Kakšna bo učiteljska pasivna rezistenca? (Konec.) 8. Kaj nam je storiti? Videli smo, kako malo skrb ima za nas država. Naklada nam delo in nas opazuje pri tem z bistrim očesom, a pusti nas stradati.Klerikalizem nas obrekuje,zaničuje insovraži,neprivošči nam kruha, čeprav hinavsko priznava, da ga krvavo zaslužimo za svoje važno delo in za svoj trud. Liberalizem ima za rfas polno obljub in pri tem znabiti tudi dobro voljo, a pri obljubah in dobri volji je tudi ostalo, za nas ni on dosegel ničesar. Klerikalizem je naš odkrit sovražnik, liberalizem se nam predstavlja kot prijatelj, a učiteljstvo je prišlo do prepričanja: varuj nas, o Bog, naših prijateljev, sovražnikov se bomo znebili že sami ! Ko so nas opazili tako izborno organizovane, pridobila bi nas vsaka stranka rada zase. Klerikalci so nam postavili za vado učitelja za deželnega poslanca, a mi se nistno ujeli na to vado, in prav smo storili. Videli smo pri zadnjem ^asedanju, kako žalostno vlogo je igral ta učiteljdeželni poslanec. Tudi liberalizem nam je ponudil celo državno-zborski mandat za peto kurijo, kjer smo sijajno pogoreli. »Vsaka šola nekaj stane«, pravi pregovor. Kam naj se sedaj obrnemo ? Obrnimo se po zgledu drugih naših sotrpinov, ki so bili boje enake našim, a prišli so do spoznanja, da je najboljše iskati zaslombe med narodom. Ceško učiteljstvo se je oprijelo delavstva, tega naj se oprime tudi slovensko učiteljstvol Delavstvo ima v rokah bodočnost, ker se dobro organizuje, zaradi česar uživa čimdalje več ugleda in tudi si pridobiva uspehov. Delavstvo nam je po trudu, preziranju, zaničevanju in borbi najbolj podobno; ono priznava važnost omike, se poteza za izobrazbo in šolo — pristopimo torej k njemu, ker nas s tem kliče in vabi! Naš poklic ni, da bi se mnogo bavili s politiko, a tok časa je tak, da se moramo baviti hote ali nehote z njo. Bliža se novadoba;obetasenam splošnaenaka volilna pravica. Ne zamudimo te lepe prilike! Oprimimo se med narodom ubogega, zapuščenega in izkoriščanega delavstva! Poučujmo ga o važnosti splošne volilne pravice, da bo volil poslance, ki bodo vneti za delavstvo, omiko in napredek! Tok časa zahteva, da učitelj stopi tupatam med narod, s katerim živi. On najbolj pozna vsa svojstva našega naroda: v prijateljskem krogu naj bi bil učitelj delaven tudi v izvenšolskih — politiških zadevah! Moški učitelji med moškimi, učiteljice med ženskami. Mi smo natančno pisali in pojasnili vse svoje stališče v vsem obsegu. Nihče naj ne pričakuje boljše bodočnosti, ako bo držal križem roke. Delo to bi bilo kaj lahko in za nas velikega pomena, naš narod naj ostane pošten, pri tem pa naj ne bo neumen, da bi šel čez drn in strn za svojimi klerikalnimi zavodniki, ki hodijo okolo njega z obljubami in z grožnjami, a ga zlorabljajo za svoje lastne namene. To delo bo tem lažje, ker so se jele mnogim že odpirati oči zaradi propadlih konsumov, zaradi zlorabe vere v politiki, zaradi vednega pritiska za denar in ker ti Ijudje nič zastonj in iz usmiljenja za narod nočejo storiti. Ako se ti pokažejo narodu v pravi luči, taki kakor so v resnici, da se jim dokaže njih zlobni namen, čemu so šoli in učiteljstvu nasprotni, bo delo sčasoma imelo gotov uspeh. Plrast ne pade na en mah, tudi to delo se ne opravi z enim samim nastopom. Treba je vztrajno delati do končne zmage. Naj brezverski klerikalizem kriči, zmerja, obrekuje, zlorablja cerkev ih izpovednice kakor hoče, vse to se lahko porabi v korist dohre stvari pri vsaki priliki. Kristus ni klel, zmerjal, psoval, lagal, obrekoval in hujskal ljudi, da bi brat sovražil brata, sosed soseda, ampak njega je bila sama ljubezen, milosrčnost in dobrota. Šola je sicer kraj, kamor ne sodi politika, a ker rabi klerikalizem šolozlasti vponavljalnicizasvojezloglasne namene, (že tukaj silijo otroke v cerkvene bratovščine), bo treba tudi nam poprijeti se te v šoli. Indirektno se lahko šibajo pri raznih prilikah gorostaste zlorabe vere naše zdivjane, politikujoče duhovščine po cerkvah in v javnosti. Otrok rad opazuje, vidi, posnema in si tudi dobro zapomni, kaj je pravo ali ni pravo, kaj je versko ali protiversko, kako se poklic izpolnuje ali zlorablja. Ako se bi to v ponavljalnici večkrat natančno, z zgledi in prepričljivo z veliko previdnostjo in preudarkom pobijalo, kar se dandanes dogaja, naredi učitelj le svojo sveto dolžaost in s tem bo pridobil že razsodne bodoče može in žene, ki se ne bodo pustili voditi za nos v posvetnih zadevah od pogubonosnega in brezverskega klerikalizma. O nastopu učiteljstva v šoli in v javnosti bomo mnogo pisali š.e kasneje, ko pride čas za pasivno rezistenco. Do takrat naj ostane vse pri starem! Poznamo in imamo sredstva, ki bodo pomagala. Kot poštenjaki smo s temi članki opozorili javnost, da sedaj ve, kaj nameravamo. Naše delo je pošteno, zato je odkrito, javno! Vse to bomo storili le v skrajni sili, za kar naj se vsakdo že naprej pripravlja z geslom: Žrtvujmo vse svoje močizablagor naroda, za blagor šole, za omiko in lastno korist!