P. b. b.
3Ja,š te
kulturno -politično glasilo •
B&dtutoccuti, Jlo-žaHi!
Preberite današnji letak tekstilne tvrdke
L. Maurer
Celovec, Stari trg 35,
preden .	,
boste kupovali MiU£Ha (luflld!

Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Kla^enfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfun
LETO XII./ŠTEVILKA 47
CELOVEC, DNE 24. NOVEMBRA 1960
CENA 2,- ŠILINGA
Žalosten in dolgočasen bi bil svet...
Škof Slomšek o materinščini
Pred 160 leti, in sicer dne 26. novembra 1800, sc je na Slomu pri Ponikvi na Spodnjem štajerskem v slovenski kmečki bajti rodil Anton Martin Slomšek, ki je kasneje postal škof. Po srednješolskem študiju v Celju, Senju in Ljubljani je stopil v celovško bogoslovje, kjer je po naročilu ravnateljstva uvedel pouk slovenščine za bogoslovce. Leta 1852 je skupno z Andrejem Einspielerjem in Antonom Janežičem ustanovil Mohorjevo družbo v Celovcu. Prenesel je sedež lavantinske škofije iz št. Andraža v Maribor ter ustvaril slovensko škofijo na Spodnjem štajerskem. Slomšek spada med največje može slovenskega naroda in ob tej obletnici je prav, da si prikličemo v spomin njegove plemenite besede o materni govorici:
Žalosten in dolgočasen bi bil svet, če bi govorili vsi ljudje isti jezik. Bog bi prav tako lahko dal vsem ljudem en jezik v govorjenju, kakor je dal apostolom, da so govorili v vseh jezikih. A božja modrost tega ni storila. Sv. Duh je na binkoštni praznik posvetil vse jezike zato, da s hvaležnim srcem spoštuje vsak svojega. Da daje zanj Bogu spodobno čast m hvalo.
Med vsemi jeziki mora biti Slovencem naš materin jezik najljubši.
je li morda slovenski jezik tako grd in zarobljen, da bi se morali sramovati slo-, _n:,ke govorice? Lepe so pridige v .'»Cm škem jeziku, pa tudi v slovenskem lepo teko. Prijetne so nemške pesmi, ali prijetnejše so pesmi slovenske, ki se lepo gladko zlagajo in nam po nebeško razveseljujejo srce.
Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve, kakšno škodo dela. Slovenski starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok slovenskega jezika ne nauče, so nehvaležni hišniki, saj zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga izročili njihovi predniki. Taki očetje in matere so |>odobni slabim gospodarjem, ki prodajajo svoje očetno gospodarstvo, kupujejo druge hiše, a pridejo slednjič na beraško jjalico.
Kar je oče dobrega prejel od svojih starih, mora zapustiti svojemu sinu. Kar se je mati hvale vrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri.
Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.
Človeški jezik je talent, ki nam ga je izročil Gospoil nebes in zemlje, da bi z njim kupčevali in napravili veliko dobička. Kdor svoj materin jezik pozabi, malopridno zakoplje svoj talent.
Ne bodi vas sram, da ste Slovenci! To naj bo naša čast! Prva moja žalost je, da nas neki tujci zaničujejo. Vedimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi! — Druga žalost mojega srca je slaba navada Slovencev, da se svojega rodu in jezika sramujejo in slovensko govoriti nočejo. Nikarte tega, ljubite svoj narod, spoštujte svoj jezik!
O ljubi, lepi in poSteni slovenski jezik! S teboj sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta. V tebi me je mati učila moliti in spoznavati Boga. Tebe bočim hvaležno spoštovati in te ohraniti kot najdražji spomin na svoje rajne starše. Za tvojo,čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor premorem. Do svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku Boga hvaliti, najrajši v slovenskem jeziku učiti svoje ljube brate in sestre Slovence. Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva.
Popovič na Dunaju
Danes je prispel na Dunaj zunanji minister sosednje Jugoslavije Koča Popovič, na štiridnevni uradni obisk, da s tem vrne pomladanski obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Kretskega v Beogradu. Kot poroča avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Krciskcmu blizu stoječa agencija SK je obisk jugoslovanskega zunanjega ministra zmamenje, da med obema državama »zopet vladajo normalni odnošaji«.
Za obisk jugoslovanskega gosta je dunajska vlada pripravila obsežen program diplomatskih razgovorov ter slovesnosti. Pogovori se bodo začeli v petek, 25. novembra ter se zaključili v nedeljo 27. t. m. z izdajo skupnega uradnega poročila. Na dnevnem redu so v prvi vrsti gospodarska vprašanja, kot pravi ista agencija. Med temi je tudi vprašanje razširjenega ‘avstrijsko-] ugoslovanskega gospodarskega sodelovanja posebno na področju industrije in zunanje trgovine, glede katere bi naj prišlo tudi do skupnega nastopanja obeh držav na tujih trgih, predvsem v afriških in azijskih državah, kjer si je Jugoslavija že odprla gotove možnosti, a ji manjka in-
dustrijski potencial za njih popolno izko-ristitev. Na dunajskih srečanjih bodo govorili tudi o možnosti sodelovanja Jugoslavije pri širših evropskih gospodarskih organizacijah, katerih članica je Avstrija (med drugimi budi EFTA). Skušali ‘bodo urediti končno razne medsebojne terjatve med obema državama, ki izvirajo še iz predvojnih in vojnih časov.
Možno je tudi, pravi omenjena agencija, da bodo vključili v razgovore vprašanje slovenske manjšine, vendar je — po istem viru »v tem pogledu stališče Avstrije povsem‘jasno: pri slovenski manjšini gre za notranjeavstrijsko zadevo, čeprav ima Avstrija razumevanje za to, da kaže Jugoslavija gotov interes na tem vprašanju.«
Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky bo v petek zvečer priredil gala-sprejem na čast jugoslovanskega gosta, v soboto pa bo priredil sprejem jugoslovanski veleposlanik na Dunaju, Ivo Sarajčič. Na oba sprejema so vabljeni tudi zastopniki obeh predstavniških organizacij koroških Slovencev.
Skrbi ob napovedanem odstopu Raaba
Izjava zveznega kanclerja ing. Raaba, da namerava »enkrat spomladi«, ko bo s tolikimi težavami skrpani državni proračun kolikor toliko v redu stekel, odstopiti in prepustiti krmilo mlajšim močem, ni zbudila preveč navdušenja. Med ljudstvom zategadelj ne, ker je z Raabovo vladavino združenih 8 let rastočega gospodarskega blagostanja, po drugi strani si je pa kljub vsem pomanjkljivostim koalicije znal s svojini priljudnim nastopom pridobiti simpatije med širokimi plastmi prebivalstva.
Čeprav za Raabovo nasledstvo ne manjka pretendentov, pa se v njegovi stranki (OeVP) le malo ljudi veseli njegovega odhoda, kajti boje se, da utegne le-ta sprožiti novo (krizo v stranki.
iPa tudi pri socialistih niso bogzna kaj srečni zaradi Raabovega napovedanega odhoda. Boje se namreč, da bi to utegnilo pomeniti tudi konec vladne koalicije, ki jim je doslej v resnici dajala enako besedo v glavnih vladnih zadevah kot OeVP. Svoj položaj »druge stranke« so znali celo večkrat spretno izkoristiti za neke vrste »notranjo opozicijo«, za grajanje v javnosti večjega dala ukrepov, za katere so za zaprtimi vrati koalicijskega odbora bili sami predlagali ali pa vsaj zanje glasovali.
Izigleda pa, da je Raab vendarle odločen odložiti vladne vajeti in s tem bo brez dvoma dovršena zanimiva doba v avstrijskem notranjem življenju, ki jo bo zgodovinar po pravici imenoval .Raabovo dobo’.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllll
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA ZVEZA GOSPODINJSKIH ABSOLVENTK - TINJSKI ABSOLVENTI
vabijo na
ADVENTNO PRIREDITEV IN OBČNI ZBOR
. v nedeljo 4. decembra 1960 v Mohorjevem domu v Celovcu s sledečim sporedom:
Ob 9. uri dopoldne v Mohorjevi kapelici sv. maša z nagovorom mil. prelata dr. Bliimla.
Ob 10. uri:
1.	govor »Naša družina — naša trdnjava«;
2.	govor »Zakaj ljubimo svoj narod ?«:
Nato kažemo film »Mož za Afriko«;
Vmes so odmori in petje.
Ob 13. uri je skupni obed v Mohorjevem domu (cena 6.— šil.)
Ob 14. uri imajo istotam v dvorani bivše gojenke obeh gospodinjskih zavodov OBČNI ZBOR Zveze absolventk gosp o d i n j s k i li šol z govorom, s poročili, volitvami.
Ob 14. uri: Absolventi in gospodarji - člani se udeležijo v sejni sobi Mohorjeve hiše OBČNEGA ZBORA Kmečke gospodarske zveze z govorom »Novi kmetijski zakon«, poročilom in volitvami novega odbora.
Bivše gojenke in gojence iskreno vabimo na že tradicionalno letno svidenje v Celovcu.
Gospodarje in gospodarsko zainteresirane pa pozivamo k udeležbi na popoldanskem občnem zboru Kmečke gospodarske zveze.
John F. K e n n e d y, novi predsednik Združ. držav Amerike, šele 43-letni mož je najmlajši državni .predsednik Amerike v njeni zgodovini in tudi prvi katoličan, ki je zasedel najvišjo službo v tej pretežno protestantski državi. Izhaja iz družine revnih irskih priseljencev, ki se pa je v treh rodovih z lastno podjetnostjo in pridnostjo povspela med najimovitejše rodbine v Ameriki. Po svoji zmagi je pozval ameriško ljudstvo na nove žrtve za ohranitev svobode doma in v svetu, ker je to prva dolžnost Združenih držav kot vodilne sile Zapada. Napovedal je tudi odločno stališče svoje vlade proti komunizmu.
-KRATKE VESTI -
O pomenu atomske energije za gospodarstvo je predaval dr. Spann na Dunaju in pri tem prerokoval, da se bodo jedrske energije ‘kaj kmalu posluževali v vsakdanjem življenju na najrazličnejših področjih. Dr. Spann je govoril o nezaupanju, ki ga je atomska energija Se vedno deležna v javnosti. V zvezi s tem nezaupanjem je omenil, da so ameriški tehniki ugotovili, da je nevarnost nezgode /. atomsko energijo 1 ().()()() krat manjša kakor nevarnost nesreče na cesti. Dr. Spann, ki je član družbe za proučevanje atomske energije, je nadalje izrazil mnenje, da bo atomska energija kmalu zavzela pri proizvodnji električnega toka pomembno mesto. Tehnični razvoj pri atomskih elektrarnah in naraščajoči stroški pri proizvodnji premoga bodo privedli v doglednem času do tega. da bo atomska energija cenejša kot energija iz s taro m odn i h el ekt ra r n.
V	»Discoverer 17«, ki so jo ujeli, ko je padla iz vsemirja nazaj na zemljo, so bile kulture človeških celic. Te umetno vzgojene celice so poslali v vsemirje z namenom, da ugotovijo nevarnosti, ki pretijo človeku, ko pride v pas /arkovja, ki obdaja Zemljo. V konici je bila tudi vrsta bakterij in priprav za ugotavljanje žarčenja v vsemirju.
Preteklo sredo je v Hollywoodu umrl — na srčni kapi — znani filmski igralec Clark Gable. Bil je star komaj 59 let. Clark Gable se je rodil 1901 v Cadizu (Ohio) kot sin delavca na petrolejskih poljih. Že z desetim letom je delal tudi on na teh poljih in potem v meki tvornici gumija. Z 19. leti se je pridružil potujoči gledališki skupini in nato opravljal različne posle, ne da bi se popolnoma odpovedal gledališču. Slednjič pristal pri filmu. Sodeloval je v 90 filmih.
V	Pakistanu je ciklon povzročil 4000 žrtev in sledeča poplava morja, ki je najhuje prizadela pristaniško mesto Čita-konj, je hudo opustošila obalo.
Učenke gospodinjske šole v St. Rupertu pri Velikovcu j>risrčno vabijo k
Vabita osrednja odbora.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiitmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiimiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiHiimimiiiiiiimiiiiHimiiiiuiiiiiiiiuiiiii
PROSLAVI BREZMADEŽNE, ki bo 8. decembra 1960 ob 14. uri.
Politični teden
greto glavo tudi / Moskve, kjer je HruSčev dejal, da je ponudba sovjetskih raket Kubi bila zgolj »simbolična«. Tako ima sedaj Castro pred nosom resnične topove ameriških bojnih ladij, a samo simbolične sovjetske rakete.
Amerika ni več tako bogata kot je bila
AmeriSki predsednik Eisenhower, ki bo vladal Se do 20. januarja je razglasil, da •bo tudi ta najbogatejša država morala začeti štediti. Ameriški primanjkljaj plačilne bilance z inozemstvom je zopet nevarno narastel in dosegel 4 milijarde dolarjev. V' inozemstvu se je zaupanje v trdnost dolarja zaradi tega omajala, kar je zopet imelo za posledico dvig cen zlata. Ameriška zunanja trgovina je sicer aktivna, pač pa je primankljaj nastal zaradi visokih izdatkov ameriške vlade za gospodarsko pomoč nerazvitim državam in za vzdrževanje njenih vojaških sil v Evropi in Aziji, pri čemer požrejo največ ameriške čete v Zapadni Nemčiji. Izdatki so zaradi tega tako visoki, ker imajo ameriški vojaki in častniki pravice jemati s seboj v inozemstvo tudi družine. Ameriško vojno ministrstvo je napovedalo, da bodo v prihodnjih mesecih večino družin spravili nazaj
in pri nas v Avstriji
Državne blagajne prazne
Avstrijska vlada se pogaja za državno posojilo v znesku 600 do 900 milijonov šil. za kritje neposrednih obveznosti državne blagajne, ki je menda talko prazna, da menda ni v njej niti zadosti denarja za plače uradnikom za december.
Finančni minister je vesti o pomanjkanju denarja sicer zanikal in ponosno zatrdil, da so pridni avstrijski davkoplačevalci plačali več davkov, kot je bilo predvideno. Vendar pogajanja za posojilo se nadaljujejo.	...................
Kljub velikemu govorjenju o štednji prt državnih izdatkih, pa ministri ne mislijo kaj prida resno s to zadevo. Na zadnji vladni seji je bilo govora o ustanovitvi posebne »varčevalne komisije z obsežnimi pooblastili«, ki jo je predlagal zvezni kancler Raab, toda po dolgi debati je bil sklep o tej zadevi odložen.
»Zeleno poročilo« in potrebe kmetov
Državni zbor je odobril takozvano »zeleno poročilo« o stanju kmetijstva ter o u-krepih za njih pospešitev. V ta namen je predvidenih 200 milijonov šil. v novem proračunu. Kmetijski minister Hartmamn je v svojem govoru dejal, da s sprejetjem tega poročila še niso bili na mah rešeni problemi kmetijstva. Tudi z novim kmetijskim zakonom še zdaleka ni bila ustvarjena potrebna enakost dohodkov v primeri z industrijo, posebno pa ne dohodkov samostojnih kmetov, kajti noben zakon ne more os trati ki rizika slabe letine ;i!i bolezni pri živini. Treba bo še dolgoletnega smotrnega podpiranja kmetijstva, da bo deloma izenačeno z dohodki v industriji.
Eno izmed najbolj perečih vprašanj v tej zveza je ureditev cen mleka. Socialisti se upirajo povišanju odstotka maščobe in s tem povišanju cene mleka. O tej zadevi se je posvetoval minuli teden osrednji odbor
Prvič deželni proračun preko pol milijarde
v Ameriko, da tako prištedijo nekaj dolarjev. Ker te čete obenem zagotavljajo tudi nemško varnost, je ameriška vlada zahtevala, da zapadinonemška vlada prispeva vsaj del vzdrževalnih stroškov. Danes za-padnonemška vlada ne ve kam z denarjem. Zunanja trgovina neverjetno cvete in zapadnonemški industrijski izdelki na svetovnih tržiščih močno konkurirajo angleški in ameriški industriji. Nemški finančni minister dobesedno plava v obilici tujih valut. (Kancler Adenauer je sicer izjavil, da je zapadnonemška vlada voljna prispevati nekaj k vzdrževanju ameriških čet v Nemčiji, toda vse kaže, da bodo pogajati ja, ki so se minuli teden začela v Bonnu med zapadnonemško vlado ter ameriškim finančnim ministrom Andersonom in podtajnikom v zunanjem ministrstvu Dillonom zelo težka. Nemci se čutijo močne in bodo zahtevali od Amerikancev gotove protiusluge. Baje nameravajo ob tej priliki zahtevati povračilo nemškega premoženja, ki je ob začetku vojne leta 1941 bilo zaplenjeno v Ameriki kot sovražna imovioa. Kar bi z eno roko dali, bi radi z drugo vzeli nazaj. Vendar tako enostavno ne bo šlo, ker je ameriška vlada zagrozila, da umakne svoje čete iz Zapadne Nemčije. V Vzhodni Nemčiji in Poljski bi pa ostale močne motorizirane sovjetske čete! Spričo tega bo končtao Bonn le morali precej globoko seči v žep.
Bauernbunda. Precej ostro so zahtevali, da vlada glede mleka nekaj ukrene in da se neha '»politični pritisk« na mlečne cene, kajti sicer bodo kmetje prisiljeni poseči po bojnih ukrepih. Imenovan je bil poseben odbor za pogajanje, ki mu načeluje kmetijski minister ing. Hartmanu.
Kruh bo dražji
Paritetična komisija za cene in plače, ki ju tvorita obe vladni stranki, je odklonila zahtevo sindikata pekovskih delavcev po pogajanjih z delodajalci glede povišanja plač. Ker pa istočasno tudi pekovski mojstri zahtevajo povečanje njih (zaslužka, vse kaže, da (bo cena, oz. povišanje cene kruha postalo znova pereče. Paritetična komisija je zaenkrat zahtevala od notranjega ministrstva poročilo o sedanjem stanju. Pekovski mojstri že vnaprej pravijo, da bo v primeru zvišanja plač pekovskim delavcem treba zvišati cene kruha in tako povišanje plač prevaliti na potrošnike.
Državni zbor o slovenskih šolah
V okviru splošne debate o šolstvu v državnem zboru, čigar naloga pa poleg govorjenja obstoji le v tem, da odobrava sklepe koalicijskega odbora, paritetične komisije in vlade, je socialistični poslanec dr. Neugebauer sprožil tudi vprašanje poslopja slovenske gimnazije v Celovcu. Minister za prosveto hi naj tudi pri podeljevanju subvencij upošteval koroške Slovencec. Prosvetni minister dr. Drimmcl je odgovoril, da je pomanjkanje šolskih poslopij na splošno v Avstriji eno izmed najtežjih Vprašanj, pač pa da bo v tem okviru upošteval nuli potrebe koroških Slovencev. Napovedal je izdelavo učnega načrta za slovensko gimnazijo v Celovcu, ki naj ustrezno pripravi absolvente tega učnega zavoda /a uspešen študij na avstrijskih visokih šolah.
Po svetu ...
Grozi požar ob Panamskem kanalu
Sredi prejšnjega tedna je ameriški predsednik Eisenhower dal povelje močni eskadri ameriških vojnih ladij, med katerimi je tudi ena izmed največjih letalonosilk na svetu, da odplujejo v Karibsko morje med otokom Kubo in obalami srednjeameriških republik Guatemala in Nikara-gua, v katerih so v zadnjem tednu izbruhnili notranji upori proti itamošnjim režimom. Vladne čete so upore sicer zadušile, vendar pod odejo zunanjega miru tli žerjavica nemira najprej. Obe državi ni moč označiti kot vzor demokracije in sta tudi gospodarsko zaostale. Streljanje je v tem delu sveta v navadi že od 16. stoletja naprej, ko je Karibsko morje bilo leglo morskih razbojnikov, med katerimi so nekateri postali zelo sloveči. Pa tudi v zadnjih desetletjih so se ondi vrstili vojaški upori in z njimi diktature.
Spričo tega bi izgledalo, da je morda korak Združenih držav bil pretiran, toda zunanje ministrstvo v Washingtonu je izdalo obsežno in podrobno poročilo, iz katerega izhaja, da je vzrok teh uporov izven teh držav, namreč na Kubi, ki je zadnje čase postala izpostavljena postojanka sovjetskega rovarjenja v zapadni ali latinski hemisferi (polobli), takorekoč v zasebnem vrtu Amerike.
V zadnjih mesecih je v pristanišču Havane, glavnega mesta Kube, kar mrgolelo ladij iz komunističnih držav, ki so bile zvrha naložene z orožjem, od pušk in strojnic pa do tankov in letal. Z vsako novo pošiljko orožja pa je kubanskemu diktatorju rastel greben. V južnaški slikovitosti je nekoč pred večtisočglavo množico dejal, da če bi Amerika poskusila kaj hudega narediti Kubi, bi tisti moment začele deževati na Združene države sovjetske rakete!
Po ameriških informacijah ima danes Castro 10 krat več orožja kot ga potrebuje. To ni namenjeno za oborožitev kubanske vojske, ki je že itak preveč številna, saj šteje obenem z milico 220.000 mož. Pač pa za rovarjenje v (južnoameriških državah, kjer je Castrova propaganda proti »yankis«, kot ondi imenujejo Amerikan-ce, našla ugodna tla med nezadovoljnimi množicami.
širjenju komunizma v južni Ameriki se pa bodo Združene tl rž a ve najodločneje uprle, prav posebno pa v državah Srednje Amerike, v bližini strateško sila važnega Panamskega kanala. Ta omogoča trgovskim in vojnim ladjam nagli prehod iz Atlantskega v Tihi ocean, ali z zapadne na vzhodno poloblo sveta.
Moskovski boomerang je zadel Kremelj
Vendar izgleda, da se je topot sovjetska intriga obrnila, kot znano avstralsko orožje boomerang, proti njim samim. Med tem ko so ladje iz komunističnih držav kopičile orožje na Kubi, so se v Združenih državah pripravljali na volitve. Izgleda pa, da so v Moskvi računali z zmago Nixona, ki je že imel več prepirov z Hruščevim in od njega niso pričakovali kakega pomirljivega stališča do Sovjetske zveze.- Zato so na Kubi kopičili orožje, da bi novega- predsednika začeli takoj žgečkati ha najbolj občutljivem mestu, kajti Kuba je oddaljena eno samo uro letalskega poleta od ameriške obale.
Zgodilo se pa je drugače, kajti izvoljen je bil Kennedy. V Moskvi se je zdelo vredno, da Uberejo proti novemu možu v Beli hiši spravljivejše tone. Že v svoji brzojavni čestitki novemu predsedniku Ken-nedyju se je Hruščev spomnil na »zlate čase prijateljstva« med vojno pod predsednikom Rooseiveltom, ki je tudi pripadal demokratični stranki kot Kennedy.
Po drugi strani pa ima sovjetska resne težave v lastni hiši, kajti vrhunska konfe-ferenca komunističnih veljakov v Moskvi, ki se je začela ob slovesnostih obletnice iboljševiške revolucije dne 7. novembra se je po dobrih 14. dneh tajnih razgovorov razšla v tišini. Izdano ni bilo nobeno uradno sporočilo, le iz odhodov komunističnih veljakov iz. Moskve je bilo moč sklepati, da sicer prikriti, a globoki spor med Moskvo in Pekingom ni bil poravnan. Zato Moskvi sedaj prav nič ne gre v račun, dražiti še Združene države.
Castro pa se za to ni menil, temveč se širokoustil naprej in pošiljal ordžje svojim somišljenikom v Nicaragui. Toda sedaj je dobil pljusk hladne vode na preveč raz-
Brez debate je minuli petek koroški deželni zbor sprejel proračun za leto 1961, ki mu ga je po sporazumu vseh treh na vladi udeleženih strank (OeVP, SPOe in FPOe) predložil finančni referent Sima. Izvoljeni zastopniki koroškega ljudstva so tako svojo glavno parlamentarno dolžnost, da govore in sklepajo v imenu ljudstva, izvršili molče.
Tudi v koroškem deželnem zboru se vedno bolj uveljavlja klavorna praksa dunajskega državnega zbora, namreč da kima sklepom koalicije.
Novi proračun bo v letu 1961 prvikrat prekoračil vsoto pol milijarde šilingov, vendar ga je moč označiti kot skromnega, vsaj kar se tiče stvarnih izdatkov in investicij. Redni proračun znaša 511 milijonov šil., izredni 72 milijonov šil., eventualni pa 17 milijonov šil. Redni proračun je za 52 milijona to je I I odst. večji kot lani in v njem odpade na personalne izdatke (plače itd. uslužbencev) 168 milijonov šil., ali M odst., to je več kot tretjina, na stvarne izdatke pa .‘52,7 milijonov šil.
Izdatki za določene namene (Ztveckauf-vvand) pa bodo znašali 285 milijonov šil.
Za pospeševanje kmetijstva so namen je1 ni 4 milijoni šil. S tem nameravajo »pospešiti« mnogo reči: podpreti Kmetijsko zbornico, elektrifikacija, ureditev vod in osuševanje, gradnjo voznih potov, utrjevanje posesti, zatiranje živinskih bolezni, pomagati gorskim kmetom, kmetijskim šolam itd. Program je lep in obširen, le denarja je malo!
Izdatki za ceste znašajo skupno 52 milijonov, vendar od tega odpade za splošno upravo 17 milijonov šil. V preostalih 88 milijonih pa so upoštevani stroški za vdr-ževanje cest in mostov, tako da odpade za gradnjo novih cest le 12 milijonov šil (1 km ceste stane približno milijon šil.!), čeprav je glede cest naša dežela nekje na repu vseh zveznih dežel. Pri nas imamo še 76 odst. prašnih cest. Pa Korošci smo navajeni požirati prah in obljube!
Proračun je izenačen to je, povečani izdatki bodo kriti s povečanimi dohodki, pretežno iz davkov.
SLOVENCI
d&ma Ul po laeiu
Slovenska visoka šola za pomorstvo v Pirana
V Piranu je bila minuli teden slovesno odprta Visoka pomorska Sola, ki bo skrbela za vedno naraščajoče potrebe po častnikih in strojnih strokovnjakih za trgovske ladje mladega slovenskega pomorstva, ki je nastalo po letu 1945, ko je Slovenija z Istrsko obalo dobila svoje okno v veliki svet. Visoka šola za pomorstvo v Piranu bo imela dva oddelka in sicer navtičnega ter strojnega. Sedaj imata oba oddelka skupno (>4 slušateljev.
Istočasno pa je bil v Kopru, upravnem središču pomorske obale Slovenije, ustanovljen posebni oddelek strojne fakultete ljubljanske univerze. Namen novega oddelka univerze je, da nudi študentom slovenske Istre možnost višjega tehničnega študija doma. Dekan strojne fakultete ljubljanske univerze prof. ing. dr. Rant je slovesno izročil prvim 50 slušateljem indekse — to je študentovske knjižice.
Iz življenja rimskih Slovencev
Minulo nedeljo so v Kirnu bivajoči Slovenci priredili izlet v Golli Romani ali „rimske griče”, ki slove po svojih razsežnih vinogradih, da na licu mesta proslavijo v rimski okolici običajni „praznik grozdja”. Zobanje sladkega grozdja so pa združili z versko pobožnostjo, ko so se na poti ustavili na pristavi slovenskih šolskih sester v Grottaferrati, kjer je preč. g. p. Anton Prešeren, generalni asistent, za slovanske pokrajine pri jezuitskem redu, v redovni kapelici ob številni asistenci duhovnikov opravil blagoslov.
Msgr. Janez Belej, slovenski duhovnik, ki ima visok položaj pri Sv. Kongregaciji Propaganda Fi-de, ki je nekako ministrstvo za misijone Sv. stolice, je minuli teden po službeni dolžnosti odpotoval i letalom v Južno Afriko.
Univ. prof. dr. Miro štalcer, profesor na papeški univerzi za misijone, je po 19 letih bivanja v Rimu, kjer je dovršil bogoslovne študije in nato deloval kot akademski učitelj, zapustil „večno mesto” ter odšel v domovino.
Preti praznikom Kristusa Kralja pa so se slovenski verniki zbrali v cerkvi Marijinega Imena na Trajanovem forumu, kjer je večerno službo božjo s petimi slovenskimi litanijami daroval zlatomašnik č. g. Marko Kranjc.
Umrl ie solastnik lista ..Ameriška domovina"
V Clevelandu USA, jc umrl g\ Viktor J. KnatiV, solastnik dnevnika „Amcriška domovina”, ki pogosto prinaša poročila tudi o koroških Slovencih in z živim zanimanjem spremlja naše življenje.
Pokojnik je bil že rojen v Ameriki, obiskoval je ondotne šole vključno državno univerzo v Ohio, vendar je ostal vseskozi Slovenec in vse svoje življenje posvetil tiskalniškemu obratu lista. Bil je odličen stavec in izboren tovariš. V mladih letih je bil tudi navdušen športnik. Lani je obhajal 25-let-nico poroke. Naj počiva v miru, družini pa izrekamo tudi naše sožalje.
Spomin na velikega arhitekta in Slovenca
Pred kratkim je minulo leto, odkar je umrl arhitekt Janez Jager. Bil je Slovenec, šolal se je na Dunaju obenem s kasnejšim mojstrom Plečnikom, ustanoviteljem moderne slovenske arhitekture. Jager pa je odšel v veliki svet in se povzpel med najslovitejše ameriške arhitekte svojega časa, dosegel pa jč najvišja mednarodna priznanja. „Amc-riška domovina” objavlja iz pokojnikove zapuščine pismo, ki ga je pisal slovenskemu zdravniku dr. Kernu v Clevelandu, kateremu je podaril tudi izvirni rokopis povesti Ivana Tavčarja »Grajski pisav”. Jager v pismu pojasnjuje, kako je do rokopisa prišel;
»Študiral sem takrat na višji realki v Ljubljani in Frančišek Levec, predsednik »Matice Slovenske”, ter urednik »Ljubljanskega zvona” jc bil moj profesor slovenščine in zgodovine skozi vsa leta d« mature leta IS92. Bil mi je velik prijatelj in pomagal sem mu večkrat v uredniških poslih in >a/ rednih pripravah za predavanja. Iz tiskarne vrnjene rokopise, ko so bile storjene vse korekture, se je zavrglo. Zdela se mi je Tavčarjeva pisava zelo zanimivih potez in ohranil sem la lisi pogube, vložil ga v zbirko zanimivosti .. . Tako je prišel z. menoj preko Kitajske v Ameriko, v Min-neapolis leta 1902 dne 2. februarja.” Hranil ga je do leta 1943, ko ga je kot božično darilo izročil svojemu najboljšemu prijatelju dr. Kernu, znanemu slovenskemu kulturnemu delavcu med ameriškimi Slovenci.
Volitve v Trstu
Pri nedavnih volitvah v pokrajinski svet za Tržaško pokrajino ter za občinske svete sla nastopili dve slovenski lisli, ki sta se obe dobro obnesli in povečali število svojih glasov. Neodvisna socialistična zveza je dobila 5.907 glasov, ka |>omeni 1753 več kol pri prejšnjih volitvah leta 195(>, Slovenska lista pa jc dosegla 4.907 glasov in je v primeri z letom I95(i narastla za 70!i glasov. Vse občine v tržaški okolici so ostale trdno v slovenskih rokah.
Zapadni diplomati v Moskvi - zlate ribice v vazi
Pred kratkim je novoimenovani britanski veleposlanik v Moskvi Frank Roberts prevzel svoje posle. V tem članka pripoveduje AVilliam Hayter, britanski poslanik v sovjetski prestolnici od leta 1953 do 1957 zgode in nezgode zapadnih diplomatov v Moskvi.
Mnogo itežje je biti poslanik v kaki prijateljski državi ikot v neprijateljski. Britanski poslanik v 'VVashingtonu ali Parizu ima mnogo več možnosti za stike in s tem tudi možnosti za trenja. OdnoSaji / Združenimi državami ali s Francijo terjajo stalna pogajanja, stalno izgrajevanje medsebojnih odnošajev, obveščanje javnosti, mnogo javnih nastopov, potovanja in nenehno nego osebnih stikov. Glavna naloga poslanika v Moskvi pa je obveščanje svoje vktde.
Kakšna so pogajanja s Sovjeti
Od časa do časa se je z Rusi sicer treba pogajati, vendar za to ni potrebna kaka posebna spretnost. Rusov ni moč spreobrnili ne z zgovornostjo in ne z razumskimi ra'/logi. Oni se namreč zanašajo na samo eno pravilo, ki ga je Stalin označil kot edini pravi temelj zunanje politike: merjenje sil. Zaradi tega jih od že vnaprej sprejetega sklepa ne more odvrniti nobena še tako jasna razumska utemeljitev in noben še tako logičen in neizpodbiten zaključek. Edina možnost, prepričati jih je, da jim dokažeš, da je itvoj predlog tudi v njihovem interesu ali pa da je njihova zahteva enostavno neizvedljiva. Zato so pogajanja z Rusi nekaj mehaničnega in je zanje pismena pot, kot vse kaže, še najbolj ustrezna.
Nastop v sovjetski javnosti tujim poslanikom mi dovoljen. Izjemoma mu včasih dovolijo, da nastopi kratko na sovjetsiki toleveziji in še to v prav posebnih, neizbežnih primerih. Nikdar pa ga ne povabijo, da bi govoril na sestankih ali zborovanjih. Na svojih potovanjih po ruskih pokrajinah je navaden 'turist. Ima največje težave pri vzpostavitvi stikov s krajevnimi o-blastmi, z zasebniki pa praktično sploh ne more priti v dotiko, kajti za to ni nobene priložnosti, ker ga nikamor ne vabijo.
Obveščevanje javnosti, kot po novem z milim imenom propagando, je za poslaništva v 'Moskvi skorajda nemogoče. Sovjetska poslaništva v drugih deželah so na tem ]x>dročj'ii zelo delavna in če »kapitalistične« države vztrajajo pri svoji zahtevi po obojestranosti, to je da bodi enaka delavnost dovoljena tudi njihovim diplomatskim predstavništvom v Moskvi, je deljenje kakih nedolžnih letakov ali brošur ali od časa do časa kaka razstava vse, kar morejo izvršili. Karkoli poslaništva podvzame-jo na tem področju, vse je pod budnim nadzorstvom in sovjetske oblasti znajo na tisoč drobnih načinov prizadevanja zapadnih poslaništev ovirati tako dolgo, da začnejo le-ta dvomiti, ali je spričo pičlih sadov vse skupaj vobče muje vredno.
Negovanje osebnih stikov v Moskvi je sicer napeta zadevščina, a je pokra razoča-
ranj in na koncu koncev brezplodna. V razdobjih, ko mednarodna napetost popušča, se pojavi na stotine Rusov, ki obiskujejo tuja poslaništva, alko so ta voljna jih sprejemati. Zelo malo verjetno pa je, da bi poslanik dobil eno samo vabilo s strani Rusov, razen od vlade v Kremlju, ki seveda ne štedi s prireditvami in gostoljubnostjo. In z nobenim izmed teh stotin Rusov ni moč vzpostaviti kakega trajnega in odkritega osebnega odnosa.
Dejanski oblastniki v Sovjetski zvezi so danes tujim diplomatom mnogo laže in pogosteje dostopni, kot ministri v Londonu, Parizu ali Washi;ngtonu. Eden ali več sovjetskih oblastnikov se udeležuje sprejemov na poslaništvih, ki jih ta prirejajo ob priliki svojih državnih praznikov. Pa tudi sovjetski oblastniki pogosto prirejajo razne prigrizke in pojedine in so pripravljeni sprejemati obiske. Toda vsi poslaniki v Moskvi — vsaj ko sem jaz bil tam — so morali priti do žalostnega spoznanja, da ti veliki možje v osebnih razgovorili ne vedo povedati nič drugega kot to, kar govore v javnosti in kar lahko itak bereš v »Pravdi«. Kot bi poslušal vedno ene in iste plošče.
Prijaznost nič ne zaleže
Poslaniki v marsikateri tuji državi se lahko pohvalijo, da jim je uspelo bodisi zaradi njihovega očarljivega načina v osebnem občevanju, velikopotezne gostoljubnosti, posebne družabne spretnosti, vsaj nekoliko vplivati na politike dežele, pri kateri so akreditirani. Noben pameten človek ne more kaj takega pričakovati od kakega poslanika v Moskvi. Komunistični politiki so za take vplive povsem nedostopni.
Ostane torej le še poročanje lastni vladi. Tudi to je zvezano z. velikimi težavami. 'Poslanik v Moskvi se nahaja v istem položaju kot zlata ribica v kristalni vazi. Skozi stekleno steno, ki vse zabrisuje in pači,
Nedavno so radijske .postaje in listi poročali o velikem jezu pri Karibi v Afriški Rodeziji. Za jezom, ki je v soteski Karibi zaprl 2900 kilometrov dolgo reko Zambe-zi, bo do leta 1962 nastalo jezero, ki bo 240 kilometrov dolgo in ponekod do 50 kilometrov široko in štirikrat večje kot dosedanje največje umetno jezero na svetu, jezero Mead v Coloradu.
Manj znano pa je, kakšna zvezo ima to veliko delo s sociologijo. Naprej moramo povedati, da je bila dolina, katero bodo zdaj zagrnile vode Zambčzija, eden inajsa-motnejšib in zelo zapuščenih predelov v Afriki. Vse do leta 1950, to je do načrta za zajezitev Zambezija pri Karibi, so prišli v te kraje le redki beli ljudje. Domačini in belci v Rodeziji živijo skoraj vsi na planotah, ki so 600 metrov višje od te globoko zarezane pokrajine.
Pač pa je v krajih od soteske, kjer so
bulji v tuj svet, s katerim ne more priti v neposredni in pristni stik. Kako naj potom o tem svetu kaj pametnega poroča.
Najbrž tega res ne more, pač pa mora vsaj poskušati. Malo je stvari na svetu, ki bi bile za državne pisarne bolj važne kot pravi vpogled v to, kar se dogaja v Sov- • jetski zvezi. Pri tem se tuji diplomatje ne morejo opirati na običajne vire, kajti sovjetske uradne statistike so ali sumljive ali pa tajne. Sovjetski tisk je izključno uraden. Inozemski dopisniki v Moskvi se trudijo kar morejo, toda cenzura in pritisk s strani sovjetskih oblasti jih pri njih delu močno ovirata. Samo prek šifriranih poročil poslaništev in iz priložnostnih poročil potnikov, ki se vračajo iz Sovjetske zveze morejo dobiti vlade necenzurirana poročila o dogodkih v Sovjetski zvezi.
In vendar je Moskva zanimiva
Kljub temu je delo tujih poslanikov v Moskvi neobhodno potrebno. Čeprav iz svojih osebnih stikov z 'merodajnimi možmi sovjetskega režima ne zvedo kakih novih dejstev, pa imajo tuji diplomati možnost, da ocenjujejo osebnosti, ki ta dejstva ustvarjajo, še tako otežkočena in omejena potovanja diplomatov pa le nudijo možnost primerjave uradnih poročil z dejanskih stanjem.
Delo in življenje diplomatov v Moskvi pa Ima tudi svoje zanimivosti. Moskva sama ima namreč visoko razvito, pestro itn vsestransko kulturno življenje. Pa še nekaj imajo, kar ni dano veliki večini človeštva, možnost potovanj v najzanimivejše, izredno pestre in čudovite, a sila osamljene pokrajine na svetu. Žive v stiku z možmi in režimom, ki soodločuje pri usodi človeštva. Naj je njihovo delo še tako težavno, ono je za njih vlade neobhodno potrebno, kajti le pravilno razumevanje bistva vzhodnega orjaka more nuditi vladam vodila za pravilno politiko.
slapovi Victoria Falls in do soteske Kara-ibe, torej v zajedi, katero bo zalila voda, živelo posebno črnsko pleme, ki mu pravijo »Dolinski Tonga«, in ki šteje okoli 50.000 duš. Verjetno so si »dolinski Tonga« pred več sto leti izbrali te kraje kot zavetišče pred bojevitimi plemeni, ki so po južni Afriki plenila in miroljubnejšim ropala živino. V osamljenosti, v kateri so dolinski Tonga živeli v nezdravem okolju, a na plodnih naplavinah Zambeziju, se je med njimi razvilo svojstveno gospodarstvo, verstvo in socialni ustroj.
štirideset tisoč črncev Tonga so že preselili v nova naselja. Zadnja leta so nekateri ameriški sociologi, z vso naglico preučevali celotno življenje plemena Tongo, tako da bodo v prihodnjih letih mogli zaznavati razlike v občestvenem življenju, ki se bodo pojavljale v novem okolju. Sodijo namreč, tla utegnejo dobiti iz tega
koristne nauke, kakšne spremembe je moč pričakovati pri drugih, večjih narodih na zaostalih področjih sveta, če bo naprednejši del človeštva res začel uresničevati zamisel, da je treba korenito spremeniti njihove življenjske razmere z gospodarsko in tehnično pomočjo.
Zdaj, ko bodo vse pleme Tongov preselili drugam, to je v bližnje, a višje, hribovite in manj plodne kraje, je nastala edinstvena priložnost opazovati, kako se bo v novih 'krajih pri tem primitivnem ljudstvu razvilo življenje in kakšne razlike se bodo zaradi novega okolja pokazale v ver-sfkih nazorih in obredih, v gospodarstvu in v socialnih odnosih.
DtofitoLek v t/6lčie»t UaiuUu
»Da bo močan,« pravijo ponekod, kjer se je še ohranilo praznoverje
V nekaterih vaseh, ki so dlje od železnice, ceste in drugih prometnih zvez, so se ohranili zanimivi včasih čudni običaji. Primer iz doline Bosne: obdarovanje lovcev.
Če gre sko/i vas lovec z mrtvim volkom ali lisico na plečih, prihajajo vaščani iz hiš in ga obdarujejo z piščanci, jajci, volno in tudi z denarjem. Svoje darilo pospremi vsaka gospodinja ali gospodar z besedami: »Kje si ga ujel, nepridiprava? Želim ti mirno roko in bistre oči!« Običaj je razumljiv, saj volkovi in lisice napravijo precej škode, zanimivo staro navado pa seve izkoristi 'tudi kak slepar, ki se odpravi z volčjim ali lisičjim kožuhom po vaseh in zbira prispevke.
Ponekod imajo presenetljive praznoverne običaje v zvezi z otroki. V okolici Žepča na primer pravijo, da je treba z dojenčkovo glavico lahhno udariti ob kamen, ker bo otrok potem »zdrav kot dren in trd ko kamen«. V dobojskem okraju pa imajo ponekod navado, da vtaknejo novorojenčka za nekaj trenutkov v suh volčji kožuh, češ da bo fant potem pogumen, hraber in močan kot »gorski volk«.
In poročni običaj iz okolice Zenice: ženinova druga morata skrbno paziti, da se nevesta pri odhodu s svojega prejšnjega na bodoči dom niti enkrat ne ozre, pa naj jo kliče kdorkoli, ker bi bili otroci potem preveč podobni njenim sorodnikom, zlasti očetu in materi.
Običaj iz vzhodne Bosne: ko pride nevesta pred ženinov dom, morajo svatje podreti ograjo in omogočiti mladi gospodinji »nov prehod«, zaradi 'katerega bo potenj »srečno živela na novem domu«.
Znan je običaj iz nekaterih slavonskih vasi, kjer prepleskajo vetrnice in okenske okvire rdeče, brž ko se nevesta odloči za snubca, zraven pa seve ne sme manjkati zelenje, na primer jasminovih ali vrtničnih vejic.
V nekaterih dalmatinskih vaseh pa se je ohranil običaj, da pogrebci mečejo na krsto razna darila, predvsem denar, da bi imel »pokojnik na onem svetu kaj v roke vzeti«. Tako se baje nabere v odprtem grobu tudi po deset tisočakov, zato ni nič čudnega, če začne grobar zasipati grob šele uro potem, ko odide zadnji pogrebec.
Največji jez na svefu
FRAN ERJAVEC:	295
koroški Slovenci
. (III. del)
Neizogibna posledica takega stanja je bilo še hitrejše naraščanje že itak ogromnih državnih dolgov, naglo propadanje vrednosti papirnatega denarja in slednjič državni bankrot, ki so ga proglasili dne 15. HI. 1811 in ki sem ga omenil že spredaj. Izgubljene dežele so se hotele seveda čini p rej iznebiti malovrednih avstrijskih bankovcev (enako 'seveda tudi umikajoči se Francozi), zato so nakupovali ilirski trgovci in zasebniki na Spodnjem Koroškem vse, kar jam je le prišlo pod roke. S tem so tse tu le še bolj kopičile množine bankovcev, odhajalo je pa iz dežele blago, špekulanti so bogateli, srednji sloji so prihajali na beraško palico in draginja je skokoma naraščala (n. pr. cena enega mernika pšenice jc skočila na 7()‘gld).
Kakor vemo, so Francozi v Iliriji ozdravili denarne razmere že do spomladi 1. 1810 in uvedli tam le polnovredni srebrni denar, ki je bil za Spodnjekorošce že nedosegljiv, zato je mogel potem v Celovec prišedši bahati Gornjekorošec tu ves dan prav udobno živeti že samo za par svojih srebrnih dvajsetič.
Uničene državne finance so skušali Avstrijci popraviti s tem, tla so odredili že 1. 1810 prisilno oddajo vsega stebra in zlata, razen srebrnih žlic in najnujnejših cerkvenih posod; ker pa je mogla vlada s tem komaj dobro pokriti k- zaostalo vojno kontribucljo, je poslal državni bankrot kratko malo neizogiben (datiran je bil pa zadevni finančni patent z dnem 20. II. 1811; finančni minister ije bil tedaj grof ) . VValles). Ta je velik del
srednjega sloja finančno naravnost uničil, omrtvičil vso obrt in trgovino, ustavil večino spodnjekoroških rudarskih in železarskih podjetij in težko prizadel, tudi kmeta, ki je živel poprej v dobi inflacije nekaj časa že v navideznem blagostanju. Toda za slovenski del Spodnje Koroške so pa bila ravno ta leta jako važna zato, ker so zaradi 'izgube idrijskega živosrebrnega rudnika ter gor-njekoroških svinčenih rudnikov začeli sedaj pridno iskati živo-srebrno in svinčeno rudo tudi na Spodnjem Koroškem. Glede živega srebra so ostala ta prizadevanja sicer brez vidnega uspeha, našli so pa ravno tedaj bogate sklade svinčene rude (zlasti v območju Mežiške doline), vendar se je njeno 'širokopotezno izkoriščanje razvilo šele mnogo pozneje.
V teh velikih gospodarskih stiskah nahajajoča sc Spodnja Koroška se je dolgo časa tolažila s tem, da bo Napoleon vrnil Avstriji Ilirijo, kar bi seveda takoj ugodno vplivalo tudi na težki položaj na Spodnjem Koroškem. Ker Napoleonu zakon s 6 let starejšo in lahkoživo vdovo Josipino Beauharnais ni dal prestolonaslednika, je začel že kmalu, po svoji proglasitvi za cesarja misliti na ločitev. Že jeseni 1. 1809 je najprej prosil za roko šestnajstletne K a t a r i n c, sestre carja A 1 e k s a n d r a
1.; car pa se je skušal izmikati, češ da sta različne vere in da je ona še premlada za možitev. Napoleon je medtem že ‘izvedel svojo ločitev (15. XII.) in močno užaljen čakal carjeve odločitve.
To francosko-rusko razpoko je hotel prekanjeni Mctternach sedaj izrabiti za to, da sploh razbije francosko-rusko zvezo in pridobi Naleonovo naklonjenost Avstriji, a ta namen bi bilo mogoče najuspešneje doseči, če bi Napoleon poročil osemnajstletno (najstarejšo) hčerko cesarja F r a n c a 1. Marijo L u i z o; Mettermch je dobro vedel, da bi njegov vladar ne bil
naklonjen taki kupčiji, zato je navdihnil Napoleona z mislijo, naj vpraša za roko avstrijske princesinje v obliki prave zahteve, čemur bi se potem tudi cesar Franc 1. iz državnih razlogov ne upal upirati.
Na Napoleonovem dvoru so bila mnenja deljena: en del je bil za rusko, drugi del pa za avstrijsko prince-zinjo. Tedaj je zahteval car nov odlog, a Napoleon je hitro (6. II.) spoznal carjevo neiskreno igro in službeno prosil za roko Habsburžanke. Zaroka je bila že takoj naslednji dan, dober mesec zatem (11. 111.) na Dunaju poroka z ženinovim zastopnikom (maršalom Berlhi-er j e m), a dne 2. I V. 1810 potem še svatba z vsem sijajem v Louvru. Pičlo leto zatem (20. IH. 1811) je Napoleon končno dobil tako zaželenega sina, ki je bil krščen na ime svojega očeta (Napoleon 11.) in je bil takoj imenovan tudi za »rimskega kralja« (njegovo rojstvo so seveda slovesno praznovali tudi po vsej Iliriji). Metternichovi računi so sc pokazali za pravilne: rusko-francoski odnošaji so se za trajno skalili.
Ta rodbinska zveza je dala torej že takoj po poroki celo v uradnih krogih povod za govorice, da bo Napoleon sedaj vrnil Avstriji Ilirijo. Pod vtisom takih govoric, ki jih je Kopitar že dne 7. V. javil tudi Zoisu v Ljubljano, je potem tudi Kopitar sam opustil svojo prvotno namero vrniti se v domovino in se je rajši oklenil Dunaja, postal navdušen »avstroslavist« ter začel vse svoje upe in načrte za uveljavljanje slovenščine graditi na Avstrijo, čeprav ga je.celo Dobrovs|ky svaril pred tem. V istem pismu je javljal Kopitar Zoisu celo govorice, da namerava baje tudi cesar Franc I. kot kralj Ilirije ohraniti še nadalje »Ilirske province« združene v samostojno celoto.
(Dalje prihodnjič)
Naše prireditve
GLOBASNICA - VEČNA VES (Poroka)
Farna mladina v Št. Jakobu v Rožu vas vabi na igro v 5 dejanjih
»ROŽA SVETA«,
ki bo v nedeljo 27. nov. ob pol 3. uri in ob 7. uri zvečer.
ŽELEZNA KAPLA
Katoliško prosvetno društvo iz Globasnice bo v nedeljo dne 4. decembra ob pol 12. uri v farni dvorani v Železni Kapli priredilo opereto
»MIKLAVŽ PRIHAJA«.
GLOBASNICA
Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 4. decembra, ob pol 8. uri zvečer pri šoštarju opereto
v 60. letu svoje -starosti umrla Ljudmila Arbeiter, roj, Orasch, Vaznikova v Dolah, žena dvornega svetnika dr. Arbeiter v Celovcu, mati štirih sinov, gimnazijskih maturantov in državnih uslužbencev. Po njej se je obhajala ta mesec v farni cerkvi Sko-čidol obletnica z mnogoštevilno udeležbo
vernikov, pri kateri sta ministrirala dva sina pokojne, višja davčna uradnika iz Celovca. Počiva pa pokojnica idealdstka in imenitna poznavalka slov. jezika v družinskem grobu beljaškega pokopališča. Bila je sestra v Podljubelju počivajočega g. župnika Tomeja Orasch. iNaj v miru -spi!
Prutejev Bert se je zadnji čas -tako marljivo sukal okoli svoje kajžice, da smo se spraševali, kaj neki ima v -glavi. Dne 23. oktobra je pa šel po Dichujevo Nežko in jo peljali v Globasnico pred oltar. Pri poročni maši sta mu prepevala združena cerkvena pevska zbora iz Večne vesi in Globasnice pod vodstvom Štefana Smrečnika ob spremljavi orgel, ki jih je igral šmi-helski organist -M-ihej Sadjak. Novoporo-čenca sta bila že od mladih let med pevci in sta še -sedaj. Poročne obrede so opravili č. -g. župnik Poš. Po cerkvenem opravilu pa smo se -napotili v bližnjo gostilno k steklu, kjer je gostilničarka, ženinova teta, skrbela za dobro razpoloženje številnih svatov vse do -ranega jutra. Bilo srečno! In še: da bi petja dar, Vama -lepšal -novi stan-vsekdar!
Ob obletnici smrti škofa dr. Rožmana
»MIKLAVŽ PRIHAJA«.
Vsi vabljeni!
ŠT. ILJ
(Smrt uglednega Slovenca)
V torek 22. novembra je umrl v Deščicah (št. Ilj) g. Vinko Groblacher, pd. Ho-fovc v 65. letu starosti. Njegov pogreb bo v petek, dne 25. novembra ob 10. uri v Št. liju. -Za njim žalujeta žena in njegov posinovljenec. Vsem znanim ga priporočata v pobožno molitev. Večna luč naj mu sveti!
SKOČIDOL - PODRAVLJE
Letina je bila pri nas v -splošnem zelo zadovoljiva. Najbolje je menda obrodila pšenica, krompir in sirek (koruza). Sadja je bilo malo. Ajde tu okoli ne sejejo več. V mnogih drugih kraljih jo spet začenjajo gojiti. Odvisno -mleko spravlja naše gospodarstvo po vseh 12 vaseh vsak dan z avtom oz. železnico v Beljak; svinje in rejena goveda pa kmetje prodajajo navadno vele-mesarju J. Fruhmannu v Vernbergu.
Skoro v vsaki vasi so se tudi to leto -pozidale nove hiše; ena, dve, tri na sredi ali ob robu vasi. — Divjačine se je po logih in -gozdovih nemalo zaredilo. Zato so prišli tudi lovci na svoje plačilo. Zdaj poka -tu, zdaj poka tam, in zajcev in lisic ostalo ne bo -mnogo nam! Na en lovski dan je menda padlo poleg precej zajcev tu šest, tam celo sedem lisic! Kako se lovci -na lovu vesele, še bolj pa domov grede! Zdaj bodo kure vsaj čez zimo bolj varne. Pa da le vseh niso postrelili!
Avtomobilov in -traktorjev je vedno več, konji -so pa že zelo redki. Materializem iz-podrinja in ubija vitalizem. Zbiralci konjskih žim za ščeti že skoraj ne dobijo več žim. — Pri pomanjkanju konj ostajajo tudi kisli travniki neposečeni.
Letne semnje smo obhajali -ne le s sv. mašama in obhodi, -temveč tudi še vselej po svetni modi. — Marsikateri od nas je sam zase poromali tudi na Sv. Višarje, eden tudi -na Trsat in na Brezje. — K Papeški misijonski družbi le poedinci pristopajo. Vendar kdor za misijone nima srca, le za pol kristjana -velja. —- Dobrodelna akcija za dijake v semenišču se je ponekod s prav zadovoljivimi uspehi končala. Čast prispev-nikom!
-Na dolinskem polju stoji in obratuje že dve desetletji slovita peščarna Kunz-Co. Vsi e d velike uporabe je bila cesta od nje preko Podravelj, železnice, Kleč in Nove vesi -do glavne (zvezne) ceste zelo poškodovana, zrita, jamasta in vsled širokih vozil postala že preozka. Zdaj se je občina Vern-berg odločila, da to svojo občinsko cesto — dolga je^ priližno dva do tri kilometre —• razširi na šest metrov in obenem asfaltira. V ta namen bo treba tudi pri 16 lastnikih doset i odstopitcv -nekaj privatnega zemljišča. Pogajanja in dela so že v -teku. Izvedba te akcije ne bo le v korist velike peščarne, temveč tudi -vseh drugih voznikov i-n pešcev. To je zelo hvalevredna pobuda našega županstva in -vse občinske uprave.
Porok je bilo letos 6 vvžupniji, -I iz-ven župnije (Beljak, Vrba, Otok, Gospa Sveta), med njimi Novak Jakob in Mossier -Gusti, Samiitz Ernest in Ebner Hilda, Scha-nvitzl Oskar im Marija Notburga Jan, Ofner Janko in Fritz Karolina, Wcrginz Andrej in Groblacher Hermina, Drabosenig Adolf in Menschhorn Ana, Zainer Janko in Mat-schek Ana, Kobenčič Giinter im Grilz M. in Stran-ig Franc -in Orasch Christiana. Vsem srečno življenjsko bodočnost!
Pred letom dni je pa po daljši bolezni
Pretekli -teden je minilo leto dni, odkar je prišla iz Združenih držav po radiu in po brzojavit žalostna novica, da je v Clevelandu umrl prevzv. -gospod škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, naš rojak.
Ob obletnici njegove smrti je bila v kapeli Mohorjevega dijaškega doma slovesna sv. maša zadušnica, ki jo je opravil č. g. kanonik Al. Zechner.
Večje slavje pa je bilo preteklo nedeljo 20. novembra v rojstni župniji velikega pokojnika, v Šmihelu pri Pliberku. Tam so se začele ob pol treh popoldne molitve za mrtve (večerni oficij za umrle). Ob treh je nato daroval tiho pon-tifikalno mašo č. g. prelat dr. RudoHf Bitimi iz Celovca. Slovesnost je povečal -šmihelski cerkveni zbor s svojim petjem. Po sv. maši je ob polni cerkvi spregovoril šmihelski župnik in dekan pliberške dekanije č. g. Kristo Srienc. Poudaril je, da je ta obletnica za nas spomin in opomin. Je spomin na velikega škofa, ki je vse svoje -sile izrabil v dušni pa -tudi telesni- blagor svojega ljudstva. Je
pa tudi opomin, da -molimo za duhovnike, za one, ki so umrli, kot tudi za one, ki delujejo med nami. Pozval je družine na molitev za duhovniške poklice in na lepo krščansko življenje, kajti naše ljudstvo -potrebuje dobrih in svetih duhovnikov. -Končno je vse pozval, -naj ob spominu na umrlega škofa Rožmana, ki mu je tekla zibelka v našem Šmihelu, ostanejo zvesti Bogu, sv. Cerkvi in rodni zemlji.
Nato se je vsa prisotna duhovščina — bilo jih je okoli 20 — podala k duhovniškim grobovom, pojoč slovesno »Libero«. Tam so z verniki molili za rajnega g. škofa, pa tudi za vse umrle šmihelske dušne pastirje in ostale duhovnike. Pomolili so tudi ob grobu staršev rajnega g* škofa, ki počivajo na božji njivi ob šmihelski cerkvi, šmihelski pevski zbor je ob zaključku zapel občuteno še dve žalostinkl, med njimi tudi »Jaz sem vstajenje in življenje«.
Ob lepem dnevu in ob številni udeležbi -tudi moških smo se ob obletnici smrti primerno oddolžili spominu nepozabnega nam škofa dr. Gregorija Rožmana.
no 45 minut. Ti dve gorski železnici bosta morali ostati v obratu tudi naprej v prvi vrsti za potrebe elektrarne same, kot za prevoz uslužbencev, materiala za vzdrževanje naprav itd. Vendar s tem ne bi bili popolnoma izrabljeni, zato so »Dravske elektrarne«, sledeč dobrim izkušnjam elektrarn na reki III in Kapruna, odprle obe gorski železnici tudi za tujski promet. Cena za vožnjo v eno smer znaša 20 šil, s jro-vratkom vred pa 40 šil. Vprav tujskopro-metni obrat je naloga novoustanovljene družbe za -višinske železnice, ki bodo poleg toga skrbele -tudi za izvedbo drugih potrebnih tujsko prometnih naprav kot smuška dvigala, gostišča -s prenočišči itd. Visokogorsko področje ReiBeck-Kreuzecka, ki je doslej -dremalo osamljeno -v svoji divji krasoti, namreč nudi idealna smučišča za začetnike in izkušene -smuča-rje, poleti pa je primerno za visokogorski -turizem. Direktor Werner nam je z duhovitimi spremnimi besedami h krasnim slikam in zanimivemu kratkemu -filmu predočil lepote in velike razvojne možnosti -tega -področja.
Prvi nastop „UUve, Dtcu/l"
Več 100 povabljenim gostom, med katerimi so bili deželni glavar g. Ferdinand W e d e n i g , pod-glavar ing. T r u p p e in vrsta drugih predstavnikov koroškega javnega življenja, je predstojništvo »Avstrijskih dravskih elektrarn« minulo soboto na razširjeni tiskovni konferenci v Kolb-nitzu predstavilo -svojo »hčer«, namreč novoustanovljeno »Družbo za visokogorske železnice ReiBeck-Rreuzeck«, ki je s tem prvikrat nastopila v javnosti. Ker je šlo za »otroka« največje avstrijske družbe za proizvodnjo energije, je bil prvi nastop ustrezno velikopotezno pripravljen. Nekako tako, kot prvi ples dekleta iz dobre, imo-vke hiše.
V imenu ponosnih roditeljev sta oba na-čelstvena direktorja, dipl. ing. W e r p e r in dipl. gospodarstvenik Kugler, obrazložila vzroke, ki so vodili Dravske elektrarne pri ustanovitvi tega tujskoprometnega podjetja.
Dravske elektrarne so bile namreč v minulih letih zgradile v visokogorskem področju »ReiBeck-Kreuzeck« velikanski si stem umetnih jezer, ki zajemajo vodo tega področja ter jo »shranjujejo« za čas največje potrebe. Ta jezera leže v višini 2000 do 2300 metrov. Od tam vodi potem jekleni cevovod (cevi merijo 1,60 m v premeru) -v dolino, kjer voda goni tri turbine ter more proizvesti letno okrog 350 milijonov kilovatnih ur dragocene električne energije. Cevovod je naj več ji na
IZ VRST NAŠIH IZSELJENCEV Smrt prijatelja našega lista na Norveškem
Zvedeli smo žalostno vest, da je 9. novembra umrl v Jessheimu obdan od svojih -dragih Anton Ficko, star komaj 56 let, od katerih je zadnjih 9 let preživel na Norveškem. Imel je zelo lep pogreb, za kar gre hvala predvsem tamkajšnjemu katoliškemu duhovniku, Pastor A. Hdghu, ki je bolniku in družini v času bolezni zelo pomagal. Udeležence pogreba so povabili v občinsko hišo, kjer so predstavniki javnosti izrazili , prizadeti družini sožalje in svoje občudovanje do rajnikove delavnosti, poštenosti in blage volje, pa tudi potrpežljivosti v težki bolezni. Rajnikove zadnje besede so bile »Jezus, Marija!«
Rajnikovi soprogi in'vsem otrokom izražamo kot zvestim prijateljem našega časopisja iskreno sožalje in prosimo Božje Srce, naj jih tolaži in jim lajša nepopravljivo izgubo.
svetu, saj znaša višinska razlika 1770 metrov.
Pri gradnji tega velikanskega objekta -iz betona, jekla in kamna so morali spraviti na desetti-soče ton -gradbenega materiala v višine do 2300 metrov. Zato so zgradili dve gorski dvigalni železnici, ter blizu 3 kun dolgo ravninsko železnico na planini, ki vodi skozi predor prav pod vznožje največjega jezera. Ena gorska dvigalna železnica vodi iz Kolbni-tza na 1200 metrov -ležečo RoBwie.se, druga, ki je daljša, pa gre i/ dolinske postaje v Kolhnitzu z nadmorske višine 670 metrov -v treh odsekih, ki merijo v dolžini skupno 3600 metrov do Schoberbodna v masivu ReiBeoka, do višine 2240 m. Pri tem premagajo višinsko razliko 1600 metrov. Vožnja traja približ-
Sedaj je bil šele -storjen prvi korak za ustvaritev takozvane druge sezone v tem predelu Koroške. Dosedanji tujski promet v naši deželi se povečini osredotočuje na letno sezono, ki -spada med najpomembnejše gospodarske panoge -v naši na industrijah sorazmerno revni deželi. Saj so znašali lani dohodki iz tujskega prometa skupno 500 milijonov šil, torej prav toliko kot znaša ves letošnji deželni proračun! To da človeku marsikaj misliti!
Iniciativo Dravskih elektrarn je vsekakor treba pozdraviti, in kot je v -svojem temperamentnem govoru dejal poslovodja nove -visokogorske električne družbe ing. Kieslinger, je na Koroškem še več: visokogorskih predelov z idealnimi smučišči, ki pa kot pravljična princesa -Sneguljčica, še čakajo na svojega ljubega princa, da jih zbudi iz spanja —. Tu mislimo predvsem na karavanško visokogorje!
Gorska železnica ODK je odprla nova smučišča v visokogorskem območju RciBecka
Delo na domačem vrfu
V	novembru je treba odločno nastopiti proti poljskim mišim. Slej ko prej je še najboljše sredstvo proti temu škodljivcu Muscid-Giftweizen, ki ga polagamo v mišje luknje. Potisniti pa moramo zrna res globoko v luknjo, kajti sicer ogrožamo fazane, jerebice in domačo perutnino pa tudi koristne ptice, ki zrna pozobajo, ako lahko pridejo do njih. Dobro se je izkazalo proti poljskim mišim tudi škropljenje travnatih površin v sadavonjaku z En-drinskimi sredstvi, kot je to Lagarcid, ki ga dobimo v trgovini. Isti učinek pa ima na poljske miši tudi »Toxaphen-Emulsion Billwaerder«.
Voluharje pokončujemo s'pastmi in pa z vabami »Polytanola«.
Proti podjedom (ogrcem), ki so v drugem letu rasti, uporabljamo sredstva v prahu: Aretol ali Aldropur. Za hektar površine je potrebnih 80 do 150 Ikg. Ti sredstvi posipamo po ledini in ju podorjemo. Po travnikih ju posipamo in nato povaljamo.
V	sadovnjaku moramo ta mesec izvesti zimsko škropljenje ali pa se na to pripraviti. Uporabljamo znana zimska škropiva, ki morajo imeti pri temperaturah nad 0 stopinjami Celzija normalno koncentracijo (je napisana na zavojčku), pri temperaturah pod 0 stopinjami Celzija pa zahtevajo 'le polovično količino. Zimsko škropljenje učinkuje v prvi vrsti proti ščitnim ušem in proti jajcem nekaiterih vrst mr-
česa; glavno pa je pri tem, da dreves temi škropivi temeljito navlažimo, operemo.
V shrambah bomo 'ta mesec nastopili proti rilčkarju in drugim škodljivcem v shrambah. V ta namen uporabljamo Geigy prašek za škropljenje, prašila ali druga sredstva, iki so na trgu v to svrho. Rastlinsko zaščitno sredstvo Picartol-neu je eno tistih zaščitnih sredsitev, ki preprečujejo prezgodnje kaljenje krompirjevih gomoljev in na ta način ohranjajo svežino kožici gomoljev do pozne pomladi.
Posebno skrb pa moramo posvečati zalogam sadja, zeljnatih in ohrovtovih glav. Vlažne in zatohle kleti so prav tako neprimerne za shranjevanje kot presuhi prostori. Najbolj se zavarujemo pred škodo na ta način, da čimbolj pogosto pregledujemo vse zaloge sadja in zelenjave.
v sadovnjaku
Pograbimo suho listje in ga sežgemo, ker je polno mrčesa. Poleg tega očistimo drevje lišajev, mahov in ostale nesnage in po-žagamo suhe veje. S tem uničimo skrivališča in varna prezimovališča najrazličnejših škodljivcev. Očiščena debla prebelimo z apnenim beležem in jih olepimo z lepljivimi pasovi, ki polove do pomladi veliko skritih sadnih škodljivcev.
Mlada sadna drevesca obvarujemo pred zajcem z oblogami. Nato pa nemudoma h
Pazimo na vitamine!
•Spet smo v času, ko bo treba vedno bolj paziti na to, da bo v dnevni prehrani dovolj Vitaminov. Najteže je pač z vitaminom C, ki je zelo občutljiv in ob nepravilnem ravnanju z zelenjavo in sadjem propada.
Količina tega vitamina se začne v živilih, povrtnini, sadju zmanjševati takoj, ko jih pospravimo z. njive ali vrta. Propadanje pa lahko s slabim ravnanjem pospešimo ali z dobrim zadržimo oziroma omejimo.
Če vidimo na trgu ali v zelenjavnih trgovinah že rumeno špinačo, počrnelo cvetačo in 'skoro bele peteršiljeve liste, »mo lahko prepričani, da v taki zelenjavi ni skoraj več vitamina C. Znanstveno je namreč dokazano, da zgubi n. pr. špinača v 4 dneh 56 odst. vitamina C. Približno take so izgube tudi pri drugi zelenjavi. Čim toplejša je 'shramba, tem večja je izguba. Prav taiko vpliva na razkroj vitaminov zrak oziroma kisik v zraku.
Ako pa je temperatura v shrambi primerno nizka, je razpadanje vitamina C počasnejše. V špinači, ki leži dva dni v skladišču pri 4 stopinjah Celzija, se zmanjša količina vitamina C za 8 odst., pri temperaturi 13 stopinj Celzija pa za 38 odst.
Naslednji sovražnik vitamina C je svetloba. S poskusom so dognali, da ga zgube mangoklovi listi, ki So ležali 3 ure v senci, 9 odst., na soncu pa 43,4 odst. Iz tega sledi, da mora natrgana alli (kupljena zelenjava takoj v hladno, pa tudi temno shrambo.
K alko pa je z vitaminom C pri kuhanju?
Važno 'je že, kako živila pripravljamo za kuhanje. Vitamin C je v topli vodi top-
ljiv. Večkrat smo že pisali, da zelenjave ne smemo namakati. Danes pa poglejmo, kakšne izgube nastanejo pri takem ravnanju. Ako namakamo za kuho pripravljeno narezano špinačo v vodi isamo 15 minut, uničimo 14 odst. vitamina, ki se izluži v vodo. Pri pranju v tekoči vodi pa je izguba še višja in sicer 19 odst.
Zapomniti si moramo torej, da zelenjavo operemo nerazrezano in zelo hitro. S tem ohranimo poleg vitamina C v njej tudi rudninske soli, ki so topljive v vodi.
Tudi to nam je že znano, da je vitamin C občutljiv za vročino. Kaj se v njej godi z. njim, nam povedo sledeči poskusi: cvetača, ki smo jo skuhali v vodi, je izgubila 50 odst. svojega vitamina; če uporabimo vodo, v kateri se je kuhala, je izguba manj-
gnojenju! Upoštevajmo pri tem delu vsaj naslednja glavna pravila:
1.	Dajmo drevesu to, kar potrebuje! Vedimo namreč, da ne moremo, kamor ne dajemo, od tam tudi jemati in da je varčnost pri gnojenju največja zapravljivost.
2.	Gnojimo ob pravem času! Pozna jesen in zima sta primerni čas za gnojenje s hlevskim gnojem, z gnojnico in z umetnimi gnojili. Ako gnojimo prepozno, redilne snovi ne utegnejo prodreti dovolj globoko v zemljo in jih večinoma porabita trava in plevel, sadno drevje pa strada še dalje. Tudi mora imeti gnoj dovolj časa, da se razkroji in se redilne snovi tako izpremene, da jih morejo korenine uživati.
3.	Potrosimo gnoj tja, kjer ga korenine lahko dosežejo! Korenine odraslega sadnega drevja segajo veliko bolj na široko, kakor mislimo navadno. To moramo pri gnojenju posebno vpoštevati. Prav v bližini debla ni takih korenin, ki bi mogle sprejemati hrano.
ša in to 37 odst. Zato zelenjavne vode ne smemo zavreči.
Poleg vročine odločilno vpliva na vitamin tudi način pripravil jan j a jedil. Korenje, Ai ga kuhamo v vodi 10 minut, izgubi 55 odst. vitamina; ako ga dušimo v sopari v posebni luknjičasti posodi, pa v 14 minutah le 7 odst.; ako ga dušimo v njegovem lastnem soku z. dodatkom vode, izgubi v 13 minutah 35,8 odst.; ako ga pražimo 12 minut na vroči masti, pa izgubi 71 odst.
'Krompir izgubi v desetih minutah kuhanja v vodi 48 odst., dušen v 13 minutah 24 odst., dušen v olupkih pa tle 9 odst. vitamina C.
Kaj sledi iz teh ugotovitev? Najboljši način pripravljanja zelenjave, sadja in krompirija je torej dušenje v sopari, nato pa dušenje v lastnem soku. Vedno pa tega ne moremo upoštevati, ker bi bila hrana preenolična, zato moramo te izgube nadomestiti s svežo zelenjavo in to s solato in svežim 'sadjem. Eno in drugo bi moralo dopolnjevati vsak dnevni obrok hrane.
Da so tudi pogrete jedi manj vredne, ve danes že vsaka gospodinja. Življenjske razmere pa 'So take, tla le pride pogreta jed na mizo. V takih primerih bomo pač: ravnali tako, tla bo škoda najmanjša. Jedi ne bomo puščali na štedilniku ali v pečici, ker je taka srednja temperatura vitaminom zelo škodljiva. Jed naj počaka v hladni shrambi. Pogrejmo jo sproti in le toliko, kolikor je potrebujemo.
Malo spremembe v kuhinjo
Segedinski gulaž
l/2 kg svinjine, 4 dhg masti, l kg kislega zelja, 2 čebuli, 1 jabolko, žlička paprike, ščepec sladkorja, >/8 litra kisle smetane.
Meso zrežemo na kocke. Čebulo sesekljamo in jo na masti razpustimo, nato pa dodamo meso in ga dobro prepražimo. Potresemo ga s papriko, dodamo kislo zelje, naribano jabolko in sladkor. Vse skupaj dušimo, da se zmehča. Prilijemo le malo tekočine. Nazadnje primešamo še smetano ter zboljšamo okus z žlico paradižnikove mezge.
Omlete iz mesnih ostankov 2 jajci, s/s l mleka, približno 10 dkg moke, sol; maščoba za pečenje. — Nadev: mesni
1 čebula, zelen peteršilj, malo mle-jajce, malo maščobe; 1 jajce, t/s 1 malo maščobe, jajca, mleka in moke
ostanki, ka ali 1 mleka,
Iz jajca, mleka in moke ter soli naredimo gladko testo in spečemo omlete.
Mesne ostanke (govedina, suha svinjina, ostanki narezka) zmeljemo, prepražimo s čebulo, solimo in primešamo obilo sesekljanega peteršilja. Nadevu dodamo še malo mleka ali jajce, da je lepo mazav. Z njim namažemo omlete, jih zvijemo, zložimo v pomaščeno kozico, polijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali jajce, po vrhu še pokapamo z maščobo in postavimo za dobre četrt ure v pečico.
Pašta šuta
Se to in ono
Kakovost in trpežnost kislega zelja je odvisna od pravočasnega in pravilnega ki-penja. Zato je potrebna, če smo seveda vse drugo pravilno pripravili, primerna toplota.
‘Bakterije, ki povzročajo kisanje, uspevajo najbolj pri 20 do 30 stopinjah Celzija. Torej mora biti kad z zeljem v primerno toplem prostoru. Najboljše so podzemne kleti, ker so zavarovane pred toplotnimi spremembami, ki so zlasti pogoste v pozni jeseni in v začetku zime.
Po kakili treh do štirih tednih, ko je glavno kipenje končano, zelje prvič očistimo, to se pravi odstranimo zelnico in pene, ki so se nabrale nad deskami. Prtiček, s katerim smo pokrili zelje, operemo, deske, kamenje in vse, kar je onesnaženo s penami, pa temeljito umijemo; nato znova pokrijemo in obtežimo. To ponavljamo od kraja vsakih 14 dni, pozneje pa vsake tri tedne. Ko zelje drugič očistimo, ga že lahko odvzamemo za uporabo v kuhinji. Pozneje ga pri vsakem čiščenju odvzamemo toliko, kolikor ga bomo rabili do prihodnjega čiščenja. Ko je kipenje docela končano, recimo čez dva meseča, lahko
o kislem zelju
uteži znatno zmanjšamo, zelje je že mehko.
Večkrat naletimo na zelje s slabim, ne-]>rimemiim okusom. Vzrokov za to napako je več; vendar pa je najpogosteje temu kriva posoda, ki je iz neprimernega lesa, ki smo jo premalo pomili in razkužili ali smo jo prej uporabljali za kaj drugega. Mogoče pa je tudi, da kipenje samo ni bilo dovolj čisto in tla so se med mleč-no-kiselske bakterije naselile kake divje kvasovke.
Najbolj pogosta napaka, ki povzroča veliko škode, je tako imenovano mehko zelje. l’o je pravzaprav nekakšna gniloba, ki se začenja vselej ob stenah posode in se širi od vrha navzdol, nikdar pa se ne pojavi v sredini posode. Glavna krivda bi utegnila biti v tem, da je bilo zelje ali premalo stlačeno ali pa ni bilo vedno zalito z zelnico. To jc omogočilo, da so se na zelju naselile gnilobne bakterije. Kdor je imel večkrat opraviti s to napako, naj si po možnosti preskrbi novo posodo, če pa tega ne more, naj posodo pred spravljanjem zelja temeljito zažvepla, zelje nekoliko močneje soli, skrbno tlači in gleda, da bo vedno pokrito z zelnico.
30 dkg zmletega govejega mesa, 5 dkg masti ali olja, 1 čebula, sol, 3 žlice paradižnikove mezge, V2 kg špagetov, nariban parmezan, po potrebi malo vode.
Na razgreto maščobo damo sesekljano čebulo: ko začne rumeneti, dodamo zmleto meso iin dobro prepražimo. Na koncu praženja primešamo paradižnikovo mezgo 'in po potrebi prilijemo malo vode, da dobimo gostija to omako.
Špagete skuhamo v »lani vodi, jih odcedimo in dobro oblijemo /. vodo. Odcejene denemo v skledo ali na večji servirni krožnik, ki ga postavamo nad soparo, da se špageti dobro pregrejejo. Vroče polijemo z omako in takoj nesemo na mizo. Posebej ponudimo nariban sir.
Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati itd.)
JOHAN LOMŠEK
ŠT. L11» Š, T I H O J A, P. Dobrla ves
Šoferski kotiček
10 zapovedi za zimski čas
Zima se ne prične točno 21. dec. Včasih se pojavi prej, drugič pa pozneje. Kogar preseneti, je sam kriv.
1.	zapoved: Prve noči z zmrzaljo rade zapustijo kopico zmrznjenih hladilnikov, ako pa je padla temperatura še niže, tudi precej počenih okrovov motorjev, škrat je v tem oziru še prav izredno nagajiv, kajti mnogi imajo sredstvo proti zmrzovanju že dolgo pripravljeno in čakajo, da ga vlijejo v hladilnik svojega avtomobila, ko bo pritisnil mraz. Seveda navadno pritisne ta iznenada in po toči zvoniti je prepozno. Vsako odlašanje je zato neumestno. Pri nas lahko pritisne mraz že oktobra in od tedaj že lahko klokoče v hladilnikih zaščitno sredstvo proti mrazu. Brez skrbi, od oktobra naprej ne bo več prevroče in se ni bati, da bo motor zaradi hlajenja prišel v kake težave.
2.	zapoved: Baterija zdrži — ako smo jo pravilno negovali — kaki dve leti, morda celo tri. četrto zimo preživlja le še kot veteran, ki je že opravil svojo dolžnost in se sedaj le še muči. Triki z močnejšo napetostjo in pogostejšim nabijanjem baterije ne pomagajo. Ena edina možnost nam je dana: da si nabavimo novo baterijo. Drugače pa se bomo ves čas jezili.
3.	zapoved: Zaganjač in dinamo sta bolj občutljiva, kot menimo. Dinamo rad spreminja svojo napetost in daje enkrat več toka, drugič spet manj, kar oboje škoduje bateriji. Kratek pregled je posebno pred pričetkom zime priporočljiv. Pogosto in
Nasvet za naslednje mesece:
! ! TUDI POČASI SE DALEČ PRIDE ! !
trajajoče zaganjanje motorja' oslabi tudi zaganjač. Pametno je tega pred zimo opremiti z. novimi krtačkami in kolektorjem.
4.	zapoved: Svečkam prija, če jih vsakih 4000 km odvijemo in temeljito očistimo ter uravnavamo razmik elektrod. 'Prevelika oddaljenost elektrod precej močno o-bremenjuje Vžigalno tuljavo. Vsakih 15.000 km je treba svečice izmenjati z novimi. Krhke kable odstranimo čimprej, ker lahko iskra sicer preskakuje na maso, kar ima za posledico prekinjeno vžiganje.
5.	zapoved: Ne sme se nam zdeti škoda denarja, ki ga izdamo za natančen pregled vž.igalne naprave. Nekje so gotovo slabi stiki, ki povzročajo motnje v vsem sistemu. Slabi stiki in pokvarjeni kondenzatorji ne dajejo vročih isker, 'katere pa prav pozimi nujno potrebujemo. Na vsak način je treba dati pregledani regulator, ki ga za vožnje po mestu lahko mastavimo tako, da daje večji naboj.
6.	zapoved: Tudi olje navadno menjamo prepozno. Ko postane mraz, deluje poletno olje kot maščoba in mora porabiti zaganjač toliko več toka, da ne more dobiti vžigalna tuljava dovolj napetosti. Zato pa je iškra šibka.
7.	zapoved: Če vplinjača v začetku zime ne očistimo, nam bo vedno delal sitnosti. Iz rezervoarja za bencin prihaja vedno tudi nekoliko kondenzirane vode med gorivo. Ta voda rada zamrzne v krivinah cevi. Cirkulacija goriva ali mešanice plina in zraka je motena. To nevšečnost pa je zelo težavno odstraniti.
8.	zapoved: Izrabljeni ležaji na podvozju onemogočajo brezhibno krmiljenje. Če tudi zavore ne delujejo enakomerno na vsa štiri kolesa, so dane vse možnosti za tipično zimsko nesrečo. Da obrabljene pnevmatike seveda ne spadajo na vozilo, je tako samo [)o sebi umevno, da bi tega niti ne bilo treba omenjati.
9.	zapoved: Vsako leto se pojavlja isto vprašanje: super ali normalni bencin, če smo vse leto vozili z normalnim bencinom, nam tudi na jesen in zimo ni treba preiti na super. Če nastopijo težave pri vžiganju, je treba iskati vzroke prej na splošnem stanju motorja kot pa pri bencinu. Treba bo pač popraviti, kar je popravila potrebno. In to bolje prej kot 'pozneje, ko bodo stroški še večji .
10.	zapoved: Pomislimo že sedaj, da najboljši avtomobil ne pomaga nič, če vozač po poledenelih cestah vozi z isto naglico, kot je bil vajen voziti poleti po suhih cestah. Že preden je zapadel sneg, moramo misliti na to, da nas ponekod lahko preseneti led na cesti.
Za dekleta:
Moja prijateljica
Po vasi je pred loti hodila od hiSe do hiše beračica, obuta v copate iz žakljevinc in s culo v rokah. Bila je močno izčrpana, a vendar ji je bilo še vidno, da se za zanemarjenimi potezami obraza skrivajo sledovi nekdanje lepote in tudi v kretnjah onemogle beračice je bilo mogoče zaslediti nekaj finese.
O njej so pripovedovali starejši ljudje, da je nekdaj slovela kot krasotica in se mnogo zadrževala v premožnih mestnih družbah, kjer so jo bogato nagrajali za greh. Po preživelih blodnjah je nihče ni hotel več poznati in morala se je predati beračenju, vsa strta in obupana. Slabe tovarišice so jo zvabile na slaba pota in tako se je začelo njeno življenje pogrezati v močvaro pregrehe in zablode.
To so posledice slabe tovarišijel Koliko tudi naših deklet postane žrtev brezvestne »prijateljice, ki ana živeti bolj zanimivo življenje ... «
»Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si«, govori ljudska modrost v pregovoru. Načelo, vredno zlata in veljavno, dokler bo zemlja nosila človeštvo. Če je danes veliko deklet iz dobrih družin postalo slabih, je to pripisovati slabim tovarišicam. Tovarišice srečujete povsod, medtem ko morate prijateljice šele poiskati in so le redke vredne tega imena. Zapisano jc v svetih knjigah: »Blagor človeku, ki je našel prijatelja, zakaj z njim je našel zaklad.«
Tovarišice so vam one, ki z vami delajo v tovarni ali obiskujejo isto šolo. Meti temi jih je le malo, katere vam postanejo tudi prijateljice. Saj se za prijateljstvo zahteva mnogo več. Predvsem se prijateljstvo gradi na enakost srca in duha; prijateljica mora biti s teboj istega duha in istega mišljenja. Prijateljstvo je zato »začarani ključek«, ki odpre tudi najskritejši kotiček; ponesti more tjakaj mnogo lepega, veselega in plemenitega — pa tudi mnogo umazanega, grenlkega in strupenega.
Odločilno je zato vprašanje, kakšna je tvoja prijateljica! Slaba prijateljica je kakor plesen, ki polagoma prepoji duševnost prijateljice s svojim mišljenjem in čustvovanjem, pa tudi napolni z istim hotenjem, stremljenjem za istim ciljem. Zaradi tega moramo biti pri izbiri prijateljice skrajno previdni. Zakladi so redki in — če je pravo prijateljstvo zaklad — potem moramo biti Bogu hvaležne, če smo našle pravi zaklad v dobri prijateljici.
mladino in fu'ou%(Ltn
Kako misli ruska mladina o Bogu?

ZA MIKLAVŽA VAM NUDI
Mohorjeva družba lepe knjige:
Ba/ilij Valentin, Cmokec poskokec, 148 strani 6.— šil.
France Kotnik, Štorije (Koroške pripovedke) 1. zvezek, 176 strani s slikami 8,— Sil.
France Kotnik, Štorije (Koroške pripovedke) II. zvezek, 88 strani s slikami 5.— šilingov.
(. M. Sanchen Silva, Marcelino, Kruh in vino, 60 str. z risbami, broš. 14.— šil.
K. Hafner, .šimnov Lipe. Povest, 110 str. broš. 6.— šil. (Le še par izvodov še na razpolago!)
OTROŠKE SLIKANICE:
H. S., Stric Jaka, vzor popotnega junaka. Potopis s klikami 8.— šil.
Rotman, Kozamurnik. Presmešna povest s slikami 10. — šil.
Dominik Savio. Življenjepis v slikah in besedah 10.— šil.
R. Vouk, Mojca bere. Berilca s slikami, 104 str., broš. 12 - šilingov.
Gotovo še nikdar ni bilo zanimanje za življenje ruske mladine tolikšno kot prav v sedanjem času. Upravičeno se zahodni svet sprašuje in poizveduje, kako je usmerjena mladina onega naroda, ki vedno bolj odločno posega v razvoj današnjega svetovnega življenja. Saj ni treba biti nikak prerok, če vse bolj prevladuje prepričanje, da bo v drugi polovici dvajsetega stoletja zavzela prav Rusija vodilno mesto med narodi današnje politične pozornice.
Javno življenje Boga ne pozna
Vemo, da je današnja uradna Rusija brezbožno-komunistična in vse javno življenje v njej jc uravnavano po marksistič-no-komunistični ideologiji. Se razume, da je tudi vsa vzgoja in vse šolstvo strogo brezbožno in materialistično vodeno. In v tej smeri se že nad 40 let vzgaja vsa ruska mladina; to se pravi, da že drugi rod raste v popolnoma brezbožnem in strogo marksističnem kulturnem ozračju.
Zaradi vsega tega se s toliko večjo radovednostjo zanimamo, kako je / današnjo rusko mladino, to je s tisto mladino, ki bo jutri prevzela v svoje roke vodstvo države z ogromno tehnično, vojaško in življenjsko silo. Pri tem je posebno važno vprašanje, koliko je v ruski mladini še verskega mišljenja in 'kakšno je njeno razmerje do nadnarave in do Boga. Saj je končno od tega odvisno, ali bo Rusija s svojim brezbožnim in mečloveškim komunizmom svetu prinesla pogubo ali pa bo k Bogu spreobrnjena svetu pomagala do dolge dobe miru in blagostanja (kot napoveduje Marija v Fatimi).
Mlada Angležinja v Moskvi
Na ta vprašanja nam naj odgovori dijakinja iz Anglije, ki se je udeležila zadnjega mladinskega kongresa za mir v Moskvi.
Z drugimi mladinci se je tudi ona odzvala povabilu; saj je bila to njena davna želja, da bi z lastnimi očmi pogledala ruski resničnosti v obraz, študirala je namreč na ruskem institutu v Oxfardu in je zato bila dobro podučena o ruskih zadevah. To pot je nastopila z edinim namenom, da v obširni anketi povpraša ljudi: »Ali verujete v Boga?« Svoja dognanja opisuje takole: »Vpraševala sem ljudi po ulicah, trgih in parkih: »Ali verujete v Boga?« Menim, da sem se s tem vprašanjem obrnila na več kot sto oseb, ki so takoj spoznali, da sem tujka. Kratko in bežno so mi odgovarjali. Včasih pa se je zbrala ob meni velika gruča in govorili smo o tem dolge ure. Vse te razgovore bi lahko posneli v izjavo mladega delavca, ki mi je rekel: »Vsak Rus, pa naj bo te ali one smeri, tega ali onega na-/iranja, govori vedno rad o vprašanju: ali je Bog.«
Mnogo Rusov veruje
Zopet sem bila sredi množice ljudi in govorili smo o angleških šolah, filmih, literaturi in podobno. Naenkrat pa se jc utrgalo iz množice vprašanje, ki mi ga je zastavil dijak: »Ali verujete v Boga?« Odgovorila sem mu, da jaz verujem, na kar sem ga vprašala ali on veruje. Izjavil je, da ne veruje v Boga; nadalje je vprašal, če je v Angliji mnogo mladih ljudi, ki ne verujejo. Priznala sem mu, da jih je mnogo, ki ne verujejo, vendar pa je zelo mnogo gibanj in pokrotov, ki skrbe za krščansko vzgojo in širjenje krščanske kulture. Med
sodelavci teh gibanj je mnogo dijakov in delavcev. Ljudje so začeli kar vpovprek govoriti: »Tako jc prav, tako je prav.«
Opogumila sem se in vprašala: »In kako je pri vas s krščanstvom? Koliko ljudi je krščanske vere?«
Prva se je oglasila neka mlada žena in rekla: »Vsi«. — »Mogoče jih je 40 odst.,« je odgovoril mladenič na drugi strani. — Nekdo drug je pripomnil: »Tega ni mogoče povedati. Vendar je gotovo, tla jih je zelo mnogo«. — »Ni jih; mi ne verujemo v Boga,« je odgovorila mlada delavka samozavestno.
Cerkve v Moskvi
Naslednjega dne se je podala mlada Angležinja v mesto, da obišče nekaj cerkva, ki so v Moskvi odprte. Na tramvaju je prosila sprevodnika, da jo opozori, kje naj izstopi, da pride do kakšne cerkve. Kmalu so se okoli stoječi zapletli v živahen razgovor o lepoti moskovskih cerkva in o tem, ali je prav da ogledujemo cerikve. Vsi pa so bili zelo prijazni in ustrežljivi.
»Ko sem izstopila, se mi je pridružil mladenič, ki je rekel, da je marksist, a ga je razgovor v tramvaju tako razvnel, da je moral za menoj in razgovor nadaljevati. Ko sva šla proti cerkvi, sva se pogovarjala n posmrtnem življenju. V cerkvi je bilo ravno pogrebno opravilo. Petje je bilo čudovito in v ceikvi je bilo mnogo vernikov. Marksistični mladenič je kmalu prišel k meni in rekel: »Res lepo; ko pridete v cerkev tako proti svoji volji, začnete takoj verovati v Boga.«
Cerkve — muzeji
V sklopu Kremlja so tri cerkve, ki so sedaj odprte za obisk. Vse tri so muzeji in jih krasijo krasne nabožne slike ali ikone. Ljudje, ki v velikem številu prihajajo v te »muzeje«, so se pred kipi in slikami verske vsebine ali pa pred bivšimi oltarji spoštljivo križali.
Med 'ljudmi v cerkvi je bil tudi starček s svojo malo vnukinjo. Razlagal ji ie navdušeno o ikonah in freskah. Angležinja je pristopila k njemu in mu priznala, da je vse v cerkvi tako lepo.
»Da, vise je zares lepo. Vse je tako popolno, ker slani na veri v Boga.« Zopet se je /bralo več ljudi in poslušalo najin razgovor o resnicah, o katerih so bile slike na stenah. Tedaj pa vpraša neki mladenič, ka-/ajoč na sliko Jezusovega krsta; »Zakaj je Jezus toliko star, ko prejema krst, ko navadno vendar otroke krste ... ?« Starec mu je odgovoril, da je bil Kristus trideset let star, ko je bil krščen.
»A tako; nikdar nisem tega slišal,« je odgovoril mladenič.
Vera zanima Ruse
še o marsičem smo govorili. Tedaj pa se je prerinil do nas mladenič s fotografskim aparatom in beležko v roki. Vprašal me je, kdo sem. Popisal je moje podatke in spet izginil. Priznam, da mi ni bilo ravno prijetno. Ljudje pa so takoj spremenili vsebino razgovora in se mi zahvaljevali...
Vsi ti vtisi potrjujejo resnico, da je v Rusiji vprašanje o Bogu v središču zanimanja ljudi in da vera še vedno silno zaposluje ruskega človeka — in to mnogo bolj kot človeka na zapadu! Zato se le tam dogodi podoben dogodek: Nekega popoldneva sem potovala v avtobusu z ruskim znancem, ki mi je bral pridige slavnega ruskega škofa iz sedemnajstega stoletja in tisto staro ruščino sva oba prevajala v moderno ruščino. Kmalu je v avtobusu vse utihnilo in visi ljudje so pozorno poslušali najino prevajanje.
Ali bi bilo kaj takega mogoče pri nas...?
Teden dobre knjige
Že trinajsto loto prirejajo v Avstriji te- V nekdaj tako kulturnem nemškem sve-
den dobre knjige. Namen tega prizadevanja je, da bi ljudi opozorili na dobro knjigo; obenem bi pa naj bila to tudi nekaka razstava knjig, ki izidejo v tistem letu.
Kaj je nameraval doseči?
Letošnji knjižni teden bi naj opozoril privatnike in kulturne ustanove v Avstriji na porazno nazadovanje zanimanja za knjigo. Kot vzrok temu so navajali dve rečenici, kateri je tolikokrat slišali med ljudmi; »Knjige so predrage« in »Ni časa za čitanje!«
Da bi ovrgli te neosnovane izgovore, je bilo prikazano, koliko današnji človek izda za alkohol in nikotin, ki je v primeri s knjigo neprimerno dražji, in koliko časa prebijejo danes ljudje v kino dvoranah ali ob televizijskem aparatu. Resnični vzrok upadanja ljubezni do knjige je deloma v silnem tempu časa (saj si v teku ene filmske predstave v kinu ali ob televiziji osvojimo celo zgodbo obširnega romana, za kar bi rabili vsaj 10 ur časa) in v splošni preusmeritvi življenja na lagodno uživanje (t. j. praktični materializem, ki nima smisla za duhovne dobrine).
Porazna statistika
Zares porazna je. statistika, ki prinaša točne številke o stanju knjige v nemškem kulturnem krogu. Ugotovljene številke pravijo sledeče: Vsak drugi odrasli Nemec ni v svojem življenju (razen v šoli) še nobene knjige prečkal. 34 odst. ljudi ni po končani šoli vzelo knjige v roke in 14 odst. še nikdar ni kupilo kake knjige.
Genialni otrok vzgaja starše
V mestu Trentonu v ameriški zvezni državi New Jerscy so imeli zanimivo sodno razpravo. Štiriletno posvojenko Aliče Marie naj bi sodišče odvzelo sedanjim skrbnikom, zakonskemu paru Combs, češ da nimata pogojev, da bi zagotovila štiriletni punčki ustrezen duhovni razvoj.
Aliče Marie je tako imenovani čudežni otrok; njene nenavadne umske zmožnosti so opazili že pri dveh in pol letih. Njena sedanja inteligenčna ocena je 138; pri inteligenčni oceni 150 pa govorijo že o »geniju«.
Državno tožilstvo pravi, da Combsova nista primerna starša za genialnega otro-
ka. Richards Combs dela v valjarni pločevine. Krušna očeta sta si pred. sodiščem prizadevala, da jim otroka ne bi vzeli, medtem ko so ga skušali zastopniki oblasti postaviti v okolje, »ki bo finančno in umsko Jx)Ij ustrezalo duševnosti male Aliče.«
Pri tem ga je Richard Combs na sodišču precej polomil, ko je dejal, da on in njegova žena zaradi brihtnosti male Aliče zdaj več bereta.
Zakonca Combs sta s pomočjo odvetnikov uspela v pravdi in dobila dovoljenje, tla lahko obdržita in še naprej vzgajata Alke Marie, ki jo imata pri sebi že od njenega desetega meseca.
do&co- f/olja
On: »Že spet nova obleka! Včasih so znale ženske bolj štediti!«
Ona: »Kaj boš govoril! Iz krila moje matere bi si lahko naredila pet oblek!«
Učiteljica pokaže v šoli malemu (ernejč-ku na vejico v stavku in ga vpraša: »Kaj pa je to?« Otrok odgovori: »To je repek.« »Učiteljica ga pouči: »To ni repek, to je vejica.«
Pride zima in pred Božičem Jernejčka nekega dne ni bilo v šolo. »Kje si pa bil,« ga vpraša učiteljica, (emejček pojasni: »Doma smo klali prašička, pa seiti ga moral za vejico držati.«
tu je torej v povojnih letih skoro polovica ljudi kulturno »okrnjenih«. Polovica ljudi nima s knjigo, ki je posoda duhovm^ra-Mi, nobenega stika več! Tisti, ki so še polni bridkih sjx>minov iz časov ob začetku druge svetovne vojne, ko so Hitlerjeve horde divjale po slovanskih deželah in prostaško uničevale privatne ter društvene knjižnice, se pač ne morejo ob teh številkah ubraniti sodbe, da je to božja kazen za zločince nemškega naroda nad kulturnimi dobrinami od njih preganjanih narodov. Saj je bilo takrat na milijone slovenskih knjig uničenih, ko je bilo sklenjeno, da mora izginiti s površja zemlje sleherna slovenska tiskana beseda. Samo v celjski Mohor jevi knjigarni je bilo takrat zaplenjenih in uničenih nad dva milijona knjig!
Ljubimo slovensko knjigo!
Ob vprašanju, kako je pa sedaj pri nas h knjigo, bi smeli trditi, da je tudi opaziti veliko upadanje zanimanja za našo dobro knjigo. Poleg zgoraj navedenih vzrokov, katere je mogoče ugotoviti po vsem kulturnem svetu, jc velike važnosti še to, tla je po krivdi prav iste nacistične miselnosti nad vladajočega nemškega življa na Koroškem znanje slovenskega jezika pri mladini zelo revno. Že nekdanja utrakvi-stična šola ni hotela slovenskemu človeku dali ljubezni do slovenske knjige. Rod pa, ki jc rastel v nacistični dobi, vobče ni dobil najosnovnejših predpogojev, da bi sc mogel okoristiti z vsemi kulturnimi dobrinami, ki jih nudi slovenska knjiga. Po odpravi obvezne dvojezične šole se žal znova s hitrimi koraki povračamo v razmere iz dobe nacističnega vklenjen ja slovenske kulture. Zato pa ob koncu tedna dobre knjige ponavljamo besede: ljubimo slovensko knjigo!
Našim društvom in knjižničarjem!
„Družal>na pravda”, družba za širjenje kršfan-skega socialnega nauka, jc v zadnjih letih izdala več pomembnih knjig in brošur. Iz. svojega sklada je pripravljena dati celotno kolekcijo svojih izdaj slovenskim knjižnicam, ki to želijo. Zato pozivamo vse naše knjižničarje, ki se za te knjige zanimajo, da pošljejo čimprej svoj naslov na uredništvo „Nn šega tednika - Kronike”.
P * f * S * /\ * N * O * B * R * /\ * NI * J * E
V grenkih trenutkih
Trenutki, temni kakor noč, dolgo vas ni bilo, a prišli ste vendar tako prekmalu ...
Hodili smo tužnih pogledov m prihuljeno okrog postelje, na kateri je ležala bolna mati.
»Mamica, ali je že kaj boljše?« '
»Nič ni boljše, prav nič,« odgovarjala je s slabotnim glasom.
»Mamica, pošljemo ti po zdravnika?«
»Eh, dajte mir z zdravniki! Starost je starost in zdravnik mi ne more pomagati. Visak človek enkrat dozori.«
Meni se je začelo krčiti srce. Da bi zgubila to ljubeče bitje za vedno, ne. to ni mogoče!
Brat je napregel in vseeno zdirjal po zdravnika. Zdravnik je prišel, potipal bol-nično žilo in zapisal nekaj zdravil.
Ko je odhajal, smo ga obstopili vsi v strahu in trepetu:
»Gospod, kaj bo?«
Zdravnik je Skomizgnil z rameni:
»Hm, starost in oslabelost. Nimam mnogo upanja.«
Žalostno tolažilo za ljubeča srca ...
Proti tujim obiskovalcem se je mamica večkrat izrazila, da ne bo dolgo, a nam otrokom ni rekla tega nikdar. Iz ljubezni do svojih otrdk je imela revica še ha smrtni postelji toliko obzirnosti, da nas ni hotela razburjati.
Poslednje dneve svoje bolezni je veliko spala in nekega cine je zaspala — za večno.
Že dolgo sem se bala trenutka, ko bom zrla ljubo mater mrtvo pred seboj, a tisti dan je postal zame ta strah grozna resnica.
Mamico so položili na mrtvaški oder. Po njenem bledem obrazu je bil razlit svečani mir in zdelo se mi je, tla govori molče:
»Vise hudo sem prestala!«
Da, mamica, ti si prestala. Tem huje pa trpimo mi, ki smo se naslajali ob milini tvoje plemenite in osrečujoče ljubezni, kakor se naslajajo drobne cvetke ob toplih sončnih žarkih . . .
Drugi dan so začeli prihajati pogrebci.
še enkrat sem sc približala krsti, odgrnila z obraza prozorni črni pajčolan ter poljubila bledo lice nje, ki je posoda najsvetejše ljubezni .. .
»Z Bogom, mamica!«
Pokropila sem jo s solzami.
Pristopili so črno opravljeni možje in me nalahno odrinili.
V neki otopelosti sem zrla, ko se je dvignil črni pokrov in zakril moje najdražje...
Uvrstila sem se med črno oblečeno množico in sprevod se je jel pomikati proti cerkvi.
Zvonovi so zapeli tako tožno-milo in njihovi glasovi so odmevali v globočino mojega obupanega srca ...
Zavili smo na pokopališče k novoizkopa-nemu grobu.
Nosači so odložili krsto.
V tem trenutku mi je zastalo vse in pred očmi je postala tema. Nisem več čula mi-lodoncčih zvonov ne psalmov pojočih duhovnikov, nisem videla ljudi krog sebe, zavedala sem se le, da polagajo v grob mojo ljubezen, mojo mladost in vso mojo srečo .. .
Kriknila sem in planila k jami.
Dvoje usmiljenih rok me je prijelo in odvedlo v stran ...
Pogreb je bil končan.
Bežala sem domov — ne domov, kajti odkar so mi odnesli mamico, nimam več doma — bežala 'sem v mesto na svoje stanovanje.
Na mizi je ležalo kup sožalnih pisem.
Kako dobri so ljudje! Vsak po svojih močeh skuša lajšati in omiliti mojo nepopisno bol.
In vendar ko sem začela prebirati te tolažbe polna pisma, se mii je zopet napolnilo oko s solzami in srčna rana je zazevala nanovo.
Nisem strpela več v tesni sobici. Bežala sem ven in tavala po ulicah brez misli, brez želj in brez ciljev . . .
Srečavali so me znanci in ta in oni mi je pomolil desnico:
»Mamica ti je umrla? Obžalujem!«
Jaz sem stisnila ustnice in se skušala delati krepko.
»Hvala za sožalje! Da, mamica je mrtva.«
.»I no, kaj hočeš, mamica je bila že v visokih letih.«
»Da, mamica je bila v letih,« ponovila sem kakor brez volje.
»In otroci ste že tudi vsi odrasli. Sicer pa že mora tako biti: danes eden, jutri drugi, vsi gremo eno pot.«
In zopet so mi stiskali desnico ter šli dalje, jaz pa sem gledala za njimi in neka skrivna jeza se me je lotevala.
Ha, če je bila mamica stara, ali me je zato manj ljubila? In če smo njeni otroci odrasli, nas pač toliko več: in blagih spominov veže na ono bitje, ki je čutilo in živelo le za naš blagor in nam bilo vse na svetu!
Zaječala sem in se zamislila . . .
Tedaj mi pride nasproti gospod, ki je nekdaj hodil na počitnice na moj rojstni dom.
Spoznal me je.
»Vi tukaj? Ah, nesreča vas je zadela. Ob žalujem, zelo obžalujem. Tolažil bi vas, a iz lastne skušnje vem, da je tu zaenkrat vsa tolažba zaman. Mati je le e n a !
Hvaležno sem se ozrla vanj. On me u-meje!
Stisnila sem mu desnico in med solzami, ki so kakor potok bušnile na dan, sem vzkliknila bridko:
»O mati je ena, samo ena! In ena je materinska ljubezen, ki je svetla kakor sonce, silna kakor moč leva in brezkončna kakor vesoljni svet.«
Manica Komanova.
O junaškem kovaču
'(Nadaljevanje in konec)
Kovač se napoti zdaj v zlati grad. na roko si natakne prstan in srčno odkoraka dalje. Že namerava stopiti v grad, kar mu iz gostega grma pride nasproti neznansko grda pošast, ki ga hoče požreti. Krvav boj se vname med njim in kovač komaj premaga pošast. Kakor v prvem gradu, mu tudi tu pride naproti deklica, toda veliko lepša kakor prva. Tudi to pošlje na zemljo. Deklica mu da v dar zlat meč in ga zagotavlja, da ga bo 'še potreboval. Ko smrekar in mlinar zagledata deklico, ki je še lepša od prve, se pričneta prepirati, čigava bo. Drug drugemu silita prvo.
Z mečem opasan in s kolom v roki gre kovač v tretji grad. Pred silno velikimi vrati stoji na straži strašen /maj s tremi glavami. Kovač ga hitro butne s kolom. Mislil je, da bo zver pokončal, toda nič ni opravil, [ezina se zažene vanj in ga hoče požreti. Dolgo se bojujeta, končno zver omaga in kovač ji odseka vse tri glave /. mečem, ki mu ga je podarila rešena deklica. Kakor se ob silnem potresu strese zemlja, ravno tako se je zdaj vse streslo, ko se je zmaj smrtno ranjen zgrudil na tla.
Kovač gre v grad in zagleda deklico, ki je še mnogo lepša, kakor sta bili prejšnji
dve. Kakor danica med zvezdami je bila njena lepota med drugimi deklicami. Ko se drug drugega ne moreta nagledati in ko se nekoliko zavesta, se zgodi, da mu deklica priseže, da ga nikdar ne bo pozabila. Nato jo odpelje tja, kjer je prišel v jamo, in jo kakor prvi dve po vrvi pošlje na zemljo. Ko pa smrekar in mlinar to deklico zagledata, se začneta zanjo do dobrega biti.
Zdaj pozvoni še sam kovač, toda nečeta ga potegniti kvišku, ker sta dobro vedela, čigava bi bila potem najlepša deklica, za katero sc zdaj pretepata.
Kovač ne ve, kam bi se dejal. Zato gre v vse tri gradove in si nabere zlata, srebra in demantov, kolikor jih more nesti. Ko pride v zadnji grad, zapazi, da v kotičku čepi škrat, ki se trese kakor šiba, tako se je zbal Butca. Kovač mu veli, naj mu pokaže vrata, kjer bi se moglo priti izpod zemlje, škrat izvleče velik ključ, mu ga da in pove pot, po kateri naj gre, da bo srečno prišel na zemljo. »Kaj«? se /grozi nad škratom. »Kaj, jaz sam si bom hodil vrata odpirat! — Urno, škrat, če ne, ti bom s kolom pomagal!« Rad ali nerad je moral iti. škrat zazvoni, vrata se odpro in glej Čudo, videl je, da so se vsi trije gradovi pogreznili v zemljo.
Prestrašen hitro zapusti podzemeljske kraje, hiti i/ njih in pride na zemljo. Gradove pa, ki so se pogreznili v zemljo, zagleda na lepih ravninah. Ne ve, ali se mu sanja ali je resnica. Ko se gradovom bliža, vidi Smrekarja in mlinarja, ki se ravno pretepata za tretjega dekleta. Silno se prestrašita, ko ga zagledata. Ko bi trenil, se srditi boj neha. Na kolenih ga jokaje prosita odpuščanja. Velikodušno jima odpusti, toda s pogojem, da bo zadnja deklica njegova, prva mlinarjeva, druga pa Smrekarjeva.
Vse tri deklice se mu prisrčno zahvalijo za rešitev in najlepša mu rada poda roko v zakon. V hipu se potem ves spremeni — ni bil več divji, neotesani kovač, marveč lep in mlad gospod, ves v svilo oblečen. Tudi silna moč mu izgine, ker je ni več potreboval. Enako se je zgodilo tudi /. mlinarjem in s Smrekarjem.
Tri dni nato so vsi trije obhajali veselo svatbo. Vsak je imel en grad; kovač najlepšega, mlinar srebrnega, smrekar pa zlatega. Njih rod je cvetel mnogo stoletij.
R e n e Ba / in:
Madca k<>Uta
(V zadnji številki je pomotoma izostal konec pričujoče zgodbe, ki ga prinašamo danes. Prosimo cenjene bralce za blagohotno razumevanje.)
Ubogemu fantu je stopila tedaj pred oči Semenovina. Sonce je pripekalo, da sc je kuhala kri na njegovi rani, in od utrujenosti ter bolečine se je začelo Janku iz Pobrdja že megliti pred očmi. Tedaj je pa zagledal, kako se mu je bližala neka modra točka. Bila je nagla kot topovska krogla in kakor z dvema plamenoma na desni in na levi. Kmalu je razločil ušesa, noge, grivo, jezdeca — spoznal je Iskro, svojo Iskro, ki je dirjala z na pol prevrnjenim polkovnikom na hrbtu, čigar roke so bile izpustile brzde. Preskočila je neki jarek, zagazila v pšenico in dirjala dalje, toda ranjenec je vendarle še utegnil zaklicati:
»Iskra!«
Tedaj je videl krasno kobilo, kako je zavila kakor zimski vran, ki naredi krog, preden se spusti na tla, se zaobrnila proti ranjencu, se ustavila ob njem in sklonila vrat.
»Benic!« je zaklical polkovnik, »ali imaš še obe nogi?«
»Da, gospod polkovnik!«
»Ali imaš še obe roki?«
»Samo eno dobro še.«
»Jaz imam pa zdrobljeni obe. Zlezi na konja, stori hitro! Moji ulanci popuščajo, ali vidiš, kako se razkrajajo?«
»Da, moj polkovnik!«
»Ah, Benic, če bi imel še svoji dve roki!«
»Jaz imam eno za naju oba, to bo dovolj. Plani na sovražnika, moja modra Iskra!«
Ulanci so. res že bežali, misleči, da bež; tudi sam njih polkovnik. Toda ko jih je
(Dalje na 8. strani)
Visoška kronika
17.	D r . I v a n T a v č a r
Premagal sem svojo jezo in ubogal sem svojo pamet, ki mi je velela, da se ne gre prepirati ali še celo pretepavati ž njima, ki sta bila bratranca po materi in polbrata moje neveste. Tudi Lukeža sem krotil s svojimi pogledi. Molče sva hotela stopati mimo, kar pa je onadva še bolj razdražilo.
Othinrih se mi je postavil na pot ter vprašal: »Ali te je kaj v hlačah, kranjska glista? To bi rad vedel!«
rudi Marks bi bil ravnoisto rad vedel, in Lukež je nekaj godrnjal o tem, da vsega skupaj ne smeva požreti,
Othinrih je na vsak način zahteval, da se moram metati z. njima. Marks pa je hotel, da bi se bili vsaj za prst vlekli, če že nimam poguma, da bi sc metal z njim. Pristavil je, da moram imeti nekaj moči v sebi, ko se vendar ženim in ko ne sedim več pri skledici, 't' katero je nalila mati mleka.
Govorica je postajala vedno bolj trpka. Lukež je že odložil svojo bisago, slekel suknjo ter si zavihal rokave. Že je pljunil v svojo pest ter kazal tako, da je vedno pripravljen, udeležiti se pretepa, kakor se to spodobi nekdanjemu kirasirju in najsi je star že sedemdeset let. Pretila je nevarnost,
da se sprimemo, bodisi da bi se bili metali, bodisi da bi. se bili za prst vlekli.
Naša ljuba gospa z Malenškega vrha nam je prihitela na pomoč. Na kraj prepira je namreč prišla nevesta Margareta, katera je v trenutku izprevidela, da se hočemo stepsti, ker je prav dobro poznala ošabnost in razposajenost svojih bratov. Oštcla ju je in z. ostro besedo zapodila z mesta. In čisto resnico zapišem, da sta Marks in Othinrih izgubila ves pogum in da sta se svoje sestre zbala, kakor sta se bila poprej /bala svojega očeta! Sc pristavim: ko se je tako jezila, ko je izpovedovala svoja brata, je bila zala in se je dopadla mojim očem!
Se nekaj časa je hodila z nama, bržkone v namenu, da bi s tem zadrževala brata, da se ne vrneta in ne iščeta zopetnega prepira. Ko je bila prepričana, da je nevarnost preprečena, je obstala ter vzela nekje iz obleke majhen zavitek. Zopet ji je kri oblila beli vrat in sramežljivo je iskala besede, ki naj bi jo izpregovorila meni. Kakor veste, je bil oče Jeremija poudarjal, da ji govorica mojega domačega kraja ne teče gladko; Margareta je hotela pri slovesu pokazati, da ji ta govorica ni tuja. Molila je zavitek proti meni, mešala nekaj naših besed ter končala proseče: Nemi, nemi!«
Vzel sem, ona pa je odhitela. Ko sem zavitek odvil, je tičal v njem kos pogače, a zavit je bil v facoleteljček, kakor ga da-
jejo, posnemavši laško navado, neveste svojini ženinom.
Ponižno izgovorjeni »nemi« mi je 'zvenel še dolgo po ušesih in tudi potem, ko mi je bil Lukež razložil, da Tajčarji po Sorškem polju ravnotako mešajo govorico, da po naše zavijajo nemške svoje besede.
Med daljšo potjo nisva doživela nič takega, kar 'bi bilo vredno, da bi se tukaj zapisalo. Hodila sva po isti poti. kakor prej, ko sva prihajala z Visokega. Na Svr-čušah ni 'bilo človeškega sledu. Samo pri studencu je se bila črna lisa, kjer so cigani onokrat kuhali. V celem gozdu ni bilo čuti glasu in prav lahko bi bil zaspal, kdor bi bil legel na zemljo.
Dospevši za Blegaš, je visoko nad nama v šumi prav močno zaropotalo, kakor bi padala posekana debla k zemlji. Strmeč sva obstala, kaj če to biti? Počez po bregu se je ropot širil in širil, dokler ni /a streljaj nad nama prilomastil po gošči jelen, orjak in velikan. Divjal je, kakor bi visel v zraku, a po hrbtu je bil položil rogovje, ki je bilo dolgo ko dolga metla.
»A si ga videl?« se je začudil Lukež. »Da sem imel pri sebi mušketo, izstrelil sem jo na njega, da bi se valjal po Prati! O jej, to bi bil pogled!«
Takoj se je ohladil, ko sem mu odgovoril:
»Kaj, ko bi zvedel škol Albreht Sigismund? Ta bi ti že pokazal, kaj se pravi streljati njegove jelene!«
»Ti visoki gospodje,« je tožil Lukež, »pridržujejo vse zase, kar je količkaj dobrega, nam beračem pa najslabšega ne privoščijo! Da bi jih vrag jemal!«
Pripovedoval mi je o pokojnem škofu Vidu Adamu, ki je na žalost loškim podanikom sedel na škofijskem prestolu dolgo vrsto let. Bil je trd vladar. Vsak dan je hotel imeti višjo desetino, vse dni svojega vladanja se je pravdal s svojimi podložniki, da so ti morali nositi kožo sedaj v nemški Gradec, potem zopet na Dunaj in enkrat še celo k cesarju v Regenspurk ali kako se že ta prokleti nemški kraj imenuje. Opravili niso nič, ker je bilo in bo zmerom tako, da cesar ne izkljuje oči ne škofu in ne najmanjšemu graščaku! Ali tudi naslednik Albreht Sigismund ne bo dosti boljši, 'kar so že občutili podložniki v Železnikih. Sedem se jih je združilo, da so nekaj jelenov pobili. Ali je to kaj posebnega? Škof pa je obsodil vsakega, da plačaj slo in dvajset tolarjev. Kdaj jih je jelen vreden? Ali plačati so jih morali, če niso hoteli k Miholu Schvvaiffstrigkhu, ki daje slabo pijačo, slabo stanovanje!
Tako sva se razgovarjala, dokler nisva bila zopet na Visokem, kjer je oče Polikarp prav rad vzel v vednost Jeremije VVulf-1 in ga odgovor. Tudi nočem Zamolčati, da se mi je tisto noč sanjalo o Margareti, njegovi hčeri.
(Dalje prihodnjič)
1/Kbdca Myita
(Nadaljevanje s 7. strani)
ta prestregel in so začuli glas njegovega povelja, ko so zagledali zaprašene Iskrine prsi in dva moža v diru na njenem hrbtu, so zaokrenili brzde, naperili zopet kopja in iznova naskočili.
Janko Benic in Iskra sta dobila 'bitko. Cesar je bil zadovoljen. Ko je zvečer ob-
line 3. novembra jc angleški ministrski predsednik izjavil v angleSkcm parlamentu, da je vlada dala dovoljenje ameriškim pod-inornicani, da si postavijo bazo v Holy Loch ob ustju reke Clyde na Škotskem. Prva ameriška podmornica, ki bo prišla v to bazo, bo nova podmornica na atomski pogon ..George VVashington” in je opremljena z raketami „Polaris”. Rakete lahko požene izpod vode in jih vrle skoraj 2000 km daleč. Kakšnega vojaškega pomena je ta baza, si lahko predstavljamo.
Na sliki: V ladjedelnicah v Nesvport News, Virginia, USA- splavljajo podmornico na atomski pogon. Tudi ta je opremljena z raketami ,,1’olaris".
zvesto sta mi služila. Samo njeno prvo žrebe si izgovorim za svojo gardo in čez dvajset let mi boš poslal na svoje mesto tudi svojega sina. Iz njega bom naredil častnika.«
»Da, moj cesar!«
Tega dne se je Janko s ponosom spominjal vse svoje življenje, ki je bilo še dolgo. Videl je zopet Semenovino, gozdove.
(Ihni
ZVIL
jfrfiiei poorlniki (pa! ploji)
Klagenfurt, Fleischmarkt 12
hodil taborišče, je naletel tudi na Janka, ki je sedel na tleh, jokal in držal v zdravi roki brzde svoje modre kobile. Iznena-den je stopil bliže.
Ulanec iz moje garde! Ti jdkaš na dan zmage! Ali si ranjen?«
'»Da, moj cesar, toda ni to, kar me žalosti.«
»'Kaj pa?«
»Padel je moj polkovnik.«
»Vem in bolj mi ga je žal nego tebi. Videl sem vaju naskočiti. Ali te teži še kaj drugega?«
»Moja kobila, ki sem jo zredil sam na Semenovini, tam v Pobrdju ...«
Ni mogel nadaljevati, zalivale so ga solze. Taboriščni ognji so goreli na vseh straneh in ob njih svitu je cesar videl, da je bila zadeta od topovskega izstrelka tudi Iskra na levem bedru. Prekrižal je roke na hrbtu pod škrici svoje suknje in dejal:
»Želim vama, da ozdravita oba! 'Ko se spravita zopet na noge, odidita v Pobrdje;
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje. Gosoodinjske po-trebčine
ugodno in na obroke pri
i
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
travnike, potok, kjer je meta pila roso, in mater, ki je molila in ga pričakovala. Imel je samo eno roko še kakor Iskra samo tri zdrave noge, toda tudi s to roko je še vedno lahko držal za plug, vodil vole in izpraznil kak kozarec. In ko je ob semanjih jutrih truden prihajal na šepajoči kobili v trg, so ju starši kazali svojim paglavcem, rekoč:
»Glejte Janka Benica, glejte modro Iskro! Oba cesarjeva ranjenca!«
Športni kotiček
HOKEJ NA LEDU
Odkar je zopet odprta mestna športna dvorana na razstavišču za zimski šport, se je športno zanimanje v glavnem osredotočilo na hokej na ledu.
Po izredno slabi igri smo bili v petek priče nove zmage celovških hokejistov. KAC jc porazil Gotteron Fribouurg z 8:4. Gostje iz Švice so razočarali, še bolj pa domači, ki so po tekmi odpotovali na velik mednarodni turnir v Božen. V odlični igri so tam presenetljivo visoko premagali italijanske prvake Diavoli Rossoneri v finalu pa so se srečali z odlično ekipo 07.0 Bazen. — Rezultati: KAC—Gotteron Fribourg 8:4 (4:1, 2:1, 2:2); KAC — Diavoli Rossoneri 8:5 (1:2. 5:1, 2:2).
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfried flnrather
Klagenfurt
Paulitschgasse 9
Popravila takoj in solidno. Kupite ali zamenjate
lahko zlato in srebro (strto zlato)
Radio aparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadiakaiu
KERN
Klagenfurt, Burggatte
Ugodna plačil^ na obroke
0)((i f lepše (B&žiefia darilo
jc slovenska pesem. Na razpolago sta še dve plošči: 1. ansambel »ZADOVOLJNI KRANJCI« s polko »Marjanca« ter pesmijo »Zapuščena« pojeta Danica Filiplič in Greta Ložar).
2. KVINTET AVSENIK s pesmima »Tam, kjer murke cveto« in »Pod gorami«.
Cena vsake plošče 25.— šil. Ker je število plošč omejeno, pohitite z naročilom pri u-pravi našega lista.
Mestno gledališče
Petek, 25. nov.: Zwei Herzen im 44 Takt, opereta (premiera). — Sobota, 20. nov.: Madame Butter- | fly, opera. — Nedelja, 27. nav. ob 15.00 uri: Zwei Herzen im 44 Takt, opereta. — Sreda, 30. nov.: Don Giovanni, opera. — Četrtek, 1. dec.: Zvvei Herzen im 44 Takt, opereta. — Petek, 2. dcc.: Rose Bernd, drama (poslednjič). — Sobota, 3. dec.: Grafin Mariza, opereta. — Nedelja,
4. dec. ob 15.00 uri: Madame But-terfly, opera. — Začetek ob delavnikih ob 19.30 uri ob nedeljah ob 15. uri.
KOMORNI ODER (Konzerthaus)
Sobota 20., nedelja 27. nov., šo-bota 3., nedelja 4. dec.: Patsy, komedija. — Začetek vselej ob 19.30 uri.
HALI OGLASI |
Hubertus-plašče in iz popelina (tudi z rezervno toplejšo podlogo in s kožuhovinastim ovratnikom), športne jopiče in puloverje ter smučarske hlače dobite poceni pri VVALCHER, Klagenfurt - Celovec, lO.-Oktobcr-Strasse 2.
Pralni stroj za 3 kg perila, z avtomatično centrifugalno zavoro, časomer, 2 črpalki za lug, 4 motorji, in pokrov iz resopala, tovarniško nov, opremljen s kolesi za prevažanje, toda z manjšimi zunanjimi poškodbami na emajlu, namesto 7600.— šil. samo 5950.— šil. Naplačilo 650.— šil., ostanek na 24 mesečnih obrokov. Stroje lahko vzamete takoj s seboj.
RA PID, Elektro-Vcrkaufs-Ges. m. b. H.
Klagenfurt, Lklmanskygasse 21, Eckc Domgasse.
O^iasui
STADLER
Was gibt es Neues!
Die herrlichen Abende sollten Sie zu einem ndheren oder vveiteren Spaziergang nutzen — als Ziel schla-gen wir vor: Unsere Schaufenster mit vvohnfertig aufgestellten Mobeln. Und weil uberall die Preise dabeistehen, konnen Sie auf dem Nach-Hause-Weg Piane schmieden. Wir schicken Ihnen aber aucn gern umfangreiches Bildmaterial zu, wenn Sie uns Ihre VViinsche auf einer Postkarte schreiben; das ist aenau so unverbindlich wie ein Schaufensterbummel.
/
v našem listu
4(.$ekerka
Klagenfurt, fO.-Oktober-StraSe
1 GOnstige Feldstecher Angebote
ZU
wem?
Wir bieten nicht nor eine erschopfende AuswaM schoner Mobel, wir beraten Sie fachmdnnisch bei der kompletfen Zusamrnenstellung. Erst diese har-monische Verbindung von Form und Farbe gibt Ihren Rdumen den besonderen Akzent.
H Unsere l>cstc Reklame ist die stiindig stcigende Zalil zufriedener Kunden.
■	Die Austvahl ist unUbertroffen.
■	Wir fiihren nach wie vor das gunstigste Volks-Schlaf-zimmer.
■	Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung.
■	Bcratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mobelautos kostenlos.
■	Kreditgew3hrung zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SW-Krcdit bis 30 Monate.
Diese Vorfeile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. PO-24,52-62
HtmsUa atena
lil za odrasle in zrelejšo mladino. — IV le za odrasle. — IVa = za odrasle s premislekom.
-	ivb = za odrasle z resnim premislekom.
Bistrica v Rožu: Sobota,, 26. 11.: Rasputin (IVb).
—	Nedelja, 27. 11.: Mein Schatz, kom m’ mit ans blauc Mecr (IVa). — Sreda, 3. 11.: Das Ceheim-nis des Matadors (IV).
Dobrla ves: Sobota in nedelja, 26. in 27. 11.: Ein Študent ging vorbei (IVb). — Sreda, 30. 11.: Kom-missar Maigret stcllt eine Falle (IVa).
Borovlje: Sobota, 26. 11.: Ein Mann gelu durch die VVand (111 + ). — Nedelja, 27. 11.: kein Mann zum Heiraten (III)). — Torek, 29. 11.: Dic Piraten von Macao (IVa). — Četrtek, 1. 12.: Der letzte Wagen (IV).
Pliberk: Sobota in nedelja, 26. in 27. 11.: Der
lachende Vagabund (Ul). — Torek in sreda, 29. in 30. 11.: Rodan (IV).
št. Jakob v Rožu: Sobota in nedelja, 26. in 27. II.: Der Bauemdoktor von Bayrisch - Zeli (IVa). — Sreda, 30. 11.: Britta, das Malennodel (IVa).
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 27. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. 11.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zanimivo, poučno, razveseljivo. — Slovenski samospev od nekdaj do danes f8). 18.(K) J. F. Pettkonig/R. Arih: Ugrabljena strd (8.). — TOREK, 29. 11.: 14.00 Poročila, objave. Dr. Ivan Grafenauer: Slovenske ljudske pesmi o Sv. Višarjah. — SREDA, 30. 11.: 14.00 Poročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 1. 12.: 14.00 Poročila, objave. Koroški kulturni obzornik. — PETEK, 2. 12.: 14.00 Poročila, objave. Morda uganete' - SOBOTA, 3. 12.: 9.00 (KI pesmi do pesmi — od srca do srca.
Boli mala la poslala!
Zato pernice, flanelaste rjuhe, volnene odeje	kupite
in vse za *aš dom
v trgovini s preprogami
RADLMAYR
VILLACH, Postgasse
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.-šil., letno 80,-šil., za inozemstvo G dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radišc, p. Žrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Fel. štev. uredništva m uprave -58.