IZ REPUBLIŠKEGA URBAMSTIČNEGA ENŠTITUTA
Ljubljanski nasveti za razvoj Gvajane
Urbanistični inštitut Slovenije opravlja tre-nutno enkratno nalogo, ld je verjetno tudi prva tovrstna v zgodovini jugostovanskega na-stopanja v tujini. V tem inštitutu izvajajo projekt z naslovom »Program institudonalne podpore nadonalnim sistemom planiranja in projektov v Gvajani«. Z uresničevanjem te naloge se tudi Jugoslovani vključujemo v me-dnarodni razvoj s prodajo našega lastnega znanja, s prodajo naše pameti in tudi s posre-dovanjem naših svojstvenih izkušenj v svet, Id doslej niha predvsem med dvema oblikama razvoja: eno predlaga Zahod in drugo Vzhod. To kar v naši politični teoriji in vseh mogodh resoludjah poudarjamo že leta, uresničujejo torej v Urbanističnem inštitutu. Uspeh tega projekta - zato se v IjuMjanskem inštitutu še toliko bolj prizadevajo - bo odprl vrata Jugo-slaviji v številne države, Id so se doslej v pomanjkanju izbire odločale ali za eno ali za drugo prej omenjeno »velešlo«. Uspeh tega projekta pa bo seveda pomenil še odpiranje vrat Jugoslaviji na različnih mednarodnih na-tečajih in v razHčnih bankah, ki na poBndaOui brez izkušenj gledajo nejeverno, na taldfnegft, Id pa je že uspel pa bistveno drugače. Lcd |e torej prebtt.
Neuvrščenost odpria vrata
Odmevi na doslej opravljeno delo ter oceno naših uradnih predstavnikov v tej deželi kot tudi ocene predstavnikov vlade Kooperativne republike Gvajane kažejo, da so naročniki v Ovajani tzredno zadovoljni z našim delom.
V Gvajani pa Jugodavije niso izbrali na
slepo srečo ali dobili kot izvajalca s posredo-vanjem katere od mednarodnih institucij, temveč je ta posel dobila naša država na izrec-no željo Gvajane.
Gvajana je aktivna članica gibanja neuvr-ščenih in kot takšna razvija temu ustezno mednarodno pblitiko, ki zelo verno sledi pr-votnim temeljem neuvrščenosti, saj ne sodi niti k radikalni struji, niti v drugtf strujo. Ker so se Gvajanci odločili za takšno doslednost, jim je Jugoslavija seveda najbolj ustrezen izvajalec tako pomembnega in občutljivega programa. Pri izdelovanju omenjenih progra-mov gre tudi za obravnavanje številnih stvari, ki so državna skrivnost in so za Gvajano izre-dnega pomena, pa zato Gvajancem ni vseeno kdo ve zanje. Jugoslovani smo se jim zdeli najbolj vredni zaupanja in to je-tf)rej tudi priznanje naši politiki neuvrščenosti. V sa-mem razvoju pa načrtuje v političnem smislu Gvajana svoj poseben model socializma, ta-koimenovani kooperativni socializem, ki je prilagojen njihovim potrebam, tradiciji in po-ložaju, saj Gvajanci cnlklanjajo presajanje vzhodnega socializma na njihova tla, ne želijo pa tudi kapitalistične družbene ureditve.
Projekt Gvajana
Naročnik »Projekta Gvajana«, kot mu kratko rečejo v Urbanističnem inštitutu, je dižavna planska komisija (SPC) ministrstva za ekonomsko planiranje in finance vlade Kooperativne republike Gvajane. Plačnik projekta je Interameriška banka za razvoj (IDB) iz Washingtona. Gvajana je pri tej
Gvajana je s svojimi 214.000 kvadratni-mi kilometri malo manjša kot Jugoslavija, s svojimi okoli 800.000 prebivalcipa red-ko poseljena, saj pridejo le po štiije prebi-valci na kvadratni kilometer. Kooperativ-na republika Gvajana je nekdanja angle-ška kolonija, takoimenovana Britanska Gvajana, ki si je pridobila neodvisnost po mimi poti pred 15 leti in je danes še vedno članica britanske skupnosti narodov Com-menwealtha. Ta dežela ležeča na severov-zhodu južnoameriškega kontinenta meji na Nizozemsko Gvajano ali Surinamo, Brazilijo in Venezuelo. S slednjo sosedo ima tudi nekaj mejhni težav, saj je rped časom Venezuela postavljala zahteve po lepem delu Gvajane, češ da so meje krivič-ne in izvirajo iz kolonialnih časov. Zaen-krat so ta problem rešili in je-Venezuela za sedaj očitno opustila ozemlje pretenzije.
Kooperativna republika Gvajanaje med tremi Gvajanami (poieg nizozemske ob-staja namreč še francoska Gvajana, ki je znana kot kazenska kolonija in pregnan-stvo) največja. Glavno mesto je George-tovm, pomembno pristanišče pa NewAm-
sterdam. Večina prebivalcev so čmi, velika skupina so Indijci, nekajje belcevin nekaj tudi Indijancev. Uradni jezik je angkški in tudi pogovorni jezik je angleščina.
Večina Gvajane je gozdnata z izredno bogatimi gozdovi. Dežela je izredno boga-ta, saj so tam velikanska nahajališča boksi-ta, kiga izvažajo vZDA, velikanska naha-jališča so tudi zlata in nafte. Gvajana je bogata z diamanti, manganom in kolumbi-tom. Vse to pa je večinoma še neizkorišče-no, saj je potrebno za izkoriščanje teh bogastev narediti le ta dostopna, izvrtati vrtine za nafto, približati rudnike s pro-metnimi zvezami, ki so sedaj slabe itd.
V Gvajani pridelujejo veliko sladkome-ga trsa, riža, ruma, v priobalnem pasu pa kavo in kakao. Bogati so tudi pridelki ko-kosa, agrumov, banan in oljaric. Veliko prebivalcev se ukvarja z govedorejo, ov-čarstom in svinjerejo.
Prometno je Gvajana še zelo nerazvita, saj ima k nekaj železnice in nekaj cest, telefonske in radio zveze pa so tudi manj razvite. Po narodnem dohodkuje Gvajana še med nerazvitimi deželami.
banki postavila tudi kot pogoj (naročnik ima namreč možnost izbire), da dobi posel Jugo-slavija. Urbanistični inštitut to izvaja, kar za-deva izven posle, preko Ijubljanske firme SMELT, ker sam inštitut nima zunanjetrgo-vinske registracije. Projekt tnorajo ljubljanski načrtovalci izvesti v 30 mesecih in rok teče od
28. decembra 1982. Pogodbeno je dogovorje-no, da bo delo opravljeno s tolikšnim številom strokovnjakov, da v seštevku njihov čas anga-žiranja,ne bo presegel 168 mesecev. Pogodbe-na vsota za posel pa je milijon in 62.000 dolarjev. Namen projekta je, da podpre državno
plansko komisijo Gvajane pri odstranjevanju institucionalnih ozkih grl, ki omejujejo mož-nosti mobilizacije in zajetja finančnih resur-sov za dosego ciljev gospodarske rasti in razdeljevanja dohodka, kakor jih predvideva razvojni plan Gvajane. Prav tako je naloga Jugoslovanov, da pomagajo izboljšati organi-zacijsko, institucionalno, upravljalsko in ka-drovsko strukturo v javnem sektorju gvajan-skega gospodarstva.
V okviru splošnih ciljjev je zahteva Gvajane analiziranje globalne strukture, organizacije in operativnosti javnega sektorja in glavnih pripadajočih agencij iz različnih sektorjev, itnplementacija, oblikovanje in uresničevanje priporočil za krepitev nacionalnega in regjo-nalnega sistema planiranja ter nacionalnega sistema projektov in raziskovanje sprejemlji-vih inačic za izboljšanje organizacije in uprav-ljanja javnih podjetij.
Poleg teh splošnih ciljev pa želijo Gvajanci, da Urbanistični inštitut usposobi planerja za oblikovanje in uporabo makro-ekonomskih razvojnih modelov, da usposobi planerja za uporabljanje različnih plansko-analitičnih te-hnik in nudi pomoč pri oblikovanju najustrez-nejših institucionalnih oblik za integriranje regionalnega v nacionalni sistem planiranja. V pogodbi so se dogovorili še za izvedbo uskla-jevanja sektorskega programiranja z nacio-nalnim planiranjem, za pomoč pri formiranju informacijskega sistema, oziroma statistične baze podatkov za učinkovito nacionalno in regionalno načrtovanje, ustanovitev central-nega projektnega urada in za pomoč pri pro-cesiranju najpotrebnejših tekočih projektov. Glede na zahteve Gvajancev so v Urba-nističnem inštitutu izoblikovali v okviru po-
godbe dva podprograma: nacionalni sistem planiranja in nacionalni sistem projektov. Vse to opravljajo Ljubljančani v štirih fazah: pri-prava, diagnoza, oblikovanje rešitev in imple-mentacija.
Sredi junija 1982. leta je delovna skupina podala že diagnostično poročilo, ki je vsebo-valo tako splošni kot tehnični del. V okviru tehničnega dela so Ijubljanski načtovalci izo-blikovali dve reči: Gospodarski razvoj Gvaja-ne in Institucionalni okvir planiranja v Gvaja-ni. Trenutno pa delajo Jugoslovani z gvajan-skimi sodelavci na izobraževanju in usposab-ljanju gvajanskih strokovnjakov.
Osnovna delovna skupina, ki dela na tem projektu šteje šest Ijudi, občasno pa pritegne-jo Ljubljančani k delu še 12 drugih strokov-njakov. V sami Gvajani je pet naših ljudi: direktor projekta, dva koordinatorja progra-ma in dva svetovalca.
Prvo informacijo o tem poslu so y Urbani-stičnem inštitutu dobili preko slovenskega Za-voda za mednarodno tehnično sodelovanje (ZAMTES). V Jugoslaviji smo potem uskla-dili interese in ugotovili, da je za posel v bistvu primeren le ljubljanski Urbanistični in-štitut. Tako so dobili posel v naših okvirih, Gvajanci pa so to zagotovili v mednarodnih, saj na javnem natečaju verjetno Jugoslovani ne bi dobili tega dela, saj delamo na tem področju šele prve korake in bi nas izkušnejši iz zahodnih diiav »povozili«.
»Moramo biti resnicoljubni in priznati, da so največji problemi pri takšnih poslih pri nas samih«, pravi v. d. direktorja Urbanističnega inštituta Slovenije JOŽE DEKLEVA. »Vse skupaj je to za nas Jugoslovane v zametku in zato smo naleteli na sistemske probleme. Takšni posli so namreč bili pri nas neznani in zato sploh ni bilo zanje nikakršne zakonske osnove. Značilno je, da šele sedaj potekajo v Jugoslaviji prve priprave za zakon o konzul-tantski dejavnosti v tujini.
Zaradi takšnih okoliščin je stvar v začetku trajala dalj kot bi bilo treba. Če ne bi bilo posameznikov v naših bankah, v Jugoslovan-ski banki za ekonomsko sodelovanje s tujino in v različnih organih, ki so se kot posamezni-ki zavzeli za stvar in jo iz čistega entiiziazma pcnlpisali, še sedaj ne bi bilo kaj dosti nareje-nega in vprašanje, če bi sploh dobili posel. Le tem ljudem, ki razumejo potrebe Jugoslavije, se lahko zahvalimo, da ni v tem primeru osta-lo vse pri načelnem poudarjanju izvoza zna-nja, saj so pri nas administrativne zapreke ogromne. Te je treba odstraniti, saj nam ško-dijo in nam lahko marsikatero stvar onemo-gočijo«.
»Pri tej stvari pa smo naleteli seveda tudi na druge težave, ki so pač povezane s takšnim poslom«, pravi koordinator projekta Gvajana v domovini Miha Kos. Predvsem smo se mo-rali že v začetku sprijazniti z dejstvom, da naše znanstvene organizacije s tega področja ne čutijo potrebe in ne vidijo interesa v pove-zovanju za skupno izvajanje takih projektov. Poleg tega smo Jugoslovani nevajeni in nam to očitno nekako »ne leži« hoditi po svetu, pa smo zato morali strokovnjake pregovarjati, da so šli v Gvajano. Ker gre za vrhunske strokov-njake iz Jagoslavije je bilo še toliko težje, ker Iahko dobijo posel v bistvu povsod. Mislim, da jih je pritegnilo na koncu to, da je delo na tem projektu svojevrsten izziv in tudi velikansko moralno in strokovno priznanje. Zaradi do-hodkov pa se za delo v Gvajani zanesljivo ruso odločili, pa čeprav se zdijo mogoče komu njihovi dohodki veliki. Naši zaslužijo v Gvaja-ni od 2.500 do 2.900 dolarjev. S temi dohodki so malce slabše plačani kot so mednarodna merila, ki jih postavlja OZN za svoje strokov-njake in bi se jih morali držati tudkmi. Če upoštevamo še to, da so življenjske razmere težavne, saj niti ni rednih poštnih stikov z domovino, da večkrat v Gvajani ni mogoče kupiti osnovnih živil, potem na prvi pogled lepi dohodek izgubi svoj lesk«.
Priložnost za gospodarstvo
Sam projekt po vsoti denarja za Jugoslavijo ni kaj velikanskega, za Urbanistični inštitut Slovenije pa je še kako zanimiv in zelo važen. Ostanka dohodka pri vsej stvari v Ljubljani ne pričakujejo, izgube pa tudi ne. Bistveno pri tej stvari je nekaj drugega: izdelovanje takš-nih projektov odpira pot in vrata jugoslovan-skemu gospodarstvu. Nikjer v svetu namreč ne skušajo zaslužiti z izdelavo takšnih projek-tov in s konzultantskimi posli, temveč je to odskočna deska za nacionalna gospodarstva konzultantov. To je torej za Jugoslavijo ideal-na prilika, saj uspeh tega projekta zagotavlja nove konzultantske posle in za jugoslovansko gospodarstvo nastop na tujem, torej izvoz.
Tu pa gre seveda tudi za vprašanje smelosti in poslovnosti, ki nam je še prevečkrat manj-ka. Res pa je, da so nekatere firme v primeru Gvajane že zagrabile priložnost in se namera-vajo posvetiti tamkajšnji energetiki, kmetij-stvu in rudarstvu. Znano je raziskovanje Ijub-ljanskega Geološkega zavoda, ki v Gvajani išče nahajališča zlata.
Za Jugoslovane so dela v Gvajani tudi po-membna izkušnja in možnost da si pridobimo mednarodni ugled tudi na tem področju. Do-slej smo namreč v Jugoslaviji prevečkrat le vrteli jezik o višjih oblikah izvoza, nikoli pa se dela nismo resno lotili. Eden dokazov za zad-njo trditev je tudi ta, da smo kot država član Interameriške banke za razvoj in da tudi vpla-čujemo v sklade te banke, doslej pa nismo še nikoli dobili nikakršnega posla od te banke. V veliki meri predvsem zato, ker se nismo do-volj potrudili.
Sedanji posel Urbanističnega inštituta Slo-venije je zato še toliko važnejši, saj pomeni novo stopnjo našega razvoja in ker bo inštitut speljal do konca tudi vzorčni projekt v Gvaja-ni je tn priložnost za številne jugoslovanske firme, da se vključijo v mednarodne tokove in da si zagotovijo prisotnost v prirodno zelo bogati Gvajani.        MILOVAN DIMITRIČ