čüti Slovence, ešče menje jih pa dela za očuvanje Slovenstva. — Tak vidimo,
da je poleg starejših dühovnikov okoli Ivanocija čüto z vsemi Slovenci med mladimi poleg †
plebanoša Kühara, Rudolfa Kühara i † Jožefa Bašo — Miroslava, posebno tüdi Števan Kühar. To je bila tiha düševna zveza naše krajine s Slovenijov, štera se je spremenila v istinsko edinstvo v našem časi. Veseli i ponosni moremo biti na té svoje lüdi, ki so že v tistom težkom časi vidili prek domačega plota ! Zato bi bila grda nezahvalnost, či njihovoga spomina ne bi očuvali kak najbole mogoče !

Küharov spomenik.
Že od negda se postavlajo spome
niki lüdem, ki so vredni, da živéjo v spomini svojega naroda. Posebno lepo je, če stoji spomenik na grobi, gde vsakomi mimoidočemi kaže zadnji dom velkoga pokojnika. To je čast, ki smo jo dužni onim, ki so nas lübili. S tem pokaže narod, da je ne pozabo po smrti na svoje dobrotnike — ár nezahválnost je grda lastivnost.
Števani Kühari postavimo na grob kameni spomenik, ki je ne navadno delo, liki napravleni po zamisli znamenitoga slovenskoga umetnika. Veséli moramo biti, da se
Števan Kühar na mrtvaškom odri. Za njim stojijo mati, dve sestri, brat i eden njegov bližánji.
Národno blágo. † Kühar.
Müra. Müra, ki nas loči od naših štajarskih bratov, jako podkáple na našem kraji. Že dosta lepih gajov i njiv je správila na nikoj i se posploj bole bliža k vesnicam. Stári lüdjé Právijo, da de Müra vsigdár dale podkápala, dokeč ne pride do zádnje Slovenske vési, nájmre do Kobilja. Gda pride do té vesnice i nas Slovence tak nazáj zdrüži, bo sodni dén. To je : Müra bo tam do konca sveta stála i nede več ločila brate od bratov.
Törska küsa. Gda je Tork zádnjikrát razdirao po našoj Slovenskoj krajini, te je edno brünčeno küso povrgeo pri Giderovci. Tá küsa je dugi čas stála na poli i se nišče ne brigao za njo. Nazádnje so si pastérje dogučali, da jo zaprávijo. Zakörili so záto velki ogen i so jo tam notri vrgli. Gda se je že dobro ožárila, te je počila narázno i je žnjé teklo raztopleno srebro i zlát. Törk je nájmre zláte i srebrne peneze meo sránjene v toj küsi, štero je zavolo velke
sile s penezi vréd pri Diderovci povrgeo.
Kmet z Beltinec. V Beltinci je živo neki kmet, ki je lepoga žrebca meo. Toga žrebca je bole lübo kak vse drügo na sveti. Pri njem se je držao vnoči i vudné, Vsigdár njemi je polagao i ga česao tak, da zavolo toga žrebca niti v nedelo ne šo k meši. Záto pa tüdi, gda je mro, se je vsako noč na žarèčem žrebci domo prijahao. Domáči so se ga navolili i so veleli njegovoj sestri, naj ga ednok pita, ka bi rad. Sestra ga je resan pitala i njoj je odgovoro : „Žrebca odajte i peneze, ka za njega dobite, vse med sirmáke razdelite !“ Tak so včinili i pokojnoga več ne bilo domo.
Vrák. On vrák, šteri se Slovencom prkazüvle, je nigdár ne tak grdo čaren pa odüren kak tisti, šteroga si Nemci ali pa Vogri málajo. Roglof tüdi nema. Nájvečkrát je šče jako lipo oblečeni : má beli pruslek pa na tri kiklé zeléni krščák. Včási se tüdi z rasojami prikáže. — Da sunčeni dešč ide, te prej vrák svojo ženo bije.
Zakaj so bujé pa viši ? Bog je prej
bujé pa viši za toga volo stvoro, ka lüdjé bole bi snájžili sebé pa obleko, pa tak zdravejši ostali.
Cigan vujšeo. Lipovčarje so ednoga cigána pri kradjenji zgrabili pa so si po-gučávali, kak bi ga kaštigali. Cigan je to čüo pa njim je pravo: »Se drügo mi ga slobodno včinite, samo prek plota me nesmite vrčti, záto ka ga je to za cigána najvèkša kaštiga !“ Nato je žüpan pravo: „Rávno to ti naprávimo !“ Prijali so ga zato, pa so ga vrgli prek plota. Cigan je pa nato z vesèljom odbežao.
Küga. Küga je podobna velkomi pisanomi teleti. Nájráj se prikáže na dvorišči ali pa v ogradi. Njena prikazen vseli nesrečo pomeni. Krava ali kakše drügo živinče pogine pri tistoj hiži, gde se küga prikažüvle. Včási se tüdi zgodi, ka küga človeka sprevája, da vnoči kama ide. Tak je sprevájala nikšega bratonskoga rojára, Špilaka, da je k vinjaki šo, pa da je nazaj domo prišeo, njemi je že ta nájlepša krava poginola.
31. julija 1932.
NOVINE
3
nam je posrečilo dobiti tak lepi spomenik v čast velkomi sini Slovenske krajine. Ka nam znamenüje te spomenik na Küharovom grobi? Najprle naj oznanüje vsem časom čast, ki njemi jo ščemo skazati za njegovo plemenito mišlenje i delo. Dale: naj nam, vsem našim potomcom i vsem, ki bodo šli mimo njega, glási vsigdar : na toj zemli živéjo Slovenci, ki so očuvali svoj jezik do dnes, ki ščejo svoje mišlenje i čütenje duže čuvati. Iz toga je zraso na toj zemli Števan Kühar, ki je goreče lübo naš jezik i narod. Mi ščemo ostanoti zvesti sami sebi, neščemo se dati streti nikšemi vihéri !
Spored odkritja spomenika Kuhar Števana v Bratoncih.
Dnes, 31. julija popoldne ob 3 bo v Bratoncih odkritje nagrobnoga spomenika † Kühar Števana, bogoslovca, našega narodnoga delavca. Spored je sledeči :
1. ) Ob 3 litanije v bratonskoj kapeli.
2. ) Iz kapele ide procesija na pokopališče.
3. ) Vlč. g. Jerič Ivan, dekan, blagoslovijo nagrobni spomenik i držijo primeren cerkveni govor.
4.) Pesem : Blagor mu.
5.) Pokladanje vencov s primernimi pozdravi.
6.	) Pesem : O Gospod.
Prvi venec položijo v imeni M. Lista Klekl Jožef, vp. plebanoš.
Pesmi bodo izvajali naši študentje.
Vabi na obilno vdeležbo
Vredništvo Mar. Lista.
Iz Slomšekovih spisov.
Slovenski jezik.
„Kak naše svetlo oko nam naj lüba bo naša Slovenska domovina, naša materna reč !
Boža vola je bila, da se je mnogo fezikov na sveti začnolo ; boža naredba je, da se ešče mnogi jeziki po sveti gučijo i
se bodo gučali do konca sveta. Tüdi naš slovenski jezik je boži dar, ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarnosti celo zgübili i sebe s svojim narodom ponemčili, Taljani ali Vogri postanoli. Boža vola je, naj bi svoj materin jezik čistili, lepo obogatili ; naj bi tüdi Slovenci v lepom jeziki hvalili tak dobroga gospoda, ki je dober, šteroga smilenje je večno.
Kak je Bog na risaoski svetek vse jezike posveto, tak žele tüdi po vsej jezikaj spoznavani pa češčen biti. Kak so ob prihodi sv. Dühá apoštoli v vseh jezikaj gučali v zemelskom Jeružálemi, tak bomo v nembeskom Jeružalemi vsi narodje v svojih jezikaj svojega Očo i božega Agnjeca hvalili, pa tüdi ravno tak vse jezike razmili i ta boža slava v vseh jezikaj, v lepom soglasji nebeskom, bo najsladkejša radost nebeskoga veselja.
Iz teh istin, štere so tak jasne, da je preposti človek, kak tüdi visiko vučena glava lejko potrdita i zatajiti nemreta, izhaja posebno za nas vučitele Slovencov (Slomšek je to gučao dühovnikom 1. 1861.) sveta dužnost, svoj materin jezik spoštüvati, ga skrbno čuvati skrbeti za njegovo lepoto i čast, štera se njemi dostaja med europejskimi i skrbno popravlati, ka smo na žalost dozdaj zamüdili.
Lani sem na konci dühovnih vaj svoje drage sodelavce v goricaj slovenski opominao, naj ne bi previsiko narodnih peroti zdigavali i ne pomagali tak začinjati narodnih svaj, ar smo vsi bratje Kristušovi, vsi narodje smo deca Očé, ki je v nebesaj ; letos pa opominam i prosim Vas, moji bratje Slovenci i vučitelje našega roda, ne dajmo nemškutarom (to so Slovenci, ki so zatajili svoj narod i se za Nemce držali) našega naroda zatreti, ne dopüstimo pogasiti iskre domače lübezni, ne potlačiti v smeti miloga jezika maternoga, kak bi sovražniki radi.
Naš materni jezik je čuvar prave vere ; katoličanska vera ravno v toj meri med nami omagüje, kak se slovenski narod po-
nemčüje, to nam svedoči več kak tristoletna sküšnja. Lübimo nemščino i radi se je včimo, kak dozdaj ! liki ne pozabimo, da je slovenščina pa samo dobra sosida, ne pa naša gospa, šteroj bi svojo mater v robstvo odali, kak je pri nas návada !
Svoje dni je nemščina za stolom sedela i ešče sedi, slovenščina pa za dverami stala i njoj slüžila. Zato je gospoda nemški gučala i ešče guči, hlapci pa slovenski. Zdaj hlapci i dekle nemški gučijo pa se materne reči sramüjejo.
Evo bratje ! tak pa mi slovenščino za sto posadimo i jo počastimo, kak svojo milo mater s tem, da se bomo radi v slovenskoj reči pogučavali, slovensko reč na svojih shodaj povzdigavali ; tak jo na noge spravimo, da njoj bo čast med sestrami.
Dosta má slovenščina prijatelov i zagovornikov, med nami, pa bole v rečáj kak v djanji ! Mi smo Slovenci, pa si nemški pogučavlemo, pridejo k nam Slovenci, je nemški pzdravlamo, či je častimo, kak či bi bila slovenščina mačija. Mačija je ne, pa li ravnamo ž njov kak njeni pastorki.
Lübimo svojo domovino, lübimo svojo materno reč, pa ne samo z rečjov, liki z djanjom i v istini, iz čiste lübezni do Bogá pa do svojega naroda !“
Anton Martin Slomšek.
Slomšek je rad ostao vsežérom, kama so ga predstojniki poslali. Zdaj si je pa želo, da bi prišeo iz mesta na vesnico. Ne mogoče zato, da bi meo menje skrbi pa dela, liki naopak : želo je več delati, kak njemi je v Celovci mogoče bilo. Vsigdar bole je čüto, kak malo se skrbi za vzgojo i izobrazbo slovenskoga naroda. Slomšek je pa čüto v sebi pozvánje, da bi pomagao lüdstvi s pisanjom dobrih knig. Za takše delo je pa v Celovci ne meo dosta časa, zato je proso 1. 1838. za faro Vuzenica, štero je tüdi dobo : tü je postano nadžupnik (tak se zové plebanoš v ništernih starih faraj) i dekan (ešpereš). Kak dekan je meo tüdi skrb za šole, za štere je ravno on bio tak vreli delavec. Vido je, da so šole slabe, malo decé je hodilo v nje — záto je želo pridobiti pomali za šolo : vpelao je takzvano nedelsko šolo, kama so po nedelaj odvečara hodili odraščeni dečki pa dekle, šteri so v detinstvi ne obiskavali šole. Za té šole je Spisao tüdi svojo najlepšo knigo : „Blaže in Nežica v nedeljski šoli." To knigo ešče dnes občüdüjejo vzgojeslovci, záto so jo prestavili tüdi na drüge jezike, med Slovenci pa je bila posebno prilüblena. Skrbo pa je dekan Slomšek — kak vsigar — za svoje vernike na predganici, v spovednici kak najbolši dühovnik. Cerkev je bila zapüščena, zato se
je poskrbo, da so jo prenovili, olepšali. Med drügimi je napisao v tom časi tüdi knigo „Apostolska hrana,“ v šteroj je razložo pisma apostolov, ki se čtejo po nedelaj v cerkvi. Slomšek je tak opravlao svojo slüžbo, ka so vsigdar bole spoznavali v njem možá, šteri má velke düševne zmožnosti. Zato je ne ostao samo za pastéra ednoj fari i dekaniji, liki je bio pozvani 1. 1844. za kanonika v Šent Andraž na Koroškom, gde je te bilo središče lavantinske püšpekije. Dobo je posebno slüžbo nadzornika vseh šol v püšpekiji, ka je bilo posebno za njega. Priliko je tüdi dobro porabo i dosta dobroga včino za Šolstvo lavantinske püšpekije. Pobüdjavao je, da so prenavlali slabe šole, zidali nove itd.)
Posebno je skrbo tüdi zdaj za šolsko mladino i njoj napisao knigi : „Angeli molitve“ i „Sveto opravilo za šolarje.“ Zbirao pa je tüdi pesmi, štere je izdao komaj za več let: „Šola vesela lepega petja za pridne Šolarje." Začno je ešče nekše posebno velko delo. Da bi pomogeo narodi, da bi se kaj návčo, da bi šo s časom naprej i več skrbo za düševno živlenje v té namen je šteo kanonik Slomšek ustanoviti drüštvo za izdavanje dobrih slovenskih knig. Ar se je te — pred 90 leti je to bilo — ešče jako malo slovenskih knig širilo med lüdstvom, je bilo to Slomšekovo nakanenje velkoga pomena. Pridobo je za to delo že več svojih prijatelov, dühovnikov i profe-
sorov. Proso je vlado, naj dovoli takše drüštvo — pa ne je dovolila, ar je bila sovražnica slovenskoga jezika. Pa Slomšek je dale mislo, kak bi le dao Slovencom v roke dobro knigo. Odločo se je, da vsakše leto izda edno knigo, v šteroj bi narod včio i razveseljavao. Tak so 1. 1846. izišle „Drobtinice“ — kniga, v šteroj je šteo dati Slomšek Slovencom „drobtinice dühovne hrane, Štere so iz mojih i drügih krüšnic pobrane, da se ne zgübijo, liki ohranijo,“ kak je sam pisao. V toj knigi je dao svoje vučitelom, navuk starišom, tčeljam, predica, praljam lepe pesmi — „tüdi pesnica lepa je boži dar“ je pisao Slomšek. „Drobtinice“ so izhajale dugo let na düševni hasek Slovencov. Bio je pa Slomšek tüdi prava roka svojemi püšpeki, šteroga je v vsem podpirao. Ali naskori je morao Slomšek zapüstiti središče püšpekije pa oditi v Celje za opata. Prle kak je odišeo na svoje novo mesto, je vmro lavantinski püšpek Kutnar. Zdaj se je napoto Slomšek v Celje i mislo, da ostane tü do svoje smrti. Vrelo je začno delati, ali ne dugo — za novoga lavantinskoga püšpeka je bio imenüvani tisti, ki je bio gotovo za to visiko mesto najbole pripraven — Anton Slomšek ! S tem je dosegno v püšpekiji najvišišo čast i skrb, svoje živlenje pa je darüvao vsoj püšpekiji, Celó vsem Slovencom.
(Dale.)
Ka se godi v Nemčiji?
Oči celoga kulturnoga sveta so zadnje tjedne oprte v nemško državo, bliža se najmre den nemških državnih volitev — 31. julij. Te den je usoden za 62 milijonski nemški narod. Velki pomen tej volitev se že kaže v volilnom boji, gda se den za dnevom preliva krv po nemških mestnih vulicaj, gda se pristaši edne pa drüge stranke med sebov kolejo. Nikdar v zgodovini so ešče ne bile strásti nemškoga naroda tak jako razburkane, kak ravno zdaj. V sedemdesetih letaj pretekloga stoletja, gda je „železni kancelar“ po imeni Bismark, ustanovitev nemškoga casarstva, z vsov grozovitostjov ino nečloveškov rokov strahüvao
4
NOVINE
31 julija 1932.
Joško Maučec :
Zgodovina Slovenske krajino.
Ciril i Metod.
Dolnja Panonija, deo denešnje Spodnje Štajerske i Slovenske krajine, pa deo Vogrske do Blatnoga jezera, so bili glavni kraji delüvanja sv. Metoda.
Svetiva brata sta ne prva sejale semen bože reči med Slovenci. Čüli smo že prle, ka so že sto let pred prihodom Cirila pa Metoda vladali v Karantaniji krščanski knezi pa tüdi pol stoletja je že raslo v panonskoj nižini cerkveno živlenje. Vendar sta sv. brata mogočno vplivala na razvoj cerkvenoga živlenja med slovanskimi rodovi, zato ka sta oznanüvala božo reč v narodovom jeziki, njemi prinesla pismo pa knige ino s tem položila fundament slovanskoj narodnoj izobrazbi. Zato njima je zgodovina po pravici dala ime „slovenskiva apoštola“.
Rojstno mesto slovanskih apoštolov je mesto Solun, grčko Tesalonike, ob globokom morskom zalivi, na vnožji planine Hortač. Ustanovo ga je Vladar Kasander (okoli 1. 315. pred Kr.) i ga imenüvao po svojoj ženi Tesaloniki. Pod Rimlani je bio Solun glavno mesto rimske pokrajine Macedonije, štere eden deo ešče zdaj sega v našo državo i štero naši vojacje dobro poznajo. Solun je bio zmerom v zgodovini važno gospodarsko, prometno, vojaško pa politično središče. Tak je bio Solun že v apoštolskoj dobi, gda je apoštol Paveo
oznanüvao vero, velko pa bogato mesto.
V 6. stoletji so se Macedoniji i v rodovitnoj solunskoj okolici naselili Slovanski rodovi. Slovani so večkrat napadali Solun, ka bi zatrli bizantinsko oblast pa ustanovili svojo državo v Macedoniji. Ali vsi Slovanski ino kesnej bulgarski napadi so se razbijali na zidovji mogočne solunske trdnjave. Vseedno pa so Slovani gospodarsko obvladali solunsko okolico, tüdi v Soluni samom je bilo dosta Slovanov. V okolici pa v mesti se je telko gučalo Slovanski, da so morali tüdi grčki meščanje znati Slovanski jezik.
Bizantinski casarje so dobro znali, da je od mesta Soluna odvisna njihova oblast na balkanskom polotoki. Zato so Solun jako dobro vtrdili ino ga zaseli z močnimi vojaškimi Četami. Najvekšo upravo ino vojaško oblast nad Solunom pa okolicov je meo bizantinski vojvoda, imenüvan stratég ; njegov namestnik se je pa zvao drungarij (drungarios).
Mladost sv. Cirila ino Metoda.
Ar je bio Solun tak važno mesto, je gotovo, da je morao biti solunski Vojvoda (stratég) pa njegov namestnik drungarij posebno odlična, zavüpna oseba pa v dobrih zvezaj s casarskov vladov v Carigradi. Takši drungarij je bio oča slovanskih apoštolov, Leon. Leon je bio globoko veren ino pobožen človek. Ravnotak tüdi tüdi njegova žena, štere ime nam je ne znano. Oba sta bila grčkoga roda. Gotovo
je, ka sta sv. Ciril ino Metod dobro poznala slovanski jezik, šteroga sta se že v svojoj mladosti dobro navčila v Soluni i v okolici, pa tüdi v domačoj hiši se je večkrat gučalo v slovanskom jeziki.
Iz mladosti starejšega Leonovoga sina Metoda nam je malo znano. Niti njegovo krstno ime nam je ne znano. Metod je namre samostansko ime. Samo telko znamo, ka se je po tedajšnjoj navadi samostansko ime začnolo z istov črkov kak prešnje krstno ime ; tak je bilo mogoče Metodovo krstno ime Mihael, Manuel ali kaj spodobnoga.
Rojstno leto nam je ne znano. Morebiti je bio rojeni okoli leta 815 ; vmro je najmre leta 885, kak smemo sklepati, okoli 70 let star. Bio je lepe postave ino bistroga düha. Včio se je skoro gotovo v Soluni. Pripravlao se je za vojaško slüžbo. Njegovi vučiteli so ga jako radi meli pa visiko cenili. Zato je ne Čüdno, ka je že rano dobo visiko pa odgovorno slüžbo kak knez (cesarski namestnik) v nekoj slovanskoj pokrajini bizantinskoga casarstva. Tak je bila najhitrej v Tesaliji ali pa v Macedoniji med Ohridskim jezerom ino Vardarom ; tüdi ta okolica ino kraji so našim vojakom dobro znani. Kak pravi staroslovenski živlenjepis, se je to zgodilo zato, ka bi kak slovanski knez spoznao slovanske šege pa navade, se jim privado pa se vsposobo za apoštola ino nadpüšpeka Slovanov.
(Dale.)
Volitve v Nemčiji v državni zbor se bodo vršile to nedelo. Po celoj državi se vrši ostra v veči krajaj naravnost krvava politična borba strank za glasove. Najbole nasilni so takzvani Hitlerjevci. Bivši austrijski Orožnik Hitler, je odišeo iz Austrije v Nemčijo i začno organizirati posebno stranko. Z lepimi rečmi obečavle lüdem vse najbolše, nemškoj državi pa moč i bogastvo. Organizirao je svojo stranko ščista po vojaško, ma skoro prave bojne čete, štere tüdi s silov lüdem vtepajo v glavo Hitlerovo volo, či zlepa nejde. Hitler bi rad s pomočjov starih, penzioniranih generalov dobo vso državno oblast v svoje roke i diktirao celoj državi svojo volo brez sodelovanja parlamenta, s silov. Na sliki se vidi Hitler drügi od leve strani z v pozdrav zdignjenov rokov.
pa mantrao vsakšega Nemca, šteri je ne spevao njegove pesmi, se je ne porodila v nemškom narodi klica nasilnoga odpora, kak se ravno zdaj poraja. Skoro ne mine den v tjedni, ka ne bi prišlo poročilo iz Nemčije, šteri nam oznanja krvave dogodke, tak ka že ništerni časopisi pišejo o nemškoj „državlanskoj bojni“. Tak je narastla strast političnih strank do one višine, gda se nasprotniki medsebov pobijajo z orožjom.
Nemški narod je dnes razklan v tri velke tabore, šteri se med sebov smrtno sovražijo. Ravnotak tüdi nastopajo trije tekmeci na poli volilnoga boja i se pri pravlajo na odločilno bitko. Što zmaga pri toj odločitvi ? to je pitanje, štero vznemirja skoro ves svet.
Najdrznejši cio si je zastavo voditeo fašistov po italijanskom vzgledi — Adolf Hitler. On ne računa v boji za državno oblast na nikšo drügo stranko, liki šče dosegnoti sam večino, da bi njemi ne trbelo deliti državnoga vodstva z drügimi. Politični razvoj zadnjih tjednov, šteroga vodi nasilni državni kancler baron von Papen, njemi ide jako na roko, tak ka se v volilnom boji lejko polašča vsakšega orožja. Za Hitlerom drvi mladi rod, šteri je tüdi najhüjše prizadeti. Mladi človek, šteri si od živlenja obeta vse, ma dnes zvezane roke ino ne najde prilike, gde bi pokazao svojo mlado silo. Ino vse te, šteri so prevarani za živlensko vüpanje, je zbrao pod svoj prapor kričač-voditeo Hitler, šteri njim obeta čüdeže. Zato so pripravleni s silov pomagati svojemi voditeli do zmage. Tej je v Nemčiji dosta milijonov.
Kak prvi i glavni nasprotnik fašizma pa nastopa socialna demokracije. Nevarnost Hitlera bi bila dosta bole straša, če ne bi bilo trdno organiziranih socialističnih 
množic, zdrüženih v „železnoj fronti“. Mussolini je zmagao brezi odpora, njegov pohod nad Rim se je zvršo kak lejki izprehod. Italijanski socialisti so ne bili zmož-
ni krvavoga odpora, v Nemčiji so pa razmere popunoma drügačne. Nemška socialna demokracija ma svoje številne množice pripravlene na obrambo. Njihova odporna sila ma že tüdi svojo zgodovino. Hitlerstvo ino narodna demokracija sta dva nespravliva sovražnika. Vendar pa niedna od tej dvej skupin nema izgledov, ka bi njoj volilci odprli slobodno pot do pune ob-
lasti. Če bi pa Hitler zmagao, bi gotovo vodo politiko nasilja ino podirao fundament zdajšnjemi ustavnomi živlenji. Ino tak bi prišlo neizbežno do državlanske bojne.
Tretja velka stranka, štera bi jako močno vplivala na politični razvoj Nemčije je — katoliški centrum. Te tabor pa vodi mož trezne misli, politik ino diplomat evropskoga kova. V njem je nihaj mlade-
31. julija 1932.
NOVINE
5
niške razposajenosti ; postavo si je cio pa izbrao pot, po šteroj hodi ino zmagüje zapreke ž železnov rokov. Te Brüning, šteri je vodo Hindenburgovo fronto k zmagi, je bio od Hindenburga odslovlen, kak se je že večkrat zgodilo tüdi pri drügih narodih slični slučaj. Tretjič v zgodovini nemškoga naroda je potisnjena ta katoliška stranka v opozicijo, liki dozdaj si je zmerom znala palig priboriti odlučujoči vpliv na državno živlenje nemškoga naroda, šteri ma do nje najvekše zavüpanje. Deset let je trpo kulturni boj, šteroga je vodo železni kancler Bismark, z vodilnimi rečmi : „Vse ka je verskoga pa cerkvenoga vničimo !“
Liki po desetih letaj je te najbole osovraženi mož v zgodovini človeštva vmro, katoliški centrum pa je ostao, šteromi je Windhorst s svojim sijajnim političnim nastopom svojoj stranki zasigurao odločilen vpliv na vodstvo ino upravo države do denešnjih dni. Tüdi zdaj je odvisna od politike katoliškoga centruma, na kakšno pot bode šla Nemčija. Voditeli centruma pa nam jamčijo, ka bo ta bodočnost parlamentaričo disciplinirana ino brezi političnih ekstremov.
V tom pa je tüdi močno jamstvo za ohranitev demokratičnoga sistema, štero se zdaj krši, kak nigdar v zgodovini. Centrum more vršiti svojo nalogo samo na parlamentaričnih tleh ; to je edini teren, na šterom se lejko uveljavi, zakaj ta stranka ma za sebov množice volilcev trdnih značajnih nazorov pa ustaljene politične usmerjenosti, nema pa odzaja zadosta vojaško organizi-ranih sil, na štere bi se lejko naslanjala. Nasilnost za to stranko ne pride v poštev, ino v generalnom štabi politične armade bi bila naskori potisnjena ob steno. Katoliški voditeo je podvzeo krepko volilno agitacijo ino je vüpati, da bode svojoj stranki priborio častno mesto, štero bi bilo tüdi velkoga pomena za nadalnji mirni razvoj ino zbolšanje politične napetosti v Nemčiji.
S krvjov poškroplene vulice nemških mest pa odmevi strelov vsekak napovedüjejo važno odločitev 31. julija za nemški narod, od šteroga bode odvisna tüdi politika drügih sosednih držav.	J. M.
Statistika vere na sveti.
Katoličanov je 351,839. 665. Italija najčistejša krščanska zemla na sveti.
Holandski mesečnik „Hot Schild“ je napisao sledečo statistiko vere na sveti : Število lüdi na sveti znaša 1 milijardo 850 milijonov 174 jezero. Po veličini števila düš so od toga števila na prvom mesti katoličani, teh je 351,839.665 to je 19 odstotkov. Na drügom mesti so priznavalci Konfucija, šterij je 304,927.114 to je 16 odstotkov. Nadale so po redi : mohamedanci, šterih je 304,027.114 to je 16 odstotkov. Nadale so po redi: budisti, šterih je 10 8 odstotkov, protestanti, šterih je 8 9 odstotkov, pravoslavni, šterij je 71 odstotkov, pogani, teh je 6 6 odstotkov, brezi konfesije 41 odstotkov, židovov 0.9 odstotkov. V Evropi je katoličanskih ustanov 42·9 odstotkov, v Ameriki 53·1 odstotkov, v Aziji 1·7 odstotkov i v Afriki 3 8 odstotkov. V Aziji je največ pripadnikov Konfucija, teh je 30·5 odstotkov, za temi so indijska vere, šterih je 22 5 odstotkov, budisti 20%, mohamedanci 17 9%. V Afriki pogani 51.2%,
mohamedanci 37 1%. V Avstraliji: protestanti 62·4%, katoličani 22% i pogani 11·2%. Amerika ma največ brezkonfesionalcov, teh je 27 8% Protestanti pa tü zavzemejo tretje mesto.
Po najnovejšoj slüžbenoj statistiki je v Italiji od števila stanovnikov 41,220,434 katoličanov 41,060,963. Nekatoličanov je samo 139,090, to 3 4% po jezero i 17.494 brezi vere, teh je 0 4 po jezero. Protestantov je z vsemi njüvimi sektami samo 85.569, židovov pa 47.486. Na deset jezero düš pride 9961 katoličanov, to je prek 99 odstotkov.
Politični pregled.
Romunija. Volitve so bile slobodne, Zmagala je kmetska stranka, štera je na vladi. Dobila je 277 poslancov. Vse ove stranke sküpno pa so dobile komaj 110 poslancov. V senati je pa dobila kmetska stranka 105 senatorov, vse ove pa komaj 8.
Razorožitvena konferenca v Ženevi se je zaklüčila. V treh točkaj je dosežen sporazum : 1. število vojakov pri vojski na sühom se bodo znižali ; 2. bombe se zvün bojišča indri nesmejo metati ; 3. znižajo se stroški za vojsko. To se tiče vseh držav, štere so se spravišča razorožitve vdeležile.
Nemčija. Na volitve se pripravla z krvjov. Napadajo komuniste Hitlerovi nacionalisti. ti pa. pali komuniste. V Altoni so komunisti vmorili 16 nacionalistov. Nemška osrednja vlada je razrešila protizakonito vse ministre pruske vlade, ki so bili od strank socialistov i centruma i je Prusija dobila komisara. Socialisti pozivajo svoje pristaše k štrajki, vlada pa je izdala odredbo, da bo vsaki kaštigan, ki začne štrajkati. Nemčija strašno vre i nevemo, ka se sküha v tom nemirnom, vročem kotli. Volitve so dnes 31. julija.
Belgija. V parlamenti je zglasan zakon, šteri da Flamcom pravico, da se v šolaj, štere ležijo v takšem kraji, kde je večina naroda flamska, da se v takših krajaj vči po šolaj samo flamski. V Belgiji živeta najmre dva naroda : Flamci i Valonci. Flamci so Holandci, Valonci pa Francozi. Zovejo se pa Flamci i Valonci po pokrajinaj.
Nezadovolstvo v Albaniji. Kak nam je znano, je pred par leti sklenola Albanija velko Prijatelsko zvezo z Italijov, tak da je Albanija že skoro postanola deo Italije. Zdaj so pa v Albaniji nastanoli velki nemiri zavolo naraščajočega sovraštva proti Italijanom v Albaniji. V vest Babici sta bila dva fašista bujtiva, dobriva prijatela italijanskoga profesora Ciciana, šteri je najvekši zatiralec albanske samostojnosti, ltalijani so včasi zahtevali zadoščenje. Preizkavo vodijo italijanski oficiri. Gda so se pa tej oficiri pelali na avti proti vesi Babici, ka bi začnoli preizkavo, so je albanski nacionalisti zgrabili pa je na mesti strelili, motor pa z benzinom polejali ino vužgali. Takši slučaji se godijo tüdi po drügih krajih Albanije. To je dokaz, ka nezadovolstvo proti Italiji zmerom bole narašča.
Revolucija v Siami. V državi beloga slona (elefanta) v Afriki so mornari pa vojaki napravili prevrat ino zaprli bivše ministre. Krala so pa ne zaprli, zato ka je včasi bio zato, da dobi država parlament ino lüdstvo oblast v roké. Revolucijo je
povzročilo nezodovolstvo lüdstva zavolo slaboga gospodarskoga položaja. Gospodarska stiska je nastopila zavolo slabe letine riža i zavolo zapravlanja, štero so vršili ministri. Zdaj se je napravila nova ustava, na štero je tüdi krao pristano i po šteroj ma najvekšo oblast v državi lüdstvo samo, krali pa so oblast zmenšali. Tüdi ženske so dobile volilno pravico. Tak je država Siam dobila najbole slobodno, časi primerno ustavo.
Poljska. Julija 23. je podpisala Poljska republika s sovjetskov Rusijov pogodbo, ka se ne bodeta napadali.
Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine!
Kratki glasi.
Državni Pravdnik dr. P. Clärv Nemčiji je kak 60 letnik stopo v bogoslovje i meo pred kratkim novo mešo.
Kača zadüšila dete. Neka mati na Taljanskom je djala svojega 6 letnoga sinčka v senco pod kostanj i Šla malo vstran. Včasi je prišla nazaj i vidla, da se je zasükala deteti kača okoli šinjeka. Priskočila na pomoč. Kače je ne mogla od deteta odtrgati, liki je pretrgala kačo. Dete je bilo že zadüšeno. Drüga kača je pa njo vjela.
Vmro je iznajditeo brivskoga aparata „Gillette". Camplett King Gillette je kak milijonar nedavno vmro. Njegov oča je bio siromak. Gillette se je bavo najprle s parfümerijov i zato je šteo biti vsikdar lepi. Če je šteo to dosegnoti, se je morao 3 krat na den briti. Ar njemi je pa to preveč na drago prišlo, je izumo brivski aparat i britvice. Naskori je postao milijonar.
Lozanska gospodarska konferca se bo v jesen nadalüvala v Londoni.
Naš kralj, Njeg. Vel. Aleksander 1. je obiskao strmo goro Durmitor v Črnoj gori i je bio od naroda slovesno sprejet. Kraj je eden najlepših v celoj državi. Krao namerava tü zidati sebi grad, kak ga je nameravo že pokojni črnogorski krao Nikola. Krao je obečao tüdi, da bode dao napraviti poti na goro. Na visini gore je lepo jezero, Črno jezero. Kraj je lepi kak Bled. Na prošnjo ednoga kmeta je krao pomilostüo tü morilca, ki je Prašnikovoga očo vmoro.
Profesor dr. Franc Jesenko, imeniten vučenjak ljubljanske univerze se je ponesrečo na planinaj. Od doblenih ran je morao vmreti.
70 obtožencov stoji v Bihači v Bosni pred sodiščom. Krivi so toga, ka so lani pri volitvaj nabili tiste člane komisije, šteri so po njihovom mišlenji delali krivico. Dognalo se je najmre, da so si nešteri pri komisiji vküpzgučali i so glase, šteri so bili dani na Suljiča, spisali na nasprotnika Toromanoviča. Volilci Suljičovi so zato vdrli v Občinsko hišo i kotrige komisije tak namlatili, ka je eden vmro. Celo borbo je vodo Hasan Miljkovič, bivši narodni poslanec muslimanske stranke, eden mali človečec, ali jako kuražen. Za kuražo se zna, da sodišče ne pita, nego po zakoni ga bo i vse drüge sodila. A Miljkovič sam je narod mirio i ne napelavao na bitje, samo proti krivici je vodo borbo.
Bivši portugalski krao Manuel, je vso svojo večmilijonsko vrednost zapüsto svojoj domovini Portugalskoj, štera ga je pregnala. Velika plemenitost !
V srce je vbodno v pijanosti Hostnik Števan svoj rod Golca Jerneja v Dražencih i ga je vmoro. Že itak poznan greh ptuj-
6
NOVINE
31. julija 1932.
skoga okraja se je s stem pali povekšao z ednim vmorom v pijanosti.
S kosov je prerezao vpijanosti koleno Logar Vincija Martin. Zgodilo se je to poleg Litije na bivšem Kranjskom. Alkohol povsod kosi uboge lüdi, pa tej ga li če-rezred lübijo.
Konec podmornic. Na Angleškom so zgradili takši detektor (odkrivalni mašin), ki sigurno odkrije vsako podmornico (ladja, ki pod morjom vozi). Ta detektor ma kazalce, ki redno kaže ta, gde je podmornica i s kakšov hitrostjov vozi. Tak so podmornice v morji ne več na varnom.
V mesti Menfis v Ameriki se je posrečilo zdravniki iznajti vrastvo proti spalnoj bolezni. Ta bolezen v tom obstoji, da človek tjedne i mesece dugo spi, ne da bi se mogo obüditi, zato oslabi i merje. To bolezen povzroči pik cece mühe i je razširjena samo v vročih pokrajinaj.
Na Madjarskom so vlovili voditele komunistične stranke, ki so šteli napraviti revolucijo.
G. Berden Andrej,
novi martjanski plebanoš.
Bojali smo se že, da se tüdi v našoj fari zavleče Imenovanje novoga plebanoša, kak se je to v zadnjem časi v našoj krajini rado zgodilo. Zdaj smo pa proti svojemi pričaküvanji hitro zvedeli, da so za novoga našega plebanoša imenovani naš rojak prečastiti gospod Berden, doma iz Bogojine, dozdajšnji jürjanski kaplan. Novi gospod pridejo v našo faro 2. avgusta, slovesno instalirani pa bodo v nedelo, 7. avgusta. Bog ji sprimi v našoj fari !
Sv. stolica toži Španijo. Sv. stolica zahteva od republike odškodnino za sežgane i oropane samostane ob priliki lanske revolucije. Zdajšnja vlada najbrž nede štela poravnati, ar se izgovarja, da ne odgovorna za razgrajanje podivjane vnožice. Nekdašnji notranji minister pa pravi, da je Vlada sama püstila množici ropati i seži-Kakši de konec se ešče ne ve.
Junija 12. so blagoslovili v Tokioi na Japonskom katoličansko vseučilišče. Knjižnica ma 32 jezero zvezkov. Sveto mešo je slüžo apoštolski delegat Mooney, pri šteroj je bilo navzočih jezero katoličanskih odličnih Japoncov. Tri milijone pa štiristojezero vrst stvari je na sveti, kak so znanstveniki izračunali. Se zna, ka vseh ešče ne poznajo. Ne kaže te broj na veliko božo modrost?
V Ameriki so pri ednoj loteriji za glavni dobitek stavili vsoto, ki je potrebna za operacijo slepiča. Pač po amerikansko !
Stiska je zadela tüdi sladkor. Zavolo pomenjkanja penez, ga lüdje ne küpüjejo. V magazinaj ga je vnogo nakupičenoga i ga nemrejo spraviti v promet. Zato so strokovnjaki določili, da se najbolše ponüca sladkor za zidanje hiš. Gde i kda postavijo prvo hišo iz cukra se ne ve. Ne bodo pa zidali iz čistoga cukra, nego iz sladkornoga trsa, iz šteroga delajo cuker.
Povrnolo se je lani 13 jezero krivovernikov vshodnoga obreda v krilo katoličanske Materecerkve. Med njimi na prvom mesti sta dva jakobitskiva püšpeka Mar vlanios i Mar Theophilos, z 8000 verniki. Potem v Indiji več dühovnikov i odvetnik Jurij Jezefo, ki je imenitnoga indijskoga voditela Gandija pajdaš; drügi so se pa v Palestini, Egipti i Ethiopiji. Tak raste malo Kristušovo muštarsko zrno v veliko drevo po celom sveti.
Eden varaški gospod pismo piše pavri za volo sobe pri kopališči : „Rad bi letos tüdi Vašo sobo gori vzeo, samo svinjski hlev se mi nikaj ne vidi.“ Paver nazaj odgovori : „Samo hodte gospod, kak ste ví odišli, od tisti mao v mojem dvori svinj ne bilo.“
H. Sobota
— Gospodinjski tečaj za žensko mladino, ki ga je priredilo Kolo jugoslovanskih sester i je trajao 3 mesece, se je dne 1. julija na slovesen način zaklüčo. Tečaj je vodila učiteljica gdična Mikuževa s sodelovanjom vnogih predavatelov. Mladina, kak tüdi starši so vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj tak lepo zvršo iz srca hvaležni.
Važno !
Za vsakovrstne bolezni kak prehlad, reumo i podobno je v bližini najbogše zdravilišče i kopališče v Vučkovcih občina Sv. Martin na Muri. Kopališče je nanovo preurejeno in je voda do 36 gradov vsigdar topla, gde so si že Vnogi svoje zdravje popravili. Poleg kopališča je Narodna gostilna i prenočišče, gde se dobijo vsaki čas topla i mrzla jedila pa najbogša vina, kak ljutomerska, jeruzalemska pa drüga tüdi brezalkoholna pitja.
Vsako nedelo i svetek igra Črensovska godba.
Za obilno obiskovanje se vsemi cenjenomi občinstvi priporoča
GAŠPAR JOSIP
gostilničar v Toplicah.
Slovenska krajina.
— Zahvala. Podpisani odbor se toplo zahvalüje ministri za socialno politiko, g. Puclji Ivani, ka so blagovolili poslati iz blagajne ministerstva 2000, pravi dvejezero dinarov za küpilo posode i škeri za dobrodelno kühnjo. — Odbor za Zidanje „Doma sv. Fratiška“ v Črensovcih.
— Dr. Sedláček, Radenci ne ordinira do 14. augusta.
— Obisk. Preminoči tjeden so obiskali Slov. krajino naš stari znanec vlč. g. Gomilšek Franc, dekan od Sv. Benedikta v Slov. Goricaj. G. Gomilšek so že pred približno 40 leti meli zveze z našimi gospodi dühovniki kak mil. g. kanonikom Slepcom, † Baša Ivanom, Klekl Jožefom i drügimi, pa delali ž njimi za dosego narodnih pravic našega lüdstva. G. dekan so obiskali Tišino, M. Soboto, Martjance, Bogojino, Turnišče, D. Lendavo, Črensovce, V. Polano i Beltince. Povsod so bili gost naše dühovščine, štera jih je prisrčno sprejela. Na konci tjedna so se z najlepšimi spomini odpelali domo.
— Državna strokovna šola za pletarsko v Ptuji se začne 1. sept. Sprejmejo se, ki so izvršili 8 letnikov osnovne šole, ali dve leti srednje ali meščanske šole. Do 25. augusta naj pošlejo, ki ščejo šolo obiskavati, 1) krstni list, 2) domovnico, 3) odpüstnico i zadnje šolsko svedočanstvo, 4) izjavo starišov, ali varüha, da bodo krili stroške šolanja. Siromakom se po mogočnosti da podpora. Na toj pletarskoj šoli se plete iz vrbovoga šibja ali veja.
— Beltinci. V nedelo 31. t. m. se bo odigrala nogometna tekma med beltinčari i Muro II. ob pol 4 zadvečara.
— Novine so narasle : V Črensovcih s petimi naročniki, v Franciji s šestimi, v Nemčiji s tremi, v Bogojini z dvema, v Kobilji z dvema, v Beltincih z petimi i na Gor. Bistrici z ednim naročnikom. Kak dobimo glas iz ostalih far, objavimo tej naraščaj.
—	Tistim, ki so položili za časa bojne dolare pri „Transatlantic Trust company“ v Newjorki ali pri njenih podrüžnicaj, potom madjarske poštne hranilnice ali drügoga zavoda v Evropo poslali. Tem naznanja naše ministerstvo, naj se javijo na naslov „Izseljeniški komisarijat Zagreb, Kamenita ul. 15. Tü naj izročijo tiste listine, štere so pri pošilanji penez od gori imenüvanoga drüštva dobili.
— Kraleska banska uprava razglašüje kazen 1000 Din. plačila i do 20 dni
zapora proti vsem tistim, ki bi pisali ali spise razširjali, ali govorili proti interesom naše države posebno, ka naš penez slabo stoji, i ka naj dače ne plačajo.
—	Novi kovani penez. Dobili smo te dneve 450 milij, kovanoga peneza i to 10 dinarske srebrne dinare. Papirnati deset dinarski bankovci, šteri so izdani 1. 1920 novembra prvoga i na šterih gor je kovač, do samo 3 leta valali.
— Kam je obrnola Beltinčarka prvi srebrni deset dinarki penez ? Poslala ga je v Črensovce na sv. mešo, da bi njoj prineso vnogo Božega blagoslova. Mi njej i vsem lastnikom srebrnij penez želemo, da bi novi penez omilo to strašno gospodarsko stisko i vsem nam pomagao.
— Velika Polana. Tü bomo meli v nedelo 14. avgusta lepo prireditev, ki jo napravijo gasilci s pomočjov dijakov. Poleg prostih vaj, ki jih bodo pokazali gasilci in vaj z brizgalnov, bodo dijaki pokazali nekaj na bradlji in na drogi. Poleg toga bo šče spevanje, ki ga napravi velki moški zbor, tüdi s pomočjov dijakov i igrala bo godba. Na to prireditev že zdaj opozarjamo lüdi, kak naše vesi tak i drügih vesnic, ka bodo vidili, ka pri nas tüdi nekaj dobroga i lepoga premoremo. To bo prireditev, kak je šče nej bilo v celoj okroglini. Vstopnina bo prosta.
—	Črensovci. Črensovski dijaki so s pomočjov polanskih dijakov napravili revanžno nogometno tekmo proti Beltincom 24. julija v Beltincih. Zavolo surovoga nastopa domačij proti gostom, da so celo ednoga igralca obrsali, da je nej mogeo več igrati, so gostje zapüstili igrišče, videč, ka to nej nikša prijatelska tekma, nego jako surovo delo. Sodnik, ki bi morao domače igralce krotiti, jim je vse spregledao. Mi ščemo igrati lep nogomet, ne pa koga telovno poškodüvati. Vučiteli g. Neržimi se dijaki lepo zahvalüjejo za trüd, ki ga je ob toj priliki pokazao. Rezultat igre v Črensovcih je bio 5:2, ne pa 6:2, kak se je pomotoma javilo.
— Zaneslivo naloženi penez. Vzgojni zavod v Slovenskoj krajini rabi za povečanje i predelavo prostorov posojilo v gotovini 10 jezero Din. Posojilo se bo odplačüvalo v mesečni obrokaj začenši z mesecom septembrom z dobrim interešom. Što želi priskočiti s takšim posojilom tomi zavodi na pomoč i Obenem kem najbolše naložiti svoj penez, naj se zglasi v uredništvi Novin v Murski Soboti, Križova ul. 4. Jako dobro delo včini s tem!
31. julija 1932.
NOVINE
7
— Romanje črensovske fare k Mariji Bistričkoj. Vsi verni romarje, šteri se spravlajo na božo pot k M. B., naj bodo v pondelek 1. augusta ob pol 4 (štiraj) zajtra pri črensovskoj cerkvi. Od tü bode Šla procesija na Razkrižje, tam bode pri sv. meši. Od tam pa proti strigovi, gde počaka na tiste, šteri bi se kaj zamüdili. Pa tüdi iz drügih far se tem romarom lehko pridrüži što šče.
—	Novo mešo v Bogojini bo darüvao to nedelo Vsemogočnomi g. Horvat Franc, salezijanec, doma iz Filovec. Ž njim, z njegovomi stariši kak tüdi z domačov občinov se radüje te den cela bogojanska fara i vsa naša krajina. Dober Bog naj njemi da svojo milost i pomoč v lepom pa teškom dühovniškom zvanji.
—	V. Polana. Trije naši junaki so obsojeni, ki so, kak smo poročali, na Petrovo nabili v naši krčmi Terboča Ludviga, dijaka z Turnišča. Eden je obsojen na 6 mesecov zapora, drügi na tri i pol, tretji pa na tri. V zapori do meli čas za premišlavanje i ugotovitev, ka je bogše biti miren, trezen dečko, kak pa razbijač. — Sodnija v D. Lendavi je oprostila našega dijaka Žalig Martina, ki je bio aretiran i zatožen, da je na den nabora noso zeleno kravato (olstik). Obtoženec se je zagovoro, ka te olstov že tri leta nosi. Sodnija, ar ne naj šla nikšega paragrafa, ki bi brano nošenje starih zelenih olstovov, ga je na podlagi njegove izjave kak nedužnoga oprostila.
— Števan Kühar. Tak je naslov knigici, ki jo je izdalo uredništvo Marijinoga lista za njegovo petdesetletnico. V njoj najdete Küharovo sliko, popis njegovoga živlenja i dela, na konci pa pesem, ki jo je njemi v spomin napisao † Miroslav. Naša dužnost je, da svojega velkoga človeka spoznamo, zato lejko damo za spis 1 Din 50 par. Dobi se pri uredništvi Marijinoga lista v Črensovci i v uredništvi Novin v Soboti, kak tüdi pri širitelaj naših listov.
— Ne zatajüjmo dugov. Pripravla se zakon, kak naj bi se kmečki dugovje rešili, zato bi država rada zvedila, kak je kmečko lüdstvo zaduženo. Vsakši naj teda svoj dug po pravici prijavi. Zdaj Vnogi dugov neščejo prijaviti, če se pa sledi dužnikom dugovje na kakši vugoden način poravnajo, te se jih bo včasi vsešerom dosta javilo, če nede prekesno že.
Od naših v tüjini.
V S. Bethlehemskoj farnoj cerkvi sv. Jožefa je dala okrstiti svoje troje male dece familija Petek. Drüžina je bila prle evangeličanska. V pravo-vero so jo pripelale velke nesreče, štere so to drüžino zadele. Najprle jim je v velkom tjedni mro novorojeni sin. Tisti den, gda so sina pokopali, je mro oča, ki se je skrbo za krüh ostaloj deci i ženi. Gda so pa očo pokopali, je mašin povozo naj starejšo hčer, 9 let staro Roziko. Mašin joj je potro pravo nogo nad gležnjom i jo poškodüvao na glavi i rebraj. Nesrečno mater i ostalo deco je to tak potrlo, ka je šla iskat tolažbe v pravo vero.
Konec šolskoga leta. V šoli rim. kat. fare sv. Jožefa v Bethlehemi so slovenska deca lepo obhajala konec šolskoga leta. Najprle so vse navzoče pozdravili preč. g. Eg. Horvath, plebanoša. Nato je mela govor gdč. Ana Durič, ki je segao v srce vsakšemi navzočemi. Vu imeni vsej vučencov se je zahvalila dobrim sestram, štere so je duge leta včile.
V	bolnici v Murski Soboti je Vmrla Irma Rajnar. Narodila se je v Bethlemi. Ešče kak dete je prišla domov v Slov. Krajino. Gda je bila stara 17 let je pa odišla v Bethlehem. Tü je naskori zbetežala i odišla iskat zdravje v sobočko bolnico. Tü je Vmrla 27. majuša. Bila je vsigdar Marijina hči.
V	juniji so ništerni Slovenci iz Amerike potüvali nazaj v svojo domovino v Slov. Krajino. Ništerni so samo šli gledat svoje domače i rojstni kraj i do šli nazaj, ništerni pa ostanejo doma, ar je zdaj tüdi v Ameriki živlenje težko.
Slovenski den, šteroga je priredilo Slovensko dobrodelno drüštvo julija 3. v S. Bethlehemi, se je jako posrečo. Obiskalo je šatore i trošilo jestvino više dvejezero lüdi. Čisti dobiček ide za naše brezposelne, siromaške lüdi, da se njim pomaga.
Francija. Jako se veselim, da so se Novine povekšale, drage vole doplačam ; ka je više, ostane na „Dom sv. Frančiška“, naj mi dober Oča nebeski podeli zdravje. Srčno pozdravlam g. urednika, vse znance i svoje domače iz Gračke fare. Rajsar Štefan, Ferme du Hamel, Serancout.
Dijaško polje.
4. sestanek Zavednosti.
V soboto 23. VӀӀ. t. 1. se je vršil 4. sestanek Zavednosti v Črensovcih. Sestanka se je udeležilo polno število članov (okrog 40). Tov. predsednik Bino Nežima je z lepo uvodno besedo otvoril sestanek. V svojem govora je vzpodbujal dijake k delu. Po kratkem in jedrnatem nagovoru je predsednik prešel k ostalim točkam dnevnega reda. Sklenilo se je sledeče :
1.) da se bo 28. t.m. vršil na Dolnji Bistrici pri g. Godini sestanek prekmurskih abiturijentov. Na sestanku bo predvsem govor o poklicih. Vsi abiturijenti kakor tudi vsi akademiki, pridite v četrtek 28. t. m. ob 2 uri pop. na D. Bistrico!
2. ) da se bo igrala pod vodstvom režiserja Kranjca Miška igra „Razvalina življenja“.
3. ) 22. avgusta se bo vršil peš Izlet v D. Lendavo, in sosednje kraje. Zbirališče bo od M. Sobote do D. Lendave.
12. septembra pa se bo vršil kolesarski izlet.
Končno se je še razvila živahna prosta debata in nato se je seja končala.
*
* *
Vabimo vse študente, da se v čim lepšem številu udeleže proslave odkritja nagrobnega spomenika † Küharja Št., ki se bo vršila v Bratoncih 31. julija ob 3 uri pop.
Spomin na pok. Dr. Franca Jesenka.
Univ. prof. Dr. Fran Jesenko se je ponesrečil na poti k Sedmerim jezerom v triglavskem pogorju tako hudo, da je pripeljan v ljubljansko bolnico, podlegel dne 14. julija pri padcu zadobljenim poškodbam. Ob priliki smrti tega znanstvenika se ga mora spomniti tudi Slovenska Krajina, saj je vsako leto od leta 1927 naprej redno zahajal na semenogojsko postajo v Beltince, kjer je proučaval na žitaricah način in stalnost podedovanja njunih lastnosti. Tu je nadaljeval v večjem obsegu uspele poskuse križanja rži in pšenice, kateri so mu že pred vojsko prinesli velik sloves in priznanje v vseh svetovnih znanstvenih krogih. Znanstvo in kmetijstvo je zadela velika vrzel s smrtjo prof. Jesenka, saj se je pokojnik pečal z isto vnemo in raziskova-
njem splošnega rastlinarstva, kakor tudi s študijem naših žitaric in drugih gospodarskih rastlin. Njegovo veliko osebo je odlikovala izredna skromnost. V največji vročini je prebil od sončnega vzhoda do sončnega zahoda v interesu znanosti med parcelami semenogojskega polja ob najskromnejši hrani. Smrt ga je pa poiskala baš na strmi poti k Triglavskim jezerom, ko je nosil v težkem nahrbtniku darila svojim dijakom, katere je vsako leto med počitnicami pošiljal študirat rastlinarstvo v ta prirodi park Slovenije. Radi njegovih obširnih znanstvenih del, radi njegovih del na kmetijskem polju, radi njegove ljubezni do dijaštva in radi njegove ljubezni do Slovenske Krajine in njenih žitnih polj, bo ostalo njegovo ime vedno v najlepšem spominu vsakomur, kdor je le imel kedaj priliko spoznati tega tihega in skromnega učenjaka.
Slovensko ljudstvo, Slovenska univerza je izgubila z njim odličnega moža, ki se je z lastnimi močmi povzpel na najvišja mesta. Pokopali so ga ob veliki udeležbi naroda, učenjakov in dijakov dne 16. julija v njegovem rojstnem kraju v Škofji Loki.
AGRARNE ZADEVE
Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Člen 50. Močvirje i nerodovitne grabe se smejo vzeti v nadmaksimum veleposestniki a te ne sme več zemle dobiti, kak njemi ide po zakoni. Višek veleposestniške zemle se sme med vse agr. interesente razdeliti i tüdi se sme dati Občinam, zadrugam, cerkvam.
Mlinarje, ki potrebüjete žabe za mlinsko kolo, javite se pri zadrugi v Črensovcih, ta ma v te namen tri lepe vednake gabre. Gabri so dobri tüdi za štile. Ki rabi hrastove sohe, isto je dobi pri zadrugi. Vsaki zadrugar dobi 3% falej vsako blago pri zadrugi, kak indri.
Posta.
Čeke Daniel D. Lendava. Do 1. oktobra mate naprejplačano. Te se javite, jeli te duže meli ali ne. Rotdeufsch Štefan, Francija. Na Dom sv. Frančiška spisali 48 Din. Bog plačaj ! Ropoša Štefan, G. Lendava 129. Duga je na letos ešče 10 Din. Lanski Višek smo vračunali. Rajsar Štefan, Francija. Na „Dom sv. Frančiška“ sprejeli 50 Din. Bog povrni !
PRODAM:
1. na Vaneči
prelepo vinogradniško posestvo z hišo, cca 16 malih oralov, iz tega cca 5 oralov vinograd ostalo je vrt, sadovnjak, travnik ;
2. v Nemčovcih
prvovrstne travnike, cca 7 malih oralov ;
3. v Murski Soboti
njivo na Plesaj, njive in travnike
v Muzgaj in lepe hiše;
f. v Ljutomeru na Globukem v
Presiki
3 prekrasna vinogradniške posestva, skupno ali posebno po izberi, cca 35 malih oralov z 3 hišami, iz tega cca 18 oralov prvovrstni vinogradi, v ostalem vrti, sadovnjaki, travniki in gozdovi,
pod predobrimi pogoji, z letošnjimi pridelki ali brez istih. Prevzame se lahko vse tudi včasih, takoj. — Več se zve pri g. advokatu
Dr. ŠÖMEN LUDOVIKU
v MURSKI SOBOTI.	3
8
NOVINE
31. julija 1932.
NEDELA po risalaj edenajseta.
Vu onom vremeni, vö idoči Jezuš z krajin Tiruša, prišo je po Šidoni k morji Galileanskomi, med krajinov Dekapoliša. I pripelali so k njemi glühoga i nemoga ; i prosili so ga, ka bi položo na njega roko. I pelavši njega od vnožine na stran, püsto je prste svoje vu vüha njegova; i plünovši, dotekno se je jezika njegovoga i gori se zglednovši v nébo, zdehno je i veli njemi : Effeta, to je, odpri se. I preci so se odprla vüha njegova i razvezalo se je vezalo jezika njegovoga i prav je gučao. I zapovedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim on prepovedao, od toga bole so oni vö glásili; i tem bole so se čüdivali, govoréči : dobro je vsa včino i glühe je včino čüti i neme gučati. (Mark. VII)
Pokora (Paolo Segneri).
Ka mislite, kakše odgovore bodo dali vmirajoči na ta bridkosti puna pitanja? Istina, so bili takši med njim, ki so svoje vedre poglede proti nebi zdignoli i Boga hvalili, medtem pa zazavali : „Hvaljem bodi Gospod, ki nas ne daš njihovim želam v rop"  “(Ps. 123—6) a keliki so pa nasprotno odgovorili, da oni šče v negotovosti visijo! „Mogoče preplavo srečno naša düša valove“ (Ps. 123—5); kak dá bi šteli praviti: Mi je ščemo preplavati, vüpamo se to ; ali močno je valovje, voda te kaona i nevarnost pogüblenja je do zadnjega zdihaja velika.
Vesele novine.
Nábrao
Števan Kühar.
Naš sluga, šteri je v T...e hodo, nam pripovidavle eto  T...čarje bi jako radi bili, da bi njim na trnji breskvi, loške grüške ali pa konči gubač ráseo. Dosta si záto nad tem terejo glavé, a dozdaj zaman, či bi se što najšeo, ki bi njim znao povedati, ka naj činijo, či ščéjo, da bi se njim tá žela spunila, on naj se oglasi pri tr...kom žüpani ; dobi dober nájem — za vüha.
Osebni glás. Direktor polanske norišnice se je snočkar kesno v Lipovce pripelo.
Sodnija. Pred dolinskov kurijov tečé pravda nad b...ri, ki so obtoženi, da neščejo pernate stvari jesti.
Gospodarstvo. Najbogši kormoš se nahaja v polanskom logi.
Čerezrèdne novice. Pri sklenjávanji té številke smo ešče dobili sledeči telegram: Törjančarom je obečano, da do pri železnici (!) slobodno krčmo držali.
Prekosnice.
Eden dobre vole gospod je drügoga dela ne meo, pa je pred svoje lepe grede tablo vödjao z tem napiskom : „Što je zadovolen, te grede njemi dam“. Pride se eden gospod glasit : „Prosim, jas sam popolnoma zadovolen“. Či ste resan tak zadovolni, te vam gred nej trbej, ka te te z gredami.“ Pa je poparjeni šo vö z gred.
Lepa proba. Gospa pošle slüžečko deklo na plac, naj sladka jaboka küpi. Dekla pride domo z ednov košarov, pa jo pita gospa : „Na, so sladka ?“ „Prosim lepo so sladka, vse sam koštala.“
Z vesi edna dekla v varaši slüžbo prosi. „No, pa boš znala v redi meti, pa čisto držati naše sobe ?“ pita gospa. „Či sam doma tri štale v redi držala, te te smeti tüdi vöpometem.“
Dosta müh. V ednoj krčmi je dosta müh bilo. Eden gospod pita kelnara : „Povejte mi, je tü vsigdar teliko müh ?“ Kelnar: „Prosim lepo, samo poldne, inda so na gnoji“.
Grinta (predenica) v detelici.
V	ništerni krajaj naše lepe Slov. kra-jine je detelica glavna krma za živino, posebno za konje i krmleno živino. Vendar se pa jako malo pazi na zatiranje grinte ali predenice, štera vniči največ te prekoristne krmske rastline.
Če pogledamo kraje pa kakovosti zemle, ugodna za to rastlino, vidimo, da leto za letom bole vničüje svojim predenjom detelico i letos skoro ne najdemo njive z detelicov, štere drügi pov ne bi bio prepreden z grintov.
Naš kmet se že dnes bojüje proti vnogim škodlivcom poljedelskih rastlin i se bo mogeo tüdi proti grinti. Da pa bo to njegovo delo uspešno, njemi je potrebno znati, kak se ta škodlivka razširja i kak jo more uspešno zatirati.
V	prvoj vrsti se razširja po semem. Nečisto seme, štero ma med seov zrnca semen od grinte, je najbole nevarno, ar se že včasi po sklitji semena začne razvijati i je vničavanje jako žmetno. Večkrat smo že v „Novinaj“ povedali, ka je ležej nekaj preprečiti, kak pa začeto že zastaviti.
Mi poznamo več vrst grinte (predenice) i vse te so zajedalke. To se pravi ne so sposobne za samostojno življenje, liki se hranijo od drügih zelenih rastlin. Pri nas posebno napadajo detelico, šteroj iz cecajo sok (hranilno vodo) v takšoj meri, ka se ta v kratkom posüši.
Grinta je rastlina brez zemelske korenine. Listje pa je brezbarve i tak malo, ka ga z prostim okom niti ne vidimo. Steblo je nitkasto, rumenkaste ali rdečkaste farbe i jako dugo. Pri rasti se süče okoli stebla detelice i požene v dotikajočem mesti v deteličino steblo bradavico, štera se zaje globoko i ceca iz nje hranilno snov.
Med letom se razvijajo drobni cveti, štere so bele, bledordečkaste ali bledozelenkaste farbe. Iz teh cvetov pa nastane proti jeseni jako drobno seme, štero je pokrito z jako močnov semenskov plevov, štero zdrži kalivost semena več let. Takše zrno ide skoz kravji želodec i kalivosti, nikaj ne škodi.
Grinta pa se širi samo s semenom, liki tüdi s steblovimi poganki, šteri se v jeseni razorjejo po zemli i tam prezimijo. Na sprotoletje v ugodnom vremeni pa se začnejo razvijati. Vsaki mali delček, šteri se pri košnji rastrosi, postane nova rastlina, če pride v dotiko z detelicov. Ništerne njive so zavolo večletne kalivosti grintinoga semena, po 4 i več let zasejane z grintov, zato moremo na takši njivaj sejati okopavine, i samo po šesti letaj ponovno detelico. Grinta se razširja tüdi z gnojom, šteroga dobimo od živine, ki je jela detelico, pomešano z grintov. Zavolo toga ne smemo polagati takše detelice, če se ščemo proti grinti zavarüvati. Če pa je že detelica prepredena z grintov, pa more vsaki gospodar skrbeti, da to odpravi. V glavnom se to odpravla pred cvetjom ali pa po cvetji Kelko prle jo odpravimo, telko bokše je.
Pred cvetjom je odpravlamo etak : Najprle pokosimo ves prostor prepreden z grintov i ešče eden meter okoli. Nato spravimo pokošeno detelico z grintov z njive jo sežgemo. S tem smo na oči grinto vničili. V istini pa se bo naprej razvijalo, če je ne bomo vničili do zadnje klice.
Na pokošenom strnišči poleg zemle se ešče itak nakopajo odrezane rastlinice grinte i te se bodo pali oživele. Da tüdi te spravimo iz detelice, moramo pokošene
prostore polijati z 10 % vodov zelene galice. To je; na 1 kg. zelene galice damo v 10 1. vode. Če je pa že grinta močno razraščena, pa moremo vzeti na 10 1. vode 1 pa pol kg. zelene galice. Ta galična voda je gift za grinto i posüši nadzemsko detelico z grintov vred. Tak je grinta popunoma vničena. Za nekaj časa pa začne detelica iz podzemskih korenin nanovo poganjati brezi grinte.
Če pa že grinta cvete, pa ne zadostüje prle opisano zatiranje ali vničavanje. Tüdi pri tom vničavanji moramo pokositi, kak je prvle opisano. Tü se pa moramo boriti poleg pogankov tüdi proti semeni. Zelena galica pa semena ne vniči. Grinti no seme more vničiti samo ogenj. Na pokošeno detelišče moramo na debelo nanositi slamo ali pleve, to polijati s petrolom i sežgati. Te ogenj požge poleg pogankov grinte i semena tüdi detelico. Zato moramo požgano mesto prekopati i nanovo s čistim semenom posejati. Bolše pa je, da posejemo s kakšov travov, šteroj grinta ne škodi.
Ar pridelüjemo za naše sejanje zadosta semena, zato skrbimo, ka bodo naša detelišča čista od grinte i tak bomo meli Čisto seme za sebe, sosede i prijatele.
Izjava.
Podpisani izjavlam, da ne sam plačnik za duge, štere bi moja žena napravila, Erjavec Marija roj. Žižek iz Beltinec. Beltinci, 19. julija 1932.
ERJAVEC ANTONIN dimnikarski mojster.
K odaji je
7 plügov zemle. log. travnik i hiša v DOLNJIH PETANJCIH. Več se poizve pri gospe Gabor Janošovoj v Petanjcih.	2
VINO
ljutomersko (Globoko) in iz Vaneče (Slovenska Krajina) — letniki 1921 cca 25 hl, 1928 in 1929 cca 140 hl, 1931 cca 170 hl (Rizling, Sylvaner, Traminer, Furmint, i. t. d.) — prvovrstno, krasno in predobro, dobijo gostilničarje i vsi drügi po jako nisikoj ceni, pod predobrimi pogoji i tüdi v maloj količini pri
dr. ŠKRILEC MIHAELI
v MURSKI SOBOTI.         2
Nekaj parcel, dodeljenih na veleposestvu v RAKIČANU in MLAJTINCIH dobrovoljcem,
se proda.
Informacije se dobe v pisarni
notarja KODRA
v MURSKI SOBOTI, ki sprejme tudi ponudbe.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.