METOVAIE
GIASI10 KMETIJSKE DRUŽBE PIJDBIJAM
"	VINARSKEGA DRUŠTVA
IN KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU l

Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane 30 Din, za inozemstvo 40 Din letno — Posamezna številka stane 2 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3.
Glavna urednika: Ing. Rado Lah in Franjo Kafol.
štev. 1.
V Ljubljani, 15. januarja 1931.
Leto 48.
VSEBINA: Združitev kmetijsko-strokovnega časopisja. — Razširjenje ..Kmetovalca". — Kakšne koristi nudi Kmetijska družba. — Kmetijska kriza in gospodarsko-strokovni listi. — SADJARSTVO IN VRTNARSTVO: Za napredek našega sadjarstva. — Vprašanje obveznega zatiranja škodljivcev na sadnem drevju. — O semenu. — Notice. — VINARSTVO IN KLETARSTVO: Na skupno delo! — Od vrenja vinskega mošta do pretakanja mladega vina. — Vino kot zdravilo. — Poročila o stanju vinarstva. — ŽIVINOREJA IN MLEKARSTVO: Nemški oplemenjeni prašič — uspehi reje. — Nega govejih parkljev. — Izboljšanje mlekarstva. — Notice. — KONJEREJA: Uspehi konjereje v Dravski banovini leta 1930. — ČEBELARSTVO: Kakšna naj bodo kmetska čebelarstva? — GOZDARSTVO: Naši kmetje in gozdarstvo. — ZADRUŽNIŠTVO: Kmet in zadružništvo. — GOSPODINJSTVO: Gospodinji. — Gospodinjski nasveti. — DRUŽBENE ZADEVE: Priskrba modre galice za leto 1931. — Družbene vesti. — Zborovanja kmetijskih podružnic. — Kmetijsko-šolski
vestnik. — Književnost. — Tržni pregled. — Tržne cene.
Združitev kmetijsko -
Med najvažnejše naloge, ki si jih je nadela vlada ministrskega predsednika Živkoviča, postavljena po posebni preudarjenosti Nj. Veličanstva kralja Aleksandra, spada gotovo združenje (koncentracija) gospodarskih sil v jugoslovanskem narodu. Vsled izredne razdvojenosti v političnem življenju pred 6. januarjem 1. 1929., je nastala cepitev tudi gospodarskih sil, ki niso mogle donašati narodu tistih koristi, ki jih je ta od njih nujno potreboval in tudi pričakoval. Ta razkosanost se je poznala v splošnem nazadovanju državnega gospodarstva Jugoslavije, ki ima svoje temelje v kmetijstvu. Da napravi konec temu nezdravemu položaju, je kraljeva vlada začela delovati za združitev vseh gospodarskih činiteljev v narodu, da se na ta način doseže čim večji uspeh v narodnem gospodarstvu.
To velevažno namero vlade je narod z veseljem pozdravil in pri tem sam dajal vzpodbudo za uresničenje tega načrta pri izvedbi v podrobnostih.
Precejšnja razcepljenost je vladala v Dravski banovini glede kmetijsko - strokovnega časopisja, kajti ob koncu minulega leta je izhajalo tu nič manj kakor osem kmetijsko-strokovnih glasil, kar pome-nja za naš mali narod, ki šteje komaj milijon Slovencev, vsekako veliko breme. Zato so že pred leti kmetovalci ponovno izražali želje, da bi se slovenski kmetijsko-strokovni listi združili in bi bil s tem
strokovnega časopisja.
kmet razbremenjen plačevanja naročnin na toliko strani. Take želje so se ponavljale v listih, izražale na občnih zborih raznih kmetijskih društev, na občnih zborih podružnic in zadrug ter z dopisi in s predlogi centralnim društvom. Toda večina teh društev ni upoštevala te upravičene zahteve kmetovalcev.
V prošlem letu je pa te klice slišala tudi kr. banska uprava. Uvidela je, da bi taka združitev listov pomenjala precejšen korak na potu, ki si ga je začrtala današnja osrednja vlada, in je zato sama uvedla to akcijo, Žal pa ta namera ni našla ume-vanja pri vseh kmetijskih društvih, izmed katerih je troje zavzelo odklonilno stališče. Navzlic temu je vsaj deloma uspela, storjen je prvi korak za združitev, kajti od današnje številke »Kmetovalca" nadalje, bo izhajal list kot skupno glasilo Kmetijske družbe v Ljubljani, Vinarskega društva za Dravsko banovino in Konjerejskega društva za Dravsko banovino. Istočasno sta prenehali izhajati glasili zadnjih dveh društev „Naše gorice" in „Konjerejec". Zaenkrat se je strnilo le troje slovenskih kmetijskih društev v skupnost in je upati, da se bo ta koncentracija kmetijskih sil nadaljevala, ker je v kmet-skem podeželju našla popolno umevanje. Navzlic temu bo »Kmetovalec" prinašal članke iz vseh kmetijskih panog, ne glede na to, da bodo izhajali še
nadalje nekateri specialni listi, kakor je to pojasnjeno v naslednjem članku.
V zadnji dobi opažamo v dnevnem časopisju izjave proti združitvi listov. Dozdeva se nam pa, da te izjave ne izhajajo iz vrst- kmetovalcev, ampak od oseb, ki ne upoštevajo današnjega kritičnega stanja kmetijstva, ampak gledajo to akcijo banske uprave s čisto drugih vidikov.
Nasprotno pa prihajajo od raznih kmetijskih organizacij po deželi, kakortudi od kmetov samih, poročila in izjave, ki v polni meri odobravajo ta korak banske uprave. In to predvsem iz razloga, ker kmet v današnji gospodarski krizi ne prenese več tako visokih bremen, kakor mu jih nalagajo naročnine številnih strokovnih listov. Poudariti je tudi, da je kmet samodsebe za tako združitev povsod tam, kjer ne vplivajo nanj kaki lokalni činitelji, ki jim ta akcija iz kakih posebnih razlogov ne prija.
Toda današnja vlada upošteva predvsem mnenje kmeta. Kmet je pa steber države. Kmet ječi danes v težki gospodarski krizi huje nego katerikoli drugi stan, zato mu je treba pomagati. Na zadnji seji ministrskega sveta, ki. je zboroval pod predsedstvom Nj. Veličanstva kralja, se je to posebno poudarjalo in uspeh tega so bili sklepi, ki gredo za tem, da se predvsem kmetu olajša njegova bremena. Zato je on z največjo hvaležnostjo vzel na znanje ta velikodušni čin našega presvitlega vladarja, s katerim so se mu omilile razne davščine.
Iz tega razloge ne moremo bolje pričeti izdajanje razširjenega „Knietovalca", kakor da zakli-čemo:
Bog živi Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra!
Razširjenje „Kmetovalca".
Združitev slovenskih kmetijsko-strokovnih listov ima namen zmanjšati nabavne stroške zanje in nuditi kmetu v enem glasilu pouk o vseh kmetijskih panogah, ki so zastopane v večini naših kmetijskih gospodarstev. Dosedanji „Kmetovalec" pa ni mogel ustreči tej zahtevi, ker je imel komaj 8 strani strokovne vsebine na razpolaganje. Razširjenje lista pri prejšnji članarini pa ni bilo mogoče, ker za letnih 15 Din se ne da izdajati obsežnejšega glasila. Saj je dosedaj Kmetijska družba vsako leto doplačevala zanj po 3—4 Din za vsakega člana.
Na povabilo banske uprave, ki je uvedla akcijo za združitev listov in poverila družbi izdajanje skupnega glasila, je glavni odbor sklenil, da zviša članarino na letnih 30 Din, ki se pa morajo v celoti do-poslati družbi. Vrhu tega pa smejo podružnice od svojih članov pobirati prispevek do največ 5 Din. Kmetijska družba se je sama odrekla družbenemu prispevku od 5 Din, ki ga je bila prvotno določila, da bi s tem čimbolj znižala članarino.
Z naročnino od 30 Din upa Kmetijska družba pri zadostnem številu članov izhajati, četudi bo kmetovalec" imel odslej dvakratni obseg. Ker se je pa navzlic temu bati, da bo za primer znižanja števila članov nastal primanjkljaj, je kr. banska uprava obljubila istega kriti.
„KmetOvalec" bo torej izhajal odslej na 16 straneh strokovne vsebine. Sestavil se je uredniški sosvet iz kmetijskih strokovnjakov banske uprave in
Kmetijske družbe, ki je določil smernice za izdajanje lista. V njem se bodo obravnavale vse kmetijske panoge v večjem ali manjšem obsegu, kakor so pač več ali manj važne za celokupno kmetijstvo Dravske banovine.
Uredniški sosvet je v »Kmetovalcu"', ki je razširjen na 16 strani, določil za posamezne panoge prostor, kakor sledi:
Splošno kmetijsko gospodarstvo . . .	IV2	strani
Poljedelstvo...........2	„
Hmeljarstvo..........V2	„
Sadjarstvo in vrtnarstvo......2	„
Vinarstvo in kletarstvo......3	„
Živinoreja in mlekarstvo......2	„
Konjereja...........V2	„
Čebelarstvo...........V2	„
Gozdarstvo...........1	„
Zadružništvo..........1	„
Gospodinjstvo..........V2
Družbene zadeve.........IV2
Tako bodo vse kmetijske stroke v listu primerno zastopane ter bo vsak kmet, vsak član Kmetijske družbe ali član Vinarskega ali Konjerejskega društva dobil v njem pouka o vsem, kar potrebuje v svojem gospodarstvu. Zato bo lahko pogrešal ostale specialne liste, ki obravnavajo le po eno kmetijsko panogo.
Med novimi panogami, ki so bile dosedaj v »Kmetovalcu" premalo obravnavane, je predvsem omeniti gozdarstvo. Gozdarstvo je s kmetijstvom v Dravski banovini tako tesno združeno, da tvori v večini kmetij glavno oporo gospodarstvu. Iz tega razloga je umestno, da se posveti tej panogi več pažnje.
Zadružništvo mora tvoriti temelj, na katerem se bo v bodoče razvijalo naše kmetijstvo. Posamezni kmet je prešibek, da bi se mogel uspešno meriti s svetovnim kapitalizmom. V zadružništvu pa najde moč, ki ga usposobi tudi za ta gospodarski boj. Da se pa našemu kmetu vcepi več zadružnega umevanja, bo „Kmetovalec" odslej temeljitejše obravnaval razna zadružna vprašanja.
Gospodinjstvo je Kmetijska družba že od davna pospeševala z ustanovitvijo in vzdrževanjem lastne gospodinjske šole. Odslej bo tudi „Kmetovalec" pisal za kmetsko ženo, da bodo mogle naše gospodinje dobiti v njem članke in nasvete v svojem gospodinjstvu.
Vrtnarstvo in kletarstvo dobi 3 strani, ker je Vinarsko društvo opustilo „Naše gorice" in si izbralo kot svoje glasilo »Kmetovalca". V njem bodo člani Vinarskega društva našli vse ono, kar so dosedaj čitali v „Naših goricah".
Konjereji je bil določen manjši prostor, vendar sorazmerno z dosedanjim glasilom Konjerejskega društva „Konjerejec". Konjerejsko društvo je »Kmetovalca" proglasilo za svoje glasilo.
Ostale panoge so primerno zastopane po svoji važnosti, pri čemer se je uredniški sosvet oziral na dejstvo, da nameravajo še nadalje izdajati svoja glasila Sadjarsko, Čebelarsko in Hmeljarsko društvo.
Uredniški sosvet je bil mnenja, da bo s tako ureditvijo lista najbolje ustregel vsem zahtevam našega tako raznoličnega in mnogostranskega kmetijskega gospodarstva.
Kakšne koristi nudi Kmetijska družba.
A. Svojim članom.
Ponovno se sliši, da Kmetijska družba ne nudi svojim članom onih koristi, ki jih od nje pričakujejo, zato se kmetom ne izplača biti pri njej včlanjenim. Da se ta neutemeljena trditev ovrže, je potrebno navesti nekaj prednosti, ki jih uživajo člani od strani družbe.
1.	Za nizko članarino od 30 Din dobi član dvakrat na mesec list JKmetovalec", ki mu na 16 straneh prinaša strokovnega gradiva iz vseh kmetijskih panog. Večkrat je en sam nasvet, ki ga tu dobi, vreden zanj na stotine in tisoče dinarjev, če ga upošteva. Citati in se izobraževati, mora pa danes vsak kmet, če noče zaostajati in propadati s svojim gospodarstvom. Kmetijska veda napreduje in svetovni trg zahteva od kmetijskih pridelkov mnogo več nego nekdaj, predvsem pa boljšo kakovost. Tisti kmet pa, ki ne zna svojih pridelkov prilagoditi zahtevam kupcev, jih dandanes težko spravi v denar. Ker mu različne nasvete nudi „Kmetovalec", zato je ta list njegov kažipot in učitelj za umno gospodarstvo.
2.	Kmetijska družba je svojim članom svetovalka; stoji jim ob strani v položajih, ko si ne vedo pomagati, ter jim daje brezplačno potrebna navodila za umno vodstvo njihovega gospodarstva. Ko si kmet ne ve več pomagati, ko ga zapusti njegov sosed ali celo odvetnik, tedaj se z zaupanjem obrača na družbo, naj mu ta svetuje v njegovih težavah. Tn Kmetijska družba mu nikdar ne odreče pomoči.
3.	Vsi člani najdejo pri svoji matici - Kmetijski družbi zaslombo in zaščito, kajti ona zagovarja njih težnje in skuša pri oblastvih uveljaviti njih želje; predvsem pa vpliva na kmetijsko zakonodaj-stvo in ščiti kmeta vsepovsod. "Vsak stan ima svojo organizacijo, ki pazi na njegove koristi, in tako je tudi kmetski stan v Dravski banovini navezan na Kmetijsko družbo v Ljubljani, ki je njegova zaščit-nica in zagovornica.
4.	Vsak član dobiva pri družbi, oziroma prš njenih podružnicah razne potrebščine po ugodnejših cenah nego mu jih nudi trgovina. Družba nriskrbuje svojim članom blago zajamčeno najboljše kakovosti, kakor ga ni vedno dobiti v prosti trgovini, ter mu nasvetuje, kar je zanj najbolj primerno. To pomeni precejšnjo ugodnost, ker olajša vsakemu kmetovalcu-članu nabavo raznih gospodarskih potrebščin.
5.	Vsak član se lahko poslužuje podružničnega orodja in strojev. Orodje in stroji so tako dragi, da jih mali kmetski posestnik ne more nabaviti. Tudi bi to ne bilo gospodarsko, ker bi se vanje vloženi kapital vsled male uporabe slabo obrestoval. Pri podružnici pa dobi vse to v brezplačno uporabo ali proti mali obrabnini tudi tedaj, če je komaj pristopil k podružnici kot član in še ni ničesar zanje prispeval. Kdor pa ni član Kmetijske družbe, ta nima te ugodnosti.
6. Vsak član postane deležen podpor, ki jih dobi kmetijska podružnica iz javnih sredstev. Posamezni kmetovalec ne more dobiti državne ali banovinske
podpore za nabavo kmetijskih strojev, ker se take načelno delijo le kmetijskim korporacijam. Kdor je pa včlanjen pri podružnici, ima pravico do uporabe vseh skupnih naprav, ki jih ista ima. In s tem je deležen vseh javnih podpor.
7. Vsak član dobi lažje podpore za gnojišča, gnojnične jame, hleve, svinjake in slično, če vloži svojo prošnjo potom pristojne podružnice in Kmetijske družbe. Oblast je dolžna upoštevati tiste, ki so organizirani v svoji stanovski korporaciji, ker morajo imeti ugodnosti napram neorganiziranim kmetovalcem.
B. Vsem slovenskim kmetovalcem.
S svojim plodonosnim delovanjem pa družba ne koristi le svojim članom, ampak tudi ostalim kmetovalcem v Dravski banovini, ki niso tako zavedni, da bi bili organizirani v svoji stanovski korporaciji. Koristi, ki jih nudi družba celotnemu kmetijstvu, ne glede na članstvo, obstojajo v sledečem:
1.	Kmet. družba zastopa v zakonodaji interese celotnega kmetijstva, pa tudi v vseh ostalih zadevah kmetijsko-gospodarskega značaja. Kmetijski zakoni veljajo ne samo za člane Kmetijske družbe, ampak za vse kmetovalce, zato imajo tudi ti korist od njenega delovanja. Dolžnost vsakega kmeta torej je. da vsaj moralno podpre to svojo korporacijo in pristopi kot član.
2.	Uvedba novih sredstev in strojev za izboljšanje kmetijske produkcije je važno pospeševalno delo, ki ga družba vrši že desetletja. Ona je uvedla umetna gnojila, brez katerih dandanes naprednejši kmetovalec ne more izhajati, vpeljala je železne pluge, brane, slamoreznice, čistilnice, mlatilnice, tri-jerje in razne druge stroje, propagirala je uporabo raznih sredstev zoper rastlinske škodljivce itd. Brez njenega delovanja bi bilo današnje kmetijstvo v Dravski banovini na mnogo nižji stopnji. Tn to delo nadaljuje še vedno z novimi poskusi, ki jo stanejo obilo dela in žrtev. Uspehi tega delovanja prihajajo v korist celotnemu našemu kmetijstvu.
3.	S preskrbo članov s kmetijskimi potrebščinami regulira družba istočasno cene tem predmetom.
Če bi družbe ne bilo, bi morali kmetje plačevati pri trgovcih za isto blatro mnogo višie cene nego jih dandanes plačujejo. Že s tem reguliranjem cen prihrani družba kmetijstvu v Dravski banovini na leto mnogo milijonov dinarjev.
C. Škoda, ki jo imajo odstopivši člani.
Pregledali smo nekatere koristi, ki jih imajo kmetovalci, posebno člani Kmet. družbe. Oglejmo si sedaj še škodo, ki jo trpijo tisti nezavedni kmetje, ki nočejo biti več včlanjeni pri družbi.
1.	Ne prejemajo več »Kmetovalca", ki jim drugače nudi toliko poučnega čtiva in nasvetov v njih gospodarstvu. To pomenja zanje precejšnjo izgubo, ker nimajo več pravega svetovalca pri hiši. Brez nasvetov pa dandanes nihče več ne more upravljati svojega posestva, še manj pa kmetski posestnik. Skoda, ki jo s tem utrpe, se ne da oceniti.
2.	Ne morejo se več posluževati skupne nabave kmetijski potrebščin in se posluževati ugodnih cen.
po katerih jim Kmetijska družba nudi potrebščine v najboljši kakovosti. Zatekati se morajo k prosti trgovini, ki gleda predvsem na lasten dobiček, nikdar pa ne na korist kmeta. Tudi v tem pogledu imajo na leto toliko škode, ki je brezdvotnno večja nego nizka članarina, ki bi jo morali plačati Kmetijski družbi.
3. Izstopivši člani ne morejo več uporabljati družbenega in podružničnega orodja ter strojev, ki jih je podružnica tekom let nabavila tudi z njihovimi prispevki, deloma pa s podporami iz javnih sredstev. Na ta način izgube ugodnost, ki jih jim nudi skupna uporaba takih strojev, katerih mali kmet z lastnimi sredstvi ne more nabaviti. S tem, da kmet ne plača več članarine, preneha biti družbeni član in izgubi s tem vsako pravico do podružničnih strojev in orodja, četudi je že sam prej prispeval k njih nabavi. Prenehajo zanj pa tudi druge ugodnosti, ki smo
jih navedli v prvem poglavju tega članka.
* * *
Kmetovalci! Navedli smo Vam tu nekaj koristi, ki jih imate kot člani Kmetijske družbe, in koristi, ki jih ta organizacija nudi celotnemu kmetijstvu, obenem Vam pa tudi predočili škodo, ki jo utrpite, če od nje odstopite. Pomislite in ukrenite po svojem najboljšem preudarku, kaj je Vaša dolžnost storiti.
Kmetijska kriza in gospodarsko - strokovni listi.
Leopold Vostner, kmet iz Rogaške Slatine.
Dolgo časa sem odlašal, naposled sem se pa vendar odločil izraziti s tem svojo misel in želje ter potrebe tovarišev-gospodarjev. Slovenci se ponašamo z velikim številom kulturnih, strokovnih in gospodarskih časopisov, kar je popolnoma pravilno. Ob ustanovitvi Jugoslavije smo pa imeli še malo strokovnih glasil, zato jih je bilo treba ustanoviti, da povzdignemo posamezne kmetijske panoge. Tedaj ni bila slaba za denar in je vsak kmet lahko bil naročen na več strokovnih listov.
Navzlic temu se pa tedaj še ni zavedel, da se mora organizirati v strokovnih društvih, ker je bil gmotno na dobrem. Danes pa že občuti nujno potrebo po učitelju, ki mu naj svetuje, kako mora gospodariti, da bo izhajal. Tak učitelj mu je gospodarski list. Sedaj pa imamo kar štiri take učitelje. Vprašati se pa moramo: Ali zmore kmet plačevati vse te štiri učitelje, kakor so »Kmetovalec", „Sadjai in vrtnar", »Čebelar" in »Naše Gorice"?
Pomisliti namreč moramo, da kmet potrebuje tudi drugih učiteljev, kakor so prosvetni listi in najmanj en tednik - politični list; potem pridejo še Mohorjeve knjige, brez katerih naj bi ne bila nobena kmetska hiša. Tukaj pri nas imamo sedaj kar sedem naročilnih mest, ki bi jih moral kmet vse upo-
števati. Tega pa on ne zmore. Zato je zelo pametno, da se združijo vsi gospodarski listi v enega, s čemei bi bilo kmetu mnogo pomagano v gmotnem in moralnem oziru. Tako bi on lahko in poceni prišel do vseh v svojem gospodarstvu potrebnih nasvetov.
Pravzaprav spadajo vse panoge v kmetijstvo, zakaj bi potem ne mogel »Kmetovalec" pisati o vsem. Kaj pomaga, če imam »Kmetovalca" in še kateri drugi list, za ostale mi pa zmanjka sredstev. Malo manj čtiva, tisto pa iz praktičnih preizkušenj in povedano v prilikah in kratkih povestih. S takim čtivom se pri kmetu največ doseže in se ta največ nauči. Kaj pomaga teoretična suhoparnost brez prakse. Kmet začne čitati članek, ki ga morda razume le polovico. Ker pa ne dobi v njem praktičnega nasveta, ga ne čita več. Nima pač časa baviti se s teorijo, nasprotno pa hrepeni po praktičnih naukih.
Če bi torej v eneministem gospodarskem listu bile zastopane vse 4 kmetijske panoge, bi kmet tak list mnogo rajše imel, shranjeval bi posamezne številke in ob koncu leta bi ga dal vezati, ker bi v njem dobil knjigo - zbirko kmetijskih naukov.
Poudariti moram, da tega ne pišem le v svojem imenu, ampak v zmislu in po željah svojih tovarišev. Sam imam že vezane letnike »Kmetovalca" »Sadjarja in vrtnarja" ter raznih prosvetnih listov. Le politične tednike porabim za ovijalne potrebe, iz-vzemši posebnih spisov.
V imenu vseh tistih, ki mislijo in čutijo, kakor sem v tem članku opisal, smatram, da bodi naše geslo: en edini gospodarski list, ki naj obravnava vse 'panoge kmetijstva v praktičnem zmislu. Ta list naj izhaja v nekoliko lepši obliki nego dosedaj, da bo iz njega nastala lepo vezana knjiga. Na ta način bomo vzbudili zanimanje kmetskega stanu.
Ti, kmet, se pa zavedaj, da nisi samo za delo, ampak si tudi dolžan skrbeti za gospodarski napredek na svojem posestvu, ker s tem prispevaš istočasno za napredek naše jugoslovanske države. S tem končam članek iz svoje žuljave roke.
Pripomba uredništva. Ta dopis preprostega kmeta smo morali prinesti že v tej številki »Kmetovalca", da vedo vsi lanski člani, ki dobijo še to številko, kaj misli o združitvi listov preprost kmet. Sicer je pa Kmetijska družba prejela od večine kmetijskih podružnic poročilo o zborovanjih, na katerih so se člani soglasno izrekli za omejitev števila strokovnih listov, ker v današnji gospodarski krizi ne zmorejo izdatkov zanje. To dejstvo vsekakor spri-čuje, da se od strani kmetov res čuti potreba po manjšem številu listov in po enem glasilu, ki bi do-našal vse, kar kmet potrebuje. Drugi sloji prebivalstva si pa lahko vzdržujejo še nadalje svoje specialne liste.
Pripomba: Zaradi obilice nujnega gradiva iz splošnega gospodarstva smo morali
izpustiti »Poljedelstvo44 in »Hmeljarstvo44.
Sadjarstvo in vrtnarstvo.
Urejuje ing. J. Skubic.
Za napredek našega sadjarstva.
Fr. Kafol.
Razveseljivo je dejstvo, da so se naši kmetovalci začeli zavedati, da zavzema sadjarstvo v našem kmetijskem gospodarstvu zelo važno mesto. To izredno zanimanje med našim ljudstvom je gotovo porok, da se bo sadjarstvo pri nas zelo lepo razvilo in nam prinašalo lepe in redne dohodke. Potrebno je samo v tem pogledu še bolj smotrenega, enotnega, vztrajnega in duhu časa prikrojenega ter na trgovski podlagi utemeljenega dela vseh činiteljev, bodisi od praktičnih in uvidevnih sadjarjev na deželi, bodisi od kmetijskih strokovnjakov na eni strani, na drugi pa primerne moralne in gmotne podpore od strani banske uprave in njej podrejenih oblasti. Poklicane so k sodelovanju tudi vse strokovne korpo-racije, občine, posojilnice itd. Zavedajmo se vsi, da je naša dežela znana kot prvovrstna sadjarska pokrajina, da tako odpomoremo našemu kmetu iz neznosne gospodarske krize, ker je izgubil dohodke iz drugih panog našega gospodarstva.
Če govorimo pri nas o pospeševanju sadjarstva, imamo predvsem pred očmi vprašanje gojitve jabolk in to le maloštevilnih, najboljših in najvztrajnejših poznih zimskih sort. S tem seveda ni rečeno, da ne smemo gojiti v posameznih legah dobrih čre-šenj, hrušek itd. ter za domače potrebe raznega gospodarskega sadja, bodisi za predelavo v vino, bodisi za sušenje itd.
Na splošno moramo razločevati za bodoče dve smeri, po katerih se mora naše sadjarstvo razvijati, t. j. ekstenzivno sadjarstvo in intenzivno. Oba načina imata nekaj zase. Za naše kmetske razmere je ekstenzivno sadjarstvo najpriporočljivejše. Drevje se sadi ne samo v bližini hiš in poslopij, temveč po vseh posestvih, če le dopuščajo krajevne razmere. Sadjarstvo je tu v takem gospodarstvu bolj postransko podjetje. S tem se zemljišče bolje izrabi, n. pr. na travnikih, polju, ob potih in cestah itd. Za intenzivno ali vrtno sadjarstvo, t. j. za skupne nasade je pa potrebno imeti važne predpogoje. Ne samo temeljite strokovne izobrazbe, temveč tudi dovolj kapitala, najugodnejše zemljišče in cenejše delovne moči. Ko bomo pri naših sadjarjih vzgojili tisto zanimanje in znanje za gojitev drevja, kakor ga imajo dandanes vinogradniki za svoje trte, potem lahko rečemo, da smo pravi sadjarji. Potrebno bo potem za vsako pleme pogoditi prave gospodarske in naravne pogoje, t. j. dobro zemljo in lego ter gojitev le najboljših za kupčijo sposobnih sort. Za naše razmere bo kazalo najbolje, da ostanemo pri ekstenzivnem sadjarstvu, ki se polagoma v posameznih najboljših pogojih izpremeni lahko v intenzivne. V teh sadonosnikih bomo pridelali potem izredno dobro in lepo sadje, ki bo odgovarjalo v vseh pogledih. Treba bo pa še posvečati nadaljnjo pozornost vprašanju pravih sort, odnosno določitev krajevnih minimalnih sortimentov za vso banovino, in sicer na
podlagi izkušenj, kajti od tega zavisi pravzaprav uspeh našega sadjarstva.
Dasi smo v drevesničarstvu zlasti v zadnjih letih precej napredovali, ker se pri nas pridela sadnega materiala v lepem številu, se je vkljub temu pojavil v tem pogledu velik nedostatek. Opaža se, da se skoraj najlepši sadni material izvozi v inozemstvo, domačini pa bodo ostali praznih rok ali pa bodo prisiljeni saditi manjvredno drevje; tu bo treba nekaj ukreniti.
Tudi oskrbovanju (gnojenju) in varstvu drevja bomo morali posvečati večjo pozornost kakor doslej. Vprašanje nastane, kako organizirati skupno zatiranje ali boj škodljivcem, ki bo poceni, a tem bolj učinkovitejši.
Omeniti moramo tudi sadno kupčijo. Sadna kupčija je pri nas pravzaprav šele v razvoju. Pospeševati jo moramo z vsemi sredstvi in po najmodernejših trgovskih uzancah. Zadružna prodaja je edina tu na mestu. To zadružništvo pa ne sme imeti nobenih sebičnih, še manj pa političnih primesi, temveč le zgolj čiste gospodarske interese, vojene po veščih ljudeh. K sadjarskemu zadružništvu naj se pritegne tudi kontrolirana produkcija drevja, dalje skupno sušenje in naprava sadjevca, sploh konserviranje sadja.
Končno bodi povedano, da navajamo naše sadjarje k intenzivnemu in sistematičnemu delu s praktičnim poukom, ki bo prilagoden najbolje našim gospodarskim razmeram. Vsi, ki so dobre volje in čutijo s trpečim našim kmetskim narodom, naj tu pomagajo, ker je ravno sadjarstvo pri povzdigi našega gospodarstva pravi blagoslov, če hočemo olajšati gospodarsko krizo.
Vprašanje obveznega zatiranja škodljivcev na sadnem drevju.
Ing. Josip Skubic.
V zadnjih letih so se po sadovnjakih v Dravski banovini izredno razpasli sadni zajedavci živalskega in rastlinskega porekla. V svrho pospeševanja zatiranja istih so se poučevali sadjarji na predavanjih; o zadevi se je silno mnogo pisalo v najrazličnejših strokovnih knjigah in časopisih in tudi v nestrokovnih časopisih. Pouk se je izvrševal tudi praktično v zvezi s škropilnimi demonstracijami, ki so jih izvrševali uradni organi in razne korporacije. Večina dobrih sadjarjev uvideva pomen obrambe in sami ponekod že prakticirajo z velikim uspehom. Tudi korporacije izražajo željo za uvedbo obligatnega zatiranja. Vendar pa je še mnogo krajev, kjer se ta dela sploh še niso začela uvajati. Mnogo je tudi krajev, kjer se že izvršujejo, a jih ne opravljajo vsi sadjarji; med temi, ki teh del ne opravljajo, je mnogo zanikarnih, mnogo pa tudi revnih sadjarjev, ki jih ne morejo opravljati. Zato vsled njihove malomarnosti in revščine trpi drevje bolj naprednih sadjarjev pred neštetimi škodljivci. Škodljivcev tako ni mogoče popolnoma zatreti, oziroma jih znatno ome-
jiti, ker se širijo v razkužene nasade z vrtov sadjarjev, ki nočejo ali ne morejo varovati drevja in sadja pred škodljivci.
V sadjarstvu je neobhodno potrebno, da se vendar enkrat začne uporabljati vsa sredstva in ukrepe za večjo rodovitnost drevja in lepšo kakovost sadja. Le pri gospodarskem sadjarstvu, ki bo urejeno na pravi gospodarski osnovi, je pričakovati stalno visokih dohodkov in le v takih okoliših se bodo pojavljali leto za letom stalni sadni trgovci, sicer pa bodo odšli v druge pokrajine in ž njimi vred tudi denar; to pa bo imelo za posledico propast narodnega blagostanja v itak revni pokrajini celo tam, kjer je sadjarstvo reševalo odslej kmeta krize vsled nizkih cen za druge agrarne produkte.
Redne letine in pridelek zdravega, dobrega, kvalitetnega sadja pa v zhatni meri podpirajo vsi ukrepi, ki so v zvezi s pobijanjem sadnih škodljivcev. Čimbolj intenzivno se bo to vršilo, tembolj bo slovelo sadjarstvo v Dravski banovini in z razširjenim slovesom se bo poživljala sadna trgovina.
Biti si moramo na čistem, da je danes sadjarstvo za kmetijsko gospodarstvo v Dravski banovini v splošnem najrentabilnejša kmetijska panoga. Lani je sadje v onih krajih, kjer je obrodilo in je dovolj razširjeno, rešilo kmeta krize. Z ozirom na splošno gospodarsko tendenco in z ozirom na razne panoge kmetijstva se bo to zgodilo, kakor je pričakovati, tudi drugod, kjer je sadjarstvo dovolj razvito in se mu posveča dovolj pažnje. Ker ni izgleda za druge panoge, da bi v doglednem času donašale toliko kot sadjarstvo, je gotovo potrebno, da tej panogi omogoči vsakdo, kdor le količkaj more, čimpreje popoln razvoj.
Proračuni za sadjarstvo bi morali biti zato pri vseh činiteljih, ki kmetijstvo podpirajo, med vsemi gospodarskimi panogami trenutno najvišji, da se res omogoči sadjarstvu razmah, po katerem bo stalno sposobno napredovati in ostati nasproti sadjarstvu inozemstva konkurenčno, zlasti pa še izrabiti trenutno konjunkturo na svetovnem trgu. Potisniti še to panogo v krizo, bi — verjetno — pomenilo defi-nitivno zapisati naše lastno kmetijstvo smrti. Z narodnogospodarskega stališča se mora zato za sadjarstvo storiti vse, kar je le mogoče in kmet se mora tako postaviti na gospodarsko trdna tla.
K temu cilju bodo znatno pripomogli vsi ukrepi, ki strme za tem, da se.ohrani sadno drevje zdravo in sposobno roditi mnogo čimbolj zdravega sadja. Varstvo sadnega drevja pred škodljivci zasluži zato vso pozornost in ž njim vred vsi ukrepi, ki naj dosežejo ta cilj.
Pred boleznimi je zaščititi v Dravski banovini
1.	jablan	2,821.917
2.	hrušk	1,039.006
3.	češpelj in sliv	1,474.931
4.	črešenj	278.436
5.	breskev	54.217
6.	marelic	1.344
skupno: 5,699.851
(Vse vzeto po .zadnji statistiki.)
(Dalje prihodnjič.)
O semenu.
Jos. Štrekelj.
Da so pridelki našega vrtnarstva tu in tam ne-povoljni, je več vzrokov. Danes bomo razpravljali le o semenu, ki je glavni predpogoj dobrih uspehov v vrtnarstvu. Rastline na vrtu in na polju so potomci dobrih ali slabih staršev, t. j. take so, kakršne so bile rastline-matei e, od katerih smo seme pobrali. Večkrat pa so še slabše, ako niso bile semenske rastline posajene na pravem mestu, da so se skri-žale, ali ako nismo semena odbrali in pobrali o pravem času.
Naša banovina ima vse ugodnosti za pridelovanje zelenjadnega in cvetličnega semer.^ in tudi poljščine, najboljše seveda v legah z vinsko klimo. Saj je n. pr. nas fižol znan na daljnjih trgih, zelje je obrajtano preko državnih mej in tudi solata ledenka je svetovnega slovesa. Vendar naročajo nase gospodinje-vrtnarice semenski fižol, zeljnato in solatno seme iz inozemstva, da ne navajam še drugega, ki v velikih množinah prihaja iz tujine. Tako gredo milijoni našega denarja v inozemstvo, namesto da bi vse to doma pridelali. Posebno naše vrtnarice so vnete za seme iz Lrfurta, dasi ga na zemljiščih erfurtskih trgovcev malo ali nič ne zraste.
O semenu, ki ga doma pridelamo, smo gotovi sorte in tudi starosti; je pa tudi ceneje. Treba je v to smer obrniti več pozornosti in vsekako dati prednost domačemu pred tujim. Po skrbnem gojenju semenskih rastlin nam je možno obstoječe sorte še izboljšati. Da nam bo to uspelo, odbirajmo za seme najlepše in najpopolnejše rastline. Solate in kapus-nice, ki jih odločimo za seme, zaznamujemo s tem, da postavimo ob njih količek. Korenstvo odbiramo ob izkopavanju tisto, ki ima najlepšo obliko in barvo. Od rastlin, ki rode užitne plodove (paradižniki, paprika, jajčevec, razne bučnice), pustimo za seme prve zoreče plodove od tistih rastlin, ki so najrodo-vitnejše. S tem, da gojimo za seme najlepše razvite listnate rastline, se od leta do leta približujemo vedno boljšim sortam in pridelkom. Seme prvih plodov na paradižnikih in drugih rastlinah, prinaša s seboj lastnost, da bodo potomci v naslednjih letih čedalje zgodnejši, kar je za domačo porabo in za trg velike važnosti. Nasprotno bi se pa nam zgodilo, ako bi jemali seme od zadnjih jesenskih plodov.
Enoletne semenske rastline, n. pr. solato, pustimo na mestu, da cvete in doprinese seme. Dvoletne pa, potem, ko smo odbrali najlepše in najpopolnejše, posadimo na polje ali kje na vrtu na poseben prostor v dobro zagnojeno zemljo in primerno razdaljo, da se rastlina poljubno razvija in raste.
(Dalje prih.)
Notice.
Znižanje tovornine za insekticide. Generalna direkcija državnih železnic je po objavi v „Saobračajnom vesniku" št. 19. znižala tovornino za sledeča sredstva proti sadnim škodljivcem: karbokrimp, arborin, lohsol, dendrin, neodendrin in dr-vorin. Prevoznina se bo računala po razredu II-A-A. Tovor-nina se tako zniža za 50%. Generalna direkcija državnih železnic je s tem ukrepom storila sadjarjem veliko uslugo. — Sadjarji, porabite to ugodnost v korist sadjarstvu!
Ing. Skubic.
Vinarstvo in kletarstvo.
Urejuje J. Zabavnik.
Na skupno delo!
J. Zabavnik.
Ko smo dne 23. oktobra 1930. na pobudo kr. banske uprave Dravske banovine razpravljali v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani o združitvi vseh kmetijsko - strokovnih listov v eno skupno, vse panoge kmetijstva obsegajoče glasilo, nismo mogli biti trdno prepričani, da bo že z novim letom pričel izhajati kot skupen strokovni list nam vsem dobro znani »Kmetovalec". Navdajal nas je dvom, ko smo slišali izjave odposlancev nekaterih društev in listov, ki so pričale, da jim ni za tako združitev. Vse argumentacije proti združitvi so bile ovržene z izjavo predsedujočega gospoda podbana dr. O. Pirkmajerja, ko je rekel: »Želim, da imamo skupno strokovno glasilo s članki iz vseh panog kmetijstva, katerih naj ne čita samo 200 ali 10.000 članov posameznih društev, ampak 25.000 kmetovalcev, organiziranih v raznih društvih." Ta izjava, jasna kakor beli dan, drži in nje izvršitev pomeni velik korak naprej na polju kmetske prosvete.
Vinogradniki, ki nismo samo vinogradniki, temveč obenem tudi sadjarji, živinorejci, poljedelci, vrtnarji itd., smo takoj uvideli, da nam more skupno glasilo le koristiti, nikoli pa škodovati. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru se je ideje združitve strokovnih listov v eno skupno glasilo iz vsega početka oprijelo, ker je videlo v združitvi splošne koristi za naše kmetijstvo.
Poleg skupnega strokovnega glasila, ki ga v »Kmetovalcu" najiskreneje pozdravljamo, potrebujemo vinogradniki močno lastno organizacijo v svrho zaščite posebnih interesov našega vinarstva. Ta organizacija naj bo še nadalje naše »Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru".
Članarina Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru znaša za leto 1931. 10 Din do 3 oralov vinograda, za vsak nadaljnji oral se poviša članarina za 5 Din, tako da plača posestnik 5 oralov vinograda 20 Din.
Naročnina za skupno glasilo »Kmetovalec" znaša 30 Din letno. Kdor hoče dobivati »Kmetovalca", plača torej poleg članarine za Vinarsko društvo še naročnino za »Kmetovalca", to je 40 Din in po 5 Din več za vsak oral vinograda nad 3 orale.
V vinarskih podružnicah organizirani člani plačajo članarino in naročnino svoji podružnici, vsi neposredni člani pa nakažejo oboje naravnost Vinarskemu društvu v Mariboru s položnico na njegov čekovni račun št. 10.786 pri Podružnici poštne hranilnice v Ljubljani.
Vinogradniki!
Organizirajmo se vsi brez izjeme v Vinarskem društvu, kajti ie po številu močna organizacija bo kos svoji veliki nalogi v boju za obstanek in napredek našega vinarstva.
/
Od vrenja vinskega mošta do pretakanja mladega vina.
Iii£>. Ivo Zupanič.
Vrenje je oni tajinstveni proces, ona čudna izprememba, pri kateri nastane ob živahnem žubo-renju v sodih iz sladkega mošta opojna pijača-vino. Potek vrenja ima na bodočo kakovost vina velik vpliv, katerega se široka praksa mnogo premalo zaveda in praktičen vinogradnik oz. kletar mnogo premalo uveljavlja na vrenje svoj vpliv. V pretežni večini slučajev je vrenje prepuščeno samemu sebi in mnogokrat na škodo bodoči kakovosti vina.
Kakovost bodočega vina je sicer v prvi vrsti odvisna od tega, koliko ima mošt sladkorja in kisline, vendar ne more vinogradnik s pravilno izvršitvijo trgatve in z vsemi kletarskimi opravili pri vinu odločno vplivati na kakovost. Snažna trgatev, pri kateri se loči slabo grozdje od dobrega, snažna klet in dobro pripravljeni sodi, v katerih naj mošt prevre, so prvi pogoji za dobro vrenje. Poleg teh činiteljev ima velik vpliv na vrenje toplina kleti. Kakor se mora splošno gledati na to, da je klet bolj hladna, je posebno važno, da ima klet za ugoden začetek vrenja- primerno toplino okoli 15° C. To toplino je treba vzdržati v kleti ves čas vrenja bodisi z odpiranjem oken in vrat ob toplih dneh, bodisi z zapiranjem le-teh pri hladnem vremenu. Pri imenovani toplini začne mošt kmalu vreti, preide hitro v burno vrenje in nato zopet polagoma do-kipeva. Da morajo biti sodi zadelani za ves čas vrenja s kipelnimi vehami, odločno zahteva moderno kletarstvo. Dostop zraka do kipečega mošta ni samo nepotreben, temveč naravnost škodljiv, zlasti ko začne vrenje ponehavati. Zrak lahko povzroči, da mošt porjavi, oziroma mlado vino — tako ga že lahko imenujemo, ko je večina sladkorja že povrela. Mošt, oziroma vino je treba na vsak način obvarovati te neprijetne napake, ki vino kvari ne le glede barve, temveč tudi glede okusa. Porjavelo vino težko najde odjemalca, če ga pa najde, ne more doseči one cene, katero bi doseglo brez te neljube napake.
Ako se opazi, da vrenje ponehava, mošt pa ima še precej slaje, je potrebno, da se vrenje zopet poživi. Vinske kvasnice, ki so se med vrenjem razmnožile v velikanskih množinah in pretvarjale sladkor v alkohol, se pri počasnem vrenju začnejo vsedati na dno ter tvorijo skupaj z drugimi snovmi, ki so se pri vrenju izločile iz mošta, to, kar imenujemo v vsakdanjem življenju drožje. Vrenje zopet poživimo, ako drožje v sodu zmešamo s kako čisto mešalno lato. Na ta način pridejo posamezne kvasnice v ožjo dotiko s sladkorjem mošta, ki ga nadalje pretvarjajo v alkohol. Mešanje drožij pa je koristno tudi tedaj, če je sladkor do naknadnega ali počasnega dokipevanja v pretežni množini že prevrel. Naši mošti, oz. mlada vina imajo mnogokrat preveč kisline, o nasprotnem primeru se sploh ne more govoriti.	(Halje prih.)
Vino kot zdravilo.
Dr. F. Kolterer.
Moderna doba, v kateri živimo, skuša svojo modernost in svoj kulturni napredek kazati često s tem, da zametuje vse ono, kar so naši predniki smatrali kot dobro, koristno, pametno in zdravilno. Istotako se godi v medicini, kjer hoče moderna medicina zmetati vsa zdravila med staro šaro, ki niso prišla ravnokar iz tvornice za zdravila. Dan na dan čitamo v zdravniških revijah o novih zdravilih, ki so se preizkusila v tem in onem znanstvenem laboratoriju In ki imajo „sigurno" zdravilno moč pri tej in oni bolezni. In pod lepo donečim imenom se razprodaja novi „preparat" po vsem svetu, dokler se ne oglasi zopet ta ali oni zdravnik, ki je po dolgih preizkušnjah na svojih bolnikih prišel do zaključka, da je imel s tem preparatom le malo ali celo nobenih uspehov. V zalogi tisočev zdravil, ki jih dandanes producirajo razne svetovne tvornice, jih je le malo število, ki so se izkazala kot zanesljivo učinkujoča. Toda glavno je, da se dajejo »moderna" zdravila, akoravno imamo mnogo domačih, ki so se izkazala v dolgih stoletjih kot izborna in lekovita.
Med poslednje spada tudi vino, ki je že starim narodom služilo kot izvrstno zdravilo. Toda prišla je zopet moderna era, ki je začela boj proti vsakemu alkoholu, ne meneč se za to, na kakšen način se uživa.
Vsak pameten človek se mora pridružiti mnenju, da preveliko zauživanje alkoholnih pijač škoduje duši in telesu. Priznati moramo žalostno dejstvo, da je poleg jetike in spolnih bolezni najhujša bolezen noto-ričnega pijanca, ki je in ostane izvržek človeštva. Kajti brezmejno zaužiti alkohol je naravno vzrok ne-
štetim nesrečam, ki ugrabljajo naš rod materielno in duševno.
S tem pa še daleč ni rečeno, da je vse škodljivo, karkoli diši po alkoholu. Od besed »brezmejno uživanje" zavisi vse. Vzemi si, dragi prijatelj, v roke recept, ki Ti ga napiše zdravnik za to ali ono bolezen, in prečitaj ga: Vsako 2. uro 1 žlico, ali 3 žlice na dan itd. V dotični medicini je tudi strup, kakor je vinski alkohol, v mali dozi koristen in zdravilen, v veliki pa škodljiv ali celo smrtonosen. Ravno isto je torej z vinom. Če ga piješ po malem, ti bo v korist, piješ preko mere, ti bo škodljiv. Ali je z jedjo kij drugače? Tudi tukaj velja princip zmernosti, kakor pri vsaki stvari.
Zanimalo bo marsikoga, kakšno zdravilno moč daje vino pri raznih boleznih. Iz lastne izkušnje pri svojih pacijentih lahko trdim, da boleha okoli 60% na želodcu bolnih na pomanjkanju želodčnega soka, to je solne kisline in pepsina. Taki bolniki so navadno pri slabem apetitu, čutijo težino v želodcu in so po vsaki najmanjši jedi napeti, kakor da so zaužili bog-sigavedi koliko hrane. Navadno si želijo kislih jedil, kar je najboljši znak, da jim primanjkuje želodčne kisline. Seveda jim ne smemo dovoliti kislega zelja ali kisle solate, ker je oboje pretežko prebavljivo, škodljiva pa ni kislina, ki je na solati, ako ni esenca, ki je nezdrava. Poleg lahko prebavljive hrane in vročih obkladkov (vroča strešna opeka, zavita v mokro cunjo ali pa vroč seneni drob) na želodcu po jedi služi takim bolnikom najbolj staro (ne novo!) vino v količini /s—1 kupice med jedjo ali pa takoj po jedi, počasi zaužito in ne prehladno. Pred jedjo — prilično pol ure — pa naj zaužije bolnik 1 kupico tople slatine, in sicer rogaške Styrije ravnotako počasi, požirkoma.
(Dalje prih.)
Poročila o stanju vinarstva.
Mariborska Kalvariia koncem oktobra 1930.
Trgatev se je končala 21. oktobra z rezultati, ki so razvidni iz niže navedene tabele. Zaradi neugodnega jesenskega vremena trgatev ni izpadla tako, kakor smo med poletjem
pričakovali. Vendar jo moremo imenovati povoljno, ker se nismo prenaglili ž njo v času, ko je začelo grozdje močno gniti. Dobili smo pridelek, ki prekaša letnik 1928., posebno kar se tiče sladkorja odnosno alkohola. Zelja, da bi ostale nekatere sorte kot renski rizling, moslavec in rdeči traminec še nadalje na trti do novembra, se nam to leto ni izpolnila. Kajti
Vrsta grozdja	Leto	30. X.		3. X.		6. X.		9. X.		12. X.		15. X.		18. X.		21.	X.	Ob trgatvi:
Beli burgundec . .	1929	18-8	8	196	8	212	8	22	8	21-8	7-8	21-8	78	22	76	_	_	15. X. 22°|0 10 80/00
	1930	18-3	8-2	18-4	8-2	18-5	8-1	18'7	81	18-8	81	19-5	8	—	—	—	—	
Silvanec.....	1929	17-7	9-5	18-2	95	20	9-2	20-6	9-2	20-6	8-8	20-6	8-4	_	_	—	—	
	1930	18	10-2	18	10-3	18	9-6	18-5	9-6	18-5	9-7	19-2	9'6	—	—	—	—	16. X. 20,5°/o 10°/„0
Rdeči traminec . .	1929	20	9-2	21	9-2	21-3	9	21-3	9	21	9	21-3	8-5	21-5	8	—	—	
	1930	17-8	11-6	184	10-4	18-4	10-3	18-4	10-3	18-6	10-3	19	10-3	20	10	20-6	10	21. X.2l'8% 10'6°/00
Moslavec (Siponi) sr.	1929	175	10	18'7	10	19-5	98	20-5	9-5	19 6	9-2	205	9	205	9'2	206	9	15. X. 23f/o 15'2%0
lega.....	1930	17-7	11-5	17-8	11-2	17-7	11-2	18-2	11	18-2	11	19	11	—	—	—	—	
										20					9		8-8	in 23 8»/,, 15-4°/oo
Moslavec viš. lega .	1929	17-8	10	18-9	10	196	9-8	20-7	9-8		9-4	20	9	20-8		207		
	1930	18-3	12-8	18-3	12-5	185	12-5	18-5	12-2	18-6	12-2	19-4	12	—	—	—	—	Glej pri prejšnjem
Laški rizling . . .	1929	185	8-5	19-5	8'2	20	8'2	20-8	8	20	76	20-8	75	20'8	7-5	—	—	20. X. 21°/0o 8'5«/oo
	1930	17 6	92	17-8	9-2	17-8	8-8	18-4	8-5	18'4	8-4	18-8	8-4	19-7	8-3	—	—	
Renski rizling nižja	1929	18-7	10	10	10	20-3	10	20'8	94	20	9	205	9	204	9	20-6	9	20. X. 21°/o 10 3
lega.....	1930	18'6	11	18-8	11	18-8	103	19-2	10-3	19-5	104	19-8	10-3	206	102	—	—	
																		in 22°/0 9'8°/oo
Renski rizling višja lega.....	1929	18-8	10-2	20	10-2	20-5	9-8	20-8	9-4	20	9	20-5	9	20-7	8"2	21	8-2	
	1930	18-7	10-8.	18-7	108	18-8	10-2	19-2	102	19-4	20	20	20	21	9-4	-	-	Glej pri prejšnjem
vsled ponovnih močnih padavin je bila kožica jagod, ki so ostale dotlej še zdrave, ranjena, in bi nadaljnjo puščanje grozdja na trti imelo za posledico popolno izpranje soka.
Obilo cibeb se je pa tvorilo nekaj dni ie iz onega grozdja, ki je začelo gniti po prvi deževni perijodi in nato nastalem lepem vremenu. Dobili smo visoke odstotke sladkorja, a deloma tudi mnogo kisline. Da se to leto poskusi določanja sladkorja in kislin ne ujemajo s končnimi rezultati ob trgatvi, je pa vzrok to, ker se mora za poskuse vzeti kolikor mogoče enako zrelo grozdje. Ob trgatvi pa skoraj zdravega grozdja ni bilo, posebno pri nekaterih sortah. Zato ta velika razlika.
Najbolj se ujema pri končnih rezultatiii sladkor in kislina laškega rizlinga in rdečega traminca. To pa zaraditega, ker sta ti dve sorti začeli razmeroma najkesneje gniti.
Rezultati določevanja sladkorja in kisline v grozdju vinarske in sadjarske šole v Mariboru 1929—1930.
Da spopolnimo dosedanje poročilo, prinašamo še nadaljnje in končne rezultate preiskuševanj do in ob trgatvi.
Vsled preobile kisline se letos priporoča osobito onim, ki sp mošte izsluzili, da ga sedaj v času kipenja večkrat v sodu dobro premešajo, ker s tem znatno znižajo kislino iz znanih razlogov. Nadalje bo iz istih razlogov dobro pozno pretakati.	Bregant.
Nakup vina za vojaštvo. Vojaška uprava je nakupila in ze prevzela v Dravski banovini v decembru od raznih vinarskih zadrug okoli 2000 hI vina za vojaštvo. Nakupovala je letnike 1929. in 1928. Priznala je razmeroma dobre cene. Vsekakor je to mala razbremenitev na vinskem trgu. Upamo, da sledi še par takih nakupov.
Izvozna zadruga jugoslovanskih vin v Mariboru je izpre-menila svoja pravila tako, da bodo odslej nje članice le vinarske zadruge. Pristopile so že skoraj vse v Dravski banovini obstoječe vinarske zadruge in ena iz Savske banovine. Včlanjene so: Osrednja vinarska zadruga Maribor, Kletarsko društvo Ormož, Vinarske zadruge Ljutomer, Metlika, Brežice, „Ljutomerčan" v Središču, „Jeruzalemčan" v Ivanjkovcih, „Ha-ložan" v Leskovcu pri Ptuju ter Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Dne 2. t. m. se je vršil prvi občni zbor po novih pravilih. Načelstvo tvorijo: Thaler F., Sv. IIj, Majcen Miro, Celje, Vobič Ciril, Leskovec, Tkalec Anton, Središče, Rajh Jakob, Ljutomer, Meško Anton, Lahonci, Lipej Franc, Brežice in Lovro Petovar, Ivanjkovci. V upravi so: Thaler, Majcen, Petovar, Jerebič in Habjančič. Nadzorstvo tvorijo: I. Gogala, dr. Stupica, Lipej, Hrastelj F. in Košar. Načelstvu in upravi predseduje Fr. Thaler iz Sv. Ilja, njegov namestnik pa je Miro Majcen iz Celja. — Razveseljivo dejstvo je, da so se združile razen dveh vse vinarske zadruge v banovini. Treba bo trdega, smotrenega dela in uspeh v korist našega vinogradništva gotovo ne bo izostal. — Zadruga ima svojo prodajno klet v Judendorfu pri Gradcu. Bavila se bo izključno le z izvozom vina, medtem ko delokrog zadrug članic ostane ne-izpremenjen. Ravnatelj izvozne zadruge je inž. Rado Šturni.
Ivanjkovci, 31. XII. 1930. Mesec december je bil poln padavin. V vinogradih se je moralo vsako delo ustaviti, iz-vzemši rigolanje za nove nasade. Trta je letos zelo lepo dozorela. — Vina leta 1930. so se prav lepo razvila. Na vinskem sejmu, ki se je tukaj vršil 10. t. m., se je to jasno pokazalo. Vina nagibajo tu in tam k porjavenju, vendar se po pretoku takoj primerno ustalijo. Promet z vinom ni posebno živahen. Kupci iščejo prvovrstna sortirana vina, za katera se razmeroma primerna cena doseže. V Ljutomeru in okolici je vojaška oblast nakupila okoli 300 hI starega vina za vojaštvo, vsekakor množina, ki se pozna. — Na vinskem sejmu v Ivanjkovcih je bilo zanimanje skoraj izključno za sortna vina. To dejstvo bodo pač morali vinogradniki, ki prenavljajo svoje vinograde, upoštevati.	— r.
Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v ponedeljek, 9. februarja 1931. na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14,—18. ure.
Dvodnevni kletarski tečaj se vrši dne 13. in 14. februarja (petek in sobota) 1931. na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—12. in od 14,—18. ure.
Metereološka opazovanja.
Važnejši podatki metereološke postaje banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
December 1930.
I.	Temperatura v °C: povprečna 0'5, najvišja 13'0 (1); najnižja — 7'8 (20.); število mrzlih dni (maksimum pod 0") 5, hladnih dni (minimum pod 0°) 25.
II.	Solnčnost: 39"0 ure, povprečno na dan V2 ure, največ dne 18. 6"8 ure.
III.	Oblačnost (0—10): število vedrih dni (povprečno pod 2) 0, oblačnih dni (povprečno nad 8) 20.
IV.	Padavine kof voda v mm: 107'1, največ 27'8 (14); število dni z dežjem 9, s negom 14, z meglo 7.
Povprečja, odnosno vsote vremenskih podatkov vsega leta 1930.
I.	Temperatura v °C: povprečna 10-6, najvišja 34"0 (6. VII.), najnižja — 10"4 (11. II.).
II.	Solnčnost: 1890 ur, povprečno na dan 5"2 ure, največ dne 7. VI. 13"3 ure.
III.	Oblačnost (0—10): število vedrih dni (povprečno pod 2) 83, oblačnih dni (povprečno nad 8) 98, dni z gromom 36.
IV.	Padavine kot voda v mm: 1207'8; število dni z dežjem 113, s snegom 26, s točo 2, z meglo 29.	Šiitar.
Vprašanje 1. Hotel sem pretočiti vino, pa teče kakor olje. Kaj je temu vzrok? Kako ozdravim vlačljivo vino? (I. B. v C.)
Odgovor: Pri letniku 1930. se ta bolezen čestokrat pojavlja, zlasti pri belih mehkih vinih. Taka vina imajo še precej nepovrelega sladkorja. Vlačljivost povzročajo bakterije (Bacillus viscocus), ki izpreminjajo sladkor v sluznato tva-rino. To je bolezen, ki jo morate takoj odpraviti, čim jo opazite s tem, da vino pretočite tako, da pride močno z zrakom v dotiko. Najbolje je, da ga pretočite skozi razpršilno pipo, da prši in se dobro prezrači. Sod pa, v katerega vino pretočite, močneje zažveplajte kakor običajno. Prav dobro je tudi, če primešate po pretakanju vinu nekoliko čreslovine (10 do 15 g na 1 hI). Po nekaj tednih se bo vino popravilo, ako ni bilo preveč gosto. V tem primeru pa nam sporočite, da Vam pošljemo posebno „Gospodarsko navodilo". Vlačljivosti podvrženo vino, pomešano s kislejšim vinom, mora hitro v konsum.
Fr. K.
Vprašanje 2. Vsled lanske gnilobe grozdja sem bil pri-moran uporabiti mnogo žvepla pri nalivanju mošta v sod. Vsled tega so drože letos jako smrdeče po žveplenem vodiku in se občuti močno tudi duh pri droženki, ki sem jo zdaj skuhal. Kako naj odpravim duh po žveplovem vodiku iz droženke? (H. B. v S.)
Odgovor: Ako žganje (vino) ima duh po žveplenem vodiku, ga je čimprej pretočiti. Pretakati je tako, da se dobro prezrači. Na zraku se žveplovi vodik spoji s kisikom in tako izpremeni v vodo in žveplo. Še bolje pa je, če pretakate žganje skozi bakreni lij. Cisti baker vleče tudi ta plin nase in se spaja na zraku v bakrov sulfat (modro galico). Med pretakanjem je lij večkrat odrgniti s cunjo in izmiti. Pretakanje se naj ponavlja, dokler se duha ne odpravi.	Fr. K.
Živinoreja in mlekarstvo.
Urejuje ing. J. Zidanšek.
Nemški opleinenjeni prašič — uspehi reje.
ing. Jos. Zidanšek.
Kakor znano, rabimo v Dravski banovini za plemenitev svinjereje pretežno merjasce oplemenjetie nemške pasme z dolgimi visečimi ušesi. Pred vojno je sicer Kmetijska družba v Gradcu hotela uvesti na bivšem Spodnjem Štajerskem žlahtno nemško pasmo s pokonci stoječimi ušesi, vendar pa je, zlasti v okolici St. Jerneja, zadela na pasivno resistenco, kajti živinorejci so tudi nadalje uporabljali le merjasce z visečimi ušesi, ker so potomce istih lažje prodajali.
Kaj smo po prevratu mogli storiti drugega, kakor prilagoditi se tej smeri. Naša domača vzreje-vališča smo povečini usmerili k odreji merjaščkov z visečimi ušesi. V lažjo dosego tega cilja je mariborski oblastni odbor v jeseni 1. 1928. nakupil v Avstriji, in sicer v okolici Graza v svrho komple-tiranja domačih vzrejevališč in osveženje krvi nekaj merjascev in svinj originalcev oplemenjene nemške pasme. Uvoz se je prav dobro posrečil in so prvi moški potomci uvoženih živali že letos plemenih v splošno zadovoljnost.
Težko sem čakal prilike, da pridem vsaj do približnih podatkov, kako se te živali pitajo. Ali pač dovolj prirastejo na teži?
V področju živinorejskega odseka Špitalič pri Konjicah je bil dne 20. dec. 1930. zaklan skopljenec, ki vsled slabšega razvoja ni bil spoznan sposobnim za merjasca in so ga na jesen začeli pitati na navaden kmetski način. Rojen je bil 19. januarja 1930. Bil je torej ob času klanja star 11 mesecev.
Tehtal je 200 kg ter je odpadlo na mast 80 kg, na meso 90 kg in na drob ter odpadke 30 kg. Gospodar se je izrazil, da je z uspehom prav zadovoljen, ker dotedaj za isto starost še ni dosegel take teže. Tudi je okus mesa prav zadovoljiv.
Po teh podatkih sodeč, menim, da je usmeritev svinjereje na nemško oplemenjeno pasmo vsaj za domačo uporabo pri nas utemeljena.
Nega govejih parkljev.
Fr. Goričan.
Vse mogoče se čita v strokovnih časopisih. Posebno o umetilem gnoju in gnojenju toliko, da se človek že naveliča. O negi parkljev se ne spominjam, da bi bil že kdaj našel kak članek.
Delovna živina ne potrebuje nege parkljev, ker si jih obrabi na trdi cesti. Če pa vozi samo po mehkih tleh, ji tudi parklji zrastejo prekomerno.
Na sejmih vidimo pogosto, posebno pri kravah, tako dolge parklje, da so podobni čolničkom ali nekdanjim turškim čevljem. (Glej sliko 1.). To ni samo zelo grdo in kvari zunanjost živali, ampak,
kar je še hujše, ona pri tem silno trpi. Godi se ji tako, kakor človeku, ki bi imel polno kurjih očes na podplatih. Živinče težko stoji, še težje hodi; zgodi se tudi, da se parkelj odčesne in se pri tem noga več ali manj rani. To je pravzaprav hudo trpinčenje nedolžne živali, tako da bi to dejstvo spadalo v področje društva proti trpinčenju živali.
Nihče ne bo ugovarjal, da ni nega parkljev potrebno in koristno opravilo. Marsikdo bi si rad sam pomagal, pa je težko. Nima pripravnega orodja, ne druge oprave. Večkrat sem to napravil s širokim ostrim letvom in težkim kladivom, pa ne gre dobro.
Slika 1. Prevelik goveji parkelj.
Konci parkljev »so pogosto zavihani navzgor, niso pritisnjeni k tlom, žival ne stoji pri miru, se straši in lahko človeka rani ali udari. Poklical sem že tudi kovača, ki je prikrajšal parklje s kleščami, kakršne rabi pri podkovanju konj. To je bilo boljše, pa še ne zadovoljivo.
Potrebno je, da se ukrene nekaj praktičnega. Papirnatih navodil in ukrepov imamo dovolj, ki pa v resnici malo zaležejo, še manj pa dosežejo.
Komur je znano, naj bi opisal tisto orodje, ki je nalašč za nego parkljev, kje se dobi in koliko stane, kako se delo izvrši in kakšne druge priprave so še potrebne.
Imamo naredbo, da se zavrne nesnažna živina pri dogonu na sejmišče. To je dobro in pametno. Koristi in pomaga pri povzdigi živinoreje in ne stane upravo prav nič. Ravnotako bi se dalo napraviti zaradi parkljev. Živinozdravnik ali občina najame za vsak sejm enega bližnjega kovača. Ta ob-reže parklje vsaki živali, ki jo določi živinozdravnik. Stranka plača delo, ki bi naj bilo vsaj v začetku zelo poceni, eden do dva dinarjev od noge. Vsaka občina postavi na sejmišču primerno ograjo, kjer bi se to
delo lahko in hitro izvršilo. Potrebno orodje bi imel spočetka vedno živinozdravnik s seboj, dokler bi si ga pozneje ne nabavili posamezni kovači, občine ali živinorejske zadruge.
Živinoreja je pri nas najvažnejša gospodarska panoga. Njen povzdig na višjo stopnjo, to je povečanje haska in dohodkov iz nje, je veliko delo, veliko dejanje, bil bi velik uspeh. Vsako veliko delo obstoji iz nebroj majhnih. Največja celota obstoji iz tisoč j majhnih posameznosti. Zato je potrebno, da začnemo upoštevati vsako malenkost, ki bi količkaj pripomogla k izboljšanju naše živinoreje.
Ker tako radi uvažamo plemensko živino iz Švice, uvozimo še nekaj tiste oskrbe.in nege za živino, ki je je tam deležna.
Izboljšanje mlekarstva.
Fr. Krištof.
Mlekarstvo je v sedanji gospodarski krizi jako pomembna panoga kmetijstva. Mesečna izplačila mlekarn to jasno dokazujejo. Zelo se cenijo redni dohodki iz mlekaistva sedaj, ko so razne druge panoge kmetijstva odpoveaaie. Kmetija potrebuje rednih in stalnih dohodkov. Vkljub znižanju cen mleka in mlečnih izdelkov raste zanimanje za mlekarstvo kot stalen vir dohodkov. Padec cen mleka in mlečnih proizvodov je dvignil porabo istih kot najcenejšega in najpopolnejšega hranila. Vendar ni bil padec cen tako znaten kot pri drugih proizvodih, zato se je treba za mlekarstvo v bodočnosti tudi temu primerno pripraviti.
Naloga mlekarstva v prihodnjosti bodi, da se produkcija mleka zviša in poceni, kar je zaradi nizkih cen žita in krmil prav lahko mogoče doseči. Številne nove živnorejske zadruge naj s pomočjo kohtrolne molže izločijo vse nerentabilne molznice in naj jih nadomestijo z dobičkanosnimi. To bo najpotrebnejše in najhvaležnejše delo teh zadrug.
Sporedno s povišano ceneno produkcijo mleka, naj se tudi izboljša ravnanje in oskrbovanje molzne živine ter uvede strogo higijensko ravnanje z mlekom, da bo mogoče mlekarnam izdelati prvovrstne mlečne izdelke. Slaba kvaliteta mlečnega blaga najhuje pritiska cene navzdol in odvrača porabnike od večje potrošnje mlečnih izdelkov. Kako morete dvigniti porabo čajnega masla, če je isto žaltavo? Kdo se more posluževati grenkega sira? Mlečna maščoba je v nepokvarjenem stanju najokusnejša in lahko-prebavna. Dobro izdelan sir je najredilnejše hranilo. Te okoliščine se pri naših mlekodobaviteljih prav nič ne upoštevajo in nočejo razumeti.
Mleko je najpopolnejše hranilo, ki ima pa to slabo lastnost, da se lahko in hitro kvari. Zato pa naj se ž njim previdno ravna. Vsak mlekodobavi-telj naj skrbi za največjo snago hleva, molzne živine in mlečne posode. Mlečna golida ali žehtar naj se uporablja samo za molžo. Ta posoda mora biti pripravna, da se molža v miru in neovirano izvrši (glej sliko 2.). Žehtar je ovalen in z zavihanim robom, da med molžo mirno stoji med koleni. Okrogli in z raznimi brazgotinami ozaljšani žehtarji nudijo gnezda nesnagi in škodljivim bakterijam. Po molži naj se mleko takoj precedi (glej sliko 3.) in nato prezrači in ohladi, da se tako zabrani razvoj škodljivih
Pravilna golida ali žehtar Slika 3. Mlečno cedilo.
bakterij. S tako ravnanim zdravim mlekom bo mlekarna lahko napravila najokusneše izdelke, ki dosegajo tudi danes visoko ceno in dvigajo kmetovo blagostanje.	_
Notice.
Poročilo o delovanju živinorejskih zadrug in društev.
V naš kotiček bomo sprejemali kratka strokovna poročila o stanju in delovanju živinorejskih selekcijskih zadrug in društev. V prvi vrsti nas zanima, kako se vodijo rodovne knjige, kako se izvaja mlečna kontrola in kako organizacija skrbi za dobre plemenjake. S takimi poročili se bodo zadruge učile druga od druge. Prosimo torej kratkih, točnih in jasnih poročil.
Zveza živinorejskih zadrug za kamniški okraj — poživljenja.
Na občnem zboru dne 20. dec. 1930. je bil izvoljen nov odbor z g. Vilarjem kot načelnikom in g. Borcem kot tajnikom. Drugi odborniki so iz vseh delov kamniškega okraja. — Ob tej priliki je predaval kmetijski inšpektor Zidanšek o pospeševanju živinoreje v okviru državnega programa. Priporočal je, da se obstoječe živinorejske zadruge takoj prilagodijo novemu živinorejskemu zakonu, da se izvede izbira živali za rodovnik in prične z mlečno kontrolo ter izvrši nabava dobrih plemenjakov. Sreski kmetijski referent Hladnik je govoril o podrobnem delu v živinorejskih zadrugah. — Želimo, da bi to zborovanje rodilo obilo dobrega sadu in dalo pobudo za uspešni napredek živinoreje v kamniškem okraju.	Z.
Pospeševanje kokošereje v letu 1931.
Banska uprava sporoča: Zelo važna pridobitna panoga našega kmetijstva je kokošereja. Zato je potrebno čim intenzivnejšega dela, da to panogo razvijemo do čim večje popolnosti, s tem pa tudi do čim večje dobičkanosnosti. — Namen kralj, banske uprave je, razširiti v Dravski banovini čimbolj rjavo štajersko kokoš, ki je dobila svoj končni standard na anketi dne 20. XI. 1930. v Celju. V spomladi 1931. bo način pospeševanja kokošereje sledeči: Nabavo jajc za valjenje in razdelitev enodnevnih piščet prevzamejo sreska načelstva s pomočjo piistojnih sreskih kmetijskih referentov. Sreska načelstva zbirajo naročila za jajca za valjenje in za enodnevna piščeta. Pri tem pa upoštevajo samo resne naročnike, kjer je pričakovati, da bodo piščeta v resnici obdržali za pleme. Tudi jajca za valjenje priskrbijo sreska načelstva sama. Pri tem pa morajo upoštevati samo priznano dobre kokošerejce in samo pri teh smejo jajca naročati. Sreska načelstva bodo oddajala jajca za valjenje po 1 Din za komad, enodnevna piščeta pa po 3 Din za komad. — Sreska načelstva sprejemajo prijave za jajca za valjenje in za enodnevna piščeta do 31. januarja t. 1.
Konjereja.
Urejuje dr. A. Veble.
Uspehi konjereje v Dravski banovini leta 1930.
Dr. Veble.
V 5. številki lanskega „Konjerejca" je bil objavljen pregled konjskih premovanj, ki so bila izvršena v področju „Konjerejskega društva za Dravsko banovino". V isti številki stoji na uvodnem mestu tudi štatistika zaskočenih kobil v letu 1930. v istem področju. Oba članka nam nudita v velikih obrisih sliko naše konjereje v letu 1930.
Kakšna je torej ta slika? Pregled premovanj navaja številčne podatke prignanih in obdarovanih konj, višino nagrad, imena darovalcev in razpored premij kakor tudi v poštev prihajajočih pasem. Premovanje je bilo izvršeno v 7 krajih s skupnim do-gonom 607 konj, od katerih je bilo premovanih 361 glav s premijami v Skupnem iznosu 54.740 Din; častnih diplom je bilo podeljenih 53 in 68 priznanic.
| Da moremo ugotoviti, če smo to leto napredovali ali nazadovali, moramo navesti odgovarjajoče podatke iz leta 1929. oz. še iz prejšnjih let. Za 1. 1929. so sledeči: Premovanja v 9 krajih bivše mariborske oblasti z dogonom 736 konj, premovanih 474 glav s skupno 75.360 Din; priznanic razdeljenih 40, častnih diplom 60. Posezimo pa še za leto, dve nazaj, da bo primerjalna slika še nazornejša. V letu 1928. je bilo tudi v 9 krajih prignanih 659 konj in premovanih 418 glav s skupno 68.050 Din; častnih diplom je bilo razdeljenih 43, priznanic pa 43. V letu 1927. je znašal v 6 krajih prigon 323 konj, premovanih je bilo 220 glav s skupno 30.740 Din; častnih diplom je bilo razdeljenih 16 ter 28 priznanic.
Od leta 1927. do 1929. izkazujejo vse navedene številke stalno naraščanje z doseženim viškom 1929. leta. Zlasti viden in razveseljiv je bil napredek od leta 1927. na leto 1928.; v tem letu se je namreč povečal ne le dogon za 100 procentov, temveč tudi 1 vsota razdeljenih nagrad.	(Dalje prih.)
Čebel
Urejuje
Kakšna naj bodo kmetska čebelarstva?
Jože Okorn.
Napredno čebelarstvo se je pri nas v zadnjih 20 letih močno razvilo, vendar še ni doseglo iste stopnje, kakor bi bilo z narodno-gospodarskega stališča želeti. Dohodki naših čebelarstev so še mnogo premajhni. Če upoštevamo razne načine čebelarjenja, izgubo časa, množino in kvaliteto pridelkov, vidimo, da je pot do popolnosti še jako dolga. Pridelek medu je sicer že sedaj sorazmerno precejšen, vendar bi se z intenzivnim izrabljanjem paše ter skrbnejšim opravljanjem čebel dal še zelo povečati. Voska pridelamo komaj dobro tretjino možnega pridelka. Pridelki tudi niso tako skrbno obdelani, kakor bi bilo to z ozirom na zahteve trga potrebno. Te glavne napake bo treba čimpreje odpraviti, istočasno pa skrbeti s primerno organizacijo in reklamo za zvišanje domačega konsuma medu, ki je razmeroma še jako majhen.
Čebelarju-ljubitelju so dohodki postranska stvar, kmet-čebelar pa mora stremeti, da mu tudi čebele prinašajo čim večje redne letne dohodke.
Čebelarstvo je sicer jako lepa kmetijska panoga, toda obsežnost kmetskega čebelarstva je treba spraviti v sklad z drugimi panogami. Velikost čebelarstva naj bo odvisna od razpoložljivega časa. Dober kmetovalec-čebelar se mora držati načela: »Zaradi čebelarstva ne smem zanemarjati drugega gospodarstva, obstoječe čebelarstvo pa mora biti dobro urejeno in oskrbovano!"
Dobro urejeno čebelarstvo zahteva mnogo strokovne izobrazbe in časa. Zato naj kmetsko čebelar-
arstvo.
J. Okorn.
stvo obsega po priliki 10 do 20 plemenjakov. To število panjev nam v srednje ugodnih pašnih razmerah lahko nudi razmeroma lep letni dohodek, najvažnejše pa je, ker zmore strokovno naobražen čebelar to število panjev opravljati takorekoč mimogrede ob nedeljah in praznikih.
Uspeh v čebelarstvu je odvisen od kakovosti in moči plemenjakov, pašnih razmer in čebelarjeve izobrazbe, ne pa od števila panjev. Po teh vidikih morajo biti urejena vsa naša čebelarstva, če hočemo, da bomo imeli od čebel ne le veselje, ampak tudi gmotno korist.
Važno vlogo igra v čebelarstvu tudi sistem panja. Panj je sicer orodje, vendar se sistemi močno razlikujejo drug od drugega. Od panja moramo zahtevati, da odgovarja vsem naravnim zahtevam če-belne družine, da je delo v njem hitro, lahko, enostavno in pregledno. Od panjev na okvirje odgovarja vsem tem zahtevam Alberti Znideršičev (A. Ž. panj), ki je naš standarizirani panj. Ta panj je v prvi vrsti namenjen za čebelarjenje na med in je pri nas vsepovsod razširjen. V krajih, kjer se čebelarji bavijo s kupčijo z živimi čebelami, je pa še splošno vpeljan kranjič, ki izvrstno služi svojemu namenu. Velika napaka je, ker se pri izdelovanju kranjičev premalo pazi na mero. Za kranjski panj je določena normalna mera, in sicer naj bo panj zunaj merjeno 16 cm visok, 30 cm širok in 70 cm dolg. Poleg teh sistemov se pri nas č^ebelari še v drugih panjih, na primer: Kuntschevih, dunajskih, Neiserjevih itd., toda ti sistemi se vsepovsod umikajo A. Ž. panju, ki je v teku 22 let odlično prestal vse preizkušnje, ter v vsakem oziru odgovarja zahtevam sodobnega naprednega čebelarstva.
Gozdarstvo.
Urejuje ing. A. Šivic.
Naši kmetje in gozdarstvo.
Oton Detela.
Ko so se začeli razgovori glede združitve vseh kmetijskih panog v strokovnem listu »Kmetovalec", sem si bil takoj na jasnem, da se mora v tem listu primerno upoštevati tudi gozdarstvo, kot važen del kmetijskega gospodarstva.
„Kmetovalec" je sicer tudi dosedaj prinašal o gozdarstvu poljudne članke našik gozdarskih pisate-ljev-strokovnjakov, vendar ne redno in ravno v tem, da ima odslej gozdarstvo v vsaki številki lista svoj odmerjeni prostor, je znaten napredek napram dosedanjemu stanju, ker le na ta način se bodo privadili kmetski gozdni posestniki čitanju člankov o gozdnem gospodarstvu.
Dravska banovina ima v primeri k drugim delom naše države skoraj največ gozdov, saj zavzemajo gozdovi približno polovico (48%) rodovitne zemlje. Od teh gozdov je 34, torej več kakor % vse rodovitne zemlje v lasti in oskrbi večjih ali manjših kmetskih posestnikov, ki jim je gozd, in sicer v hribih, glavni vir dohodkov, povsod pa mogočna za-slomba dotične kmetije.
Iz teh podatkov je razvidno, kako važen činitelj v našem kmetijskem gospodarstvu je gozdarstvo.
Da bi kmetje že toliko let umno gospodarili z gozdom, kakor to delajo pri poljedelstvu in živinoreji, bi naši gozdovi tvorili ogromno narodno bogastvo.
Žal pa večina kmetskih gozdnih posestnikov nima potrebnega znanja in razumevanja za umno gozdno gospodarstvo — častne izjeme so tudi tu — in dejstvo je, da gre dosti kmetov le takrat v gozd, kadar potrebujejo denarja, da posekajo za kupčijo sposoben les ali pa če potrebujejo drva za kurjavo ali tedaj, ko je treba dobiti stelje.
Pri tem ravnajo dostikrat nepravilno, posekajo vse boljše, za oploditev potrebno drevje popolnoma ter puščajo ničvredne kapnike in slabotna drevesa, ki jih polomijo viharji ali sneg. Dalje se prav malo brigajo, kako se dotični prostor zarašča, ali je sploh . kaj naraščaja ali ne. Ne brigajo se, da bi odstranili gozdni plevel, kakor trnje, lesko, robido in srobot, ki ovira mladovje, ki se je slučajno naselilo, oziroma nasad, ki je bil vsled pritiska gozdarske oblasti izvršen. V tej borbi z omenjenimi škodljivci se znaten del naraščaja pogubi in pokvari in čez desetletja ni na takih zanemarjenih gozdnih prostorih primernega mladega lesa.
Žalostne so prilike na kmetijah, kjer je posestnik izsekal ves poraben les iz gozda, ne da bi bil poskrbel za to, da ima kmetija trajen užitek od gozda in s tem zagotovljeno bodočnost.
Slabo gospodarstvo ima v gozdovih še bolj kvarne posledice, kakor v poljedelstvu, ker se storjeni grehi poznajo dostikrat dolga desetletja.
Toda ne samo ravnanje z gozdom, marveč tudi vnovčevanie gozdnih pridelkov je zelo važno, ker more biti bolj ali manj dobičkanosno, kolikor več ali manj se razume kmetski gospodar na cenitev in izmerjenje lesne množine.
Dostikrat se dogaja — sedaj morda manj, ko
prej — da proda kmet kar stoječe drevje do gotove debeline v prsni višini za pavšalno ceno, ne da bi bil natančno ugotovil lesno množino. Marsikdaj je na ta način dosežena kupnina na videz res velika, če gre za lep gozd, tako da posestnika takorekoč omami, gotovo pa je v vseh teh primerih kmet manj dobil za les, kakor če bi ga bil prodal za primerno ceno od kubičnega metra.
Odkar ima Kmetijska družba v zalogi poljudna navodila za merjenje lesa, so se razmere v tem pogledu že izboljšale, kar spričuje, kako potreben je pouk v tej važni panogi kmetijskega gospodarstva.
Podružnica Jugoslovanskega šumarskega udru-ženja v Ljubljani, ki ni samo stanovska in strokovna organizacija, stremi že nekaj let za tem, da bi obudila tudi v malem posestniku zanimanje za gozdarstvo. Kakor sem že omenil, so naši gozdovi po večini v rokah srednjih in malih posestnikov, zato bi bilo želeti, da se vsi oni, ki niso člani Kmetijske družbe in ki imajo večjo korist od gozdov, pridružijo imenovani podružnici v Ljubljani. V to svrho je odobrila v jeseni 1. 1930. glavna skupščina Jugosl. šumarskega udruženja od podružnice doprinešeni predlog, da naj se snujejo gozdarski krožki, v okrilju gozdarske podružnice v Ljubljani, ter je bil v to svrho izdelan pravilnik. Člani teh krožkov bi plačevali samo polovico članarine, ki je določena za člane Šumarskega udruženja, zato bi pa dobivali »Kmeto-valca" zastonj in gozdne sadike iz podružnične drevesnice, ki je v bližini Maribora, po znižanih cenah. Tudi na drug način bi se podpirali s poukom in z nasveti v gozdarskih zadevah. — Člani gozdarske podružnice se vabijo, naj delajo v svojem okolišu na to, da se bodo osnovali omenjeni gozdarski krožki.
Člani gozdarskih krožkov ne bodo dobivali „Šumarskega lista", ki ga izdaja Jugosl. šumarsko udruženje; ta list je znanstveno-strokoven, in torej ni namenjen posestnikom malih gozdov. Slednjim bo zadostoval »Kmetovalec".
»Kmetovalec" bo v svojem delu za gozdarstvo i;azen poljudnih člankov v gozdnem gospodarstvu, in sicer o pravilni sečnji, negovanju sestojev in mladega naraščaja, pomlajevanju gozdov, ter pravilnemu izkoriščevanju gozdnih pridelkov, objasnjevanjem gozdnih zakonitih predpisov, naročnikom na razpolago tudi za gozdno-gospodarska vprašanja ravno tako, kakor je dosedaj odgovarjal na vprašanja v kmetijski stroki v ožjem nomenu besede. Odgovori na taka vprašanja ne bodo zanimali samo onih, ki so jih stavili, marveč bodo nudili tudi drugim bralcem pouk za slične primere.
Naše gozdarske strokovnjake vabim, da bi do-našali potrebno gradivo za vsako številko »Kmetovalca". Tudi članki izkušenih gozdnih gospodarjev bodo dobrodošli.
Častna dolžnost bodi tem vsem. da se bo za gozdarstvo določen prostor v vsaki številki »Kmetovalca" izkoristil.
Končam z željo, da bi ta poskus, širiti med naše kmetovalce reden gozdarski nouk in vzbujati v njih zanimanje za umno gozdno erosoodarstvo. rodil obilo dobrih sadov v prid našemu kmetu, kot gozdnemu urosoodarju. in naši zemlji, da bi jo ohranili plodovito tudi poznejšim rodovom.
Zadružništvo.
Urejuje dr. A. Milavec.
Kmet in zadružništvo.
Dr. A. Milavec.
Uglednega slovenskega kmeta sem nekoč vprašal, zakaj ne oddaja mleka v mlekarsko zadrugo, zakaj ne pristopi k strojni zadrugi, ki v dotičnem kraju prav lepo deluje in zakaj sploh nekako prezirljivo in od strani gleda vsakovrstne zadruge in njihovo delo. Odgovoril mi je: „Pri zadrugah je treba delati za druge, jaz pa hočem delati zase, za svoj lasten napredek." Rekel sem mu: „V zmoti ste, tudi v zadrugah delate zase, toda skupno z drugimi."
Mnogo slovenskih kmetov še vedno misli tako; mnogi so še tako srečni, da se jim gospodarska kriza zaenkrat še ni zagrizla preveč živo v meso. Vprašanje pa je, koliko časa bodo mogli sami še kljubovati razvoju časa, koliko časa bodo v stanu obdržati svoje gospodarstvo na sedanji višini brez medsebojne pomoči.
»Kmetovalec" bo v sedanji povečani izdaji prinašal kratke članke o zadružni misli, o delu naših kmetijskih zadrug, seznanjal bo kmeta o kmetskem zadružništvu tudi v drugih državah in mu kazal velikanske uspehe zadružnega dela, ki je iz malih, neznatnih začetkov zrastlo v mogočen faktor narodnega gospodarstva vseh naprednih narodov.
»Kmetovalec" hoče pomagati našim zadružnim zvezam pri delu za napredek kmeta, ki ie mogoč edino v močnih, svobodnih zadrugah, ki slonijo na medsebojnem zaupanju svojih članov,
V Sloveniji prevladuje mali in srednji kmet in od napredka tega je odvisna usoda naroda. Ne smemo pustiti, da bi izginile naše male kmetiie in Drešle v roke veleposestnikov, ljudje pa bi odšli v mesta, tvornice in rudnike in tam večali armado brezposelnih in se potem izžeti in revni vračali v domačo občino.
Kmetijska strokovna izobrazba, katero širi že desetletja med slovenskim kmetom Kmetijska družba, bo imela popoln uspeh šele tedaj, ko bo modernih in preizkušenih pridobitev na polju kmetijstva lahko deležen vsak kmet, tudi najmanjši v zadnji gorski vasi. Naš kmet, zlasti mali kmet, pa si ne more nabaviti sam vsega, kar potrebuje za izboljšanje kmetije. Naj navedem primer: Skrajni čas je, da bi imeli naši kmetje nove poljedelske stroje, pluge, brane, čistilnike itd. Kako naj si vse to nabavi posestnik srednje ali male kmetije? Pa tudi, če bi vse to zmogel, ali bi ne bilo nepotrebno zapravljanje denarja, če bi v vasi s tridesetimi kmetijami bilo tudi trideset garnitur raznih strojev, ki bi večji del leta rjaveli po šupah, ko lahko ena sama garnitura strojev opravi isto delo. Najboljša oblika za skupno nabavo strojev in racionelno uporabo le-teh je strojna zadruga.
V vseh panogah kmetijstva se more napredovati uspešno le potom kmetijskih zadrug. Kje bi bi!a danes naša živinoreja brez živinorejskih in mlekarskih zadrug, kakšni bi bili naši kmetski domovi briz kreditnih zadrug? Posamezni živinorejci ne bi mojjli storiti za izboljšanje živinoreje potom selekcije (od-bire), kontrole molžnje itd. tega, kar napravijo živinorejske zadruge; privaten mlekar bi brez dvoma kot trgovec delal tako, kakor so delali številni izpo-sojevalci denarja, ki so zapustili med našim kmetom toliko žalostnih spominov in toliko nezaceljenih r m.
Zanemarjene gmajne čakajo, da jih meliorirajo pašniške zadruge.močvirnate travnike bodo osušile vodne zadruge.
Kjerkoli je mogoč napredek, je najlažja in mij-krajša pot do cilja potom zadruge, ki je skupnost in medsebojna pomoč.
(Dalje prih.)
Gospodinjstvo.
Urejuje S. I. G.
Gospodinji.
S. I. G.
Mož sezida hišo, žena pa ustanovi dom.
Dom ustvariti zna pa le ona žena, ki druži plemenitost srca s praktično izvežbanostjo in spretnostjo v vodstvu gospodinjstva.
Svetovna gospodarska kriza tudi nam ni prizanesla. Posledice okuša tudi gospodinja. Vsled nizke prodajne cene kmetijskih pridelkov, manjka denarja za nakup najpotrebnejših industrijskih proizvodov, ki jim je ostala cena slejkoprej visoka. Bolj kot kdaj mora znati danes, pridobljeno umno in varčno uporabljati in se omejiti pri nakupu na najpotrebnejše. Kupiti sme le to, kar res ne more pogrešati.
Posebno moramo poudariti varčnost pri nabavi obleke. Koliko denarja se tu nepotrebno troši s tem,
da se omišlja neprimerno, malotrpežno blago, n. pr. modni čeveljčki iz finega usnja, svilene nogavice in podobne reči, brez katerih bi prav lahko izhajali.
Za te nabave je odgovorna gospodinja. Naj bi se te odgovornosti pravočasno zavedla in upoštevala pri izbiri predvsem praktično uporabnost in trpež-nost blaga. Težko bomo prešli gospodarsko krizo, če se ne bomo vrnili na pot skromnosti in preprostosti.
Vkljub brezposelnosti po mestih in industrijskih krajih, vlada na deželi večkrat pomanjkanje dobrih delovnih moči. Pri vseh obratih najdemo prizadevanje, delo čimbolj poenostaviti in najti način, da bo opravljeno s čim manjšo porabo časa in delovnih moči. Misel, kako racionelno urediti delo, je našla odmev tudi v gospodinjskih slojih in bomo o tem vprašanju tudi na tem mestu podrobneje razpravljali.
Upoštevanja,vreden je tudi pojav naše mladine v mesta. Z izboljšanim načinom dela in življenja, zlasti
glede stanovanja in hrane, bi se dalo deloma pritegniti in ohraniti delovne moči domači zemlji in jih s tem obvarovati pred dostikrat žalostnim življenjem v tujini. Zato bomo skušali prinašati tudi navodila za pripravljanje okusne domače hrane in črtice o uredbi in čiščenju stanovanjskih prostorov in dru-gih*gospodinjskih predmetov.
Gospodinje, ki imajo kak posebno dober nasvet bodisi glede pripravljanja hrane ali glede načina
dela, prosimo, da ga pošljejo v objavo, da pride v prid skupnosti.
Gospodinjski nasveti.
Gospodinje, ki želijo kakšen nasvet ali pojasnilo, ki se tiče gospodinjske stroke, naj pošljejo tozadevna vprašanja uredništvu »Kmetovalca" z dostavkom, za gospodinjstvo. Odgovor dobe v prihodnji številki lista.
Družbene zadeve.
Urejuje F. Kafol.
Priskrba modre galice za leto 1931.
Vsi interesenti, ki se bavijo s priskrbo modre galice v Sloveniji, se s tem opozarjajo, naj se z nakupom za prihodnjo pomlad ne prenaglijo.
Predvsem bo cena galici letos mnogo nižja nego v prošli sezoni, ker se je baker znatno pocenil. Ra-zentega je letos posegla tudi vlada vmes s svojimi ukrepi, ki bodo onemogočili špekulacijo z modro galico. Vlada je poskrbela, da se bo v domači tvor-nici izdelalo toliko tega blaga, da bo krita vsa potreba.
Zajamčena je prvovrstna kakovost domače galice, ki jo izdeluje tvornica v državi po avsiškem načinu s strokovnjaki avsiške tvornice, ki je do konca vojne dobavljala našim vinogradnikom najboljše blago. Proizvodnja te galice je pod stalnim nadzorstvom državnih kontrolnih postaj in jamči tvornica za 98/99 odstotno čisto blago.
Kmetijska družba bo poskrbela, da bodo vsi odjemalci pravočasno obveščeni o ceni, kakortudi da se jim bo blago pravočasno dobavilo. Zaraditega opozarjamo, da ni umestno prenagliti se z nakupom modre galice.
Kmetijska družba v Ljubljani.
Družbene vesti.
Nabiralne pole udov. Načeiništva tistih podružnic, ki še niso doposlala nabiralnih pol s članarino vred, ponovno opozarjamo, naj to nemudoma store, da se razpošiljanje prihodnje številke ..Kmetovalca" ne bo zavleklo. Današnjo številko ..Kmetovalca" pošljemo vsem dosedanjim prejemnikom. Drngo številko in naslednje dobe pa samo tisti člani, ki so vplačali članarino pri družbi, potom podružnic pa le tedaj, če družba prejme pravočasno njih prispevke.
Zborovanja kmetijskih podružnic. Poživljajo se vsa načeiništva podružnic, da čimprej skličejo zborovanja svojih članov in jih objavijo vsaj 14 dni poprej v ..Kmetovalcu". Na teh zborovanjih se naj obravnavajo obračuni in poročila o delovanju podružničnega odbora v prošlem letu. Pretresajo se naj važna gospodarska vprašanja in napravijo načrti za delovanje v tekočem letu. O zborovanjih je takoj poročati Kmetijski družbi. — Tiste podružnice, ki so že imele zborovanja, naj nemudoma predlože zapisnike o njih. v kolikor niso tega že storile.
Vloge kmetijskih podružnic na oblasti. V zmislu družbenih pravil smejo podružnice občevati z oblastmi le potom Kmetijske družbe. Vloge podružnic so le tedaj koleka proste, če se dopošljejo oblastim potom družbe. Vse take prošnje družba priporoča v ugodno rešitev.
Kazalo ..Kmetovalca" za 1.1930. je že natiskano in se brezplačno dopošlje onim, ki list hranijo ter se za kazalo zglasijo. Naroči se lahko pismeno ali osebno v pisarni Kmetijske družbe, Ljubljana, Novi trg 3 (prej Turjaški trg).
Hranite ..Kmetovalca"! Razširjeni ..Kmetovalec" bo letos obsegal najmanj 384 strani strokovnega čtiva, bo torej ob koncu leta s kazalom vred čedna knjiga, polna zlatih naukov za našega kmeta. Zato nujno priporočamo vsem čiteteljeni, da skrbno hranijo vsako številko.
Reklamacije ..Kmetovalca". Kdor ne prejme pravočasno „Kmetovalca", četudi je vplačal članarino, naj to nemudoma naznani Kmetijski družbi, da se zamtfre ugotoviti, kje tiči vzrok. So namreč tudi taki člani, ki so vplačali članarino, pa vsled kake pomote vse leto ne prejemajo „Kmetovalca", kar pa sporoče družbi šele koncem leta. Tedaj jim ni več mogoče doposlati vseh številk, ker se lista tiska samo toliko, kolikor je priglašenih naročnikov.
Kmetijsko-gospodarska vprašanja in odgovori. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja odgovarja družba pismenim potem svojim članom, ki so podpisani s polnim imenom, če so pismu priloženi 3 Din (v znamkah) za odgovor. Vprašanja brez podpisov in navedbe naslova se vržejo v koš. — Odgovori na vprašanja, ki so splošno poučni, se objavijo v ..Kmetovalcu".
Vsaka želja na poseben list. Vse družbene člane, ki se v raznih zadevah obračajo na družbo, nujno prosimo, naj po možnosti vsako željo napišejo na poseben list in vsak list razločno podpišejo in natančno navedejo bivališče in pošto, kajti vsak družbeni uradnik ima odrejeno mu delo. Na eneministem listu pisane prošnje, vprašanja, naročila na gospodarske potrebščine, naročila na drevje itd. provzročajo precejšnje tež-koče, zamude in zmešnjave.
Pisma brez znamk ali premalo frankirana Kmetijska družba načelno odklanja. Zato se opozarjajo vsi člani, naj v lastnem interesu upoštevajo poštne predpise in vsako pismo in poštno pošiljatev zadostno frankirajo.
Dole pri Litiji. V nedeljo, 4. I. t. 1. je tu preminul g. Ivan Novak, poštar, trgovec in gostilničar v starosti 70 let. Bridko nas je pretresla vest, da je odšel iz naših vrst in to sredi največjega dela. Kot ustanovnega člana hranilnice pri sv. Križu, posojilnice v Litiji ter kmetijske in sadjarske podružnice pri Sv. Križu. kraj. cestnega zastopnika itd. itd., ga bo marsikdo pogrešal. Tuk. občini Dole je županoval 11 let, odbornik je bil preko 41 let. Za njegove zasluge, ki so večje kot jih moremo opisati, je žel upravičeno spoštovanje vsega litijskega okraja, zaradi česar moremo z gotovostjo trditi, da je njegova smrt povzročila hud udarec, kakor za mnogobrojno družino tako za ves naš gospodarski in kulturni okoliš. Bodi mu ofiranjen časten spomin!	Kmetijska podružnica.
Zborovanja kmetijskih podružnic. V nedeljo, 25. januarja 1931.:
Št. Vid pri Stični, ob treh popoldne v Prosvetnem domu (predava strok, tajnik Kafol); Podbrezje, ob treh popoldne v
stari šoli; Šmarjeta ob Pesnici, po pozni službi božji v šoli; Sv. Florijan pri Rogatcu, po rani sv. maši v gostilni Štefan-cioza; Godešič, ob dveh popoldne pri načelniku; Rajhenburg, ob treh popoldne pri načelniku;
v nedeljo, 1. februarja 1931.: Sv. Miklavž pri Ormožu, po rani sv. maši v Društvenem domu (predava strok, tajnik Kafol); Grahovo, ob osmih zjutraj v šoli; Celje, ob polu devetih v občinskem uradu na Bregu; Sv. Rupert v Slov. goricah, po rani sv. maši v šoli; Moravče, po prvi sv. maši v Zadružnem domu; Škofja Loka, ob devetih dopoldne v gostilni Homan;
na praznik, 2. februarja 1931.: Meža ob Dravi, ob trinajstih v gostilni Antona Pernata; Češnjlca, po deseti maši pri načelniku; Sv. Anton v Slov. goricah, ob osmih zjutraj v posojilnici; Lesce, ob desetih dopoldne v Lescah, 13;
v nedeljo, 8. februarja 1931.: Videm ob Savi, ob osmih zjutraj v šoli (predava strok, tajnik Kafol); Breznica, po deveti sv. maši v osnovni šoli; Motnik, ob treh popoldne v Društvenem domu (predava ravnatelj inž. Lah);
v nedeljo, 15. februarja 1931.: Sodražica, ob polu osmih zjutraj v šoli (predava strok, tajnik Kafol: dopoldne o sadjarstvu, popoldne o perutninarstvu); v nedeljo, 1. marca 1931.: Višnja gora, ob sedmih zjutraj v Društveni dvorani pri fari (predava strok, tajnik Kafol).
Kmetijsko-šolski vestnik.
Šesttedenski kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju. V
Cerkljah pri Kranju se bo vršil od 22. januarja do 28. februarja t. 1. 6-tedenski kmetijski tečaj, in sicer vsak četrtek in soboto od 8.—12. ure v sobi III. razreda osnovne šole. Pouk prične 22. t. m. ob 8. uri zjutraj. Učni načrti so nabiti na občinskih deskah vseh okoliških vasi. Poučevalo se bo na poljuden način sledeče predmete: kmetijsko spisje in računstvo, govedoreja, prašičereja, perutninarstvo, obdelovanje zemlje, naravna in umetna gnojila, glivične bolezni in škodljivci, trav-ništvo in pašništvo, sadjarstvo, živinozdravništvo, mlekarstvo, zadružništvo, gozdarstvo, zdravstvo in higiena, specialni kmetijski zakoni, obča uprava in upravni zakoni, pogodbe, testamenti, servitutne pravice, zemljiška knjiga, kataster in najpotrebnejše znanje o davkih. Tečaj je važnega gospodarskega pomena, zlasti ker so Cerklje središče velikih, izrazito kmet-skih vasi. Priporoča se številno udeležbo iz Cerkelj in sosedstva, t. j. Velesovo, Olševk, Visoko, Preddvor, Šenčur, Brniki itd., ki imajo s Cerkljani ugodne zveze. Nudi se lepa prilika za nazoren pouk iz vseh za kmeta važnih strok. Zato bi bilo škoda, zamuditi priliko.
2 dvomesečna kmetijska tečaja v slovenjgraškem sodnem okraju se vršita začenši z 18. januarjem t. 1. Prvi v Podgorju, drugi v Slovenjgradcu. Razen kmet: strokovnjakov predavajo tudi okr. zdravnik, strokovnjak za lesno trgovino, pravnik i. t. d. — Kmetovalci šoštanjskega okraja naj blagovolijo vzeti na znanje, da se podobni tečaj no nalogu kr. banske unrave vrši v šoštanjskem okraju prihodnje leto. Vsled mnogo večje potrebe in vsled posebnih povojnih obmejnih razmer ter v zmislu tostvarnega razgovora v seji sr. kmet. odbora se vršita letos tečaja samo v slovenjgraškem okraju.
Književnost.
Sajmovnik. To knjižico, ki je obenem koledar za leto 1931., je izdala naklada „Universal", Osijek I., Kapucinska 21. Cena je 15 Din. Vsebina te praktične knjižice je jako raznolika in pregledna. Saj vsebuje: kratek šematizem kraljevega doma, koledar za leto 1931., trgovsko računico in predvsem pa sejmove, lepo urejene po abecednem redu. no posameznih banovinah, mesecih in tednih. Knjižica bo prav dobro služila zlasti trgovcem z živino in tudi vsem drugim, ki nameravajo posečati razne sejmove, bodisi domače, bodisi sejmove ostalih banovin naše države.
Tržni pregled.
Goved: Biki Din 7"50—8"50, voli 8'50—9"50, 8"25—8'50, teleta 11'50—12 Din. Na zadnjem zagrebškem sejmu so bile cene čvrste.
Prašiči: Kupčija za debele prašiče je oživela, cena 11 do 12 Din, pršutarji 8—9 Din. Za izvoz se iščejo samo beli prašiči. Cene ne nazadujejo več, opaziti je preje malo poboljšanja.
Konji: Cene na hrvatskih sejmih neizpremenjene. Dogon na sejm zadnjih 14 dni velik, izbira velika.
Žito: Vsa tržišča mirujejo in ne nakupujejo. V Ameriki in Kanadi čakajo na prodajo velike množine žita. V Kanadi nameravajo spomladi s pšenico obsejana polja popasti, da tako zmanjšajo zaloge in popravijo cene. Domača trgovina kupuje za mline. Cene pšenici se sučejo od 130—155 Din nakladalna postaja v Banatu ali Slavoniji. Za koruzo ni kupcev niti v inozemstvu niti doma. Cena 75—78 Din, sušena 90 Din slavonske postaje. Oves rešetan, ponudba 150 Din nakladalna postaja. Semensko blago je zelo visoko v ceni.
Vino: Dalmacija, osobito Šibenik izvaža v Francijo. Sme-derevci poročajo sledeče cene: belo Din 6.50, črno 9 Din. Domača vina se prodajajo po neizpremenjenih cenah. Kakor se čuje, bo proračun za leto 1931/32. določal trošarino na brezalkoholne pijače, vsled tega se bo vino lažje prodalo.
Les: Promet majhen, kupčija slaba.
Divja koža: Sejm v Sarajevu zelo dobro obiskan od inozemskih kupcev.
Jajca in perutnina: Izvoz večji kot lansko leto in se pri zadovoljivih cenah lahko proda.
Tržne cene.
Tržne cene so označene tako, kakor veljajo na trgu ali na sejmih v Ljubljani in Mariboru pri nadrobni prodaji in so posnete po tržnih poročilih teh mest. Cene na deželi in pri kupčiji na debelo so nižje.
Cene so v dinarjih.
I pšenica
» rž.
I ječmen
s
v f
o 5 [ Proso ;•'*.' \ *- S J koruza (nova, susena) s a ■N
ajda
fižol,, ribničan . fižol, prepeličar krompir . . .
- » f sladko seno ? jj j kislo seno iS ™ ' slama . .
>
o O
Voli
	I.....
I	I.....
„ III.....
Krave debele . . Krave, klobasarice
žive teže 1 kg 1 „ .. 1 .,
1
Teleta .... žive teže I kg (Prigon v Lj. 177. v M r. 385 glav)
6—8 tednov stari .... kom. 3—4 mesece stari .... „
5—7 mesecev stari......
debel.....žive teže 1 kg
debel .... mrtve „ 1 ,, (Prigon v Lj. 117, v Mar. 247 glav)
S S I piščanec........kom.
S. = » ko
i s
Is
kokoš
mleko . . . smetana . . čajno maslo surovo maslo bohinjski sir sirček . . . jajce . . .
trda drva mehka drva .
1 lit. 1 „ 1 kg 1 „ 1 ,.
kom.
1 m» 1 ..
Ljubljana		Maribor	
195*— do	210 —	130 - do	250 —
175'— do	185 —	140 do	250 —
175" - do	185 —	135-— do	250 —
190*— do	220 -	165'— do	250 —
170'— do	180 -	125 — do	250*—
145*— do	155'—	125 — do	200*—
170- - do	180 —	125'— do	300'—
-•— do	280 —	140'- do	400'—
—•- do	300 —	--do	—•—
do	100' —	75'— do	150*—
85 do	100 —	75'— do	90*—
-•- do	75 —	—— do	—'—
60 — do	70 —	50'— do	55 —
—•— do	8 50	8' do	9*50
— - do	8 —	6 - do	■V—
-■- do	7 —	5 50 do	6'75
5'— do	6	6 do	6 50
3 50 o	4 50	2'75 do	3*-
10- - do	12*—	7'50 do	9 —
160" - do	250 -	170*— do	200 —
do	- —	280 — do	30O*—
do	—•—	400 — do	450*
_ do	— •—	8 - do	10* —
_•_ do	— '—	12'- d)	13*—
10'— do	40'-	15'— do	35 —
25 — do	40 —	30-— do	45'—
2 50 do	3 —	2 - do	3 —
_•_ do	—■ -	12' do	14*—
36 — do	44 —	—• - do	48 —
25'— do	28 -	- — do	36 -
24-— do	28 -	-•- do	34 -
7 — do	8 -	3 — do	6 —
1 25 do	150	1-25 do	1'75
140- - do	150'-	130'— do	145 -
70 — do	— • —	90'— do	UO*-
Za uredništvo odgovorna: ing. R. Lah in Franjo Kafol. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren Janez Vehar.
F
Najboljšo	šff® j^fe,
.O
izdeluje tovarna
» Ur «Zorka" v Subotici
^B^V	staroznanem ausiškem (Aussig - Ustje) načinu, ki
'	ie zajamčeno 98-99 % in najceneja, ker se izdeluje v
**4
♦ I
ie zajamčeno 98 - 99 % in najceneja, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je po l stalnim nadzorstvom državne kmetijske kontrolne postaje.
LANENO OLJE. FIRNEŽ. BARVE. LAKE, KIT. LANENE TROPINE
ter vse v to stroko spadajoče bla^o prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri	s
domačem podjetju
HBPK-ZANKI.
tovarne olia lakov in barv
družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah.
POSOJILNICA V MARIBORU
r. z. z o. z.
NARODNI DOM
Telefon 21-OS. Ustanovljena 1832.
O&restuie nevezane hranilne vloge po 5°/0, vloge proti 3 mesečni odpovedi po 6 '/3°/„.
Stanje hran, vlog nad Din 90.000.000-.. Rtierue »nažaio nad Pln 6.000.000--.
Posojila dale članom na vkniiibo s»a> 8 'o. na osebno poroštvo »o 9%.
Kako pridelati--
mnogo dobrega blaga?
Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje in boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno leh sredstev je:
Apneni tiliSik, ki vsebuje 16-20°/, dušika in do 70 <■/„ apna, to je skupno 83-90", rastlinske hrane Apneni dušik upliv.i blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih 111 sadonosnikih povzroči apneni dušik več'i pridelek lako kakovostno kakor količinsko. Nitrofoskal - Ruse pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dušik, loslo.no kislino, kalij in apno. \sled tega nadomesluje vsa ostala enostranska urr.elna gnojila in je prikladno za vse posetve in vsako zemljo.
Apneni dušik in Nitrofoskal-Ruše se lahko naroči pri Kmetijski družbi ali pa pri:
Tvornici za dušik d. d., Ruše pri Mariboru
ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnojil. T^Minim"Ti 11 ■iilgiTfllTini.ir i'111'i' li 'I l'M—i llllillll IIITBTnroniBHnilirTBIMTlMMinrinBiii iihii^m« ■■■■
Ustanovljena leta 1881
Celjska posojilnica
d. d. v Celju v iastni hiši „Narodni dom"
Sprejema hranilne vloge, daje posojila. Izvršuje vse denarne posle.
Tastna glavnica in rezerve Din 14500.000
Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta ll Šoštanj, (v lastni hiši)
Knusnil Najboljši trdi in ilUVdll! mehki koks in kovaški premog Vam nudi
Družba,,Ilirija"
Ljubljana, Dunajska c. 46
Telefon št. 28-20
Civilni geometer
Josip Sirk
se je preselil
na Miklošičevo cesto 14, I. nadstr.
Pozor!
Stalna razstava strojev Čeških tovarn Wich-terle in Koval ik, Prostejov Č. S. R. v Stari Loki št. 8.
Važno za kmetijske strojne zadruge in posestnike je, da si predi nakupom ogledajo stalno zalogo poljedelskih strojev: mlatilnlc vseh vrst in velikosti, slamoreznlc. reparit, seialnlh strolev. kosilnic, ietellc, bencin-, elektro- in Dletelm »lorjev.
traktorjev i. t. d. Posebno priporočam nalpopolneise mlatllnlse na poravnano slamo za zadruge in posameznike, pri katerih prihranite ena tretjino na delovnih močeh in na spravilu slame.
Zahtevajte prospekte od
JURIJA GOSAR, pos. in gostilničar
Stara Loka 8, p. SkofJa Loka zastopnik tvornlc Wichterle & Kovali k.
Kmetovalci!
Bližajoči se zimski čas je pripraven za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni, katere v vegetacijski dobi le težko zatiramo. Uporabljajte v svojih vinogradih in sadonosnikih za zatiranje raznih škodljivcev samo popolnoma zanesljiva in vsestransko preizkušena sredstva:
SOLBAR, škropivo z'i zatiranje ko-dravosii na trsju, raznih kaparjev na trsju in sadnem drevju ler za zimsko škropljenje sadnih dreves. G SEftlČNI KLEJ „H0CHST" za zatiranje malega in velikega zimskega peilica li zmrzlikarja, se odlikuje po dolgotrajni lepljivosti in trpežnosti. USTIN je preizkušeno sredstvo proti krvavim usem.
ZEL O-ZRNA so odlično sredstvo za zatiranje poljskih in hišnih miši ZELiO-PASTA je odlično s-edsivo za zatiranje krtic ali voluharjev in podgan. US<-ULIH 11% TlLANTItS za močenje ali nrašenje vsakovrstnega semena, osobito rži, pšenice in ječmena. Vsa ta sredstva z I i i e r a t u t o o njih se dobe pri i v r d k a h :
Kmetijska družba za Dravsko banovino, Skladišče Maribor, Meljska c. 12
„Kemindustrija", Maribor. Lrogerija Poberajj. Jtuj.
„JUGEFA" k. d., Zagreb,
Gajeva ulica 32.
«S2> " "
a N
> a o
y> ~ rt n_ r.
"O	£3 3
rt Q . rt J"
- v _ « .S » . > 3 S 82 _ Eo
~ s — —, n ..
.o
"a» u
O
B
►
"s H«2*0
o XI 4J «•» _ — . D g C u	U
kiiifji
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdoomno
ASTIN
ki pospešuje rast, odebelitčv in oma-slitev domače, posebno kinom živine. — Jasen dokaz neprecsnljios vrednosti »MAS 7 INA< so brezštevilna zahvalna pisma.
Cena: 5 škat. 46 Din. 10 škat. 80 Din.
LEKARNA TRNK0CZY
LJUBLJANA, MESTNI TRG STEV. 4.
(Zraven Rotovža.)
L Trsničarska zadruga v Dravski banovini
r z. z o. z.
Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, p. Juršinci
pri Ptuju - železniška postaja Moškanjci
Prva produktivna zadruga te vrste v naši državi, obstoja in priznano izborno deluje že četitsloletja. Nudi
Ia. trsni materij al (cepljenke, korenjake itd.)
z	pod običajnimi pogoji
Zahtevajte cenik, ki e v slovenskem in srijohrvalskem eziku interes ntom nrezplačno na razpolago! — Kratki naslov za pisma:
Trsničar-ka zadruga, Juršinci, Dravska banovina.
Ol A liOnr7IIIOr ročne, viteljske in motorske
NI AMIanr/Nll.r do sedaJ najboljšega siste-
Ul.niTIUIlk.L.lllUUj ma izdeluje in dobavlja
ANTON KREMŽAR
STROJNO PODJETJE
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Zahtevajte ponudbe tudi za druge poljedelske stroje domačega izdelka: mlatilnice, žitočistilnike, gnojnične črpalke, cirkularne žage i. t. d.
V zalogi imamo tudi bogato izbiro bencinskih motorjev orig „SLAVIA", plugov „AGROFERRA" in okopačev ,,Č E RVIN KA" tako, da lahko vsakogar takoj in solidno postrežemo.
Vinogradniki!1
imam na prodaj, več tisoč prvovrstnih cepljenih trt na podlagah rip, por-talis, Kupestus &othe 9. in ber!andieri X rip^ria. Kober 5 B B in sicer: laški rizling, muškatni silvarec (sauvignon) beli burgundec, žlahtnina.neu-burgovec, veltlirec, Bou-vierjeva ranin - - special, rulandec in moslavec (šipon)
Za čistost vrs(e in podlage jamčim.
Cenik
brezplač o na lazpolago.
Josip Bratuša
trsničar
Ljutomer (Dravska banovina)

Edini slovenski zavod brez tujega kapitala
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti.
Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a)iaz' novrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično biago, mobilje zvonove in enako, c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razponi in prelomu. 3. Sprejema v živ-ljenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah.	17
IVAM JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska c. 2. Šivalni streli
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno
Pisalni stroji „ A U L E R "
Kolesa iz prvih tovarn, Dtlrkopp, Sty-ria, Nero. Fletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in ši valnih
strojev. Daje tudi na obroke
KMETOVALCE, UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO
KALIJEVO SOL
ler samo na ta način ss poleg fosfornih in dušičnih gnojil dosežejo največji pridelki prvovrstne l:oalitete in je rentabilnost umetnih gnojil sigurna. — Gnojite sedaj zgodaj soomladi na oral S
0
4~Pj0 kalUane soh
Zp žitu..........................50- 80 k-jr.
Deteljo, trapnik, koruzo ........100 —120 kg
Krompir, peso, repo.........120 —150 kg
Trto, hmelj in socioje................150—200 kg
Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno:
AGRIKULTURNO KEMIČKI URED ZA KALIJEVO GNOJENJE
Zagreb, trg burze 3 11.
RI1D.SHCK
tovarna poljedelskih strojev in orodja
LEIPZIG.
Podružnica: WIEN.
Sackove stroje ima v zalogi: Kmetijska družba v Ljubljani.
J. BLASNIKA NASL.
UNIVERZITETNA TISKARNA
LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA
v NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO
USTANOVLJENA LETA 1828
Mala naznanila.
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, vsaka nadalina beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko.
Vsa zdravila za ljudi in živino
naročate lahko iz lekai ne na Vrhniki. Posebno priporočamo: Hočevarjev« Aromatično železii»u> tinkturo, priznano najboljše sredstvo zoper slabo krvnost, slabo prebavo in oslabelost. Je boljša koi vsako železnato vino! Pol liierska steklenica 2( Din Naročiti in porabiti je 3 steklenice. Želodčni prašek, ki učinkuje pri želodčnem katarju, to it pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču. kislem izpahovaniu in bluvaniu. Skatlja 21' Din. Tussocol sirup zoper pljučne bolezni. Obla-žuje kašelj, izčisti pljuča in dviga tek. 1 steklenica 40 Din. Nervocol, ki vsebuje kolo, železo it iorsfor. Deluje odlično pri živčnih boleznih, utrujenosti in nervoznosti. Okrepi in vrne tek. Steklenica 40 Din. Za domače živali: Sadnikarjev zdr« vilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo zopei bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali, ter zabranl izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. — Bosulin svečlce. Edino zdravilo zoper sramnl-čno vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Skatlja z 12 svečicami 30 Din. — Protikataraličen prah za konje. Preizkušeno zdra* vilo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Skatlja 20 Din.
Lekarna pri ..Angelju Varhu" na Vrhniki štev. 96.
Imenovanih zdravil se ne dobi nikjer drugod, zato naročajte naravnost od mene I Na vsa vprašani« odgovarjam brezplačno I Pri večjih naročilih po
DUStl
Cepljene trte:
Nudi 1. Trsničarska zadruga v Sloveniji pri Sv Lovrencu v Slov. gor., p.. Juršincl pri Ptuju, žel POMaja Moškanjci, skladišče v Hlaponclb. — Z« tuevajie brezplačni cenik na kratek naslov: „Tr» ničar„l>a zadruga p.: Juršincl".	25f
Vinogradniki!
Za oddati imam večje množine Ia enoletnih cep-Ijenk; Laške graševine, muškatni Silvanec (Sou-vtgnon), dišeči Traminec, beli Burgundec in Kraljevine, na podlagah Kup. Co.he št. 9 in na Kipe-ria Portalis. Cepiči vseh sort izbrani so, od rodr.-vitnih matic. Koren.aki vseii podlag tudi za odda.I. — Cenik pošljem vsakomur na zahtevo: Martin Herga, Bratonečlce 12, p.: Velika Nedelja. 1
Ekonom
z večletno prakso v občem gospodarstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu z znanjem slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika ter knjigovodstva, išče primerne službe na.kakem veleposestvu. Dopise na Upravo Kmetovalca pod ,,Energičen štev. Z.
2
Benein-motor
Wolf 7 KS, 2 le.i rabljen, proda radi naprave elektrike: Strupi Janez, posestnik, Kupa pri Kranju.	3
Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca
vam pripravi kupica prirodne grenčice „Frane-Josel", zaužita vsako jutro na tešče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce1 so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah na pak srčnih zaklopnic učinkuje voda ,,Franc-,!osei" zanesljivo in brez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Absolvent
kmetijske šole in zadružnega tečaja želi stopili za tri mesece v brezplačno prakso na kakem veleposestvu. Naslov pri upravi ,,Kmetovalca" pod št. 4.
4
Kupimo bodečo žico,
staro, rabljeno par sto kg. Ponudbe s ceno na: Drevesnice bratov Dolinšek, Kamilica pri Mariboru.	5
Prodam
10 prašičkov, 10 tednov starih, čistokrvne nemške žlahtne pasme (Deutsches Edelschwein), od importiranih starišev, zelo priporočljivi za per-šutnike. Hranjeni so samo s surovo hrano. Henrik Sarnitz, posestnik. Sv. Lenart v Slov. Goricah.	6
Gozdne sadike:
smreka 21elna (3 in 4 letna smreka je že oddana), be i bor, črni bor, mecesen, amerikanski jesen, navadni jesen, beli javor, akacija, kanadska iopo-la; sadike in potaknjence i. dr. ima v zalogi za saditev spomladi 1931: Gozdna drevesnica ljubljanske podružnice J. S. D. v Mariboru. Zahtevajte cenik.	7
Lepega plemenskega prašiča
(mrjasca), 9 mesecev starega, domače pasme (črno pisan), ima na prodaj radi pomanjkanja krme: Jernej Jerman, Zapoge p.: Smlednik. 8
Zajce
Cinčila-pasme, na razstavi s prvo nagrado nagrajeni, 9 komadov z 8 modernimi kletkami v.2 obodih, vse skupaj ugodno proda: Čamernik, Ljub-l.ana. Dunajska cesta 36 in Zg. Rožnik.	9
Laneno prejo
sprejema v tkanje rjuh 150 cm šir., namiznih prtov in brisač tkalnica ,,Krosna" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6. Domače platno ie najtrpež-neje in najceneje.	10
Živina na prodaj!
Montafonski bik 3 in pol leta star, montaf. bikec en mesec star, montaf. telica breja, ena ali dve montaf. kravi, breji, dobri mlekarici, vsa živina popolnoma zdrava in čistega plemena z rodovniki ima na prodaj: Graščina Cemšenik pri Dobu.
11
Vrtnice
so brezdvomno najlepši okras vrta. Reklamne cene v od nas izbranih najlepših sortah.
10 vrtnic v 10 sortah z imeni Din 60,— 25 vrtnic v 25 sor.ah z imeni Din 150.— 50 vrtnic v 50 sortah z imeni Din 290.— 100 vrtnic v 100 sortah z imeni Din 490.— 10 visokih vrtnic Din 130.— 10 okrasnih grmov v 10 sortah Din 60.—. Vse franco postaja naročnika, plačljivo v 3 mesecih po prejemu, lahko tudi v obrokih. Bratje Dolinšek, velekultura vrtnic, Kamnica pri Mariboru.	12
Breskovo drevje
v 30. sortah od najranejih do najpoznejih. 10 drevesc v 10. sortah Din 125.—, 20 drevesc Din 250. Zahtevajte prospekt! Drevesnice bratov Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	13
Brejo kobilo,
s'aro 5 let, petnajst pesti visoko, proda aH zamenja za vola Jožef Sušnik, Nomenj št. 4, pošta Boh. Bistrica.	16
..Težaftouo olje u
živino
it
pošilja se samo v ročkah, kakor io kaže spodnja slika Olje, ki ne bi bilo v takšnih originalnih ročkah je potvorba brez vrednosti
Olje zahtevajte pri tvrdki
M. TEŽA H
ZAGMEB
GUNDUL1CEVA ULICA I
direktno, ali pri onih trgovcih, ki so pooblaščeni za prodajo „Težakovega olja za živino" od tvrdke dobaviteljice.
KmeS®vaIci Waš denarni savod ie
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste
in Vodnikove ulice.
Za hranilne vioge jamči poleg rezerv in hiš nad 40G0 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka.
Stanje vlog nad Din 90,000.000-—,