Čistilec parnih kotlov
Zleknjen na ploščo, v kotlu, čistim kameno usedlino,
neizbrisne verze trpljenja klešem v upognjeno steno jekleno,
misli boleče, skeleče, — o, ne rode se mi same, rodita jih delo in muka,
Navoji kurilnih cevi ko kače vijo se v notranjost kotla,
svetloba električne žarnice sveti mi v temno globino, na mene pada,
luč in moja senca se vije do svetlega, tesnega vhoda.
Težko je biti v kotla vročini in delati osem nepretrganih ur,
s kladivom razbijati, čistiti kameniti usad,
vase požirati ostri, strupeni, peščeni prah,
težko je, težko... Da bi nikoli tako ne bilo!
Misli mi same uhajajo in jaz čistim kotle v Ameriki, Aziji in Avstraliji, Afriki
in v tej prekleti Evropi —
in povsod je enako.
Čistim... Misli moram krotiti,
ker hočejo steno jekleno razbiti.
(Književnost leta 1934, psevdonim Ivan Strojar)